8000032 OSREEĐNJA KNJIŽNICA ^tLJE Muzejski trg 1 a 3000 Celje ŠTEVILKA 24 LETIO XL, 1|3-, J.lLUMEt 2008 CENA IkSSÌEffiW’ Na pogorišču gasilci Internet Telefonija Televizija Mobilna telefonij TOMTEL GRABNERJEVA HIŠA Na trgu 7, Mozirje a GSM 070 210 237 zoglenelo tustelekom tusmobil POOBLAŠČENI PRODAJALEC ÌST1S obresti INOST NAD 1 VKLJUČNO 2j ,ječni EURIBOI Imost NAD 2 Kcljučno 4 Všečni EURIBOj Zadruga mozirje Kmetijska preskrba Spodnja Rečica Tel.: 838-80-03 Odprto: pon. - pet.: 7. -15. ure sob.: 7. -12. ure KMETOVALCI _ ZA VAS traktorje NA ZALOGI in tovornjake ter rezervni deli VSAKODNEVNE MALICE 16.06. Zrezki v omaki, dušen riž, solata 17.06. Kranjska klobasa, pn-e, repa 18.06. Polnjena rebrca, pečen krompir, solata 19.06. Piščančji paprikaš, puding 20.06. Ocvrt oslič, krompirjeva solata 91.06. Hrenovka na žaru, solatna obloga PRIPRAVLJENE MALICE: - Solatni krožnik s šunko in sirom - Vampi Pizzerija Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje | Osm za naročila : 931/89Ž-485 http:www.izoles.si Delovni čas : Pon. - čet od 5.30 do 23. ure Pet. - sob od 5.30 do 1. ure Ned. in prazniki od 8.00 do 23. ure i Malice do 21. ure za »mo 3,30 €! Kmetijska mehanizacija Koruza tudi v ostalih poslovalnicah Lasten dvis koruze v Kmetijski preskrbi °*28 EUR www.avtosola-rclax.si ODKUP ŽIVINE Odkupujemo mlado pitano govedo, krave in teleta za zakol po dnevnih cenah. ROK PLAČILA 10 DNI! Informacije: 03-837-07-19 in 03-837-07-10 Naročila za kokoši rjave, ki bodo stare 18 tednov, oddajte v poslovalnici do srede, 18. junija 2008. Dobava bo v petek, 20. junija 2008. Cena živali je 6 EUR Avtošola iRELAxJ RELAX Mozirje, Savinjska cesta 29 Vpisi vsak dan na avtošoli RELAX, na telefon 041-698-252 ali na dan tečaja! RELAX-ov kredit ! do 24 mesecev! Vse I uredite na avtošoli RELAX v Mozirju. POUČUJEMO MLADOSTNIKE STAROSTI 16.5 LET ZA VOŽNJO S SPREMLJEVALCEM Tečaj CPP 16.6. ob 17.00 tel.: 03/837-08-90 - 0 . i \ ^ lar GRAFIČNE STORITVE t» * ^junigraf Na trgu 5.1*, Mozirje ~7V Tel.:839-50-80 info@unigraf.si www.unigraf.si Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00 vabila zahvale konfetki naprsni šopki www.ortopedijaorg ORTOPEDSKA AMBULANTA v zdravstvenem domu Nazarje OBRATUJE v soboto 28. junija NAROČANJE na tel.: 041 781 978 od ponedeljka do četrtka med 16. in 18. ura Ordinira: Stanko OVNIČ dr.med. spec. ortoped banka celje mm usa sr Tretja stran £pI^a»Js£; Dan brez prometnih nesreč -utopija? Svetovna zdravstvena organizacija je lani na podlagi Resolucije Združenih narodov št. 60/5 imenovala tretjo nedeljo v novembru, 18. november, za 1. svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Vrsta nevladnih organizacij, ki združujejo žrtve prometnih nesreč, je v sodelovanju z različnimi organizacijami, po vseh kontinentih 17. in 18. novembra organizirala različne aktivnosti. V Ljubljani so ob tej priložnosti organizirali prireditev s prižiganjem svečk na tromostovju kot opozorilo, da je ta dan namenjen spominu in premisleku o izgubi najdražjih sorodnikov, prijateljev in znancev. Ob dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč je v Sloveniji znova oživela pobuda za izvajanje preventivnih aktivnost, ki naj bi v končni fazi pripeljale do prvega dneva brez prometnih nesreč. Utopija? Morda, morda pa tudi ne. Na slovenskih cestah je še nedavno tega letno umrlo tudi preko 500 ljudi, danes jih okoli 270. To pomeni približno 135 ljudi na milijon prebivalcev, za razliko od najbolj varnih evropskih držav, kjer se to povprečje vrti okoli števila 60. Je torej cilj v obliki dneva brez prometnih nesreč utopija? Vsekakor ne, res pa je, da bi moral za dosego tega cilja tako rekoč vsak udeleženec v prometu po svojih močeh, ne glede na njegov vpliv ali vlogo v družbi, prispevati kar največ za večjo prometno varnost. V Skandi-naviji tovrstna prizadevanja imenujejo Vizija 0, na Nizozemskem, v Švici in Franciji pa omenjenemu cilju sledijo pod drugim imenom. Zakaj bi bili v Sloveniji na tem področju nekakšna izjema? Ne glede na ogromno število udeležencev v prometu prometne nesreče niso nekaj, kar se preprosto mora zgoditi. Večini izmed njih bi se z večjo odgovornostjo udeležencev v prometu lahko izognili, vsem pa žal še ne. Prometna nesreča vsakega udeleženca pa tudi njegove bližnje zaznamuje s svojimi posledicami tako na telesni kot na duhovi ravni. Ne glede na versko, rasno, narodno ali politično opredelitev nosijo udeleženci prometnih nesreč v sebi bolečino, ki razjeda, boli in vrta naprej. Glede na število in posledice prometnih nesreč bi lahko govorili o svetovni, evropski in sloven-ski epidemiji. Ljudem, ki nam pomagajo v najbolj hudih trenutkih, smo zato lahko še posebej hvaležni. Gasilci, zdravniki, poklicni in naključni reševalci - hvala vam! IZ VSEBINE: Novela stanovanjskega zakona: Spremembe zakona v veljavo že ta mesec .. 6 Leskom d.d. Nazarje: Vprašljiv obstoj podjetja....6 Vrtec Mozirje: Starši zadovoljni z izvajanjem investicij.7 Nazarje: Sprememba v vodstvu BSH Hišni aparati.....7 Dobrote slovenskih kmetij: Zgornjesavinjčanki osvojili Znaka kakovosti... 8 KD Rečica ob Savinji: Trubarjevo delo naredilo Slovence in slovensko državo. Obisk SDS v SAŠA regiji: Referendum pomemben za SAŠA regijo..9 Juvanje: Srečanje skakalcev in delavcev v slovenskem skakalnem športu ISSN 0351-8140, leto XL, št, 24,13. junij 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Novinar: Edi Mavrič - Savinjčan Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Teleton: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:// www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. gm \ 3 V___ V KOLIKŠNI MERI SE SPLOH ZAVEDAMO, DA SO TUDI REŠEVALCI SAMO LJUDJE? Lu« v vsakdanjiku nesreč Kakšni so ljudje, ki opravljajo vsa tista opravila, ki so nujna pri odpravljanju posledic prometnih nesreč, je premalokrat zastavljeno vprašanje. Ljudje so jim vedno hvaležni, ko pridejo na pomoč, vendar jih nikoli ne povabijo na družinska slavja. Nesreče, v katerih ljudje umrejo, so zelo hud travmatični dogodek in ko se to zgodi navadnemu človeku, ima lahko s tem težave vse življenje. Gasilci, reševalci, zdravstveno osebje in policisti se s tem srečujejo redno, čeprav niso nič drugačni od drugih ljudi. So tehnično in strokovno zelo dobro usposobljeni, požrtvovalni, a v povprečju niso nič bolj odporni proti stresu kot kdorkoli drug. pa si ne predstavljam - in na srečo se še ni zgodilo - da bi kdo od nas gasilcev v prometni nesreči naletel na kakšnega svojca.« Na vprašanje, kako se spopadajo s stresom pri hujših posredovanjih, nazorski gasilci pravijo, da se o težjih nesrečah predvsem veliko pogovarjajo in tako počasi spravijo stres iz sebe. Med njimi je tudi zelo veliko zdrave, pozitivne »zafrkancije«, ki, kot pravijo, precej pomaga. Cigale se zaveda, da so pri nesrečah vedno pomemben faktor Poslanstvo reševalcev, gasilcev in zdravstvenega osebja je v vsakem času nesebično pomagati ljudem v stiski (foto: EMS) MED OBVEZNO OPREMO TUDI VREČE ZA MRLIČE Na kraju nesreče poteka delo gasilcev vedno strogo profesionalno. Sami pravijo, da so takrat delavci, ki morajo narediti stvari, kijih od njih pričakujejo. In to tudi naredijo. Če so smrtne žrtve, se mudi malo manj, če pa so ponesrečeni živi, je vsaka minuta dragocena. Reševalci lahko sicer včasih ponesrečencu že v avtomobilu namestijo infuzijo ali kakšno opornico, ampak dokler gasilci ne osvobodijo človeka iz stisnjene pločevine, kaj več ne morejo narediti. »Po intervencijah se večkrat pozanimamo, kako okrevajo ljudje, ki smo jih pomagali rešiti,« pripoveduje vodja tehnične reševalne enote PGD Nazarje Boštjan Cigale in doda, da so zelo veseli, če so novice o ponesrečencih dobre. Med samo intervencijo ni časa za razmišljanje, vendar, pravi, pride mar- sikaj za njimi. Vsaka intervencija je stresna za slehernega izmed njih, vendar psihičnih problemov ni več. V začetku so nekateri ugotovili, da ne sodijo v ekipo, niso prenesli krvi. »Zgornja Savinjska dolina je majhna in zaprta dolina. Nikoli ne veš, koga boš našel na kraju nesreče. Sploh očividci. V njihovih očeh si vedno prepočasen in kar je še bolj neprijetno, ocenjujejo njihovo delo, čeprav so največkrat popolni laiki. »Se dogaja, da narediš vse dobro in brez napak, šele drugi dan se začneš spraševati, ali si v resnici naredil vse, kot je treba. Predvsem pa poskušamo radovednežem preprečiti vpogled na najbolj tragične stvari. K naši obvezni opremi sodijo tudi vreče za mrliče in z gotovostjo lahko trdim, da sta spoštovanje in pieteta do mrtvih in ponesrečencev vedno na visokem nivoju,« razloži Cigale, ki se muje najbolj vtisnila v spomin prometna nesreča v Letušu, kjer so iz avtomobila potegnili mrtvega človeka, s katerim je igral nogomet. STRESEN JE ŽE KLIC S ŠTEVILKE 112 Med ljudmi, ki se vsakodnevno srečujejo s smrtjo, so gotovo zdravniki na zelo visokem, če ne kar na prvem mestu. Vendarje naravna Boštjan Cigale si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi kdo od gasilcev v nesreči naletel na kakšnega svojca (foto: EMS) in pričakovana smrt nekaj povsem drugega kot nepotrebne smrti in hude telesne poškodbe mladih ljudi. To je bistveno huje, pravi zdravnica Ksenija Mijin Steiner, kateri se že obtelefonskempozivusštevilke 112 dvigne adrenalin. Nazorski gasilci pravijo, da se o težjih nesrečah predvsem veliko pogovarjajo in tako počasi spravijo stres iz sebe. Med njimi je tudi zelo veliko zdrave, pozitivne »zafrkancije«, ki, kot pravijo, precej pomaga. »Vtakih primerihje potrebno čustva preprosto zatajiti in delovati optimalno v prid pacienta. Za čustva in ponesrečenčeve sorodnike preprosto ni časa. Tudi ko se vrneš nazaj v čakalnico med paciente, se ne smeš prepustiti čustvom, čeprav ni vedno lahko,« razmišlja Mijin Steinerjeva. Ko si popolnoma sam, razmišljaš. Posebnost zdravniškega poklica je, da preprosto ne moreš zapreti vrat, stresni dogodki preprosto pridejo za človekom. Pri tem je Mešani občutki se porajajo, kadar se ob že tako tragičnih dogodkih začnejo širiti govorice, ki ne držijo. Reševalci se na to ne ozirajo, čeprav jih ne pusti povsem ravnodušne. potrebno biti pozoren, da ne izpostavljaš svojih ljudi znotraj lastne družine, še posebej to velja za otroke. Stiske je preprosto potrebno rešiti pri sebi ali s pomočjo partnerja, je prepričana Ksenija Mijin Steiner. Kar nekaj časa je rabila, da je prišla k sebi po nesrečah, ki sta se zgodili predlani in v katerih sta v treh dneh umrla mlada človeka. Enako kot za zdravnike velja tudi za medicinske sestre. »Kot zdravnica večkrat razmišljam, zakaj prihaja do tako tragičnih Po izkušnjah zdravnice Ksenije Mijin Steiner je najtežje svojcem sporočiti tragično novico. Ti vedno mislijo, da je še upanje (foto EMS) trenutkov. Kje smo zatajili kot družba, da ciljni programi namenjeni predvsem mladim ne rodijo želenih sadov. Posebno težak problem je alkohol. O njegovih negativnih posledicah bi morali seznanjati že lahko zdravnik daje navodila, kako ponesrečencem pomagati do prihoda reševalcev. KRAJ NESREČE SE ZAVEDNO VTISNE V SPOMIN Podobno kot za zdravnike in medicinske sestre je tudi za reševalce klic s številke 112 znak, daje nekaj narobe, da seje nekaj zgodilo in da ljudje nujno potrebujejo pomoč. »Že med vožnjo z rešilnim avtomobilom razmišljamo o scenariju reševanja. Bistvo razmišljanja je, da gremo pomagat in na vso zadevo gledamo s povsem drugega zornega kota kot očividci. Med intervencijo je potrebno odmisliti vse drugo, pred očmi je vedno samo, kako najhitreje in strokovno pomagati ponesrečencem. Notranji nemir se pojavi, koje vsega konec, ko začneš razmišljati. Več kot je nesreč, večji je psihični pritisk. Naravna smrt je nekaj povsem drugega,« razlaga zdravstveni tehnik reševalec David Kramer z mozirske reševalne postaje. Podobno razmišlja njegov kolega Vlado Keržaker. Vsaka stvar se ti usede v srce, še posebej če je v nesreči udeležen otrok. Za mozirske reševalce je bistvena homogenost ekipe. Delujejo po sistemu mušketirjev, usklajeno in ekipno. Mešani občutki se porajajo, kadar se ob že tako tragičnih dogodkih začnejo širiti govorice, ki ne držijo. Reševalci se na to ne ozirajo, čeprav jih ne pusti Izkušena zdravstvena tehnika reševalca David Kramer (levo) in Vlado Keržaker (desno) ter začetnik Matjaž Štrucelj sodijo v homogeno ekipo mozirskih reševalcev (foto: EMS) otroke v vrtcu,« je prepričana Mijin Steinerjeva. Pri nesrečah je čas bistvenega pomena, zato zdravniki od ljudi, ki sporočajo, pričakujejo čim bolj natančne informacije o nesreči. In nenazadnje, po telefonu povsem ravnodušne. Njihovo poslanstvo je nesebično pomagati vsakemu človeku in to po najboljših človeških in strokovnih močeh. In to v polni meri tudi počnejo. Savinjčan Ki A KRATKO Pobuda za korekcijo hitrostnih omejitev Zupan občine Luče Ciril Rose je pooblaščen od županov in županje občin Solčava, Ljubno, Rečica ob Savinji, Nazarje in Mozirje poslal na Direkcijo RS za ceste pobudo za spremembo nekaterih nelogičnih hitrostnih omejitev na regionalni cesti od Mozirja do Solčave. Župani so namreč enotnega mnenja, daje potrebno na podlagi realnih razmer in v soglasju stroke na nekaterih, po njihovem mnenju, varnih odsekih ceste razmisliti o morebitnih spremembah, vendar ne na račun prometne varnosti, poudarjajo člani zgornjesavinjskega kolegija županov. EMS Problem se imenuje plačilna (ne)disciplina V velenjskem podjetju za ravnanje z odpadki PUP Saubermacher ugotavljajo, da so se v občini Gornji Grad količine odpadkov ustalile, poleg tega imajo v tej občini daleč najbolje urejene zbiralnice ločenih odpadkov v Zgornji Savinjski dolini. Posebnih težav in tudi reklamacij ne beležijo, pravi direktor Zoran Rodič, kar pa ne pomeni, da so razmere v občini Gornji Grad idealne, saj so do sredine oktobra lanskega leta zabeležili za kar 17,5 tisoč evrov odprtih terjatev. Ob prenehanju izterjave na domu preko pooblaščene družbe seje plačilna disciplina ponovno precej poslabšala, zato so v PUP Sauber-macher uvedli lastno izterjavo. Rodič ob tem apelira, da se pri reševanju tega problema vključi tudi lokalna skupnost, saj so odprte terjatve presegle 23 odstotkov letne realizacije podjetja. EMS Pečovnik namesto Pečnikove Svetniki nazorske občine soglašajo s sporazumno prekinitvijo pogodbe z direktorico občinskega javnega podjetja Dom Nazarje Vero Pečnik. Na njeno mesto so za štiri leta imenovali podžupana in dosedanjega direktor- ja podjetja Leskom Mateja Pečovnika, ki bo, kot pravi direktor občinske uprave Samo Begič, ob zadolžitvah na Domu, sodeloval tudi pri izvajanju operativnih nalog občine. EMS Praznovanje pomembnih obletnic Osnovna šola Frana Kocbeka Gornji Grad praznuje v letošnjem letu nekaj pomembnih obletnic, med drugim 215-letnico organiziranega šolstva v kraju, 145-letni-co rojstva nekdanjega nadučitelja Kocbeka in 100-letnico prve šolske stavbe. V počastitev jubilejev so v soboto pripravili koncert učiteljske- ga pevskega zbora, v sredo bodo predstavili knjigo Šolska stvarnost pod gornjegrajskim zvonom, praznovanje nadaljevali v petek z otvoritvijo likovnih del učencev v galeriji Štekl in sklenili s slavnostno akademijo ob zaključku šolskega leta. EMS Nov prireditveni prostor V Lučah so kar nekaj let ugotavljali, daje dosedanji prireditveni prostor ob domu gasilcev prostorsko neustrezen, zato seje občina odločila odkupiti pol hektarja veliko parcelo na Hočevarjevi njivi. To so v prostorskih načrtih že pred leti opredelili za rekreacijsko območje. Prireditveni prostor naj bi zaživel že ob letošnjem občinskem prazniku, dolgoročno pa nameravajo na pros- toru ob sotočju Lučnice in Savinje urediti športno igrišče in postaviti igrala za otroke. V doglednem času naj bi prišli do mini parka s klopmi in prostorom za druženje tudi nad Kumrovo njivo. V preteklosti so domači fantje ob večjih praznikih na tem mestu streljali z možnarji in prav to tradicijo nameravajo letos ponovno obuditi. EMS NOVELA STANOVANJSKEGA ZAKONA Spremembe zakona v veljavo že ta mesec V mesecu juniju bo stopil v veljavo spremenjen stanovanjski zakon, ki dopolnjuje področje upravljanja, subvencioniranja ožjega dela tržnih najemnin, razširja pristojnost ukrepanja stanovanjske inšpekcije ter ureja soin-vestitorstvo in partnerstvo za povečanje gradnje neprofitnih stanovanj. Novela zakona določa, da v večstanovanjskih stavbah za nekatere odločitve ne bo več potrebno soglasje vseh solastnikov. Za izboljšave, za katereje potrebno gradbeno dovoljenje, predvideva 100-odstotno soglasje lastnikov, za izboljšave, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, pa več kot 75-odstotno soglasje. Zakon širi sistem zagotavljanja subvencij tudi na najemnike tržnih stanovanj, kadar ti izpolnjujejo dohodkovne in druge materialne pogoje ter so se prijavili na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. S tem ukrepom bi se olajšalo plačilo najemnine tistim, ki sicer izpolnjujejo vse pogoje za subvenc- Fizične osebe v svet zbornice kot njen najvišji organ volijo 44 članov, pravne osebe, to so kmetijska podjetja, zadruge in župnije - ti so volili v ponedeljek - pa prispevajo 13 članov. Od 44 članov so 17 mandatov dobili člani Zadružne kmečke liste, 14 pa Slovenska kmečka zveza - SKZ. Po tri ali manj so dobile ostale liste. Kdo bo predsednik KGZS, še ni znano. Izbrali ga bodo na prvi seji sveta, ki bo predvidoma v začetku julija. Kandidaturo za ta položaj je napovedal le Ciril Smrkolj. Neudeležba na volitvah priča o nezadovoljstvu kme- ---Ul 6 ___ Direktorica Vera Pečnik: »Prav je, da se uvede pridobitev licence upravnikov, saj bodo ti morali poglabljati svoje znanje področja.« (foto: EMS) ijo, vendar zaradi dolge čakalne dobe ne morejo pridobiti neprofitnega stanovanja v najem in tako subvencij k najemnini. Predlog novele je predvideval tudi novo subvencioniranje najemnin uporabnikom hišniških stanovanj, kril pa naj bi jih tov s sedanjo zbornično ureditvijo. Večina jih meni, da bi moralo biti članstvo prostovoljno, čeprav se je po spremembi zakona o KGZS članslvo znatno znižalo in sicer za okoli 35 odstotkov oziroma 60.000 članov. V njej so ostali le tisti, ki se resno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Člani tudi menijo, da bi zbornični predsednik moral biti kmet, ki najbolj pozna njihove probleme, ne pa politik. Večina jih misli, da od zbornice nimajo koristi niti vpliva na njeno delovanje, kar se odraža tudi v tako nizki udeležbi na volitvah. Marija Lebar državni proračun. Večjo pristojnost so pridobili stanovanjski inšpektorji, ki lahko odredijo odstranitev naprav (v praksi najpogosteje klimatske naprave), če jih etažni lastniki namestijo brez ustreznih soglasij drugih etažnih lastnikov. Okrepljena je tudi vloga stanovanjskega sklada v okviru soinvestitorstva z občinami ter partnerstva z občinami in zasebnimi investitorji, predvsem za gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj. Zakon zato naroča pristojnemu ministru, da pripravi predpis oziroma pravilnik, ki bo podrobneje določal postopke pri upravl- Vzroke za nezavidljivo likvidnostno stanje Leskoma je po mnenju predsednika nadzornega sveta Jožeta Pozniča potrebno iskati predvsem v težavah Gozdnega gospodarstva Nazarje. To podjetje je bilo pred uvedbo stečaja v likvidacijskem postopku in od njega je Leskom prevzel tudi poslovanje žagalnice, vključno z vsemi zaposlenimi. Zaradi neugodnih trendov pri nakupu lesne surovine za nadaljnjo primarno predelavo in relativno težkega plasiranja žaganega lesa na tržišče je prihajalo do zastojev, kar je povzročalo težko zagotavljanje rentabilnosti Leskoma na žagarskem področju. »Na podlagi znanih dejstev ugotavljamo, daje pozitivno poslovala samo gradbena operativa, vendar ne v zadostni višini, da bi lahko pokrivala izpad na žagarskem delu poslovanja. Zaradi tega je Leskom zabredel v likvidnostne težave, kar je resno ogrožalo nemoteno normalno poslovanje,« razlaga Poznič. Z ukinitvijo žagarske proizvodnjeje poslal vprašljiv tudi odkup lesa, kije bil začasno ustavljen. Vendar, pravi Poznič, iščejo način, da bi les vendarle odkupovali še naprej, vendar v drugačni obliki kot doslej. Glede gradbene dejavnosti obstaja resna želja, da bi storitev ohranili pri življenju, kar je možno z delno odprodajo janju stavb in pristojnosti ter naloge upravnikov in ključe za delitev obratovalnih stroškov. Spremembe zahtevajo pomembno novost - pridobitev licence upravnika. Vera Pečnik, direktorica Javnega podjetja Dom Nazarje, kjer upravljajo z več kot 350 stanovanji in nekaterimi javnimi objekti, ocenjuje novelo kot pozitivno, saj »spremenjen zakon predvsem poenostavlja in olajšuje delo tako stanovalcem kot upravnikom. Prav tako je prav, da se uvede pridobitev licence upravnikov, saj bodo ti morali poglabljati svoje znanje področja.« ArtPuk Predsednik nadzornega sveta Leskoma Jože Poznič ugotavlja, da so bili nadzorniki prepozno seznanjeni s težavami, v katerih se je znašlo podjetje (foto: EMS) strojne opreme vključno z ljudmi in zagotovljenim delom za letošnje leto. »Želimo ohraniti skupino, ki je delala na vzdrževanju gozdnih in lokalnih cest. Obstoj Leskoma kot celote pa je skrajno vprašljiv,« ocenjuje razmere Poznič s poudarkom, da je poslovodstvo podjetja nadzornike prepozno obvestilo o resnih težavah, saj bi se lahko prej aktivno vključili v reševanje razmer. Savinjčan KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE (KGZS) Na volišča le dobra desetina volikev Nedeljskih volitev, ko so organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije volile tako imenovane fizične osebe, to je kmetje, se je udeležilo le 11,68 odstotka od skoraj 113.000 članov. To je še za odstotek manj, kot na prejšnjih volitvah. Sicer so bile tokratne volitve tretje, odkar od leta 2000 deluje zbornica. LESKOM D.D. NAZARJE Vprašljiv obstoj podjetja VRTEC MOZIRJE Starši zadovoljni z izvajanjem investicij Kadar se piše in govori o Vrtcu Mozirje, se pretežno omenja mačehovski odnos občin kot ustanoviteljic, poleg mozirske po novem tudi rečiške, do te ustanove. Vodstvo vrtca, osebje in starši bi si želeli večji dei proračunske pogače, s katerim bi bilo mogoče ustvarjati varnejše in produktivnejše okolje za otroke. Na zadnji seji sveta staršev, kije bila 5. junija, pa so starši spregovorili s povsem drugačnim tonom. V zadnjih mesecih se na področju investicij tako v Mozirju kot na Rečici stvari premikajo v pozitivni smeri. Po velikem razočaranju, ki gaje povzročil lanski poseksmrekokoli igrišč v Mozirju, ravno v teh dnevih na igrišču za najmlajše varovance raste senčna uta. V njeni senci bo zgrajen tudi nov peskovnik. Dotrajano in nevarno žično ograjo okoli igrišč, kije dolga leta klicala po zamenjavi, so zamenjali s plastičnimi Tanja Leskošek in Vojko Ozimic sta kot predstavnika staršev po dolgem času lahko pohvalila župana občin Mozirje in Rečica ob Savinji (foto: Benjamin Kanjir) paneli. Nekaj je tudi novih igral. Še večje spremembe se kažejo na zgornjem igrišču, ki ga uporabljajo malce starejši otroci. Odstranjena NAZARJE Sprememba v vodstvu BSH Hišni aparati S prvim majem je namesto Hendri-ka Kretzerja funkcijo generalnega direktorja nazorskega podjetja BSH Hišni aparati prevzel Rudolf Kloetscher, ki je bil pred prihodom v Slovenijo v BSH direktor področja aparatov za hlajenje in ogrevanje vode. Direktorja za področje gospodarjenja in področja tehnike Boštjan Gorjup in Andreas Liebl ostajata še naprej na svojih položajih. Novi generalni direktor nazorskega hčerinskega podjetja skupine BSH seje v koncernu zaposlil pred dvanajstimi leti kot produktni vodja za male gospodinjske aparate, kariero nadaljeval kot vodja oddelka produktnega trženja klimatskih naprav ter grelnih aparatov. Kot rečeno, je bil v zadnjem obdobju direktor področja aparatov za hlajenje in ogrevanje vode, odgovoren tudi za področje razvoja in raziskav, merjenja kakovosti, proizvodnje, produktnega vodenja in prodaje. Ob prihodu na vodilno mesto nazorske tovarne je Rudolf Kloetscher izrazil prepričanje, da bodo nadaljevali z uspešnim razvojem so bila vsa lesena igrala. Lesenino je uničil čas in igrala so kar klicala po nesreči. Še ta mesec se pričakujejo nova, ki bodo sodobna, predvsem pa varna. Prav tako bodo zamenjane nekatere klopi, zrasel bo kotiček z vodo in še kaj. Na severni strani vrtca je bilo zgrajeno parkirišče za zaposlene. S tem seje razbremenilo tisto ob šolski ulici, ki ga lahko sedaj v večji meri uporabljajo starši. Na obnovo čaka še fasada, potrebna je zamenjava strešne kritine in stavbnega pohištva. Te inves- ticije bodo v dogovoru med vrtcem in občino malce počakale z izvedbo, saj je bil v tem času sprejet nov pravilnik o standardih in normativih v vrtcih. Po njem bi bilo potrebno sedanjo zgradbo do leta 2010 povečati. Kot je dejala predstavnica staršev iz Mozirja, Tanja Leskošek, je občina priskočila na pomoč vrtcu tudi s financiranjem dodatnih programov in krožkov, ki otrokom širijo obzorja. Podobno je tudi na Rečici ob Savinji. Vojko Ozimic kot predstavnik staršev otrok, ki obiskujejo rečiški vrtec, kaže zadovoljstvo ob dejstvu, da se tudi v njihovem kraju stvari premikajo na bolje. V zadnjem času sta bili temeljito obnovljeni obe igrišči. Tudi s pomočjo staršev, ki so se konec aprila zbrali na delovni akciji in poskrbeli za najnujnejša dela. Ozimic je ob tem pohvalil dobro delo vzgojno varstvenega osebja in sodelovanje z osnovno šolo. Obe enoti sta bogatejši še za določene nove aparate, pomivalne, pralne, s katerimi so si olajšali delo in s tem pridobili čas, preživet z otroki. Potreb je sicer še veliko, kljub temu pa so starši, vodstvo vrtca in ostalo osebje zadovoljni z dogajanjem zadnjih mesecev. Benjamin Kanjir Novi generalni direktor nazarskega podjetja BSH Hišni aparati Rudolf Kloetscher podjetja in ga uvrstili med vodilna podjetja v državi. »Na regionalnih trgih pa bomo s sodelavci še povečali prisotnost BSH izdelkov ter blagovnih znamk Bosch, Siemens in Gaggenau,« je še dodal Kloetscher. Savinjčan POSVETOVALNI REFERENDUM 0 POKRAJINAH Ali smo za SAŠO? Potem ko so poslanke in poslanci državnega zbora sprejeli odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o ustanovitvi pokrajin, je Državna volilna komisija objavila akt o razpisu referenduma. Akt o razpisu posvetovalnega referenduma o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter status Mestne občine Ljubljana, so v soboto, 7. junija, objavili nekateri večji slovenski časniki. Referendum bo v nedeljo, 22. junija. Vsaka od predvidenih 13 pokrajin je določena kot svoje referendumsko območje. Voliike in volilci znotraj vsakega od njih se bodo opredeljevali o tem, ali se strinjajo z ustanovitvijo pokrajine, v katero naj bi spadali. V petih primerih bodo odločali tudi o imenu morebitne pokrajine. Zgornjesavinjske in šaleške občine spadajo v 11. referendumsko območje. Vprašanje, o katerem bodo odločali volilci, se glasi: »Ali ste za to, da se v skladu s 143. členom Ustave Republike Slovenije ustanovi Savinjsko-šaleška pokrajina, ki bo obsegala naslednje občine: Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje?« Glasovalec glasuje tako, da obkroži besedo ZA ali PROTI. Predčasno glasovanje bo potekalo v torek, sredo in četrtek, to je od 17 do 19. junija med 9. in 17 uro. Seveda pa je v skladu s predpisi možno tudi glasovanje na domu in glasovanje po pošti. Marija Lebar 0 DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ NA PTUJU Zgornjesavinjcanki osvojili Znaka kakovosti 2008 Konec maja je na Ptuju potekala že 19. prireditev pod naslovom Dobrote slovenskih kmetij. V štirih dneh so se zvrstili številni dogodki: od razstave nagrajenih dobrot, več strokovnih posvetov do razglasitve rezultatov. Tudi letos so med prejemniki priznanj številni Zgornjesavinjčani. Gre za največjo tovrstno kulinarično prireditev v širšem evropskem prostoru, iz osmih slovenskih regij in tudi iz zamejstva je bilo na razstavo prijavljenih 1.066 izdelkov iztrina- LJUDSKA UNIVERZA VELENJE jstih kategorij, kar je 32 več kot lani. Največ izdelkov je bilo iz celjsko koroške regije, kar 263. Častni pokrovitelj razstaveje bil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc. Organizatorji so za svoj trud prejeli priznanje, ki jim ga je ob praznovanju dneva zbornice letos podelila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. »Marsikje so se kulinarične značilnosti podeželja že izgubile in zato je toliko pomembneje, da vsako leto Izdelava cvetličnih lončkov Projektna skupina slušateljev višje lesarske šole iz Maribora, oddelek LU Velenje, je uspešno predstavila izdelavo in prodajo novega izdelka (foto: Jože Miklavc) Na Ljudski univerzi Velenje so v študijskem letu 2007/2008 prvič vpisali oddelek izredni višješolski študij lesarstva vsodelovanju z Lesarsko šolo Maribor, višjo strokovno šolo. V programu je vpisanih 17 študentov, ki ob delu uspešno študirajo in opravljajo izpite. Prejšnji petek so predstavili učni projekt z naslovom Izdelava cvetličnih lončkov. Študentje so prikazali postopek izdelave in prodaje od ideje, načrtovanja, planiranja tehnološkega postopka, zagotavljanja materialnih pogojev, iskanja tržne niše, promocije izdelkov do prodaje. Že vfazi razvijanja ideje so se organizirali kot produkcijski tim različnih profilov, ki je z nizkimi finančnimi sredstvi uspel postaviti produkcijski ciklus za nov izdelek višje tržne vrednosti. Cvetlični lonci, izdelani iz masivnih lesnih materialov, so tudi dosežek oblikovanja, v različnih barvah in z izgledom naravne teksture lesa. Privlačni so za povprečnega kupca, kar naj bi zagotavljalo dobro prodajo in tako tudi proizvodnjo večjih serij v različnih velikostih in dizajnu. Študentje so ob predstavitvi projekta prikazali tudi drugačno organizacijsko sposobnost, namreč kanček družabnosti za zaključek prvega študijskega leta. Jože Miklavc znova prikažemo vsakdanje in praznične izdelke, ki so naša tradicija in kulturna dediščina. Dobrote predstavljajo tržne priložnosti za vse, ki bodo nadgradili svojo pridelavo s predelavo in ponudbo izdelkov na trgu,« je med drugim dejal predsednik organizacijskega odbora Peter Pribožič. Bernarda Brezovnik s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje - izpostava Mozirje pravi, da je pr- ireditev lepa priložnost, da izdelovalci primerjajo svoj izdelek z ostalimi, preverijo kakovost in svojo ponudbo morda še izboljšajo. Izdelovalci iz naše doline sodelujejo na Dobrotah že od samega začetka in to zelo uspešno. Letos so prejeli tudi dva Znaka kakovosti, kijih prejmejo tisti izdelovalci in razstavljavci, ki so tri leta zapored dosegli najvišje priznanje za nek izdelek. Marija Lebar Znak kakovosti 2008 sta prejeli Antonija Govek (Okonina) za ribezovo marmelado in Marija Hudej (Lepa Njiva) za borovničev kompot. Za zgornjesavinjski želodec je zlato priznanje prejel Franc Špeh (TK Špeh), srebrno pa Jožica Strojanšek (Dobrovlje). Zlato priznanje sta prejeli Alojzija Goltnik (Brezje) za malinov sok ter borovničev kompot in Stanka Prek (Florjan) za janeževe upognjence. Srebrno priznanje so dobili: Alojzija Goltnik (Brezje) za češnjev kompot, Jožica Lenko za malinovo marmelado, Jože Ermenc (Čeplje) za naravni jabolčni kis, Pavla Voler (Raduha) za polbeli kruh ter Zdenka Tisovnik (Lenart) za krofe brez nadeva. Bronasto priznanje so prejeli: Jože Mlinar (Bočna) za hruškovec, Vida Moličnik (Strmec) za polbeli kruh, Marko Jeraj (Bočna) za beli in polbeli kruh, Marija Brglez (Primož pri Ljubnem) za orehovo potico ter Stanislava Kumprej (Ter) za šarkelj - orehovo potico. ZBIRKA STARIH TRŠKIH LISTIN Še enkrat po razstavi Zaradi zanimanja je Aleksander Videčnik (v sredini) pripravil še eno vodeno predstavitev zbirke starih trških listin (foto: B. Kanjir) Aleksander Videčnik je 30. maja pripravil še eno vodeno predstavitev zbirke, kije na ogled postavljena v prostorih mozirskega muzeja. Predstavitve seje udeležila peščica Mozirjanov, ki so z zanimanjem poslušali izbrane besede neumornega zbiratelja. Videčnikje pripravil voden ogled te razstave že 18. maja. Zaradi zanimanja ga je ponovil, saj gre za razstavo vredno ogleda. Listine, ki pri- čajo o bogati zgodovini Mozirja in Mozirjanov, bodo luč sveta ugledale še enkrat. Objavljene bodo namreč v monografiji Mozirja, ki nastaja pod budnim Videčnikovim očesom. Dotlej pa si jih bo mogoče ogledati še vesjunij vprostorih nekdanje mozirske kaplanije, kjer domujeta razstavi Mozirje in Mozirjani ter Muzejska zbirka Aleksandra Videčnika. Benjamin Kanjir OBISK POSLANSKE SKUPINE SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE (SDS) V SAVINJSKO-ŠALEŠKI REGIJI Referendum pomemben zn SAŠO Trenutno je ena najbolj vročih političnih debat v Sloveniji ustanovitev pokrajin. Po besedah vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka je vladna koalicija trdno odloče- ija nujna in da znajo upravljati s sredstvi,« je med drugim dejal Jože Tanko. Projekta ustanovitve pokrajin so se po besedah poslanca Mirka Zamernika lotili resno in Poslanci so si med drugim ogledali tudi nazarsko podjetje BSH Hišni aparati, kjer so se seznanili s proizvodnim procesom (foto: EMS) Mirko Zamernik je izrazil zadovoljstvo, ker procesa regionalizacije in povezovanja ni več moč ustaviti (foto: EMS) odgovorno, opravljena je bila tudi najtežja naloga, prenos predvidenih nalog, pristojnosti in sredstev na bodoče pokrajine. Svoj obisk v Savinjsko-šaleški regiji so poslanci izkoristili tudi za tivnih regij, vendar je eden izmed korakov odziv ljudi na referendum, njegov rezultat pa bo močna zaveza čisto vsem poslancem v državnem zboru,« je prepričan Zamernik, zadovoljen s konkretni- Dragemu sodelavcu Cirilu Semu kličemo ob njegovem okroglem življenjskem jubileju že na mnoga, zdrava leta ter da bi mu ostro oko že dolgo služilo. Uredništvo in sodelavci Savinjskih novic Poslanci SDS so svoj obisk zaključili z nogometno tekmo z gospodarstveniki in lokalnimi predstavniki stranke (foto: Ciril M. Sem) obisk nekaterih podjetij in za pogovore z nekaterimi župani. Ti sojih seznanili z razmerami in razvojnimi težavami tukajšnjih lokalnih skupnosti. »Seznanili smo se z določenimi problemi v okolju in kjer je mogoče, se bomo vključili v reševanje nastalih problemov. Regionalizacije in projekta tretje razvojne osi ni mogoče več ustaviti. Po temu, kar smo videli, lahko rečem, da je SAŠA ena najbolj perspek- mi oblikami savinjsko-šaleškega sodelovanja, med katerimi je gotovo bistvenega pomena odločitev hčerinske firme Premogovnika Velenje Invest za odkup 50-odstot-nega italijanskega deleža na Golteh. S tem se je Premogovnik aktivno vključil v razvoj Golt, med prvimi investicijami pa se obeta širitev hotelskega kompleksa na Mozirski planini. na, da se pokrajine ustanovijo še v tem mandatu, predvsem zato, ker čutijo močno podporo ljudi in vodstev občin. Poslance največje vladne stranke je med drugim sprejel tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, ki kot član opozicijske SD močno podpira projekt regionalizacije. Tokratni obisk so člani poslanske skupine namenili tudi predstavitvi predloga posvetovalnega referenduma o ustanovitvi pokrajin. »Referendum je izredno pomemben za SAŠO, saj brez zadostne podpore te pokrajine zanesljivo ne bo. Pričakujemo, da bodo volivci podprli pokrajine in s tem povedali, daje decentralizac- Savinjčan Zakaj je nogomet najpomembnejša postranska zadeva? gorenje www.gorenje-no.si ^ KAKOVOSTNO, MODERNO,UGODNO V juniju akcijske cene izvoznih programov pohištva! Do odprodaje zalog določeni programi znižani do -50 %! Pohitite in izberite med prvimi. Industrijska prodajalna programa Pohištvo • Lesarska cesta 10 • 3331 Nazarje • Tel: (03) 839 31 38 • www.gorenje-no.si • Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, ob sobotah zaprto Moški radi pravijo, da je nogomet najpomembnejša postranska zadeva v njihovem življenju. Ja, seveda - me, ženske, zelo dobro vemo. da to sploh ne drži. Za postranske zadeve sploh nimamo časa, če pa ga že najdemo, potem nedvomno ne bomo gledale 22 moških, ki se podijo za eno žogo in jo skušajo spraviti v nasprotnikov gol. No, razen če so ti moški res postavni. Zato sem se letos dobro pripravila, izdelala sem načrt priprav za letošnje nogometno prvenstvo, in sicer načrt za celotno družino. Ker vem, da imate tudi ve, drage moje. ob evropskem prvenstvu občutek, da se čas za dobre tri tedne popolnoma ustavi, sem se odločila, da vam priskočim na pomoč. Boste videle, tudi nogomet je lahko dobra stvar, samo če jo znate obrniti sebi v prid. Le česa bi si želela moja družina, za kaj bi bila pripravljena narediti veliko, če ne celo vse; kaj je zelo povezano z nogometom in spremljanjem vseh tekem? Seveda, nov LCD televizor. Obljubila sem jim najnovejši, najboljši in oh in sploh naj model, če bodo še pred začetkom EURA 2008 izpolnili vse obljube, ki jih poslušam že od začetka leta. Nad mojim predlogom so bili več kot navdušeni. Kar naenkrat sem postala superžena, supermami, poleg vseh ostalih superlativov, ki so mi jih namenjali. Ampak tukaj se zgodba šele začne. Tako smo se lepega dneva odpravili v Mercatorjevo tehnično prodajalno M Tehnika, kjer so znani po svoji kvalitetni in raznovrstni ponudbi akustike in zabavne elektronike. Z namenom, da kupimo nov LCD televizor. Še prej smo se ustavili v M Gradnji, kjer sem moža spomnila na njegove obljube o prenovi kopalnice. Ker je vedel, da se sedaj ne more izgovoriti, mi je pomagal pri nakupu ploščic, sanitarne keramike, kopalniškega pohištva in dodatkov. Pravzaprav ni samo pomagal, ampak je bil vidno navdušen, koliko izdelkov ponujajo na enem mestu. Ko pa je zašel v kotiček z orodjem, se je skoraj stopil. V svojem navdušenju pa ni ostal sam -pridružit se mu je tudi naš stari ata. Kot vsi upokojenci tudi on vestno in pridno ureja naš vrt ter skrbi za našo zelenico. Ko je videl izdelke vrtne galanterije in mehanizacije ter izdelke zalivalnega programa, ga nismo mogli več niti premakniti. Na koncu smo mu morali obljubiti, da ga v M Gradnjo ponovno peljemo zelo, zelo kmalu. Mislim, da ni treba posebej razlagati, da ženske lahko v vsaki trgovini najdemo nekaj zase. Ja, tudi v M Gradnji. Vas zanima, kaj sem našla? Bazen. Da se bom lahko malo razvajala tudi jaz. Naj vam zaupam, kaj še najdete v M Gradnji - da boste vedele, če se odločate za gradnjo ali prenovo doma. Preskrbljeni so z bogato in ugodno ponudbo osnovnih gradbenih materialov, kritin in fasad, izdelkov betonske galanterije, keramike, barv ter lakov, najrazličnejših orodij, električne opreme in še marsičesa. Ko smo zadovoljni zapustili center M Gradnja, smo se odpravili v M Tehniko. Glede na zelo dobro izkušnjo v prvi prodajalni, smo bili prepričani, da bo tudi druga zadovoljila vse naše potrebe in želje. Medve s hčerjo sva se zapodili pogledat tipično žensko ponudbo. Nad videnim sva bili navdušeni. Vsi izdelki za na mizo, take izbire že dolgo nisem nikjer videla, najnovejši mali gospodinjski aparati, bela tehnika priznanih domačih in svetovnih proizvajalcev. Vse to na enem mestu. Tudi naš sine, najstnik, je ostal brez besed - priznal je, da je presenečen nad ponudbo akustike, zabavne elektronike, računalniškega in foto materiala. Izjavil je, da mora o M Tehniki takoj obvestiti vse svoje sošolce in prijatelje. Tako je naša družina ponovno ugotovila, da bi bilo neumno hoditi v ostale trgovine, če lahko v M Tehniki in Gradnji najdemo vse, kar potrebujemo - in to vsi. Pa da ne boste mislili, da pretiravam - podobno se je zgodilo tudi moji mlajši sestri. Pred časom sta s fantom kupila novo stanovanje. Prijatelj jima je svetoval, naj obiščeta M Pohištvo, da bosta tam našla vse. kar potrebujeta. In res, kupila sta pohištvo za kuhinjo, jedilnico, otroško sobo, spalnico in dnevno sobo. Opremila sta svojo kopalnico, polepšala svoj dom z drobnim kosovnim pohištvom, fant pa si je uredil svoj delovni kotiček z bogato izbiro pisarniškega pohištva. Pri njih sta izbrala tudi talne obloge in vsa svetila. Ko smo prispeli, se je najprej izgubil mož. Preučil je vse modele LCD televizorjev, njihove tehnične lastnosti, prednosti in pomanjkljivosti, čeprav se bolj malo spozna na te zadeve, mu je pomagal tudi stari ata. Na koncu vam povem samo še nekaj - z malo domišljije in s pomočjo M Tehnike, Gradnje in Pohištva je volk vedno sit in koza vedno cela. Torej, družina ima nov LCD televizor in kar nekaj drugih priročnih igrač, jaz bom imela nov bazen, urejen vrt in lepo teraso, da o prenovljeni kopalnici niti ne govorim. In ko bo prišel junij in z njim Evropsko nogometno prvenstvo, bomo vsi skupaj uživali v nogometnih veščinah največjih mojstrov. IVPOGORISCU LESENE "HIŠE" NA LJUBNEM OB SAVINJI GASILCI NAŠLI ZOGLENELO TRUPLO V torek zvečer so gasilci pri gašenju požara manjšega lesenega bivaka našli mrtvega 58-letnega moškega. Policisti sicer na podlagi lastništva 25 kvadratnih metrov velike "hiše" domnevajo, kdo bi žrtev lahko bila, vendar bo uradno identiteto potrdila šele obdukcija. Požar, ki je objekt v celoti uničil, je pogasilo 25 gasilcev z Ljubnega, Okonine in Radmirja, uradni vzroki, zakaj je do požara sploh prišlo, pa do zaključka redakcije še niso bili pojasnjeni. Na Ljubnem in v zaselku Za Ljub-nica nihče ne dvomi, da je vsvojem skromnem bivališču umrl Franc ’ *__________ Pokojnik je hotel živeti svoje življenje v sila skromnem zavetišču ob potoku Ljubnica (foto: EMS) FESTIVAL ZELENE DOLINE MLEKARNE CELEIA Logarska ni< vei cilj V podjetju Mlekarna Celeia, d.o.o. iz Arje vasi so konec maja organizirali Festival Zelene doline, ki seje razvil iz tradicionalnega kolesarskega maratona v Logarsko dolino. Tridnevni program festivala je imel namen združiti druženje, zabavo, množičnost in zdravje, obiskoval- udeležence vodila od Arje vasi do Logarske doline in nazaj. Na 150 kilometrov dolgi trasi je po podatkih organizatorjev sodelovalo 333 kolesarjev, vendar je številka udeležencev nekoliko višja zaradi pomanjkanja startnih številk in majic. Tomaž Vrečar: »Ko smo začeli gasiti nismo vedeli, da je človek v objektu.« (foto: EMS) Napotnik. Sosedje, ki so prvi opazili požar, so o pokojniku vedeli povedati samo dobro. Res da je bil brezposeln in nekakšen vaški posebnež, vendar skrajno miroljuben in dober človek. Petnajst let je živei v skoraj človeka nevrednih razmerah na obrežju Ljubnice. Imel je žensko, s katero sta skupaj preživljala dobre in slabe trenutke življenja, in koje nekako pred petimi leti odšla bivatv gornjegrajski center starejših občanov, je postal Franc zagrenjen, predvsem pa bolj osamljen. Hotelje biti na svojem inzase, pove pokojnikov brat Edi. Domov je hodil na kosilo, 84-letna mama mu je prala in skrbela zanj. Franc je bil invalid prve kategorije in z dvesto evri podpore bi brez pomoči domačih težko shajal. V zadnjih letih mu je vse bolj pešalo tudi zdravje, menda naj bi imel celo raka, kar pa ni vplivalo na njegov optimizem do življenja. Franc je imel v svojem domu majhno televizijo, verjetno je gledal nogomet in ob televiziji tudi zaspal. V nevezanem pogovoru slišimo, da so mu sosedje večkrat dejali, da bo zmrznil v svoji čumnati, vendar je usoda tudi v tem primeru ubrala povsem drugačna pota. Pokojnikov brat Edije prepričan, daje Franca zadušil dim, še preden je zagorelo. Spal je namreč vtako majhnem prostoru, da bi bilo dima že od dveh prižganih cigaret več kot preveč za normalno dihanje. Zadnjo in uradno besedo, kaj se je v resnici zgodilo, bodo imeli kriminalisti. Skoraj gotovo pa je, daje bil nesrečnež mrtev, preden ga je zajel požar, in da mu je bilo vsaj v zadnji uri prihranjeno trpljenje. Gasilci so obvestilo o požaru prejeli 25 minut pred polnočjo, pove vodja intervencije Tomaž Vrečar. Požar so uspeli lokalizirati in pogasiti v dobrih desetih minutah. »Ko smo začeli gasiti, nismo vedeli, da je človek v objektu. To smo izvedeli med gašenjem in ko seje gost dim razkadil, smo na kavču našli ležeče ožgano truplo,« dodaja poveljnik ljubenskih gasilcev. Savinjčan cem pa je ponudil tudi pokušino številnih mlečnih izdelkov podjetja. Spremljevalni program s slikarsko kolonijo, pokušino vin in dobrot dijakov Šolskega centra Šentjurje zasenčilo kronanje prve mlečne kraljice, Mislinjčanke Stanke Kotnik, zadnji dan festivala pa 6. rekreativni kolesarski maraton. Maraton so letos razdelili na tri težavnostne stopnje, najdaljša in najzahtevnejša, maraton Sivit, je Kolesarji so s startnega mesta v Arji vasi krenili ob deveti uri zjutraj in se pozno popoldne vračali na cilj, katerega so organizatorji letos prestavili iz Logarske doline na startno mesto, v Arjo vas. Za mnoge udeležence je s tem maraton izgubil svoj čar; ciljno vzdušje v zeleni naravi Logarske doline je letos namreč zamenjal plastični šotor na asfaltnem parkirišču. ArtPuk Sosedje vedo povedati, da je bil pokojnik res posebnež, vendar miroljuben in prijazen človek (foto: EMS) störest Doživite višji nivo tehnologije vožnje BMW je uspešno ubrani pozicijo vodilnega svetovnega proizvajalca učinkovitih in visoko zmogljivih pogonsldh enot Že drugič je 3-Etrski vrstni šestvaljnik s sistemom Twin Turbo, ki je vgrajen tudi v BMW serie 3, prejel nagrado za motor leta 2008. Doživite incMaäje BMW tehnologije motorjev in BMW EfidentDynamics na BMW Roadshow od 22.5. do ma 02 «c»» BMW serije 3. Omejena količina testnih vozil po izjemnih pogojih, prihranek 4.500 EUR! Restavracija, bife in letni vrt hotelu Benda 200 m od Mozirskega gaja V prijetni restavraciji se lahko vsak dan osvežite z najrazličnejšimi napitki, solatami, prigrizki. Ustavite se na okusni malici, kosilu, enolončnici ali preprosto samo popijete kavo. Pripravljamo praznovanja, poroke, poslovna kosila, sprejemamo zaključene družbe ter večje skupine. Prisrčno in vljudno vas vabimo v našo restavracijo ali na naš senčni vrt. Za večje skupine lahko izbrane jedi pripeljemo in postrežemo tudi izven naših prostorov. Vsak dan Za informacije in rezervacije pokličite na tel. Selmar d.o.o. Mariborska 119, 3000 Celje telefon: (03) 42 44 000 MMTPBWEWMWBWnaWI Hidravlični cepiiniki drv LANCMAN - 7, 8, 10, 13, S16, 17, S21, 22, 28H - ležeči ali pokončni - na električni ali kardanski pogon - za domačo ali profesionalno uporabo AVTOHISA KOS d.ò.o. Ločica ob Savinji & Polzela Tel. 03 703 83 86 % Krožne žage za drva - na električni ali kardanski pogon - velikosti: 450/600/700 mm Vabljeni na Citroènove dneve osvežitev od 13. do 15. junija v vseh Citroénovih salonih, kjer se lahko osvežite z novim C5, novim Berlingom in novim Nemom ter izkoristite osvežujoče popuste do 5.000 € in dodatni bonus svežine v vrednosti 1.000 € na vsa nova vozila! Obiičite Citroénove salone in sodelujte v Osvežilni nagradni igri za Citroen C3I Zahtevajte brezplačen katalog 03/700 15 03 CITROEN U Gc GOMARK Prek°Pa 10/b, trgovina in proizvodnja d.o.o. SI-3305 Vransko BMW. Vozi prihodnost, Prodaja, prevozTn^r^jnja betonskih mešanic r Citroénovi dnevi ^ osvežitev 13.-15. junija v vseh Citročnovih prodajnih saloniti Da ne bo pozabljeno Piše: Aleksander Videčnik Večkrat smo že pisali o tem, da so nekoč domači zdravilci naredili veliko dobrega našim prednikom. Saj vemo, kdaj so bili za preproste ljudi dosegljivi zdravniki z medicinsko izobrazbo. V dolini ocenjujemo, da so prvi "ranocelniki" prišli v Gornji Grad in Mozirje ob koncu 18. stoletja, doktorji medicine pa šele v 19. stoletju. Ob tem je treba omeniti izredno pomoč, ki sojo nudili zdravilci frančiškanskega samostana našim ljudem. Vemo, da so imeli menihi kmalu po prihodu v Nazarje svojo lekarno, kije pozneje dobila status javne apoteke. Upoštevati je treba, da so imeli frančiškani v svojih redovniških pravilih določilo o medsebojni pomoči v primeru bolezni, tako so razvijali zdravilslvo na ravni, ki sojo zmogli. Lahko domnevamo, da so domači zdravilci, kakršni so že bili, svoje "kunšte", kot domače zdravilslvo imenuje solčavski zdravilec Vid Strgar, svoje znanje pridobili od prednikov, saj je to šlo iz roda v rod. IZRAZJE V DOMAČEM ZDRAVILSTVU V času, ko sem zbiral podatke o domačem zdravilstvu, to je bilo pred tridesetimi leti, sem srečeval zelo zanimive pripovedovalce. Že pri poimenovanju zdravilcev so bile velike razlike na območju naše doline. Prav presenetil meje izraz za zagovarjanje "objezinit" v Radegundi. Keber mi je pripovedoval, kako je znala Juglova Mica dobro "objeziniti". V Lepi Njivi so poznali izraz "zgovorit", v Lučah pa so rekli, da je nekdo "zagovarjal". Urbančeva v Lepi Njivi je govorila, kako je Matevžkov vSkornem koga uročil. Pogorelčnik v Podvolovljeku je vedel povedati, dajeTehantzagovoril živali in ljudi. Ponekod v okolici Mozirja so rekli, da zdravilec "modli" in pri tem mislili na zagovarjanje. KAJ VSE SO UPORABLJALI ZDRAVILCI? Med zdravilci tistega časa moramo ločiti tiste, ki so zagovarjali predmete ali mast in one, ki so zagovarjali bolnika ali živali. V mežnariji na Brezjah je stanoval mežnarTurk,taje zagovarjal razna mazila. V Šmihelu je bila znana neka Mirna, ki je živela v Podforštnikovi koči; o njej seje govorilo, daje imela svoje "ureke". Pri Vauherju v Ljubiji je živel star možak, ki je veljal za "coprnika", pri zdravljenju je uporabljal male kamenčke na vrvici. Kot zelo ugledno zdravilko so v Šmihelu poznali Konečko mater, kije znala pregnati ogenj iz telesa (»ogenj je ven vzela«). Ljudje so menili, da zna coprati. Izrazje je seveda pestro in dokaj staro. NEKAJ ZANIMIVIH ZDRAVILCEV Večkrat se je zgodilo, da je bil kdo iz vasi dolgo v tujini, že samo to je zagotovilo določen ugled in spoštovanje. Rekli so, daje videl veliko sveta, zato veliko ve. V Podvolovljeku je živel Jakob Roze - Te- hant, povratnik iz Amerike. Domov seje vrnil slep na eno oko, kar ga ni motilo pri zdravljenju, predvsem živali. Znan je bil po tem, da je uspel tako živo pripovedovati o svojih doživljajih tam preko morja, da so ga ljudje že zaradi tega zelo spoštovali in upoštevali tudi kot zdravilca. Še nekaj posebnežev med zdravilci: Marija Podvratnik -Florjanovka, ki je podedovala svoje znanje kot zdravilka po svojem očetu Presečniku iz Lepe Njive (Zales). Bila je zelo znana v okolici Mozirja, predvsem pa v domačem okolju. ZAGOVORI NEKE VRSTE MOLITVE Še vedno raziskujemo zagovore, ki so bili od primera do primera različni. Besedila so bila neke vrste molitev, vsaj v veliki večini. Ljudje so imeli zagovore za "čarobne" besede. Veliko zagovorov so pričeli s sklicevanjem na določenega svetnika, zavetnika v bolezni, katero so zdravili. Z besedo amen seje po navadi zagovor zaključil. Le redki zdravilci so uporabljali prijeme črne magije, kot na primer presajevanje bolezni na predmete (drevesa). Poleg izrečenih besed so nekateri zdravilci uporabljali razne predmete. Tako je Cent-nca, ki je živela pri Podpečniku v Lepi Njivi, preganjala gliste iz telesa tako, daje z britvijo vlekla po trebušnem delu človeka in tako "rezala glistam glave". Zadrečan iz Kolovrata je uporabljal ob zagovorih še vodne kamne raznih barv. (To spominja na kamne sv. Pavla, ki so se kupili v lekarnah.) Matevžkov vSkornemje uporabljal poseben prah, ki gaje vrgel na ogenj v domačem ognjišču bolnika. Znano je, daje Tehant uporabljal pri zdravilskih postopkih sukanec, ki gaje potem zakopal pod hišni kap. Sicer pa ni rad opravljal svojega dela pred množico domačih. Drugi so spet zahtevali, da sodelujejo vsi domači in po opravljenem postopku družno molijo. Nekateri zdravilci so uporabljali razne uroke in pozivali bolezen, da »gre iz telesa tega, Bogu milega človeka.« KUNŠTITEHANTA V PODVOLOVLJEKU Naj spet omenimo Tehanta. Znano je, da je delal zastonj. Zelo uspešen je bil pri zdravljenju vnetja vimen pri kravah. Ljudje so menili, da je to posledica kačjega ugriza, ki se je poleti kaj lahko zgodil. Če pa je šlo za vnetje pozimi, so krivili malo miško, ki so ji rekli "špiemaš". To je bila miš z zelo ošiljenim gobcem in seje zadrževala v starem gnoju ali pod jaslimi v hlevu. To nadlogo je Tehant zdravil na dva načina in sicer "suho" in "mokro"; če suh postopek ni pomagal, je velel kravo postaviti v potok in jo je drgnil po vimenu s potočn-imi kamni, ob tem je vime sproti izpiral. Oba postopka je opravljal ob govorjenju zagovorov. Tudi ljudi je zdravil ob zvinu noge, gnojnih ranah, ki so jim ljudje rekli "prisad". Ob teh postopkih je žvečil šop zdravilnih zelišč in pihal v boleče mesto na telesu. JEČMEN SO ŽELI Ječmen pod očesom je znala dobro ozdraviti Marija Kladnik-Tehantova Mica v Podvolovljeku. Rekla je, »da ječmen žanje.« S srpom ali nožem je krilila pred ječmenom in govorila zagovor. Bolnik je moral spraševati: »Kaj delaš?«, ona pa je odgovarjala: »Ječmen žanjem.« To seje moralo večkrat ponoviti. Končnoje moral bolnik reči: »Le dobro požanji.«, zdravilka pa je trikrat vzkliknila: »Lej fige.« Tako je bil postopek opravljen. Pri Jugu nad kmetom Kebrom v Radegundi je živela stara ženica, Juglova Mica, kije znala v tej okolici najbolje "objezinit" razne pripomočke za zdravljenje. K njej so pošiljali staro mast, da jo je objezinila. Z njo so potem celili razne rane na ljudeh in živalih, celo za ugrize kač so s pridom uporabljali tako mast. V Zadretju je bila znana Kraplinka, ki je zagovarjala razne bolezni, največ pa opekline. Bolj kot to, je bila znana po tem, daje obvladala skrivnosti kolomona (Črne knjige). 3ščemo stare fotografije Solčava po požigu leta 1944. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Nafta se sveti bolj kot zlato V zadnjem tednu smo lahko opazovali silovito rast cene nafte, ki se je že močno približala ceni 140 dolarjev za sodček in zagotovo vpliva na razpoloženje potrošnikov po celem svetu. V več evropskih državah že stavkajo tovornjakarji, taksisti in ribiči.. Zadnjo resno korekcijo pri nafti smo doživeli v obdobju od poletja 2006, ko je dosegla skoraj 80 dolarjev, do januarja 2007, ko se je dotaknila 50 dolarjev ter v pol leta izgubila 40 %. Takrat se je nafta tudi zadnjič dotaknila 200-teden-skega povprečja, ki se trenutno nahaja pri 75 dolarjih. Zanimivo je tudi, da je nafta samo od februarja pridobila 50 % nasproti zlatu. Ob takšnih podražitvah nafte ni nič čudnega, če v prvih petih mesecih med delniškimi skladi kot najbolj donosni prevladujejo surovinski in energetski skladi, med katere se je kot regijski sklad vrinila s surovinami bogata Latinska Amerika. Med poraženci letošnjega leta so še vedno Indija,Turčija in Balkan, pri čem- er so v Indijo usmerjeni skladi samo v preteklem mesecu izgubili skoraj 20 % vrednosti. Med mešanimi skladi je po dobrih treh mesecih le en pozitiven, med poraženci ostajajo stari slovenski mešani skladi. Med letošnjimi poraženci, balkanskimi skladi je v letošnjem letu še najmanj izgubil Publikum Balkan (-22 %), sledijo mu Triglav Balkan (-23 %), NLBS Balkan (-25 %), MP-Balkan (-26 %), Hypo SEE Opp (-28 %), na zadnjem mestu pa je trenutno KD Balkan (-29 %). Če na balkanske sklade pogledamo na letni ravni, vidimo, da njihove izgube znašajo med -20 % (Triglav) in -38 % (MP-Balkan). Glede na tečaje pred dvema letoma pa znašajo balkanski donosi med +53 % (Publikum) in +12 % (KD), kar po vseh padcih niti ni tako slabo. In kako naprej? Dolgoročnim varčevalcem odgovor ponujajo dolgoročni donosi skladov. Čeprav so v povprečju delniški skladi v zadnjem letu izgubili 13 %, so vlagatelji v zadnjih treh letih še vedno zaslužili 27 % in v zadnjih petih letih 83 %. Tudi povprečni donosi mešanih skladov v preteklih letih so po vseh padcih še vedno solidni, medtem ko donosi obvezniških skladov v zadnjih letih niso dohajali inflacije. mag. Borut Repše DELNIŠKI SKLADI | MEŠANI SKLADI | OBVEZNIŠKI SKLADI Povprečni donos vseh skladov na dan 4. junij 2008 1 leto -13% 1 leto 0%| 1 leto 0% 3 leta 27% 3 leta 26% 3 leta 3% 5 let 83% 5 let 65%| 5 let 11% Donosi v letu 2008, do 4. iuni a Pivih 5 - delniški Prvih 5 - mešani Pivih S - obvezniški SGAM Eq Global Enerqy 6% VB Smile 0% Hypo Konvergenz 2% lEEF Eq Latin America [R] 6% RCM AR Global Balanced -3% RCM OsteuropaPlus Rent 2% EEF Eq Enerqy 8. Materials [RH1 4% RCM AR. Emerqinq Markets -4% PIA Central Eu Bond 2% SGAM Eq Gl Resources 3% Hypo Global Balanced -4% SGAM Bd Converq Eu 2% SGAM Eq Jap Cone Value 2% PPF Global Defensive Plus -6% Gama - obvezniški 2% Zadniih 5 - delniški Zadniih 5 - mešani Zadniih 5 - obveznišk Hypo SEE Opp -28% Triqlav Renta -12% VB Corporate Bond -4% KD Balkan -29% Primus -13% SGAM Bd Us Opport. Core -4% MP-TURKEY.SI -30% Modra kombinaciia -13% KD Bond -4% SGAM Eq India -39% KD Prosperità -14% VB Europa Rentenfonds -5% MP-INDIASI -41% KD Galileo -17% SGAM Bd Eu Hi Yield -5% W: www.financna-tocRa.si Izlet zvestih bralcev Savinjskih novic v Terme Olimia V soboto. 21. junija 2008, se bomo z zvestimi bralci Savinjskih novic, ki so pridno sodelovali v naši akciji "Naj članek" in jim je bil pri tem žreb tudi naklonjen, podali na celodnevno uživanje v Terme Olimia v Podčetrtek. Bazeni Termalija vabijo na več kot Z.000 kvadratnih metrov pokritih in odprtih vodnih površin med brbotave whirlpoole. pod vodne slapove, na božajoče masažne šobe. v biserne in druge kopeli, na ležalne površine na zeleni strehi. Pričakovanja bogatijo pokrita počivališča, ki zagotavljajo doživetja čarobnih občutkov svobode, sonca, zraka, narave in sproščujočega zibanja v visečih stolih. Posebnost je nadstrešitev zunanjega letnega bazena. Posebej zasnovana strešna konstrukcija se spušča iz enega samega, petindvajset metrov visokega zunanjega stebra, in v enem zamahu prekrije celotno površino bazena. Pokriti bazen ima živahen značaj, ki ob večerih z igro barvne svetlobe še posebej zaživi. Z nami potujejo: - Martin Kunst. Rečica 43. Rečica ob Savinji - Marija Komar. Novo naselje 1. Gornji Grad - Branka Potočnik. Sp. Kraše 4. Šmartno ob Dreti - Francka Boršnak. Lačja vas 30. Nazarje - Ivan Čopar. Loke 44 a. Mozirje - Betka Beričnik. Nove trate 36. Mozirje - Cvetka Poličnik. Sp. Rečica 47, Rečica ob Savinji - Andrej Goličnik. Ljubija 123. Mozirje - Ana Novak. Okonina 49. Ljubno - Anita Poljanšek. Attemsov trg 15 b. Gornji Grad - Marjana Češnovar. Loke 27. Mozirje - Boža Podsedenšek. Mlinska pot 4. Mozirje - Jožica Weiss. Šolska ulica 4. Mozirje - Štefka Dešman. Prod 25. Gornji Grad - Vinko Petkovšek. Okonina 51. Ljubno ob Savinji - Drago Poličnik. Sp. Rečica 47. Rečica ob Savinji - Marija Goličnik. Ljubija 123. Mozirje - Jože Vrečar. Volog 36. Šmartno ob Dreti - Malči First. Tirosek 61, Gornji Grad • Marija Felicijan. Dobrovlje 12. Nazarje - Nande Remic. Volog 28. Šmartno ob Dreti - Milka Hudales. Rečica 29. Rečica ob Savinji - Štefka Ramšak. Zavodice 9. Nazarje - Barbika Črnodovski. Novo naselje 1. Gornji Grad - Miha Dešman. Prod 25, Gornji Grad - Marica Nerat. Radmirje 65. Ljubno ob Savinji - Alojz Hudales. Rečica ob Savinji 29, Rečica ob Savinji - Stanko Kukec. Novo naselje 1. Gornji Grad ■ Mira Natek. Mlinska pot 3. Mozirje - Vera Prek. Radmirje 21. Ljubno - Štefka Zagožen. Sp. Kraše 3. Šmartno ob Dreti - Marija Remšak. Sp. Pobrežje 18. Rečica ob Savinji - Maja Natek. Mlinska pot 3. Mozirje - Čopar Marija, Rečica ob Savinji 91. Rečica ob Savinji - Stanko Ramšak. Zavodice 9. Nazarje - Terezija Gostečnik. Zg. Pobrežje 21. Rečica ob Savinji KULTURNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Trubar ostro tudi o postavitvi nove kapele v Novi Štifti Ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja so drugo junijsko soboto v rečiškem kulturnem društvu pripravili večer z naslovom Primož Trubar in pisemstvo 16. stoletja. Prireditev v rečiški osnovni šoli je bila ena od mnogih, ki se bodo zvrstile v Trubarjevem letu kulture in prva med številnimi, ki bodo v juniju zaznamovale praznik občine Rečica ob Savinji. Dogodek so obogatili učenci Glasbene šole Nazarje. Da bi kaj več zvedeli o času, ki je pomemben ne samo za razvoj slovenskega knjižnega jezika, literature in kulture, ampaktudi za slovenskost kot takšno, je bil gost večera dr. Peter Weiss, delavec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani. S svojo pripovedjoje obisk- OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Mi sn Mozirski osnovnošolci so 6. junija pod vodslvom mentoric pripravili zaključno glasbeno prireditev, na kateri so predstavili del utripa šolskega leta. Skozi pestro dogajanje na odru mozirskega kulturnega doma sta zbrane duhovito popeljali deve-tošolki Tajda Reberčnik in Lavra Maze, ki sta oblikovali tudi scenarij prireditve. ovalce popeljal v čas Primoža Trubarja, v čas, ki je ustvaril temelje slovenske kulture. Ne ie daje bil Trubar začetnik reformacijskega gibanja na Slovenskem, bil je tudi tvorec slovenskega knjižnega jezika in sijajen organizator cerkvenega življenja na Sloven- »svet ki je in še vedno vabi bogate, da pomagajo revnim. Pesem je bila iz grl članov otroškega in mladinskega zbora ter kopico solistov izvedena tako dobro, da je občinstvo z dolgim aplavzom izvabilo ponovitev. Med sužnji in borci za enakost sveta so se predstavili še mladi orf-fovčki, solistka Iza, Ana s prijatelji, recitatorji in člani dramske skupine. Na zaključni glasbeni prireditvi so mozirski osnovnošolci predstavili del utripa šolskega leta (foto: Benjamin Kanjir) Začelo seje tam nekje med neandertalci, nadaljevalo s sužnji in zaključilo s klicem po enakosti vseh ljudi. Tako nekako bi lahko strnili slabo uro in pol dogajanja na odru - od prvih, primitivnih zvokov, do zaključne pesmi, ki sojo izvedli vsi nastopajoči skupaj in s katero so dali vedeti poslušalcem, da smo svet vsi skupaj. Zapeli so pesem Mi smo svet ali v izvirniku We are the World, Oba zbora, kiju vodi Lijana Blagov-ič, sta ubrano in s pozitivno energijo odpela pesmi, ki so se jih naučili tekom šolskega leta. Svoje so dodali člani ansambelske igre, ki so poskrbeli za spremljavo. Prvijavni nastop je dobro uspel članom ansambla Letaj, ki ga sestavljajo devetošolci, uspešno pa seje predstavil tudi harmonikarski orkester Andreja Raka. Benjamin Kanjir Dr. Peter Weiss: »Zastavljeno delo, ki ga je začel in izpeljal Trubar pred okoli 450 leti z nekaj pomočniki, se danes kaže v slovenskem jeziku.« (foto: Marija Sukalo) skem celo v izjemno težkih razmerah. V plodnem verskem in kulturnem gibanju je druga polovica 16. stoletja dala nekaj desetin slovenskih knjig, med katerimi sta celotno prevedeno Sveto pismo, kar je zasluga Jurija Dalmatina, in latinsko pisana slovenska slovnica Adama Bohoriča. Weiss ugotavlja, da ni dokumentirano, da bi bil Trubar kadar koli v naši dolini, večkrat pa je ostro pisal o postavitvi prvotne kapele pri Novi Štifti nad Gornjim Gradom, ki da je bila postavljena na pobudo mlade prevarantke, kateri se je prikazovala Marija. V Gornji Grad je pisal ljubljanskemu škofu Petru Seeba-chu, s katerim sije potem v Ljubljani javno izmenjal stališča o cerkvenih zadevah. »Kljub uničevanju knjig se temeljev ni dalo več porušiti. Dalmatinova Biblija, spomenik slovenskemu jeziku ter slovenski pridnosti in trmi, je ostala. Tako zastavljeno delo, ki ga je začel in izpeljal Trubar pred okoli 450 leti z nekaj pomočniki, se danes kaže v slovenskem jeziku, ki dela Slovence in tudi slovensko državo. Od zunaj morda to ni videti veliko, za nas pa je vse, kar smo,« je med drugim poudaril dr. Peter Weiss. Marija Sukalo OBMOČNO ZDRUŽENJE VVS Družabno srečanje udeležencev vojne za Slovenijo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline pripravlja v sredo, 25. junija, na dan državnosti, na poligonu kinološkega društva v Varpol-jah družabno srečanje udeležencev vojne za Slovenijo. Uradni del srečanja se bo začel ob 10. uri z govorom predsednika območnega veteranskega združenja Francija Kotnika in kulturnim programom, ki ga bodo izvedli učenci rečiške osnovne šole ter člani folklorne skupine Kulturnega društva Rečica ob Savinji. Sledilo bo družabno srečanje, ki bo priložnost za obujanje spominov in kramljanje s prijatelji ter znanci. Prireditev bo v vsakem vremenu, iz organizacijskih razlogov pa so zaželene prijave na tel. 041 -783-471 in 041-389-008. KF OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI Petje popestritev številnih prireditev Pevci in pevke rečiške osnovne mo so poskrbeli mladi igralci dram- šole so prvi junijski petek pripravili ske skupine pod mentorstvom Sab- zaključni koncert v domačem kul- ineKramerinplesnaskupinazmen-turnem domu. Obiskovalcem so se torico Ano Matjaž. Mladi rečiški pevci so pripravili prijetno glasbeno urico (foto: Marija Šukalo) predstavili mlajši, starejši otroški in mladinski pevski zbori. Letos je dirigentsko palico držala Karmen Kočevar, za glasbeno spremljavo so poskrbeli Tjaša Pevc, Matija Venin-šek, Brigita Kliner in Branka Štorgelj. Za popestritev glasbenega progra- Najmlajši pevci so pevsko znanje pridobivali enkrat tedensko. Da so bile vaje prijetne in zabavne, je dokazalo kar 30 korenjakov. Njihovi malo starejši vrstniki, od tretjega do petega razreda, so svoje glasove pilili kar dvakrat na teden. Skozi vse Trgovina ZAGOZEN Ljubija 121, Mozirje Tel.: 839-48-01 Delovni čas: od pon. do pet. od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 DELOVNA IN MODNA OBUTEV mr I pppp Gasilni aparati, vikend plinske jeklenke, gorilniki, parni likalniki, šivalni stroji in pribor! Tel.: 839 48 01 ali gsm: 031 513 752 leto so bili prijetna popestritev številnih prireditev na šoli in domačem kraju. Mladinski pevski zbor žal letos ni številčen, zato pa je njihov program zelo obsežen in izbran priložnostim primerno. Za vaje, ki so bile tudi trikrattedensko, je mentorica morala imeti »železne« živce, saj jih je, po besedah pevcev, čez celo leto mučila spomladanska utrujenost pa tudi najstniška zaljubljenost. Ob zaključku prijetne glasbene urice jim je zahvalne besede namenila v. d. ravnateljica Polona Kolenc Ozimic. Marija Šukalo PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Pohod na Goli vrh Najmlajša udeleženca letošnjega pohoda na Goli vrh, David (levo) in Maks (foto: SB) V soboto, 24. maja, so se nazorski planinci podali na Goli vrh. Z Lipeje proti Slopem krenilo 17 pohodnikov, tam se jim je pridružilo še šest udeležencev. Do Slopi je pot vodila po gozdni cesti, se nadaljevala po novih vlakah in skozi čemažev gozd na vrh. Tam so se skupini pridružili še trije pohodniki s smeri Strojnika. Na poti je planince spremljalo sonce, na vrhu pa dočakal neprijeten veter, zato so Goli vrh kmalu zapustili in odšli na kratek počitek k bivaku na Šavnicah. Tam so prejeli štampiljko za pohod, novi udeleženci pa izkaznico. Spust so nadaljevali do lovske koče na Strojniku, kjer so se okrepčali. Po zaužitih dobrotah in prijetnem klepetu se je prva skupina spustila na Strojnik in v Šmartno ob Dreti, druga pa nadaljevala spust nazaj do Lipe. V petih urah skupne hoje so opravili višinsko razliko 725 metrov in si obljubili, da se prihodnje leto ponovno vidijo. SB IZ RODA V ROD V NAZARJAH Srečanje godcev Turistično društvo Nazarje bo z občino in krajevno skupnostjo pred gradom Vrbovec pripravilo 16. tradicionalno prireditev Iz roda v rod, ki bo hkrati tudi izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. Prireditev poteka v okviru praznovanja nazorskega krajevnega praznika. V soboto, 14. junija, ob 17. uri se bodo tako predstavili frajtonarji - ljubitelji narodnih in ponarodelih viž. V prvem delu bodo meh frajtonarice raztegnili vižarji samouki, nato bo sledilo izbirnotekmovanje harmonikar-jevv različnih starostnih skupinah. Na srečanju godcev na diatonični harmoniki, ki bodo v Nazarje prišli iz različnih krajev Slovenije, bo tudi občinstvo prišlo na svoj račun,saj bo lahko izbiralo svojega favorita za grajskega godca. Ob zaključku bodo ljubitelje narodnozabavne glasbe zabavali instrumentalisti ansambla Čar. Marija Šukalo SLOVENSKI DNEVI V STOCKHOLMU Majhna dežela, bogata kultura Konec maja je v švedskem glavnem mestu potekal slovenski festival z naslovom Majhna dežela, bogata kultura. Prireditev, ki jo je vzpodbudilo predsedovanje Slovenije Evropski uniji, so organizirali Društvo švedsko-slovenskega pri- jateljstva, Slovensko društvo v Stockholmu, Veleposlaništvo Republike Slovenije v Stockholmu in Kraft&Kultur i Sverige. V okviru Slovenskih dnevov so se odvijale različne kulturne in družabne prireditve, med kulturno-umetniškimi predstavniki iz Slovenije pa je bila močno zastopana tudi Zgornja Savinjska dolina. Razlog je nedvomno tudi vtem, da je bila med pobudniki in organizatorji festivala zelo aktivna Zgornjesav-injčanom dobro poznana domačinka Jerica Bukovec iz Ljubije, ki v Stockholmu nadaljuje izobraževanje na podiplomskem študiju dirigiranja. Na otvoritvi festivala je nastopila z diplomskim koncertom treh zborov, s katerim je zaključila magistrski študij, obenem pa je razkrila, da bo nadaljevala študij na ugledni Kraljevi glasbeni akademiji v Stockholmu: »Odločila sem se, da opravim še zadnjo stopnjo zborovskega dirigiranja, obenem pa bom preko projektov izpopolnjevala orkestrsko dirigiranje. S tem koncertom sem zaključila sodelovanje z zborom Täby Kammarkör, s katerim sem pred leti nastopila tudi v Mozirju. Novembra sem dobila nov zbor KFUMs Kammarkör, ki ga je ustanovil Dan-Olof Stenlund. Nasledn- je leto nameravam priti z njim v Slovenijo in posneti zgoščenko s slovenskimi in švedskimi skladatelji. Na šoli pa delam še s profesionalnim 16-članskim zborom.« Jerica je tudi korepetitorka Mešanega pevskega zbora Gorenje zborovodkinje Katje Gruber, ki poučuje petje na Glasbeni šoli Nazarje. Zbor je v Stockholmu nastopil s sakralnim koncertom v cerkvi sv. Štefana, v centru glavnega mesta, in s programom slovenskih ljud- skih pesmi v galeriji Enskilda. »Z izborom pesmi smo predstavili svoje korenine, naše kulturno izročilo in avtohtone prvine, s sodobnejšimi deli pa usmerjenost Slovenije in Gorenja v prihodnost, razvoj in napredek,«je o nastopih na Slovenskih dnevih povedala Katja Gruber. Zbor, v katerem prepevajo tudi Zgornjesavinjčani, osvaja odličja tako na domačih kot tujih zborovskih tekmovanjih in je s svojo kakovostjo že velikokrat upravičil povabila na gostovanja v tujino. V omenjeni galeriji je bila ves čas festivala razstava akvarelov Lepote Slovenije, med umetniki, ki so razstavljali, je bil tudi Mozirjan Jurij Repenšek, kije na festivalu povedal: »Večina mojih motivov je iz Mozirskega gaja, savinjske krajine in pa tudi nekaj morskih motivov. Prireditev se mi zdi dobra gesta in priložnost za promocijo Slovenije. Je turistična razglednica naših krajev, obenem pa Slovencem, ki živijo na Švedskem, približamo, osvežimo spomin na domovino.« Festivali medkulturnega dialoga so še posebej v polletnem predsedovanju Slovenije EU odlična priložnost za promocijo naše dežele in kulture, vendar pa je preskromen odziv občinstva pustil pri nastopajočih nekoliko slabe občutke. Vesna Petkovšek SIMPLY CLEVER ŠkodaFabiaCity+ že od 9.600 EUR ABS, 4 zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel... ŠkodaRoomsterLife že od 11.900 EUR ABS, 4 zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel, lita platišča, parkirni senzorji zadaj... PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 Ubrani skupni nastop MePZ Gorenje, švedskega mešanega komornega zbora Täby Kammarkör in Dornberških fantov s Primorske v cerkvi sv. Štefana v centru Stockholma je dokazal spretnosti medkulturnega sodelovanja VOZILI SMO: SEAT ALTEA FREETRACK 2.0 TDI Sonce, cesta, altea, svoboda Ko je Seat pred leti predstavil svoj nov model - alteo, je požel veliko pohval na račun njene oblike, precej manj pa so bili vozniki navdušeni nad njeno prostornostjo. Zaradi tega so Španci kmalu predstavili podaljšano verzijo altee z oznako XL, ker pa nobena ugledna avtomobilska znamka danes ni brez predstavnika v razredu SUV, je lani nastala še altea freetrack, ki so nam jo za krajši test posodili v Avtohiši Drev v Drešinji vasi pri Petrovčah. Športno podvozje je morda celo najboljši del tega avtomobila. V kombinaciji z dvolitrskim turbodizel-skim motorjem s 170 KIVI in 350 Nm navora pri 1.800 vrtljajih na minuto, šeststopenjskim menjalnikom in štirikolesnim pogonom, ki razdeljuje moč s pomočjo Haldexove sklop- Altea freetrackje že na prvi pogled drugačna od sestre XL, predvsem na račun napihnjenih odbijačev in plastičnih obrob blatnikov, ki niso v barvi vozila. Tako spredaj kot zadaj je opazen aluminijasti ščitnik, ki varuje podvozje in motor pred morebitnimi udarci kamenja in podobnih ovir na cesti. Avto je obut v pnevmatike 225/50 R17, ki so nameščene na aluminijasta platišča z zaščito proti kraji, vozilo pa je tudi opazno višje od osnovnega modela. Testna altea freetrackje bila bogato opremljena. V njej praktično ni manjkalo ničesar, kar pripomore k udobni in varni vožnji, vključno s strešno sredinsko konzolo s tremi predali in LCD-monitorjem. Sedeži so vrhun- ski, z odličnim oprijemom, dobro podporo in ravno pravšnjo trdoto. Za boljšo vidljivost na cestišče in okolico so bili prednji žarometi opremljeni z bik-senonsko tehnologijo. ke (to pomeni, daje moč med običajno vožnjo v celoti razporejena na prednji kolesni par, med vožnjo po terenu pa se do 50 odstotkov moči prenese tudi na zadnji kolesni par), je altea freetrack izvrstna izbira za dinamične voznike, kijih potobčas-no zanese tudi izven asfaltiranih cest. No, tudi če se vsakodnevno vozite čez gorenjski klanec v Ljubiji, kjer je cesta na mozirski strani hriba sicer »asfaltirana«, vam alteo freetrack toplo priporočam. Večino testne vožnje smo opravili s štirimi osebami v avtomobilu, pri čemer se je motor izkazal za suveren vse od 1.600vrtljajev dalje Pospešuje odločno in brez »lukenj«, sto kilometrov na uro se lahko peljete že po slabih devetih sekundah,je pa res, da se odločnejši pritiski na pedal za plin poznajo pri porabi goriva. Z umirjeno vožnjo seje mogoče sicer voziti tudi varčno, toda altea freetrack ne more skriti svojega španskega temperamenta. Nenazadnje ni bila narejena za dolgočasno premikanje od semaforja do semaforja, ampak z namenom, da vozniku in sopotnikom omogoča kar največ dinamike in svobode. In pri tem je zares odlična. Franci Kotnik IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila traktorje, delovne stroie, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja h motaža MARIU s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko Tel./fax: 03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail: slavica.marn@siol.net, www.marn.informacija.net Med nami so tudi otroci in ostareli, ki si ne morejo privoščiti počitnic, radoživega letovanja, druženja in blagodejnega vpliva morja. To pot za njih zbiramo sredstva. Na ta način bomo omogočili 500 otrokom in 100 starejšim iz socialno šibkejših okolij počitnice v naših letoviščih Debeli rtič in Punat na Krku. Rdeči križ Slovenije prosi za vašo solidarnost. Vsak prispevek je dobrodošel. Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim nalogom BN02 na račun 03100-1234567891, sklic 11-98990 ali pa pošljite SMS z besedo MORJE na 1919. Vnaprej hvala za vašo dobrosrčnost in zaupanje. www.rks.si/morje 'Podjetji Mobitel in Simobil se odrekata vsem prihodkom iz naslova storitve SMS Donacija za Rdeči križ Slovenije. Vrednost SMS sporočila je 1 €. Ana Samotreja iz Nove Štifte Reliefna podoba sv. Ane Samotreje je danes vzidana v prezbiteriju farne cerkve Marije Zvezde (foto: EMS) Ob imenu Nove Štifte pri Gornjem Gradu človek najprej pomisli na romarsko cerkev Marije Zvezde in čudežna prikazovanja, ki naj bi se dogajala na Metuljskem griču. Komaj kakšnemu se misel ustavi ob znamenitem božjem grobu nad cerkvijo, ki naj bi bil kopija izvirnega Gospodovega groba v Jeruzalemu. Po Stegenšku naj bi kapelico postavili v drugi polovici 17. stoletja. In vendar je potrebno omeniti še eno znamenitost, ki je dolga leta skoraj zavržena samevala v zvoniku cerkve Marijinega darovanja v Dolu. Reliefna podoba sv. Ane Samotreje z Jezusom in Marijo v naročju naj bi nastala v drugi polovici 15. ali prvi polovici 16. stoletja. Ta relief je danes vzidan v prezbiteriju župnijske cerkve in tako ohranjen pred skorajšnjim uničenjem. Kdo bi vedel, koliko rodov seje leta dolgo vzpenjal v zvonik dolske cerkve mimo razbitega peščenca, dokler ga niso ključarji in takratni župnik predali v roke restavratorjem, ki so mu ponovno vrnili nekdanjo podobo. Prvotna cerkev v Dolu se omenja leta 1631, torej bi se smelo sklepati, da je bila podoba sv. Ane v skoraj osemdeset let starejši Marijini cerkvi na Metuljskem griču, v kateri seje prva maša brala na binko-štno nedeljo leta 1559. Za prvo cerkev je bil usoden binko-štni četrtek leta 1850, koje med požiganjem dračja na župnijskem vrtu ogenj upepelil tudi leseno cerkev. Starejši krajani vedo povedati, da je bila podoba sv. Ane pred restavriran- jem precej črna, torej bi lahko sklepali, da je bila izpostavljena ognjenim zubljem. Kdo in kdaj naj bi jo prenesel v zvonik dolske cerkve, ni toliko pomembno kotdejslvo, da sodi ohranjeni relief v najstarejšo zgodovino Nove Štifte, torej v čas, ko je na mestu, kjer seje mutasti Bevčki deklici prikazala Marija, še rasel gozd. Prvotno je bila nova Marijina cerkev podružnica župnije Gornji Grad, kjer so službo božjo opravljali največ gornjegrajski kaplani in pa škofje, ki so romarsko cerkev obiskovali predvsem ob večjih cerkvenih praznikih. Je sv. Ana Samotreja darilo katerega od cerkvenih dostojanstvenikov novi cerkvi ali hvaležnih romarjev, ostaja vprašanje brez odgovora. Stari viri molčijo, vendar je Ana Samotreja očitno edina ohranjena priča dogodkov, zaradi katerih je bil kraj nekdaj najbolj obiskana romarska pot v Sloveniji. Savinjčan Niki Tominšek ki praznuje 11. junija 4. rojstni dan Želim ti, da bi preživljala brezskrbno otroštvo in še dolgo vnašala smeh in veselje v naša srca! Dedi Draga oma! Ob tvojem rojstnem dnevu naj bodo tvoje naj te povsod spremljata sreča in sdravje, naj v tvojem srcu ljubexen do nas nikoli ne issine. In bolj kot vse, ti želimo, da se ti ispolnijo vse skrite želje. Rebeka, Nastasja, Helena in Franci, ki te imamo zelo radi. Čestitke Lojzetu! , Trideset let si dopolnil, I trideset pa podlase je bilo. " A na leta nič se ne oziraj, ohranil si mladost še vso. Na zdravje prvih šestdeset, na zdravje znancem istih let. Šest križev na ramenih, kaj je to, še enkrat jih toliko naj bo. Vsi tvoji Robiju Zadražniku za 40 let Ker junija praznuješ rojstni dan, naj sreča k tebi se poda, naj izpolni vse želje tvojesa srca, naj v srcu prijateljstvo živi in naj bo ljubezen vodnik vseh poti! Žena Nevenka, Aljaž in Matic RINEK SREČANJE SKAKALCEV IN DELAVCEV V SLOVENSKEM SKAKALNEM SPORTU V JUVANJU Skupaj pisali zgodovino smučarskih skokov Drugo junijsko soboto so se v Juvanju zbrali slovenski junaki smučarskega skakalnega športa, ki so v dveh desetletjih osvojili številne medalje, in tisti, ki so na različne načine s svojim delom prispevali k športnim uspehom slovenskih orlov. Idejni vodja družabnega srečanja je bil srebrni in bronasti olimpionik v Calgaryju Matjaž Debelak. Ta je v pozdravnih besedah izrazil upanje, da bo druženje zaokrožilo smučarsko skakalno pravljico in hkrati tudi priložnost za zastavljanje novih ciljev ter nalog. Prav tako je prepričan, da bo snidenje ljudi, ki so na različne načine povezani s smučarskimi skoki, nekakšna zahvala vsem, ki so pripomogli k uspehu. »Prav je, da se spomnimo tudi tistih, ki so se že malo umaknili in dali prednost mlajšim,«je prepričan Debelak, ki je v Šport centru Prodnik zbral smučarske ase in delavce, ki so pomagali slovenskemu skakalnemu športu. Več kot dve desetletji je minilo od prejema dveh olimpijskih medalj. Ti sta pri Slovencih zbudili velik zanos hom v skakalnem športu. Kakšni so in pri Matjažu Debelaku ostajata lep ti bili, je bilo razvidno iz dokumen-spomin. Danes si Matjaž skakalnih farnega filma Igorja Berganta Slov-smuči ne natakne več, a jih tudi ne enski skakalci-skakalci na kvadrat. Sedanji in nekdanji smučarski skakalci skupaj z delavci v tem športu ter sorodniki (foto: Marija Šukalo) pogreša. Raje pomaga mlajšim in svoje izkušnje prenaša naprej. Prva olimpijska medalja, osvojena v Calgaryju, ni ostala edina, temveč je botrovala številnim drugim uspe- V njem je strnil skoraj vse dosežke v tem športu. Predvajanje dokumentarca so s svojimi občutki in komentarji dopolnili skakalci: Franci Petek, Primož Ulaga, Primož Peterka, Rok Benkovič, Robert Kranjc, Matjaž Zupan, Peter Žonta in drugi. Vsi so se v en glas strinjali, da so občutki ob prejemu medalje, naj je to olimpijska ali kakšna druga, nepopisni. Trenutki na stopničkah ostanejo v nepozabnem spominu. Tudi sprejemi v domačih krajih, pred domačimi navijači vzbudijo veliko emocij in pozitivne energije. Organizator srečanja je bil deležen številnih pohval za realizirano idejo o druženju, ki pa žal zaradi slabega vremena ni bilo športno obarvano. A po prijetnem živžavu sodeč in obujanju spominov ob harmoniki Matije Veninška, zabave ni manjkalo. Marija Šukalo Srečen je tisti, ki pozabi, kar se ne da več spremeniti. Nemški pregovor Sodelavki Ireni čestitamo ob rojstvu hčerke Loti. Uredništvo Petru Korenjaku za 30. rojstni dan Veliko sreče, zdravja in veselja, to je zate najina velika želja! Žena Danica in mama Marija RIHTER d.i Loke 40, 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 386(0)3 839 04 30 Faks.: 386(0)3 839 04 31 . 7* e-mail: info@rihter.si 0 d n j e www.rihter.si. Oddamo oziroma prodame i poslovne prostore v upravnem centru mozirje.. i Prostoijfse nahajajo Mtifeljem lidsfropju (dostop z dvigalom) v izmera! 9 m2. „ ________________M,, — Za dodatne informacije smo vam na voljo vsak delovni dan od 8.00 do 15.00 na telefonski številki 03 839 14 43. V mesecu maju bi juniju slavita Alen in Aneja 3. in 4. rojstni dan. Mnogo smeha in veselja na vajini poti življenja; naj vama sonček sveti vse dni, da bomo srečni vsi. Babi, dedi, Dare in Irena ČETRTA DIRKA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO FERODA CELJE V MOTOKROSU Zaradi razmer na progi Petrin peti Na progi Mislinjska Dobrava pri Slovenj Gradcu so prvo junijsko nedeljo v organizaciji Moto kluba Slovenj Gradec izpeljali četrto dirko za državno prvenstvo Ferodo Celje v motokrosu. Na Koroškem so za točke državnega prvenstvo tekmovali motokrosisti razredov podm-ladekdo65ccm, člani do85 in 125 ccm ter predstavniki odprtega razreda. Med njimi je bil tudi Varpoljčan Gašper Petrin, sicer član AMD Ferodo Celje. Petrinje v razredu 85 ccm v močni konkurenci poskušal doseči kar se da dober rezultat, vendar je pred Gašper Petrin (tretji motorist z leve) je v skupni uvrstitvi po štirih odpeljanih tekmah trenutno peti (foto: Marija Sukalo) drugo vožnjo dež na nekaterih delih dodobra namočil progo, kije zaradi tega postala tudi nevarnejša. Zaradi razmer na progi je kljub dobri pripravljenosti Petrinu zmanjkalo moči, zato seje moral zadovoljiti s petim mestom. V skupni uvrstitvi je po štirih odpeljanih tekmah trenutno peti. S tekmo v Slovenj Gradcu seje končala druga tretjina državnega prvenstva. Motokrosisti se bodo letos v državnem prvenstvu pomerili še dvakrat. Naslednja dirka bo konec avgusta v Šentvidu, finalna pa oktobra v Orehovi vasi. Marija Sukalo SLOVENSKA ŽENSKA ČLANSKA REPREZENTANCA TRENIRALA V MOZIRJU Ženski nogomet še vedno tabu tema Konec maja se je v Mozirju na pripravah mudila slovenska ženska članska reprezentanca. Obiskali smo jih v hotelu Benda, kjer so bile nastanjene. V prvih dneh junija pa so tam gostili tudi moško mladinsko reprezentanco. Dvajset članic državne ženske nogometne reprezentance v starosti od 16 do 28 let se je pripravljalo za kvalifikacije na evropsko prvenstvo v ženskem nogometu, ki bo jeseni 2009 na Finskem, kjer bo sodelovalo dvanajst držav. Trend zanimanja za ženski nogomet tako v Evropi kot pri nas nenehno narašča. Naša reprezentanca na FIFA lestvici trenutno zaseda 59. mesto od okoli 150 reprezentanc. V Sloveniji je to razmeroma mlada panoga, saj so se tekme za prvo slovensko ligo začele v sezoni 91 / 92. Poleg članske sta pri Nogometni zvezi Slovenije (NZS) še dve mladi ženski selekciji in sicer do 17 in do 19 let. Trenutno pri nas dekleta igrajo v osmih klubih, jeseni pa se jim bo pridružilo še pet novih. »Teritorialna pokritost Slovenije s klubi ni enakomerna. Številčnejši so klubi v vzhodnem delu. Toso Pomurje, Krka, Ptuj, Maribor, Slovenj Gradec, Velesovo, Senožeti in Olimpija. Trenutno je registriranih okoli 600 igralk,« je povedal predsednik komisije za ženski nogomet pri NZS Branko Gros, ki je dekleta spremljal na pripravah. »Ženski nogometje pri nas še vedno tabu tema,« meni selektorka ženske nogometne reprezent- ance Tanja Lekič. »To želimo spremeniti in ta šport bolj popularizirati. Razlike med moškim in ženskim nogometom vsekakor obstajajo. Predvsem je to fizična moč in hitrost, vendar pa v sami tehniki igranja ne zaostajamo za moškimi kolegi,« še dodaja Lekičeva, ki se s tem športom dejavno ukvarja že petnajst let. Članice reprezentance so dijakinje in študentke, ki večino prostega časa posvetijo nogometu. Kadar niso na igrišču, se pripravljajo v fitnesu ali telovadnici. Od fizične kondicije ni odvisen samo izid tekme, temveč tudi število poškodb, kijih pri tekmah ali na treningih dobijo. Zlasti je to opazno, če so med aktivnostmi daljše pavze. Slovenska ženska liga v nogometu je štirikrožna liga, kar pomeni 20 tekem v sezoni, poleg tega pa še dve pokalni. Prišteti je treba še nekaj prijateljskih tekem, tako da se število vseh v sezoni odigranih tekem suče okoli 30. Selektorka Tanja Lekič: »Lahko rečem, da so dekleta postale že prave prijateljice. Prihajajo iz različnih klubov in priprave so potrebne, da uskladimo naše delo. Dopoldne in popoldne imamo treninge, zvečer pa še sestanke, kjer obdelamo tehnično plat, poiščemo možne izboljšave, na videih pa si pogledamo tudi pomembne tekme ostalih domačih in svetovnih klubov. S pripravami v Mozirju smo zadovoljne. Iščemo predvsem lokacije, kjer je nogometna infrastruktura v bližini nastanitve, kot je tukaj. Kolikor imamo stik z domačini, so zelo prijazni, še posebej v hotelu. Malo pogrešamo le bazen.« Ob ustreznem dogovoru glede uporabe stadiona bi po predvidevanjih v Mozirju gostili različne mlajše selekcije slovenske nogometne reprezentance vse do jeseni. Kot pravi Brigita Bašič Obrez iz hotela Benda, so to zelo dobrodošli gostje, saj so disciplinirani, mirni in redoljubni. Marija Lebar Slovenska ženska članska reprezentanca na FIFA lestvici trenutno zaseda 59. mesto od okoli 150 reprezentanc (foto: Marija Lebar) Odmevi na moje pismo "Vsi drugačni, vsi enakopravni" Spoštovani! Čutim potrebno dolžnost, se oglasiti v zvezi z zelo različnimi, pestrimi odmevi bralcev na moje pismo "Vsi drugačni, vsi enakopravni", (objavljeno 23.5. t.l. vSavinjskih novicah, v rubriki Pisma bralcev). Vsem prav lepa hvala. Tako tistim, ki so mi izrekli svoje lepe besede v spodbudo, bodrila, pohvale in laskanje. Kot tudi onim - s kritičnimi pogledi... Pa nečimrni, s slabimi opazki, zaničevalnimi gesti - ničvrednosti... Par konkretno doživetih primerov o tem: Bivša kolegica iz kriminalistične službe, mije poslala tekst sporočilce: "To, Vlado, izvrstno. Sijajno. Bravo." Sporočiloje prišlo prej, preden sem sam v Savinjskih novicah videl objavo. Bivši kolega iz moje prve službe (bil je v rožcah maliganov) primitivno razpoložen, je rekel: "A ti še pa kar vztrajaš pri tistem svojem zastonjkarstvu" ... in to imenoval zaničevalno z besedo (pizdarije). Starejši gospod iz te doline - je s svojimi besedami poizkušal vlogo nekakšnega psiho-sociologa-anali-tika, rekoč: "Vi delujete nekako iz notranje nakopičenega ... nemirnega življenja bolečih doživetij. Nedoseženih ciljev. Krivic ... In to želite potešiti. Potlačiti. Izničiti, s poizkusi toliko vaših različnih, večkratnih javnih dobrodelnosti, s svojimi ponudbami slik z donacijskimi razstavami kot so bile: (za lačne otroke v Afriki, v Sloveniji, za Prostovoljna gasilska društva po obeh tukajšnjih dolinah, v pomoč ob naravnih nesrečah s plazovi v Halozah, Podgorju, Trnovcu, pa za nabavo sodobnega medicinskega CT aparata za bližnjo bolnišnico, a tudi za drugačne - nemočne, s posebnimi potrebami v Mozirju ter za zavetišče lačnih živali)... itd. In ob vsem tem govorjenju prijatelju, ga je zaustavil drugi gospod, rekoč, da ne izgleda lepo se "prsiti" na račun drugega... Občanki, ga. - tuk. domačinki, ko je oporekala, da ni lepo, da udriham po sedanjem tržnem (kapitalističnem) sistemu pri nas, ji moram pojasniti, jo spomniti, da ni dovolj dobro prebrala mojega pisma. Saj sem v njem omenil le tiste besede, katere je rekel tedaj tisti tukajšnji Športno društvo Gmajna Varpolje prireja Tradicionalni Colnarič-Žunterjev memorial v malem nogometu Kje: Športni park Varpolje Kdaj: Sobota, 21. junij 2008, ob 14. uri Prijave: GSM 041/763-853 (Franjo) Žreb: Petek, 20. junija, ob 19. uri na igrišču v Varpoljah Prijavnina: 50 eur - nakazilo na ŽR št: 02374-0257252708 ali na petkovem žrebu. Nagradni sklad: 1.000 EUR Nagrade: 1. mesto - 600 EUR, prehodni pokal, pokal v trajno last 2. mesto - 300 EUR, pokal v trajno last 3. mesto -100 EUR, pokal v trajno last 4. mesto - praktična nagrada Nagrajena bosta tudi najboljši igralec in vratar Vse dodatne informacije lahko izveste na zgoraj omenjeni telefonski številki ali na žrebu. Pohitite, število prijav je omejeno! ugledni gospod, ne pa jaz. Druga tukajšnja spoštovana, pobožna ženička, seje "obregnila" na tisto v mojem pismu uporabljeno besedo "bog". Rekoč, da jo večkrat uporabljam, znano pa je, da sem drugačnega svetovnega nazora. Ja, spoštovana gospa ima povsem prav. To uporabljam zgolj za bolj sočno, ljudsko besedovanje. Koje treba nekaj tako velikega, veličastnega povedati, da se prav prileže taka beseda. (Še primer povem, da sem kot ateist, tudi pred par desetletji rekel tako. Bilo je pred zdravniško komisijo, ko sem imel težko bolezen - in mije predsedujoči komisije dejal: "Ne vemo več kaj storiti, da bi vam pomagalo"... Pa sem rekel: "Potem pa ostane le, da še bog lahko pomaga". Moj tukajšnji dolgoletni prijatelj se je na pismo odzval tudi z besedo "Bravo!" Potem pa nadaljeval: "Dobro si osedlal in zajahal svojega ljubiteljskega likovnega konjička. Menjal si tehnike ... Menjal si vsebine... Tudi določene medije javnega obveščanja na novo pridobil, oz. šote odkrili. Najbolj zanimivo, namen svojega ustvarjanja - osebno zadovoljstvo in biti na razpolago tistim, ki so v hudih življenjskih stiskah, pa nisi spremenil, nadaljuješ". Kot pravi prijatelj, prijatelju, mi je izrazil tudi svoj pomislek ob tem, da dve časopisni hiši (v Ljubljani in Mariboru) že kar lep čas, redno priobčujeta, objavljata moje daritvene likovne stvaritve, slike... Zakaj, da v domačem, tukajšnjem časopisu, v Savinjskih novicah, pa da tega ni, da ne počnem, in da to pogreša. Tudi to pojasnim, da ni ČRNA KRONIKA • TATVINA PRIBORA ZA NOHTE Mozirje: 2. junija je oseba v trgovini Tuš izvršila tatvino pribora za nohte in odšla, ne da bi plačala. Pri tem dejanju jo je zalotil varnostnik. • POZABILA DENAR V BANKOMATU Mozirje: Občanka je 2. junija na bankomatu Banke Celje v Mozirju pozabila 150 evrov. Ko seje po dvajsetih minutah vrnila, je ugotovila, da denarja ni več v reži bankomata. • VLOM V POČITNIŠKO HIŠICO Rovt: 3. junija je neznani storilec vlomil v počitniško hišico v Rovtu pod Menino. Odnesel je nekaj alkoholnih pijač, s samim dejanjem pa je naredil škode za tisoč evrov. • PROMETNA NESREČA S POBEGOM Dobletina: 6.junija so bili policisti obveščeni, daje v Dobletini prišlo do prometne nesreče z materialno škodo, v koterije s kraja pobegnil voznik rumenega osebnega avtomobila. Policisti za voznikom še poizvedujejo in prosijo morebitne očividce, da jih obvestijo,če imajo koristne podatke. • PRIDRŽANA VOZNIKA OSEBNIH AVTOMOBILOV Mozirje: Policisti so pri kontroli prometa 7. junija ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je opravil preizkus alkoholiziranosti. Slednji je pokazal 0.67 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper njega so policisti odredili pridržanje. Naslednjega dne v večernih urah so policisti ustavili še voznika osebnega avtomobila, ki je prav tako opravil preizkus alkoholiziranosti. Njegov rezultat je znašal 0.77 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Tudi tega voznika so policisti pridržali. • NA POGORIŠČU NAŠLI ZOGLENELO TRUPLO Ljubno ob Savinji: 10 junija ob 23.30 uri je v Za Ljubnici zagorel manjši lesen bivalni vikend. Gasilci prostovoljnih društev Ljubno ob Savinji, Radmirje in Okonina so požar, kije objekt uničil, pogasili. Na postelji v objektu so našli zoglenelo truplo. Policisti in kriminalisti še ugotavljajo vzrok požara ter identiteto najdenega trupla. Materialna škoda na objektu je manjša. vrzel, napaka na moji strani. Namreč, tako kot časopisnima hišama v Ljubljani in Mariboru, sem dal tuidi časopisni hiši v Nazarjah, tj. Savinjskim novicam, na razpolago svoje likovne stvaritve - v podaritev - 15 slik miniaturk, z enakimi pogoji, da so objavljene. (Na moj predlog, ponudbo, si jih je izbral sam izdajatelj, odgovorni urednik). Za realizacijo dogovorjenega pa seje, izgleda, nekaj zataknilo, da stvar ne steče. Ker je stvar že iz lanskega leta, sem na nerealizacijo, že urgiral, dobil opravičilni odgovor z obljubo realizacije zgodaj spomladi t.l., pa tudi ta čas je mimo. Kaj naj rečem drugega na to kot tisti ljudski rek: "Bliže cerkvi, bliže pekla". Ob zaključku teh vrstic, (če ne bo odveč), povem še malo zanimivost. Da sem za to donacijsko likovno razstavo, v aprilu, v Zg. Savinjski dolini, namenjeno ustanovi "Saša" v Mozirju, kjer so ljudje s posebnimi potrebami v varsh/o, prejel osebno eno edino čestitko. In še ta je bila izrečena izven naše doline. (Namreč, ob slučajnem srečanju s tukajšnjo krajanko, vdovo ga. Marijo Kotnik, rojeno Deleja, pred hotelom "Vesna" v Šaleški dolini, mesec dni kasneje, po razstavi. Ker ta ga. živi po krščanski tradiciji, je še dodala: "Vsaj Bog vam naj poplača ta izkazan lep namen". Še tole. Pripravljam pa že svojo naslednjo donacijo - dobrodelno likovno razstavo, katera bo ves mesec avgust t.l., namenjena našim tako imenovanim Kraljem ulic, t.j. brezdomcem. (Bo v sklopu obeležitve 40-letnice od I. ustanovnega delovnega tabora Slovenske likovne srenje naivcev, bilje avgusta 1968. leta v Trebnjem na Dolenjskem, katerega soudeleženec med devetimi, sem bil. Z najlepšimi željami vas pozdravljam in vse spoštovane bralke, bralce naših Savinjskih novic, bralec in zvesti naročnik Vlado Parežnik, Levstikova 9, Mozirje Ko bi solza te zbudila, tebe zemlja ne bi krila. ZAHVALA Ob zori nedeljskega jutra je tragično preminil naš Andrej KOLAR (21.5.1984 -1.6.2008) iz Gornjega Grada Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih slovesa stali ob strani, nam pomagali in sočustvovali z našo bolečino. Hvala za vse stiske rok in tolažilne besede, za pisne izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in druge darove. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju, reševalcem in gasilcem za njihov trud. Hvala župniku Jožetu Belaku za opravljen obred, organistu Feliksu Ugovšku, govornikoma Vesni Suhovršnik in Jožetu Remšaku, Tomažu Podlesniku za zaigrano Tišino in bočkim pevcem za zapete pesmi. Hvala tudi pogrebni službi Anubis, praporščakom in pogrebcem. Iskrena hvala Andrejevim sošolcem iz osnovne in lesarske šole, enako tudi njegovim sodelavcem, Gorenju IPC, OŠ Gornji Grad in nazarske-mu vrtcu. S hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem ostalim, ki ste ga spoštljivo pospremili na gornjegrajsko pokopališče k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi Rožice tvoj grob krasijo, sveče v spomin gorijo, ti tam notri mirno spiš v naših srcih živiš. V SPOMIN Ivanu LAMPRECNIKU Junija mineva 11 let, od kar te več med nami ni. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Ko na omari vidim sliko, solzne moje so oči, ker te več med nami ni. Zraven pa si m islim tiho, saj v mojem srcu si. V SPOMIN Franc UGOVSEK iz Lenarta 13. junija sta minili dve leti, odkar si zavedno odšel od nas. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi ?0OREBME STOfi,r^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Zanimiva tekma "Današnja nogometna tekma bo atraktivna, že vidim!” Ljubo ugotavlja s tribun. "Kje to vidiš?" zanima kolega Srečka. "Saj se še sploh začela ni.” “Poglej si kakšne lepe navijačice prihajajo na tekmo. Zdaj me zanima samo še moj rezultat pri eni od njih.” Dolgočasna tekma Vahč zdolgočaseno pripoveduje ženi: "Včeraj sem bil na nogometni tekmi. Bila je tako dolgočasna, da bi skoraj zaspal.” “Kakšen je bil pa rezultat?” “Ne vem. Najbrž sem zaspal.” Trenutek bo dovolj Šalečankaje na maratonski seansi s kolegico Savinjčanko. Naenkrat hoče prekiniti njun telefonski pogovor: “Oprosti, samo trenutek,” ji reče. “Mož hoče seksati. Ne odloži. Bom takoj nazaj." Kje zdaj spiš? “Pri sosedovih so si preuredili prostore,” pove starejši brat mlajšemu. “Kako pa to veš? So ti povedali?” “Ja, ko sem sinoči splezal po lojtri v sobo njihove hčere in smuknil v posteljo ter se stisnil k njenemu očetu, mi je ta s komolcem v oko in klofuto prek ušesa vse povedal." Hugo Mušnik Čudno, da sin ne loputa z vrati, ker so izgubili tekmo ... Hitra postrežba “Žena, pojdiva v drugo gostilno,” želi mož drugam. “Zakaj? Kaj pa ti tukaj manjka?” “Postrežba. Kako dolgo že ni natakarja?” "Počakajva še minutko, mogoče bo prišel ta čas.” “Močno dvomim. To si rekla že pred pol ure. Kaj ne vidiš, da gost pri sosednji mizi že drema za prazno mizo?” “Gotovo je utrujen.” “Jaz kar grem. Tip je predolgo tu, saj spi zraven včerajšnjega časopisa!” Izginil, še preden je prišel Nekdanja sodelavca izmenjata mnenji: “Si že prejel regres za letni dopust?” “Dobil in ga še imam, ker še nisem šel na dopust. Kaj pa ti?” “Jaz pa sem ga že zapravil, čeprav še nisem bil na dopustu in ga še nisem dobil.” Neslana šala Sodelavca na malici ugotavljata, da jima jed ni povsem po godu: "Se ti ne zdi tale zrezek premalo soljen?" “Aha. Tole meso je slano ravno toliko, kolikor je ta pujs, dokler je še živel, polizal soli.” r ®m Cvetke M koprive POSLANSKI PLES Eva Irgl, poslanka SDS: »Mirko, danes lahko zapleševa na katerokoli vižo hočeva. Najin šef se ukvarja samo še s predsednikom ZDA.« Mirko Zamernik, poslanec SDS: »Eva, modrost je hči previdnosti. V naši dolini so zakon Cvetke in koprive, kijih berejo tudi v prestolnici. Zame pa še na smučiščih ne bo več varno, odkar je Bush dal Janši desko za smučanje.« OBLJUBA DELA DOLG Franc Sever, svetnik Mestne občine Velenje (SDS): »Daj, Branko, povej. Moja žena bi rada zvedela, kdaj bo obveljala tvoja predvolilna obljuba, da bo RTV naročnina cenejša?« Branko Grims, poslanec SDS: »Pa kako to, da mene nihče ne razume? Saj je naročnina že zdavnaj nižja. Kaj res nihče ne vidi, kako inflacija manjša vrednost položnice?« Sever: »Ali imaš, ko omenjaš inflacijo, pri tem v mislih kakovosttele-vizijskega programa?« . (foto: CMS) oSff B K 6 Hf S - In & m ~ \ 'SAJ U - SIGNAL ZA SPREMEMBO Matej Pečovnik, dosedanji direktor Leskoma, bodoči direktor Doma Nazaije, podžupan občine Nazarje: »Skoraj 60 odstotkov Slovenije pokriva gozd, meni pa seje čas ustavil v podjetju za oskrbo z lesom. No, tu v hribih med gozdovi je pa še signal za mobitel slab. Če to ni znamenje, da sestopim z mesta direktorja, s hriba bom pa šele po malici.« . v. Križanka, Oglasi ) SESTAVIL PEPS NADZORNIK (ZAST.) GLEDALIŠ- ČE (ŽARG.) NEMŠKI UMETNOSTNI ZGODOVINAR- MAX (1870-1946) SLOVENSKI PEVEC (PESTNER) PIJANEC, ALKOHOLIK (SLABS.) IZNAJDLJIVOST, VEŠČINA V ČEM SLOVENSKI VESLAČ (TUL) STREŠNA OPEKA. BOBROVEC KITAJSKI PESNIK- ZHAO ► ANGLEŠKI IGRALEC- PETER TAJNA POLICIJA V NACISTIČNI NEMČIJI VELIKA BELA VODNA PTICA STAR SLOVAN KDOR PEČE KRUH KAMERUNSKI NOGOMETAŠ- SAMUEL RIMSKA ŠEST VSTOPNI- CA, VOZOVNICA MESTO V BOSANSKI POSAVINI INDIJSKI VODNI BIVOL ZMIKAVT, KRADLJI- VEC NARAMNICA ZA NOŠENJE BREMENA GRAPA, OZKA GLOBEL LOČILO ZA VPRAŠALNE STAVKE LETNI GOZDNI POSEK UMETNI LASJE SOZVEZDJE JUŽNO OD DVOJČKOV, RIMŠČICE SINJSKA VITEŠKA IGRA VOZILO Z ENIM SEDEŽEM MESTO V ITALIJI, V POKRAJINI UMBRIA DESTILAT PREMOGA, TER PONOVLJEN GLAS, ODMEV, EHO NEODLOČEN ČLOVEK, CMERA LJUDJE ISTE BARVE KOŽE ANGLEŠKO SVETLO PIVO ALMA KARLIN AFRIŠKI VELETOK KENZO TANGE UMETNOSTNI SLOG, PREROD KAKTUS, KAKTEJA ..(?*STj..., NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA (POG.) ZDRAVNIK ZA OČESNE BOLEZNI ANGLEŠKA GLASBENA SKUPINA MEŠANICA SMETANE IN RUMENJAKOV ENAKI ČRKI LUDOMIR ROZICKI KDOR KAJ IŠČE, ISKALEC EVROPSKO VESOLJSKO ZDRUŽENJE AMERIŠKA MULTINACIO- NALKA MEJNA REKA MED POLJSKO IN NEMČIJO JAPONSKI DROBIŽ, TISOČI DEL JENA Portal Savinjske dolino mm MINI SLOVARČEK: OSBORN- nemški umetnostni zgodovinar- Max ASSISI- mesto v Italiji, v pokrajini Umbra ORION- sozvezdje južno od dvojčka BAO- kitajski pesnik- Zhao OTOOLE- angleški igralec- Peter POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ Savinjski vai NOVA FREKVENCA - STARI PRIJATELJI j V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz | Napovednik dogodkov • Petek (13. junij), ob 20.00. Kulturni dom Rečica Promocijski koncert Suške bande ob izdaji zgoščenke • Sobota (14. junij), ob 9.00. Izpred občinske stavbe Rečica Start pohoda na Kuglo____________________________________ • Sobota (14. junij), ob 10.00. Športno igrišče Nazarje Turnir v malem nogometu med zaselki KS Nazarje___________ • Sobota (14. junij), ob 17.00. Grad Vrbovec Iz roda v rod ter predtekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne_________________________________ • Sobota (14. junij), ob 20.00. Pobrežje Gasilska veselica z razdelitvijo opreme • Nedelja (15. junij), ob 9.00. Odbojkarsko igrišče v Lepi Njivi Start pohoda po mejah Lepe Njive_________ _________ • Nedelja (15. junij), ob 16.00. Igrišče Račnek v Šmartnem ob Dreti Nogometna tekma med ekipo slovenskih duhovnikov PAX in ekipo zgornjesavinjskih gozdarjev • Ponedeljek (16. junij), ob 8.00. Sejmišče v Mozirju Sejem suhe robe, tekstila, sadja, bižuterije...__________ • Torek (17. junij), ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Slovesnost ob občinskem prazniku občine Rečica ob Savinji ________________________________ ŽIVALI - PRODAM Ugodno prodam teličko simentalko in bikca frizijca, stara 14 dni; tel. 03/838-11-62. Prodam telico sivo-rjavo, brejo 7 mesecev; tel. 583-22-50. Prodam teličko limuzinko, bikca čb in bikca sivega; gsm 040/571-151. DRUGO - PRODAM Prodam hidravlični cepilec za drva; gsm 051/302-934. Prodam ortoped, jogi 190x180, garancija 12 let, cena 200eur;gsm 030/918-823. Prodam mizo za računalnik; gsm 031 / 396-629. Prodam lesene gajbice in kolovrat; gsm 041/602-412. Prodam el. kuhalno ploščo ariston, samostojno (100 eur) in skupaj s pečico (200 eur); gsm 051/388-180. Prodam nov traktorski sedež z amortizerjem (5 % ceneje); gsm 041 /467-374. Drva - rezana 25-35 cm in kosilnico muta - prodam; gsm 051 /371 -690. VOZILA - PRODAM Prodam R5 five 1.4, letnik '95, reg. do avgusta '08; gsm 031/867-261. Prodam golf IV - karavan, let. '99,81 kw - 110 km, 184.000 km, klima; tel. 584-40-70 zvečer; gsm 031 /694-248. Prodam motor tomos colibri in otroško kolo rog (8-12 let), izpravno - ugodno: gsm 041/783-448. Prodam peugeot 407 2,0 hdi, I. '04 prevož. 66.000 km, prva registracija junij 2008; gsm 041/602-484. Prodam nissan ferrano 2,7 tdi, letnik 1997 - diesel; gsm 040/680-703. NEPREMIČNINE Mozirje v centru, odlična lokacija, oddam lokal; gsm 041/650-151. OSEBNI STIKI Razočaran moški hrepeni po zvesti pošteni punci, stari do 35 let; gsm 041 / 229-649. Muc OBI Simpatičen, prijazen, zelo scrkljan, kastriran, približno dve leti star muc sive barve potrebuje nov dom, kjer ne bo imel možnosti izhoda iz stanovanja (odda se z društveno pogodbo kot izključno notranji muc). Kontakt: 041/426-562 (Melani) ali 031/370-798 (Andreja) 1?®J MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. OTOK ZVERINAC PRI ZADRU Oddam apartmaje - (klima, parkirni prostor, grli, čoln); info 00385-98-798-926; www.aportmani-slavko.com. Slavko Škifič, otok Zverinac, 23281 Sestrunj, Hrvaška. ELEKTRO STORITVE IN TOP VAROVANJE Elektro storitve, proti vlomna vrata, roloji in rešetke. Gsm 031/396-629. Peter Budna s.p.. Za Ljubnico 39, Ljubno ob Savinji. ZAPOSLIM klepar - krovec (pomožni delavec). Informacije na gsm 041/444-131. Žlebovi AS, Andrej Strnad s.p., Tlaka 12, Gornji Grad. IZKOPI Z MINI BAGROM Če potrebujete izkope z mini bagrom za kanalizacijo, vodovod, plinovod ali urejanje dvorišč.... pokličite na gsm 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122,3330 Mozirje. SVETOVALKA ZA ZDRAVO PREHRANO Imate indeks telesne mase nad 25? Veliko tvegate! Z mojo pomočjo vam bo uspelo izgubiti kg in vzdrževati nižjo težo: 031/642-353. Marija Jurak Trogar s.p., Radegunda 57,3330 Mozirje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631 -395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. JEZIKOVNI TABOR ANGLEŠČINE za osnovnošolce organiziramo v Logarski dolini: Tel. 031/793-430. Jezikovno društvo barve jezika, Trubarjeva 53 b, Celje. IZVAJAM KLASIČNE MASAŽE TELESA, refleksno masažo stopal in dlani ter nego stopal, tudi diabetikom. Gsm 031/792414. Meta Kladnik s.p., Novo naselje 40, Gornji Grad. MORDA STE ISKALI PRAV TO SCI IH Dtopdom VARČUJEM pri samu NAKUPUJEM gradnja, obnova in nega doma Akcija kopalnice in sanitarna oprema velja od 9. 6. do 28. 6. 2008 319,80 EUR/kos Kopalniški sestav Sanremo, 85 cm, Sanotechnik SAM d.0.0. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80 WWW.S0 ITI .Sl Celje - skladišče, D-Per 7/2008 5000022014,24 'i Tehnika COBISS s 379,99 EUR Ponudba velja od 5.6. do 2.7.2008 oz. do prodaje zalog. V petek, 20. junija 2008, ob 19. uri v Športni dvorani v Nazarjah koncert Harmonikarskega orkestra Primoža Zvira ZAIGRAJ FRAJTONAR’CA Glasbeni gostje bodo ALPSKI KVINTET ANSAMBEL GOLTE ANSAMBEL ZAPELJIVKE HARMONIKARSKI ORKESTER GLASBENE ŠOLE CELOVEC DIE JAUNTALER HAPPY BAND Prireditev bo vodil Franci Podbrežnik S plesom bo glasbo spremljala folklorna skupina KRMANIŠ z Rečice ob Savinji OSREDNJO KNJ. CELJE