PEPCA OPREŠNIK, predsednica konference za družbeno aktivnost žensk pri OK SZDL Ljubljana-Vič • ^etos poteka 65 let, odkar ^ sPrejela 8- marec za medna-rodni dan Žena Ta omV\z»rs žila s tem, daje leto 1975 progla seno za mednarodno leto žena. Pra to leto naj bi se odvijalo pod nače lom za enakopravni razvoj in mir, naši republiki pa pod načelom žen , a v združenem delu. Vse akcije ‘etu naj bi potekale v delovnen zdusju m prizadevanjih, da zapc Siene žene v kar največji meri sku 0.^^mmeniti. Moramo pouda rtrLr dares žene še vedno nimaj, olj možnosti za strokovno izpo polnjevanje, dopolnilno izobraževa Tfi‘n č® hočemo tudi za družbem aktivno delo. Zadnje volitve so žen dar n**! yečje mest0 v družbi, ver dostni3 Z^0St se vedno niso v za ženi nyen uP0števane kmečk da ne a ka,ere lahko celo trdimo Več moramo storiti v naši družbi za varstvo malčkov, za uveljavljanje celodnevne šole, skratka razbremeniti ženo v času, ko ni zaposlena. S tem bo učinkovitejša na svojem delovnem mestu in navsezadnje kot mati, vzgojiteljica svojih otrok in družbena delavka. VALČ1 MEŠKO - Tobačna tovarna. ,,Najbolj sem vesela, ker bodo s 1. majem ukinili nočno delo. To je za nas žene precejšnja olajšava. V nočnem turnusu sem delala deset let in ko sem imela še mlado družino, je bilo to zame zelo težko. Danes so otroci že preskrbljeni in je to drugače. Delo samo ni pretežko in ga opravljam z veseljem, še posebno sedaj, ko sem dobila nov stroj. Malo se mi še zatika, ampak ga bom že ukrotila. Službe pa ne bi pustila za nič na svetu. Mislim, da je žena tako bolj enakovredna možu in šele tako te zna pravilno vrednostiti in spoštovati." HEDVIKA LEŠNIK - OŠ Dobrova. ..Zaposlena sem na delovnem mestu šolskega pedagoga. Ta poklic opravljam z vso skrbjo in veseljem, ker imam otroke zelo rada. Tudi sama imam mlado družino, saj ima najmlajša hčerka komaj dve leti in pol. Vendar pa sem glede varstva lahko popolnoma mirna, saj ima naša šola organizirano varstvo otrok in to že od drugega leta starosti dalje. Drugače pa mislim, da smo v naši družbi še premalo poskrbeli za razbremenitev delovne žene — tu mislim predvsem na to, daje še premalo organizirano varstvo otrok, pojavlja se problem bolniškega staleža ipd. Celodnevna šola pa bo prav gotovo do določene mere razbremenila starše in še posebno matere, saj je v glavnem vse na njenih ramenih". ANICA LIST - VVZ Trnovo. ..Otroško varstvo je predpogoj nadaljnjega vzgajanja in izobraževanja naših otrok. V veliki meri z urejenim varstvom razbremenimo delovno ženo, zato bi morali temu problemu posvečati veliko več pozornosti. Ta problem bi moral postati enakopraven del naše družbe. Prav sramota je npr. Rakova Jelša, kjer žena ni enakopravno vrednotena in upoštevana niti kot občanka, kaj šele kot delavka. Postaviti bi morali novo mrežo otroškega varstva, ki zadeva vso Ljubljano. Največjo skrb pa bi morali posvetiti prav njenemu južnemu predelu, ki je za nas vse bela lisa. To je mestni problem in od njega je odvisno sinhrono in načrtno delovanje tudi drugih služb. Mislim pa tudi, da bi morale biti sprejemne komisije za varstvo otrok tudi pri krajevnih skupnostih in ne samo pri vzgojno varstvenih zavodih." Žena med danes in jutri MIHELA MODIC - KS Tomišelj. „Tu pri nas se ženske vedno bolj in bolj družbeno udejstvujejo. Tako imamo v delegaciji samoupravnih interesnih skupnostih skoraj same ženske in še to povečini mlada dekleta. Prav v tem pa je vsa naša bodočnost. Saj je mladina pripravljena sodelovati in delati, samo ustrezno jo moraš k temu pritegniti. Ja, za žene se je danes situacija bistveno spremenila, samo če se spomnim nazaj! Tukaj imamo manjšo tovarno, ki zaposluje same ženske, ki delajo tudi ponoči, kadar je to potrebno. Vendar pa je treba tu pripomniti, da so to že starejše žene, Ki nimajo mladih družin, hkrati pa so vse iz naše vasi. Tudi delo ni pretežko, izdelujejo namreč vato iz starih cunj." REZKA LESAR - Velox - Hoja. „Delo samo je še kar znosno. Delamo pa tudi ponoči, kadar je to potrebno. V glavnem smo zaposlene same ženske, precej pa jih je iz drugih republik. Podjetje nam vsestransko pomaga pri reševanju naših problemov, zlasti kar se tiče stanovanj, na katero tudi sama čakam. Ženske smo z moškimi popolnoma enakopravne, tako kar se tiče plače, medsebojnih odnosov in sodelovanja pri reševanju raznih vprašanj. Tako so tudi ženske udeležene v delavskem svetu, v sindikatu, vendar pa so to Slovenke, ker žene iz drugih republik ne razumejo prav dobro našega jezika. Vendar pa jih potem o vsem obvestimo in jim po potrebi tudi določene stvari obrazložimo." ^NlCO OSVOBODITVE POČASTITI MAJDA REŽEN - TOV1L - tovarna vijakov, „Od vseh zaposlenih v našem podjetju je približno polovica žensk. Odnosi med delavci so izredno dobričin se ne čuti nobenih razlik, ne ‘na samem delovnem mestu, ne pri plačah niti pri soodločanju ipd. Delo samo tudi ni pretežko, edino vzdigovanje težkih stvari, ki pa je za žensko tako ali tako naporno. Zato tudi ne bi smele ženske opravljati tako težkih del kot npr. v livarni, povsod pa bi morali ukiniti tudi nočno delo za žene. No, pri nas tega problema nimamo. Želela pa bi, da bi se že enkrat uredilo otroško varstvo. Seveda se mora vsa- ka znajti po svoje, vendar pa to prav gotovo zelo obremenjuje delovno ženo." FRANCE POPIT OBISKAL CELODNEVNO ŠOLO Pohvala Dobrovi Pred dnevi je predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit obiskal celodnevno šolo na Dobrovi. Spremljala sta ga še član predsedstva Izvršnega komiteja CK ZKS Franc Šali in direktor Zavoda za šolstvo SRS Boris Lipužič. Po prisrčnem sprejemu v šoli, kjer so goste sprejeli ravnatelj Franc Malovrh s člani kolektiva, sekretar občinskega komiteja ZK Darko Perovšek, predsednik občinske skupščine Vili Belič, je stekel živahen pogovor o celodnevni šoli na Dobrovi. Ta šola je ena prvih v Sloveniji, kjer je zaživela celodnevna šola. Obiskuje jo 310 učencev in sicer: 200 v novem poslopju, medtem ko so učenci nižjih razredov še v stari šolski zgradbi. Pouk je organiziran od 7.30 zjutraj do 15.30 popoldne, organizirano pa je tudi jutranje varstvo za vse tiste otroke, ki se vozijo. V ta pouk je vključeno poleg rednih šolskih obvez tudi večje število interesnih dejavnosti, rekreacije in prehrana. Čeprav je minilo komaj mesec dni, odkar je celodnevna šola zaživela, se že kažejo prvi uspehi in zadovoljivi rezultati. Za to ima nedvomno nemalo zaslug izredno prizadeven kolektiv kot tudi pohvale vredno sodelovanje šole s krajevno skupnostjo Dobrova in društvi, ki na tem območju delujejo. France Popit je kolektivu k prvim uspehom kot tudi za dosedanje vloženo delo in napore čestital in dejal, da bi se morala marsikatera šola pri uvajanju celodnevne šole, zgledovati prav na primeru dobrovske šole. Spregovorili so tudi o nekaterih še nerešenih vprašanjih kot so prevelika obremenjenost pedagoškega kadra, ponekod nerešeni stanovanjski problemi, stimuhranje pri nagrajevanju učiteljskega kadra, izgradnja rekreacijskega igrišča pri šoli in podobno. Gostje so si po razgovoru ogledali tudi šolske prostore in se pogovarjali z učenci. 2 hlajenimi praznovanji s °b|Skonfere,nje‘zvrJni °dbor !*, Vie'Rudmk n SZ.DL. Ljubija- a* odbor za nrr,^ zadnji seji imeno-?^0boditve Odhi3V Janje 3°-letnice seji 14 fb?r se Je & sestal na Si°vna izho'di^rUarja in sPrcjel sr'; ciip* ,en>ejiti v nr\ °bdinski ravni fcah? Po^jnc e^HVlzanos,i rcv°lu-sliWpZlranieni lianašnjim Nfm Morajo hotenj. Pro- P<*n 1? na* mvo! celovito obdobje sh^očjih družben"1 r,,azvoi na vseh skn v tempi; "! aktivnosti. Pro- org£.nostih, družblhnihSamouPravn,h taj^zacijah naf^." ln P0'1 tič n ih 30-lA da aktivm,d.° pro*rami rane ZVeza ob vsestranskem angažiranju članov in organizacij ZKS, ZSMS, ZZB NOV, sindikatov in drugih, predvsem pa še samoupravnih organov v temeljnih samoupravnih skupnostih. Za zagotovitev povezanosti celotnega proslavljanja, množične udeležbe in predvsem usklajenih aktivnosti vseh sodelujočih, je odbor sprejel sklep, da sc pri krajevnih konferencah SZDL imenuje odbore za proslavljanje v krajevnih skupnostih. Odbore naj imenujejo tudi povsod tam, v tistih družbenih organizacijah in delovnih skupnostih, kjer se za to pokaže potreba. Odbor je še posebej priporočil občinskim družbenim organizacijam, da organizirajo posamezne prireditve v različnih krajih, zlasti tam, kjer je nujna poživitev aktivnosti na kulturnem kot tudi športnem področju. Odbor je na svoji seji sprejel nalogo, da bo sproti usklajeval prazno- vanja v občini in posebno pozorn« posvetil osrednji proslavi 10. maj; Ljubljani in praznovanju občinske praznika, ki bo 26. aprila. VSEM UDELEŽENKAM N RODNOOS VOBODILNEC GIBANJA OB DNEVU ŽEN 8. MARCU, ISKRENO ČES* TA OBČINSKI ODBOR Z. NOV LJUBU AN A VIČ-RU NIK. OB TEM SE VSEM Z HVAUUJE ZA DOSEDAN AKTIVNO DELOVANJE ŽELJO, DA SE SE V BODOČ AKTIVNO UDEJSTVUJE! V TEJ ŠTEVILKI OBJAVLJAMO: ŽENA MED DANES IN JUTRI stran 1 KAJ JE DRUŽBENA SAMOZAŠČITA? stran 2 OBISKALI SMO KRAJEVNI SKUPNOSTI BRDO IN VRHOVCI stran 3 PRED PROBLEMSKO KONFERENCO SZDL 0 KMETIJSTVU stran 4 JEŽEK, NAŠ DOBRI ZNANEC stran 6 POSADIMO DREVESA, TRAJNICE IN GRMIČJE stran 8 Obširen predlog programa Komite občinske konference ZKS Ljubljana Vič-Rudnik je sprejel predlog programa dela občinske konference, komiteja in njunih organov v letošnjem letu. V predlogu programa, ki ga bo sprejela občinska konferenca na prvi letošnji seji, so si zastavili obsežne in zahtevne naloge. Na prvem mestu je nadaljnje dosledno uresničevanje nalog, stališč in sklepov ter načel, ki so bila sprejeta na VII. kongresu ZKS in X. kongresu ZKJ kot tudi izvajanje sklepov 4. seje predsedstva CK ZKJ in 10. seje predsedstva CK ZKS. Letos bodo skupno s sindikatom organizirali posvet z občinskim aktivom direktorjev z namenom, da bi se le-ti osebno bolj zavzeli za uresničevanje sklepov sej obeh predsedstev. V načrtu imajo seveda tudi sprejem v ZK in pripravo seminarjev, ocenili in obravnavali pa bodo tudi delovanje članov ZK v družbenopolitičnih organizacijah, lik in vedenje komunista ter njihove medsebojne odnose in ne nazadnje tudi kvaliteto informiranja članov ZK. Nadalje bodo komuniste aktivirali pri uresničevanju protiinflacijskega programa in pri nadaljnjem uresničevanju ustavnih načel v TOZD ter ocenih dejanske premike kot tudi uresničevanje zunanjetrgovinske usmeritve delovnih organizacij in vključevanje le-teh v mednarodno delitev dela. Analizirali bodo aktualna gospodarska gibanja in izhodišča za razvoj v prihod-iqem letu s posebnim poudarkom na integracijskih gibanjih in njihovem pospeševanju. Prav tako se bodo orientirali na pro-blematiko d islocismth obratov in njihovo povezoMBle z matično OZD in KS, £$8» to-fa obratuje. Ena izmed nalog je tudi obravnavanje dolgoročnega koncepta razvoja kot tadi stanovanjska problematika. Prav tako se bodo ustavili pri obravnavi položaja, v katerem se trenutno nahaja novatorstvo pri nas, načeli pa bodo tudi problem zdomcev in delavcev iz drugih republik oziroma pokrajin, zaposlenih v Ljubljani. Program zajema tudi uveljavljanje delegatskega sistema in izvajanje kadrovske politike. S tem pa je povezana tudi štipendijska politika. Ena od nalog je prav tako vprašanje, kdo poučuje predmet Samoupravljanje s temelji marksizma v naših srednjih šolah kot tudi ocena uvajanja celodnevne šole. Pre-gledali bodo delo organov za ugotavljanje izvora premoženja in delo inšpekcij. Posebno vprašanje predstavljajo tudi pogoji za zagotavljanje kulturnega minimuma kot tudi konkretna vsebina odnosov med občino in mestom. Viški komunisti pa bodo letos obravnavah tudi uresničevanje in izvajanje nalog, sprejetih na 7. seji OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik v zvezi s pojavi klerikalizma, aktivnosti in delovanja cerkve ter verskih skupnosti na območju naše občine. MILOVAN DIMITRIC 0 kadrovski politiki 13. februarja je bila na zboru delegatov podpisnikov ustanovljena 15-članska komisija za družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike. V tem družbenem dogovoru določajo delavci v združenem delu enotna sta-lišča do bistvenih vprašanj kadrovske pohtike, določajo pa tudi metode za njihovo reševanje. Vsebina dogovora teži k oblikovanju dolgoročne in bolj načrtne kadrovske politike na območju ljubljanskih občin in to na podlagi medsebojnega sodelovanja vseh nosilcev kadrovske politike. 30-tetnica osvoboditve i nemških taborišč ' Maja meseca 1945 so številni interniranci v nemških taboriščih v raznih krajih Evrope končali težko in muka polno življenje v nacističnih nemških taboriščih. Dan za dnevom so videli padati svoje sotrpine, onemogle od gladu in izčrpanosti. V zloglasnih krematorijih je bilo vedno več dela (sežiganja ostankov izčrpanih trupel). Kdo so bile te žrtve nemškega rajha? Sami borci za svobodo izpod jarma okupatorja in oni, ki niso klonili idejam nacizma, marveč so se borili za svobodo človeka, za svojo domačo, njemu lastno zemljo. Že aprila 1945 je bilo slišati grmenje topov blizu taborišč, opoziti živčnost med SS stražaiji in vojnimi zločinci. Zmanjkalo je časa, da bi vse internirance pobih, predno je prišla tista vojaška sila, kije tudi nemške horde podila do Berlina. Nepopisna radost je zasijala takrat, ko je človek - številka postal zopet človeško bitje z vsem človeškim dostojanstvom brez dnevnega pretepanja, zmerjanja in streljanja. Kaj pomeni svoboda, razume le oni, kateremu je bila svoboda vzeta z nasiljem. Tisoče in tisoče se jih je vračalo domov iz taborišč .z negotovostjo, ali bo našel svojce doma v rodnem kraju. Enako število pa jih je ostalo v taboriščih, niso dočakali svobode. Le nam so ostali v najlepšem spominu na skupno tovarištvo v najtežjih časih internacije. Letos prireja republiški odbor ZZB NOV Slovenije, ob sodelovanju potovalnih agencij obiske v nekaterih taboriščih, kjer bodo spominske svečanosti, in sicer: 12. aprila Buchenwald, 27. aprila v Dachau, 1. maja v Flos-senburg, 1. in 2. maja v Neugamme, 3. maja v Leitmeritz oziroma Litomerice. Vse borčevske organizacije so že prejele navodila, da skrbijo za čim številnejšo udeležbo internirancev, njihovih sorodnikov in predvsem tudi mladine, da bi se vsaj nekoliko seznanjala z okoljem težkega življenja v nemških taboriščih. Sporočeni so bili tudi stroški za posamezna potovanja. Združenja borcev naj pohitijo z zbiranjem udeležencev, ki se naj neposredno prijavijo potovalni agenciji, ki organizira potovanja. Združenja borcev NOV naj presojajo število udeležencev, predvsem mladine, njihovo zdravstveno in finančno stanje. Občinskemu odboru ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik morajo čimprej sporočiti morebitne težave v zvezi z udeležbo, da sporazumno poiščejo izhod za odstranitev ovir. Dolžni smo se odzvati klicu vseh tistih, ki so ostali v taboriščih in katerih se moramo dostojno spomniti ob 30-letnici osvoboditve. LJUBO TIPLIČ Kaj je družbena samozaščita? V zadnjem času vse več slišimo o družbeni samozaščiti in civilni zaščiti, njenem pomenu in vlogi. Ti dve besedi ima marsikdo na jeziku, dejanski pomen in vsebina pa je le malo zrtana. Ljudje govorijo o nečem, kar niti prav ne razumejo, saj so izredno pogosta zmotna enačenja družbene samozaščite in civilne zaščite. Tu gre za dva bistveno različna pojma, kaj je pravzaprav družbena samozaščita? O tem smo se pogovarjali na občinskem odboru organizacije ZRVS Ljubljana Vič-Rudnik. ,,Pod družbeno samozaščito pojmujejo snov, materijo, gradivo ali kakor že hočete, v smislu podružb-Ijanja zaščite družbe same. Podružb-Ijanje obrambe in zaščite pomeni, da se ta zaščita spušča v samo bazo. Prihaja v vsako poro KS, pa tudi posameznika. Zaščita družbe naj ne bo več skrb za to posebej usposobljenih in specializiranih enot kot so to obmejne enote JLA, organi UJV, ter organi državne varnosti, temveč mora biti zaščita družbe tudi stvar vsakega 'posameznika. Vsak naš državljan, ki je pošten in predan našemu socialističnemu razvoju se mora truditi, da bi to družbo zavaroval pred škodljivimi nasprotniki, škodljivimi dejanji, gospodarskim kriminalom itd. in da ne bi prenašal povsem brezbrižno vprašanje zaščite na organe pregona ali varovanja. Kot smo podružbili SLO in s tem obrambo dežele, tako sedaj podružbljamo tudi družbeno samozaščito. V bodoče naj se družba tudi sama brani s tem, da jo ščiti vsak posameznik, ne pa le poklicni organi. To ni nikakršna iznajdba zadnjega časa, temveč je bilo to znano že v času NOB, pa smo žal, to po koncu vojne kmalu opustili - zanemarili. V NOB je bil vsak borec organ samozaščite. Vsak je čuval in skrbel za sebe in dobro svojih tovarišev, seveda še posebej za njihovo varnost. Primer: tudi v naše vrste so poskušali sovražniki vtihotapiti svoje ljudi. Tak človek je imel npr. nalogo, stresti v posodo, kjer smo kuhali, strup in celotna brigada npr. bi bila uničena brez boja. Na take primere smo pazili vsi. To je bil že eden primerov družbene samozaščite. Primere bi lahko naštevali še in še .. . Po koncu vojne pa smo našega občana uspavali s tem, da smo prenesli vse breme naše družbe in države z ramen prebivalstva na specializirane enote: JLA, organe milice itn. Enote JLA so sposobne varovati meje, organi UJV nadzirati red in zakonitost v državi, vendar je vseh teh mnogo, mnogo premalo, da bi lahko nadzirali milijone tujcev, ki prihajajo k nam. Zavedati se moramo, da imamo odprte meje in da pride vsako leto ogromno število tujih turistov. Stotisoč z najlepšimi nameni preživeti počitnice, stotisoč prvi pa je morda vohun. Ti potem fotografirajo svoje družine pred pomembnimi objekti in podobno ka-muflirajo svojo pravo dejavnost in namene. Vseh teh milijon tujcev pa naši organi UJV in enote JLA ne morejo nadzirati. Zato so tu naši prebivalci, občani, ki naj skrbijo, da naše tajne ne bodo prišle drugim v roke. Prebivalci sami moramo ščititi družbo. K temu smo poklicani vsi, ki jim je draga naša domovina. Nesprejemljiva je praksa, da greš mimo trgovine, v katero nekdo vlamlja, pa greš mirno naprej, saj „to ni moja zadeva", naj kar organi UJV intervenirajo. Nasprotno, to zadeva vsakega, za to mora skrbeti vsak, vsak se mora zanimati za to. Ker ob vsakem sumljivem človeku ne moreš imeti miličnika, moramo občani obveščati za to odgovorne organe, da lahko intervenirajo. Posebno poglavje so vrataiji v delovnih organizacijah. Marsikdo pride lahko mimo, kdor se mu zljubi in se sprehaja po tovarni. Tu ni možnost samo diverzij, pogostejša je gospo- Ustanovljena konferenca mladih v izobraževanju Pred dnevi se je na novo konstituirala konferenca mladih v izobraževanju. Osnovana je na delegatskem sistemu. Vodi jo predsednik Marko Golobič, sekretarka pa je Tatjana Pinoza. V na novo ustanovljeni konferenci so sedaj močno zastopani tudi- predstavniki študentov. Med prve naloge, o katerih bo razpravljala konferenca, spadajo: področje idejnega izobraževanja, sprejem mladih v šolah v vrste ZSMS, priprave na sprejem pionirjev v vrste ZSMS, Vičiada ... Izdajali pa bodo tudi svoj bilten. Naprej z mladimi Komisija za družbenopolitično in obrambno vzgojo pri občinski organizaciji ZRVS občine Ljubljana Vič-Rudnik je podrobno izdelala program, ki ga je sprejel 00 ZRVS posebej za mlade in šole. Organizacija ZRVS bo namreč letos še naprej posebno skrb posvečala mladini, tako v šolah kot delovnih organizacijah in v KS. Komisija za strokovni pouk pa je izdelala svoj program dela v letu 1975,, o čemer bodo podrobno obvestili članstvo, posebno še prek predavanj in z obdelavo izpitnega gradiva za OTP. Programi in vse delovanje organizacije ZRVS Ljubljana Vič-Rudnik pa se prilagojeni proslavljanju 30. obletnice osvoboditve. OBČ. ODBOR ZRVS Visoko odlikovanje »Mercatorju« Z Redom dela z zlatim vencem je predsednik republike, Josip Broz Tito, odlikoval organizacijo združenega dela Mercator ob 25-letnici obstoja in dela. To visoko priznanje je podjetje prejelo za velike zasluge pri razvijanju in pospeševanju tigovine, industrije, inženiringa, gostinstva in storitev ter za uspehe pri njihovem medsebojnem povezovanju. Ob tej priložnosti sta bili podeljeni še dve odlikovanji. Generalni direktor OZD Mercator, Adolf Osterc in namestnik generalnega direktorja, Janez Rozman, sta bila odlikovana z Redom dela z rdečo zastavo. Na slovesnosti, bila je na republiškem izvršnem svetu, jima je odlikovanja podelil član IS Miran Mejak. Odlikovanje OZD Mercator pa je prevzela Slavka Damjanovič, predsednica skupnega delavskega sveta podjetja Mercator. V mesecu marcu bo na zaključni slovesnosti ob praznovanju 25-let-nice podjetja podeljenih še nekaj priznanj delavcem, ki so največ pripomogli k hitremu in uspešnemu razvoju Mercatorja. MILE BITENC darska špijonaia. Primerov te vrste je cel niz. Poleg tega pa vratarsko službo nekako zanemarjamo ter jemljemo na ta mesta ostarele upokojence z minimalnimi dodatnimi nagradami. To se ne bi smelo dogajati. Naloga vrataija je nadvse pomembna in bi morali zato te ljudi dobro nagrajevati in zahtevati seveda od njih tudi, da se dosledno držijo tega, da v tovarno ne snu nihče nepoklican. --------------H; Smisel družbene samozaščite j torej, da se družba zaščiti od nep» s klicanih in pred vsemi, ki lahko f<> 1 vzročijo škodo. Pri tem pa morami \ sodelovati aktivno vsi prebivalci. MILOVAN DIMITRli | 0 samoupravljanju i Na zadnji seji občinskega sveta ZSS naše občine so namenili največ pozornosti: - analizi vzrokov zaostanka pri sprejemanju samoupravnih sporazumov za delitev dohodka in osebnih dohodkov ter uresničevanje sindikalne liste 1975, pri čemer so ugotovili premajhno zavzetost delegatov - podpisnic teh sporazumov in njihovih komisij, saj je znano komaj enajst tekstov od sedeminsedem-desetih. - ob sprejemanju soglasij za kritje manjkajočih sredstev v železniškem in luškem prometu je akcija v OZD naše občine normalno potekala - razveseljivo je, da je večina temeljnih delovnih skupnosti pokazala veliko solidarnost. - sprejeli so tudi stališče, da se akcija vključevanja v samoupravni sporazum o združevanju sredstev OZD s področja gospodarstva za izgradnjo cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane, po desetlet- nem programu izpelje v občini d«' | sledno, saj se s tem razrešijo mnog* l pomembna vprašanja za mesto ti : njegov promet in tudi glede nadalj- j njega načrtovanja stanovanjske » gradnje. — predsedstvo je analiziralo tu potek občnih zborov-osnovnih oig nizacij sindikatov ter ugotovilo, je le malo sindikalnih organizacij,; te naloge niso opravile. JOŽE DERNOVSE OBČINSKI PRAZNIH Vsi trije zbori občinske skuf 1 ščine so na svojem zadnjem i sedanju soglasno sprejeli sklep da se bo osrednja proslava ( činskega praznika 27. aprila k tos slovesno obeležila v Notri njih goricah. 1 Samoupravna raziskovalni skupnost ustanovljena V začetku marca 1975 je bila ustanovna skupščina dvodomne občinske raziskovalne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik. Ker se pretežni del raziskovalnega dela odvija v naši občini, je to ena izmed najpombnejših občinskih raziskovalnih skupnosti v SRS. Na ustanovni skupščini so se srečali delegati s področja gospodarstva, družbenih dejavnosti, krajevnih skupnosti in delegati-znan-stveniki. Za predsednika skupnosti je bil izvoljen France Polc, inženir 10 alineo, nadalje 38. člen, kjer | delegati zahtevali črtanje besri’ 0 „temeljna“ in nadomestitev bes^, s „skrbi“ z ustreznejšim izrazorn-J ozirom na močno razvitost razi*^ z vatnega dela v naši občini Pa I u predlagali povečanje števila delra^ n tov ljubljanskega območja od 4 n* ^ delegatov. j02E DERNOVSf* ^ C agronomije, za predsednika zbora uporabnikov Janko Lipovž, strojni inženir in profesor, za predsednika ................... rMa ' - zbora izvajalcev Velibor Marinkovič, doktor znanosti in za predsednika izvršilnega odbora inženir Milan POPRAVEK V zadnji številki nam je tiskaj č :rat kar nekajkrat zagodeL V jK ji Vidmar. Na ustanovni skupščini raziskovalne skupnosti SRS pa nas pa bodo zastopali delegati: Aleksandra dr. Kornhauser, Gojko Stanič, ing. France Polc in ing. Milan Vidmar. Poleg precejšnjega števila osvojenih predlogov na samoupravni sporazum te skupnosti in njen poslovnik pa je najvažnejšo spremembo doživel predlog sporazuma o ustanovitvi občinske in področnih raziskovalnih skupnosti SRS. Tako so spremenili 2. člen, kjer so v celoti črtali škrat kar nekajkrat žago d . . zahvali na drugi strani se praviU p glasi: Jerele Anton in ne Jere ^ ^ smo pomotoma objavili - predsednika krajevne organiz^J n čujemo! “a e m se $ V članku Občni zbori sindik*1 L B na drugi strani se pravilno glasi j d časno konstituiranje in ne zača*™ e] kot smo pomotoma objavili. 0 UREDNlST^ S] n Mladi delavci na šolanju v Marca so se odprla šolska vrata udeležencem petega tečaja slušateljev mladinsko-sindikalne šole v Jasnici pri Kočevju, ki deluje v organizaciji RSZS in CK ZSMS. Med temi slušatelji so: Vida Badovinac iz Ilirije - Vedrog, Milena Seničar iz TTL in Andrej Rogelj iz ZP Mercator - TOZD Grosist. V prejšnjih tečajih pa so sodelovali: France Bubnič iz Tovila, Miloš Djukič iz Hoja - TOZD Stavbnega mizarstva, Jože Koncilja iz Slovenijales - TOZD Žičnica, Drago Ma-čak iz Komunalnega podjetja Vič, Borut Šušteršič iz Igo, Tone Rebojj iz Kovinske industrije Ig in Marjan Tičar iz Ilirija - Vedrog. Slušatelji dobijo na dvomesečnih tečajih osnovno teoretično znanje s področja urejenja družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov ter neposredna praktična napotila za delo v ZSM in sindikatu. Danes lahko z veseljem ugotavljamo, da so vsi tisti, ki so tak tečaj že opravili, Jasnici ; di vključeni v delo izvršnih odbori k< osnovnih organizacij, sindikatov "jj *e vodstva aktivov mladih delavcev * ra dosegajo pri tem že lepe uspehe, j je JOŽE DERNOVS*' p| 8> je "j tu Či de če kr oe Sc ne in ot In NASA komuna Glasilo občinske konferefl^* SZDL Ljubljana Vič-Rudnik; Urejate izdajateljski svet - «*»' ni predsednik dr. Josip Vidin •j - in uredniški odbor: inž. Jai* Cemažar, Milovan Dimitrič, J' nja DomitroviČ (odgovori1’ urednica), inž. Alojz Habjan, Jf nez Jagodic, Bine Lenar**' Sandi Sitar. Uredništvo in upfj va Ljubljana, Trg MDB 7/1.,ie>. 23-381/int. 26, tekoči SDK 50103-678-51173. Ro^ pisov ne vračamo. Tiska tis kari1’ Ljudske pravice v Ljubljani. silo dobjjo vsa gospodinjstva občini brezplačno. J |||i Žimer 011,1 in živ,ienju dveh krajevnih skupnosti Brdo in Vrhovci so sodelovali: Jože predsednik sveta KS Vrhovci, Drago Maroša - namestnik sekretarja organizacije ZK Vrhovci, Ivanka Vrhovci AnH-o j"13 na Bokalcai> Dra8° Sčenjavič - član sveta KS m član sekretariata ZK Milovanovič - ravnateljica osnovne šole Vrhovci, Jože Peternelj - predsednik zbora delegatov v KS oip Milovan nimiSji Berta? “ sodelavka Naše komune, Matjaž Vizjak - vodja delegacije KS Vrhovci, Vrhovci, Janez Volk - sekretar organizacije ZK Vrhovci, Franc Tomšič - iddegat KS Vrhova, Lado z» Domitrovif - a sodelavec Naše komune Bine Lenaršič - sekretar organizacije ZK Brdo, Janja Dornik - predsednik WI krajevnih skupnosti: Brdo, Vrhovci, Vič in Kozarje, Nace Kavčič -urednica Naše komune, Jernej Certanec - predsednik sveta KS Brdo,France Mlinar- predsednik ZZB organizacij Brdo, Vrhovci, Vič in Janez Omejec - predsednik zbora delegatov KS OBISKALI SMO KRAJEVNI SKUPNOSTI BRDO IN VRHOVCI Brdo. Uspešno sodelovanje ob skupnih problemih torialna hPi^^10-8** Brd® h1 Vrhovci sta danes močno povezani. Ne povezuje ju samo teri-je, da ini!f inal*saj st? mejaša), ampak tudi podobna, če ne že skupna problematika. Zanimivo krajevna dT °be krajevni skupnosti skupno organizacijo ZZB, ZRVS in ZSMS na terenu, skupna 7nnUpll0St Brd° danes 2500 prebivalcev, Vrhovčanov pa je okrog 3600, šola je gradenj lm,vo pa je tudi to, da sta obe krajevni skupnosti pravzaprav naselji individualnih u Sice kaj besedali In^H0^e’-t,a v ne" u*230*!0 m t0 so Ljubljanske krajevni skunn V11113 svoi' opekarne. Manjka nam cela nika svetov KS ^ ° • Predsed- vrsta dejavnosti, ki so za takšno Certanec Rwi Sicer ^mej naselje nujno potrebne. Le po-nar za Vrhovce m ^ M,i- M*’ N * krojača nimamo, da ne govorim o čevljarju itn. BRDO m VRHOVCI DANES Iudi k”"'""al,,0 naselie m ka' , CEtRTANEC: sice in primppt3 1f skr°mne va- n°sti vkr^g!!116 ^raJevne skuP-bomo skupnost, ki jo kot ~-inalu lahko obravnavali Tudi komunalno naselje dosti urejeno.** NAJBOLJ PEREČE VPRAŠANJE: ŠOLA IVANKA MILOVANOVIČ: mestn -------------— „Leta 1958 je bila zgrajena šola nfrastmirt čePrav današnja na Vrhovcih za potrebe šolanja Osnovne,*1? te8a ne poudarja. 350 otrok. Danes isto šolo obi-j, otroci nn v ? obiskujejo naši skuje 625 otrok, potrebe pa ka-. na Vrh mn v, žej0> da bi jih morala šola spre- jeti 830. Tako smo prisiljeni, da dva oddelka otrok dnevno vozimo na druge šole. Naslednje leto pa bomo vozili že tri oddelke. Stanje je torej kritično. i ’ je ne. fl mov in no 316 nas vrsta proble- b° S planirarfZadn^e tUdi t3- da Ei šen rSrrrr — P- . č‘tka na Bok^eV do?la P0- NaJ Se povemo, da je v razredu 0stalih občanov 'r 'Jekaterih povprečno 31 učencev t. j. več slednj radi Urediheu,etnem °bdobju bi se LUred?1 kanalizacijo venHo* ? $ hikajšnji nreifi '?1Zarli ^ da so »V mnogo3 Doma nC1 v času NOB . sPloh pP je 1 111 Prispevali. ; So zt„pod,oči' prc‘ devamo, da hi^V1 tudi Pd23' enkrat obLi* tUdi Pri "as A °bCani n^e" 0LPraZnik- da bi Sploh videlf k .Člne ^ ostali ^kjkjesto^0 Živimo Pd S^zal.^mo od V>hovci FRAtedSMVljati KS ”V naa kratvniCu MlINAR. 1311 °go mladih71 h ^“PH^i živi SjSd^z tT° i^nL/ljJ, ,nemo .Gradnjo šole bi morali l,zat!>s"s in nekaj naša naselja širijo in potrebe naraščajo/4 MATJAŽ VIZJAK: „Prizi-dek s šestimi učilnicami bi morali zgraditi čimprej, tako da bi že v naslednjem šolskem letu 76/77 lahko šola sprejela več učencev. Čeprav je gradnja prizidka predvidena šele leta 1976, ilahko rečemo, da sedaj ni nobenih preprek, da bi z gradnjo začeli že v tem letu. Obe krajevni skupnosti se morata za to zavzeti. Glejmo na to pereče vprašanje življenjsko in tudi rešujmo stvari s tega vidik a.“ IVANKA MILOVANOVIČ: ;,V šoli je sedaj tudi vrtec, kjer je organizirano varstvo za malčke iz obeh krajevnih skup- nosti. Vrtec imajo tudi na Brdu in sicer dva oddelka, vendar ostaja vprašanje varstva za približno 100 otrok odprto. Prav zaradi tega v šoli težko organiziramo svobodne aktivnosti učencev. Krožki se odvijajo od 7. do 9. ure zvečer. To pa je za učence sfla neprimeren čas. Bolj si bomo morali prizadevati tudi za to, da bo naše vzgojno delo, ki je sedaj okrnjeno, boljše.“ TEŽAVE OKROG VRTCA MATJAŽ VIZJAK: „Sprego-vorimo še o problemu izgradnje vrtca na Vrhovcih iz programa samoprispevka. Tu moramo nekaj ukreniti. Vrtec bi moral biti že zgrajen, vendar še lokacijska dokumentacija ni urejena.** FRANCE MLINAR: „Tako ne moremo reševati življenjsko pomembnih stvari. Lokacija, za katero smo se odločili že pred letom dni, ni sporna. Vendar se stvari ne premaknejo. Zato moramo kritično oceniti delo in odnos upravnega odbora sklada za izgradnjo vrtcev in šol iz samoprispevka. Opravičiti moramo zaupanje ljudi, naših občanov, ki so polno podprli to akcijo.** NACE KAVČIČ: „Ob širjenju mladega naselja postajajo potrebe po varstvu vse večje tudi na Brdu. Kaj je z rezervatom za vrtec in otroško igrišče v tej krajevni skupnosti? “ PROTI CESTI OB DOMU NA B0KALCIH JOŽE ŽUMAR: ,,Kolektiv doma upokojencev na Bokalcah je zaskrbljen zaradi predvidene izgradnje avto ceste in obvoznice, ki naj bi po sedanjih načrtih potekala v neposredni bližini doma. S tem bi bil povsem pomšen mir, ki ga uživajo naši oskrbovanci. Prav zaradi mirnega in idiličnega okolja sredi zelenja in gozda, je naš dom izredno priljubljen, čeprav ni sodobno najbolje opremljen. Sedaj pa nam hočejo prav skozi to zelenje speljati cesto. To bi bila nepopravljiva škoda. Ta varianta za nas ni sprejemljiva, čeprav ne zavračamo inačice, da bi cesta bla speljana po zapadnem bregu. V naši socialni ustanovi je trenutno 356 oskrbovancev, od katerih je kar četrtina težkih bolnikov. Prizadevamo a, da bomo obnovili dom. Dve tretjini je že obnovljenega, nameravamo pa zgraditi še eno stavbo, morda malce odmaknjeno od že obstoječe. Vemo, da so potrebe po tovrstnih zmogljivostih iz dneva v dan večje.** SKRBI ZA TELEFON. VODOVOD. CESTE... NA BRDU NACE KAVČIČ: „Brdo je danes praktično brez vodovoda. Z udarniškim delom in prispevki so tukajšnji občani leta 1960 sami uredili vodovod v dolžini 7,5 km. Toda odvisni so od, elektrike. Niso vezani na mestni vodovod in ob pomanjkanju elektrike črpalka preneha delovati. To ustvarja velike težave. Občani se zavzemajo za priključitev k mestnemu vodovodu. Najprej je potrebno zgraditi prečrpavališče pri Podmornici in povečati rezervoar, ter seveda povezati vodovod Brda z mestnim. Težave so tudi z avtobusno postajo in javno razsvetljavo. Slednjo smo napeljali sami, saj ni bilo denarja, da bi jo kdo drug. V naši krajevni skupnosti je 18 vaških cest, ki jih je potrebno redno vzdrževati. To pa zahteva znatna sredstva. Potrebno bi bilo, da bi le-te prišle v občinsko oskrbo. Vsekakor pa je na prvem mestu napeljava telefonskega kabla. PTT nam je sporočil, da ni denarja, zahteve po telefonskih priključkih pa so ogromne. Na viški pošti sicer obljubljajo, da bo še v letošnjem letu sproščenih 3000 številk in pozneje še enkrat toliko, vendar ni pomoči, če ne bo postavljen telefonski kabel. Na Brdu želimo dokončno urediti dom družbenih organizacij in igrišče pred njim. V programu imamo tudi dokončno ureditev ilegalne tiskarne „Podmomica“. VRHOVCI: TAKŠNEGA ZAZIDALNEGA NAČRTA NE SPREJMEMO! FRANCE MLINAR: „Za našo krajevno skupnost je izdelan zazidalni načrt in sicer za spodnji del Vrhovcev. Nameravamo ga zavrniti. Nihče nas ni vprašal, kakšne so naše zahteve in česa si želimo. Zato je pomanjkljiv in manjka precej nujnih stvari.** FRANCE TOMSlC: »Upoštevati morajo naša mnenja, če ne se bomo znašli v podobni situaciji kot pred več leti nazaj, ko je bila v zazidalnem načrtu upoštevana samo izgradnja stanovanjskih hiš, ne pa spremljajočih objektov!** FRANCE MLINAR: „Na Vrhovcih je še vedno vrsta komunalnih nerešenih vprašanj: zgornji Vrhovci so brez kanalizacije, na spodnjem delu je hud problem meteornih voda, ni telefonskih kablov, ceste vzdržu- jemo sami, saj občinskega cestarja še nismo videli... Smatramo, da se morajo zadeve na1 področju komunale urediti in navsezadnje, naj bi se tudi Komunalno podjetje Vič pridružilo enotni organizaciji komunalnih služb v Ljubljani in zadeve bi se tako uspešneje reševale.“ FRANCE TOMSlC, JANEZ VOLK: „Na Vrhovcih imamo problem s hišnimi številkami, na primer, vrsto ulic je pod eno številko in črk že zmanjkuje. Napisnih tabel za ulice ni, predlogov za imena ulic ni nihče upošteval. Vse naše pripombe pa doslej niso zalegle. Občinska skupščina bi morala urediti to stanje in se pozanimati, kdo je kriv za takšno stanje.** MATJAŽ VIZJAK: »Zakaj vse naše pripombe in mnenja niso upoštevana? Kako naj upravičimo svoje pravice? Poglejte, pri obravnavi prispevka za uporabo mestnega zemljišča smo menili in predlagali, da se področje Vrhovcev vključi v drugo cono. To smo sprejeli mi, naš politični aktiv, občinska skupščina in izvršni svet mesta Ljubljane. Skupščina mesta pa je to zavmia brez obrazložitve. To ni sprejemljivo in mi se ne moremo in se ne bomo sprijaznili s tem.“ FINANCIRANJE IN PROSTORI JERNEJ CERTANEC: »Sedaj se precej pogovarjamo o bodočem financiranju naše krajevne skupnosti. Smatramo, da se bodo morali viri za financiranje prelivati tudi iz delovnih organizacij, kjer so naši občani zaposleni, saj je na področju obeh krajevnih skupnosti ena sama delovna organizacija in sicer Ljubljanske opekarne.** FRANCE MLINAR: »Ne-obhodno potrebujemo prostore. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije nimajo niti enega prostora, čeprav smo marljivi in delamo povsod. Potrebovali bi tudi profesionalnega tajnika KS. To vprašanje ostaja še vedno od-prto.“ DELEGATI AKTIVNI MATJAŽ VIZJAK: »Delegacija naše krajevne skupnosti se redno sestaja. Udeležba je skoraj vedno stoodstotna. Razpravljamo tudi o tekoči problematiki krajevne skupnosti skupno s predstavniki KS.“ JERNEJ CERTANEC. »Vodja naše delegacije sicer ni prisoten, vendar lahko trdim, da je delo naše delegacije prav tako dobro in uspešno skupne potrebe vsi.“ je 13 članov, povprečna starost pa je 60 let. 43 komunistov je organiziranih v delovnih organizacijah. Naša težnja je, dahi jih usmerili za delo na terenu. Več pozornosti pa moramo nameniti tudi mladini oziroma sprejemanju mladih v vrste ZK. Osnovna organizacija ZSMS, ki je skupna za obe krajevni skupnosti, je zaživela in v bodoče moramo bolj sodelovati z njo. Na Brdu nimamo že leto dni predsednika SZDL. Upamo, da bomo ob novi organiziranosti SZDL dokončno rešili tudi to vprašanje. Naj pripomnim, daje na Brdu izredno aktivna organizacija Rdečega križa, kot tudi gasilsko društvo, ki je med najboljšimi v občini.** JANEZ VOLK: »Osnovna organizacija na Vrhovcih je 17-članska. Poleg teh je na terenu še blizu 100 članov ZK, s katerimi nameravamo prav sedaj pripraviti pogovor. Članstvo aktivno sodeluje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami kot tudi s krajevno skupnostjo. “ DRAGO ŠČENJAVIČ: »Vsekakor moramo pritegniti za delo na terenu tudi ostale komuniste. Okrepiti pa moramo tudi naše sodelovanje z osnovno organizacijo na Brdu. Tako bomo lahko uspešneje reševali naše skupne probleme.** NACE KAVČIČ: »Organizacija zveze borcev Vlado Miklavc, ki združuje vse člane iz KS Brdo, Vrhovci in Vič, šteje blizu 500 članov. Aktivno sode lujemo v vseh akcijah, na pro slavah, skrbimo za ostarele čla ne, prirejamo izlete v spomin ske kraje. Prav sedaj se priprav Ijamo na letni občni zbor. Na še poudarim, da dobro sodeluje mo z organizacijo ZRVS Brdo — Vrhovci.** NE RAZMIŠLJAMO 0 ENI KRAJEVNI SKUPNOSTI Upamo, da smo v tem sestavku skušali kar najbolj približati življenje in delo občanov teh dveh krajevnih skupnosti. To sodelovanje je lahko morda celo vzorno tudi za ostale KS v naši občini. In vendar se nam je nehote ob vsem tem zastavilo vprašanje, ali predstavniki obeh krajevnih skupnosti razmišljajo o morebitni združitvi v eno samo krajevno skupnost. Odgovorili so nam: FRANCE MLINAR: „0 tem sploh ne razmišljamo. Poglejte, za nas je pomembnejše takšno koordinirano sodelovanje v skupnem proštom, ki se je izka- sšno in da zajQ spodbudno in uspešno, pretresamo Pomembneje je to, kot fizična DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE AKTIVNO SODELUJEJO BINE LENARŠlC: »Osnovna organizacija ZK na Brdu šte- združitev.* JERNEJ CERTANEC: »Tudi mi se nismo o tem pogovarjali nikoli. Smatramo, da je takšno sodelovanje lahko celo boljše. “ JANJA DOMITROVIC MILOVAN DIMITRIC *******•****••*•••***•***********••******* ************MMM0WM0MMf**M*IMI****MMI****grM*r*/r0*M*t0*Mr*gl*t0*MMIM0***0*JfM»**0MM0g*M*MW00*0MM/r**0***M0gMM*lll**r*g**0000IIMMM0MHriltltMr*tf0*Mte STRAN 4 • NASA KOMUNA XI/; ■■»—■■■■■■i.i , ■ ' Pnd problemsko konferenco SZDL v kmetijstvu V desetletnem obdobju, oa reiorme pa do danes, se je na področju kmetijstva nabralo cel kup nerefenih problemov. Ob tem pa ne smemo pozabiti na uspehe, ki jih je kmetijstvo v tem času doseglo pri organizaciji panoge in v proizvodnji. Zakaj problemska Konferenca v kmetijstvu? Znano je, da območje občine pokriva 54.356 ha zemljišč, od tega se v kmetijske namene izkorišča 47 %, ostalo 49,2 so gozdovi in nerodovitna oziroma zazidana površina 3,7 %. Vsako leto se znižuje obseg nerodovitnih kmetijskih površin, ki prehajajo v gozd oziroma urbana naselja. Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1971 prebiva na območju občine 65.747 ljudi, od tega je 10% kmetijskega prebivalstva. V mestnem predelu živi 66 % občanov. Vendar ob izločitvi mestnega prebivalstva oziroma predela se odstotek kmečkega prebivalstva spremeni na 30 %, kar zgovorno potrjuje, da smo kmetiiska občina. Prvenstvena naloga kmetijstva je preskrba prebivalstva z osnovnimi življenjskimi potrebščinami in surovinami, hkrati pa, da vzdržuje in oblikuje krajino, zavaruje zemljišča pred erozijo ter da ohrani potencialni rekreacijski in naselitveni prostor. Z izpolnitvijo vseh teh nalog lahko prispeva kmetijstvo svoj delež k splošnemu družbenemu napredku. Zaradi tega razvoj kmetijstva ne temelji zgolj na zadovoljevanju potreb po rastlinskih in živalskih proizvodih ter ureditevi tržišča ampak tudi na tem, da skuša doseči socialno, demografsko in kulturno krajinsko ravnotežje. Z odselitvijo v mestna naselja smo že prišli na kritično mejo, saj na vasi ostajajo starejši, ki niso več sposobni obdelovati zemlje oziroma proizvajati, tako pa je tudi vedno več zapuščenih kmetij. Tu je potrebno vložiti vse sile, da se stanje izboljša in privabiti nazaj čim več mladih ljudi. Naloga je zelo težka in jo bomo brez spremembe odnosov le s težavo izvedli. Kmetijska dejavnost je usmerjena predvsem /živinorejsko proizvodnjo, to je v proizvodnjo mesa in mleka. V zadnjih letih se je proizvodnja mleka kakor tudi mesa dvignila. Kmetje so s pomočjo kmetijske pospeševalne službe pričeli modernizirati hleve, bodisi, da so pristopili k izgradnji sodobnih hlevov s 15-20 stojišči ali k obnovitvam, h gradnji silosov, k nabavi penetralnih naprav za sušenje sena. Nabavili so si tudi potrebno mehanizacijo, kot so traktorji z raznimi priključki, samonakladalne prikolice, zgrabljal-niki, molzni stroji ipd. Da bi izboljšali kvaliteto mleka, so pove-čali skrb za čistočo v hlevih, zgrilili mlekarnice, in si nabavili naprave za hlajenje mleka. Za ta korak so bila potrebna ustrezna družbena finančna sredstva, ki jih morajo kmetje seveda redno vračati. Vendar je kmetijska proizvodnja že nekaj časa v mrtvem teku, ker ni ustreznih pogojev za prodajo proizvodov. Nadaljnje delo pospeševalne službe je dokaj otežkočeno, saj ne ve, v kaj naj usmerja kmeta živinorejca-poljedelca. Jasno je le to, da proizvodnje ne smemo opustiti. Priznati moramo, da je širša družbena skrb pri odstranjevanju nastale situacije prisotna, vendar ni dovolj učinkovita, zato se lahko opravičeno vprašamo, ali smo naredili dovolj za rešitev teh problemov? Kmetovalci kupujejo vse manj umetnih gnojil kakor tudi močnih krmil za živino, kar bo imelo za posledico manj mleka in mesa. Prav tako niso več toliko zainteresirani za najetje kreditov, bodisi za gradnjo in modernizacijo gospodarskih objektov bodisi za nabavo strojev. Povečali so se izdatki za nabavo drugih repro-materialov in davčne dajatve, zlasti za zdravstveno zavarovanje. Vse to narekuje resno obravnavo in pristop k problematiki, da preprečimo, kar sc preprečiti da. Pri organiziranosti kmetijstva smo vsekakor močno napredovali. Dobili smo vrsto institucij, ki se specializirano in poglobljeno ukvarjajo s kmetijstvom, kot so sekretariat, zadružna zveza, kme-tijstko zemljiška skupnost itd. Najpomonbnejšo vlogo imajo vsekakor kmetijske delegacije v delovanju novega skupščinskega sistema, saj so v sorazmerno kratkem času postavile vrsto vprašanj in dosegle, da je naša skupščina že razpravljala o kmetijstvu, še posebej pa bo o tem razpravljala po problemski konferenci. Delegacija je pri svojem delu še malo okorna in nespretna, vendar ima v svojih vrstah dovolj dobrih in kreativnih delegatov povezanih z bazo, ki bodo znali pravilno postaviti in usmeriti delo delegacije. V zadnjem času smo bili priča tudi nekaterim kritikom, kritičnim vprašanjem in pripombam na delo in odnos naših kmetijskih TOZD Ljubljanskih mlekarn - Kooperacije in Kmetijstva kot npr. na sestanku kmetov 6. decembra 1974, vprašanja in pripombe na sejah skupščine, ZKS, sekcije za kmetijstvo in gozdarstvo pri SZDL in v kmetijski delegaciji sami oziroma njenih sestankih. Na nekatera kritična izvajanja so že bili dani ustrezni odgovori in pojasnila kot n. pr. o zemljiščih in o nadaljnji zemljiški politiki. Vendar ne gre samo za to, da ustrezne službe prizadetih TOZD odgovorijo na kritike objektivnega ali subjektivnega izvora temveč tudi za to, da tudi Ljubljanske mlekarne povedo svoje, s čim niso zadovoljne in obratno s kakšnimi problemi se srečujejo in tudi, kakšne uspehe dosegajo in to ne kot obveza temveč kot možnost širšega informiranja in usklajevanja interesov. Proizvodni uspehi obeh TOZD Kmetijstva ter Kooperacije npr. v mlečni proizvodnji kot osnovni usmeritvi v minulem letu so največji do sedaj, saj je Kmetijstvo doseglo 5 milijonov litrov mleka. Kooperacija pa celo 6 milijonov litrov mleka. S tem je prvikrat odkupila večjo količino od družbenega sektorja Ljubljanskih mlekarn in postala največji dobavitelj. Ljubljanske mlekarne v minulem letu niso odklonile niti enega kreditnega zahtevka kmetom in vložile preko 2 milijardi starih dinarjev v investicije kmetom. Zakaj ni bil razdeljen ostanek dohodka kmetom kooperantom, je bilo večkrat postavljeno vprašanje. Ostanek dohodka v Kooperaciji ni pomembnejši, vendar v nerazdeljeni obliki pomeni Kooperaciji mobilna sredstva, ki jih pri poslovanju nujno potrebujejo in z njimi indirektno koristijo tudi kmetom kooperantom. Kooperaciji za ostanek ne bo potrebno najemati kreditov, ki jih ni vedno na razpolago, plačevati obresti, kar zopet bremeni sodelovanje. Kooperacija že ima izdelan predlog načrta razvoja kmetijske proizvodnje na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1975-1980. Prav bi bilo, da se o načrtu razpravlja v vseh zainteresiranih krogih. Z načrti je predvidena tudi nova samoupravna organiziranost kmetov kooperantov po proizvodnih okoliših in svetih kooperantov. Prav je, da na konferenci izoblikujemo stališče do vprašanja sajenja topolov na Ljubljanskem barju. V javnosti so mnenja zelo deljena in je prav, da razpravo prenesemo iz strokovnih krogov med občane in jim prisluhnemo. S tem zapisom sem želel v telegrafskem stilu povzeti delček prisotne problematike kmetijstva, več naj bi podala konferenca sama. Naslednji namen je, že danes opozoriti vse zainteresirane, ki jim je kmetijstvo blizu, na konferenco samo in da nam pošljejo svoje predloge, prispevke v pismeni obliki ali se konference osebno udeležijo. Da bi konferenca kar najbolje uspela vabimo k sodelovanju vse od KS, TOZD, ustreznih služb skupščine, družbenopolitičnih organizacij in vse kmetijske proizvajalce. Konferenco naj bi praviloma izvedli v drugi polovici marca 1975’ Ing. ALOJZ HABJAN predsednik sekcije za kme tijstvo in gozdarstvo 4 * * \ \ \ 1 I I 5 i ; S 0 0 0 0 l 0 0 \ s 0 5 0 0 0 0 i \ I i 0 \ 0 0 0 0 0 0 '0 '0 0 0 0 0 0 0 S 0 0 POVZETKI IZHODIŠČ »Ljubljana 2000« pred delegati Obravnava povzetka izhodišča za dolgoročni družbeni razvoj Ljubljane pod naslovom Ljubljana 2.000 je bila nedvomno najaktualnejša točka dnevnega reda zadnje seje občinske skupščine. - Kaj »zajema ta, za Ljubljano nadvse pomemben plan razvoja? — V grobih orisih je podan razvoj našega mesta do leta 2.000. Zajema vsa področja gospodarskega in družbenega življenja Ljubljane in predvideva izredno hiter razvoj gospodarstva v naslednjih desetih letih, postavlja vprašanje koncentriranega oziroma policentričnega razvoja industrije, dalje porast prebivalstva na 430.000, odpira vprašanje izgradnje približno 70.000 stanovanj, sem je vključena tudi izgradnja cest v 10-letnem obdobju, dalje izgradnja šol in vrtcev, ki jih narekuje potreba, da bo v tem obdobju število mest v šolah poraslo za 92 odstotkov. Nakazuje še posamezne generalne smeri razvoja mesta, ki naj bi se širilo v smeri proti Gorenjski, na območju Viča pa proti Vrhniki in Grosupljemu ... To naj bi bili najbolj grobi obrisi povzetka izhodišč, ki pa so že v razpravi vseh zborov občinske skupščine odprli vrsto aktualnih, pomembnih vprašanj. Delegati vseh zborov so si bili skoraj enakega mnenja, da je v tem dokumentu premalo zastopano področje razvoja kmetijstva, daje skoraj nič oziroma zelo malo govora o razvoju energetike v našem mestu, vsekakor pa morajo ta izhodišča vsebovati prihodnji razvoj Ljubljanskega barja, ki naj bo osnovano na kompleksno pripravljeni strokovni študiji. Delegati zbora krajevnih skupnosti so izrazili zaskrbljenost, ker v tem dokumentu ni vsebovan razvoj na dolomitskem področju kot tudi ne v smeri Rakitne in Podpeči. Tu obstajajo realne možnosti za vsestranski razvoj in bi jih bilo potrebno vsekakor upoštevati, saj se navsezadnje občani obrobnih vasi Ljubljanskega barja še vedno srečujejo z osnovnimi komunalnimi problemi, kot so vodovod, elektrika in podobno. Neka delegatka je opozorila, da bi morala biti v teh izhodiščih bolj prisotna težnja, da se v izvenmestnih po1 ročjih (vaseh) omogoči razvoj indi 1 sirijskih obratov, kar bi v veliki pripomoglo k manjši migraciji pret1 valstva v mesto. Vse te ugotovit* pa navsezadnje dokazujejo, da bi1 tako tudi v prihodnje lahko odpr® 1 Ijalc razlike, ki so včasih tudi 1^ 1 no socialno pobarvane. Ostaja še vprašanje boja p1? onesnaženosti ozračja, kije v teh« hodiščih sicer prisotno, vendar W ko ob nepravilno zastavljenem a voju industrije (policentričnem) P* škoduje kot koristi. Krajevne skupnosti in temelj« organizacije združenega dela se fflt rajo s temi izhodišči seznaniti in ji' tudi obravnavati, kajti le tako & ,.Ljubljana 2.000“ v fazi dokončuj ga sprejemanja potrditve resnjč«1 odsev vseh občanov in delovnih 8 di našega mesta- za njihov bolj* jutri. Sirjenje republiškega računalniškega centra Te dni so v republiškem računskem centru, ki stoji v naši občini na Jadranski ulid, računalniku CYBER 72 že drugič v zadnjih dveh mesecih povečali zmogljivosti, kar dokazuje, da računalnik, kije bil montiran komaj pred dvema letoma in pol, zagotovo ne sodi v skupino tistih, o katerih govorimo, da so le 30 % zasedeni. Spričo vedno večje uporabe računalnika je bilo treba v RRC že pred časom uvesti troizmen-sko delo, v zadnjih dveh mesecih povečati zmogljivosti za več kot 50%, s prvim marcem letošnjega leta pa bodo uvedli redno obratovanje tudi ob sobotah in nedeljah. Ker je pričakovati, da bodo rasle potrebe še naprej s takim tempom kot doslej, bo treba že prihodnje leto kupiti nov podoben računalnik, s čimer se bo CVBER 72 uvrstil v Jugoslaviji na prvo mesto. Dokler ne bo rešena kriza računalnikove prezaposlenosti, je RRC našel rešitev v tem, da je v zadnjih mesecih dodal stroju več kot 50 % celotnega spomina ali 32 K. To je pa precej več, kot ima vgrajen kateri koli od strojev, ki so montirani v Sloveniji. Prav te dni pa je bilo, kot rečeno, dodanih stroju še nekaj elementov. To so 4 novi diski, ki bodo podvojili zmogljivosti zunanjega spomina. Prednost novih diskov je v tem, da bo na njih toliko prostora, kot ga je bilo na prejšnjih 12. Seveda bo to imelo takojšnje posledice pri tehnologiji obdelave, med drugim pa tudi ob sprostitvi zmogljivosti. Diski so vsaj še enkrat hitrejši od starih, zato omogočajo 25 do 30 % večjo propustnost od prejšnjih. Vrednost celotnega računalnika CVBER 72 znaša 3 milijone dolarjev. Z dodatki, ki so znesli okrog 250 tisoč dolarjev, pa so povečali zmogljivosti v vrednosti milijon dolarjev. Odslej sistema ni mogoče več racionalno širiti ali pa vsaj ne bistveno. Ob tem je zanimivo omeniti, daje do tega zaključka prišel računalnik sam. Ko so namreč v sodelovanju z ameriško konzultantsko firmo Tesdata vložili vse potrebne po- datke za ta izračun, se je izki zalo, da je po teh zadnjih razi* ritvah vredno kupiti - ^ stroj. Ta izračun (in števili* drugi pokazatelji, k6t so zan*5 Ijivost, rezervni sistem, ki jih i/ more izračunati noben stroj)! bil za upravljalce CVBER 721* Republiškem računskem centi* dovolj tehtno potrdilo, daSl začeli razmišljati o nakupu i*e vega stroja. Upamo, da bo na* super računalnik stal v U* Ijani že čez leto dni. Nova organiziranost Iskre-Horjul Tovarna elektronskih merilnih instrumentov Iskra v Hoijulu je bila dolga leta dislociran obrat združene delovne organizacije Iskre Kranj. V njem je zaposlenih 300 delavcev, njihova osnovna dejavnost pa je proizvodnja elektronskih merilnih instrumentov in elementov za elektronsko tehniko. Pred tremi leti se je delovna skupnost odločila za enotno organizacijo združenega dela, ker za oblikovanje temeljnih organizacij združenega dela, tako so vsaj tedaj trdili v Horjulu, zaradi majhnega števila zaposlenih ni bilo pogojev. Cecembra lani so se po številnih temeljnih razpravah in analizah odločli, da se slednjič le organizirajo kot TOZD in se združijo z Iskro Elektromehanika Kranj. K združevanju jih ni silila zgolj zahteva po doslednem uresničevanju ustavnih dopolnil, marveč deset let stari ekonomski razlogi za povezovanje posameznih obratov, tako znotraj združene delovne organizacije Iskra Kranj, kot za povezovanje po istem načelu zunaj nje. Gre za enoten način proizvodnje, prodaje, oblikovanja notranjega in zunanjega tržišča, za boljšo ekonomičnost poslovanja, saj je očitno, da je lahko sleherno poslovanje in proiz- vodnja, z njima pa seveda tudi trgovanje temeljitejše, bolj smotrno, če se vse te prvine najprej med seboj uskladijo v okviru lastne panoge, potem pa tudi zunaj nje. Sedaj, ko je horjulska Iskra organizirana kot TOZD Iskre Elektromehanike Kranj, ima osem enot. Samoupravno je organizrrana po skupinah, ki pa nimajo svojega stalnega vodje. Zaradi razmeroma visoke kvalifikacijske strukture menijo v podjetju, da bo samoupravljanje veliko bolj uspešno, če to mesto ne bo stalno. Tako so na volitvah v delavski svet obrata vohli delegate glede na število, dva ali tri v vsaki delovni enoti. Delegati zdaj redno dobivajo gradivo za seje delavskega sveta, o njem razpravljajo po svojih skupinah in z ostalimi usklajujejo svoja stališča. Podoben je tudi postopek neposrednega odločanja v družbenopolitičnih organizacij v tovarni. Sicer pa so s podpisom prvega samoupravnega sporazuma o novt notranji organizad/ OZD Iskre Elektromehan*’? Kranj v novem združenem p0, jetju poleg tovarne elektronS^ merilnih instrumentov v H0' julu še tovarna elektronskih prav iz Ljubljane, tovarna mcl', nih instrumentov iz Otoč “ del Iskrinega raziskovalnega/1/ štituta in del njene prodaj" servisne organizacije. i Potem, ko so v Iskri opfa“ bodočo notranjo organiž** nost, ki bo brez dvoma pfisP vala k večji poslovni učink0^ tosti, smotrnejši proizvodnji-^, trejšemu in uspešnejšemu ^ voju, ustvarjanju večjega hddka in k večji socialni 'r nosti zaposlenih, menijo v H1' julu, da jim povzroča še ve<^ obilo težav sedanji samoupr"!: sporazum o delitvi osebnih ^ hodkov v elektro in kovu1'! industriji. Ta sporazum ten1^ namreč na kalkulativnih m nih dohodkih, zato so v Hofi v"* neugodno razmerje med ura’? lovko in prenizkimi osebn*/' dohodki rešili tako, da v ok^ razporejene mase za deli,, osebnih dohodkov razporej^ delavce v 26 plačilnih razred^ Vendar ta premica ni linea(,1j,, ampak vsebuje določene ko^ ture, zato pri zviševanju 0& nih dohodkov najbolj ogr°^ nim skupinam ni linearnega Čanja osebnih dohodkov, j korekture upoštevajo natfjV tudi storilnost na delovfjji mestu, zato kljjib kalkulativhji osebnim dohodkom v prc^O. meri zagotavljajo nagrajev^S’ po učinku. Olj IGO SE PRIPRAVLJA NA ZDRUŽITEV Delo in sredstva skupaj V podjetju IGO se v prvih letošnjih mesecih z vso resnostjo in zavzetostjo pripravljajo na združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela z organizacijami združenega dela — Elektro kontaktom iz Zagreba, Elmo iz Črnuč, podjetjem ETa iz Cerknega, Kovinostrojem iz Grosupljega, Loškimi tovarnami hladilnikov iz Škofje Loke, podjetjem TIKI iz Ljubljane, Tovarno elektroporcelana iz Izlak pri Zagorju in s poslovnim združenjem Maris iz Maribora. Nova sestavljena organizacija združenega dela naj bi se imenovala TEGO, tovarna elementov, gospodinjskih aparatov in opreme, s svojimi devetimi temeljnimi organizacijami združenega dela pa naj bi začela delovati že letošnje leto. Prišlo bo torej do združitve nekaterih pomembnih slovenskih proizvajalcev gostinske in turistične opreme, vseh vrst kuhinj in samopostrežnih restavracij ter nekaterih znanih podjetij kovinske industrije, med katerimi so bili doslej z ustvarjenim etnim dohodkom brez dvoma "“Prvem mestu LTH, IGO, TIKI in tovarna elektroporcelana Izlake. Tako bo torej nastal v naši republiki v kovin-1 stroki ob sistemih Iskra-Corenje, Strojegradnja in EKI, .. ,etrii sistem, ki ga bodo se-vjjala podjetja ne zgolj kovinske, marveč tudi opreme za Lstlnstvo in turizem, med ka-crinu je imel IGO doslej primat . geniji, bil pa je tudi med JVečJ>mi proizvajalci mon-ne opreme za vse vrste ku-J, samopostrežnih restavracij gostinskih objektov tudi v da Ze sedaJ predvidevajo, ni-7Q ° "ova sestavljena orga- verfetnr Združenega dela TEGO ^ 0 družila s sestavljeno organizacijo Iskra Gorenje. O pripravah na združitev proizvajalcev gostinske in turistične opreme z nekaterimi delovnimi organizacijami slovenske kovinske industrije smo se pogovarjali z direktorjem podjetja IGU Edijem Štefanom, ki nam je med drugim povedal, da so se pri združevanju usmerili po panožnih organizacijah. „Tako se bodo Loške tovarne hladilnikov najtesneje povezale z nami in z grosupeljskim Kovinostrojem. Po združitvi, do katere naj bi prišlo še letos, bi imela ta skupnost 1800 zaposlenih in več kot 600 milijonov dinarjev celotnega dohodka, predvidevamo pa, da bo celotni dohodek ■ sestavljene organizacije preko 2 milijardi dinaijev." Na vprašanje, kje naj bi bilo v sestavljeni organizaciji združenega dela TEGO mesto podjetja IGO, je Edi Štefan menil, da združeni z ostalimi organizacijami združenega dela brez dvoma ne bodo imeli težav z uresničevanjem svojih proizvodnih nalog, torej naj bi bili „pri vrhu“. „Za izpolnitev letošnjih poslovnih načrtov imamo z novimi proizvodnimi zmogljivostmi v industrijski coni na Viču vsekakor vse pogoje, v sestavljeni organizaciji združenega dela pa bo IGO lahko ne samo vsako leto izpolnil, temveč tudi bistveno povečal svojo proizvodnjo in se ob panožni razdelitvi dela lahko docela, podobno kot doslej usmeril na proizvodnjo sodobne kuhinjske opreme, samopostrežnih re- stavracij in gostinskih lokalov. Že sedaj slovimo v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji po najboljši kuhinjski opremi, pričakujemo pa, da bomo „med velikani" ostali tudi po združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela TEGO." Sicer pa je 340-članska delovna skupnost podjetja IGO že podprla pobudo za združitev, saj se zaveda, da jim bo prinesla poleg usklajenih razvojnih načrtov z ostalimi TOZD tudi večjo socialno varnost zapo-slenih. Združevanje naj bi namreč zagotovilo nadaljnji in pospešeni razvoj vseh bodočih ,združenih proizvodnih organizacij, storitev in plasmaja na domačem in tujem tržišču, seveda pa tudi na inozemskem. Skladno s temi, osnovnimi načeli združevanja, se bodo delovne organizacije, podpisnice samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela TEGO odločale tudi za skupno opravljanje vseh tistih storitev, ki bodo združene uspešneje pospeševale tak razvoj. (iv) C IZ KS MILAN ČESNIK Gradnja vzgojnovarstvene ustanove prostorov vrtwit^r2eAin^>elcc?je 0 prepovedi nadaljnje uporabe dosedanjih varstva v KS Stavbo PosPe^a reševanje problematike otroškega gradbenim in lokaciiA-i 1 kvari v'dez okolice, poleg tega pa ne ustreza vsem Iz sredstev TIS PredPisom, bo treba prej ali slej porušiti, dozidavo VVZ v Vidm - °- vafstvo le ^1° dodeljeno 1.000.000 dinaijev za ne bo rešena - »re ta — 50.000 dinaijev. In še lokacije, ki pridejo v elektronili^,a osnovnih oiganizacg ZSM v krajevnih skupnostih po- " “liffig' * “ bo"’° 1® bila majhna3 t01" m*a^‘b’ 8a bo sklicala občinska konferenca ZSMS, naši družbi k»° ne Pomen'> da mlade ne zanimajo tokovi spreminjanja v delovanju ora z8°vomo dokazuje več kot 20-odstotna udeležba mladine v naciji kar h2n0V Toda, posamične interese je treba združiti v orga-: h procesih i/, ° ?a P°sIedico vse večje uveljavljanje mladine v druž-’ akcijski odhnV" • Pametno izkoriščanje njenega prostega časa. ^'ašal se bo kl )e b*I formiran na zboru, je takoj začel ukrepati, Po-^naliziral vzrokBVaZ?t* z OIBan' KS, sestavil pa je že akcijski program in delovanje On zsvrc u8a neusPeha na zboru mladih. Pritegnitev mladih v novno Konferenco c Potekala preko osebnih razgovorov, vabil na usta-osnovne orKani7-j V ^atertb bodo pojasnjeni vzroki in namen formiranja novljenih organi*"?®’ ter preko dopisov posameznim sekretarjem že usta-večjega števila mi ? v P0dj®tjih in šolah. Ta slednji ukrep je potreben zaradi l°ga pa je tUHj H.i^7ln?ev' ^ 50 vključeni v delovanje ZSMS, katerih na-Na u^tanovm V kraievnih ^amzacij *. 0 Področjih delnvoi1- "f1’ K' bo predvidoma 18. marca, se bodo pogovorili stora in finančno anja mIadine, soočili pa se bodo tudi s problemom pro- *0> P°,Ieb"° Pa j^vaše aKo^elovanje! ^ m0Žn°Sti * Podelitev priznanj Krvodajalcem hianih akcijah 606 US^e^e P" krvodajalskih in drugih hu- 29. januarja je potekala krvodajalska akcija v KS Horjul. Posebno številna je bila udeležba iz Elektronike Horjul, kjer se je javilo 85 krvodajalcev in iz osnovne organizacije RK Šentjošt, ki zajema tudi Butanovo in Planino in da kri že nekaj let zapored preko 40 občanov. Na vprašanje, kako teče delo v tovarni ob taki udeležbi, je tovariš Bizjan, organizator akcije, dejal, da to ne sme biti problem in da tudi ni. Naj navedemo primer, ko so šli na odvzem krvi trije občani, čeprav ni bilo nikogar, ki bi nakrmil prašiče in pomolzel živino. Ali: že vrsto let dajejo kri vsi trije cestarji, ki de-D. VREČAR iajo na komunalnih cestah Šentjošta in okolice, ravno tako vsi trije, zaposleni na podružnični šoli Šentjošt. Razveseljivo je, da so med krvodajalci nekateri že pravi ,,veterani", ki so zgled mlajšim, in da je med njimi tudi veliko hik podeln°P*jeC*činski od^or Ljubljana Vič-Rud-d°slej darovih ZVačke krvodajalcem, ki so ^ejšeniTo prejili 1 pCtkrat in ,ist^’ ki 211 ačk Tak°je prejelo značke: >4 krvodala!CeV 23 5 krat darovano kri, ^^od,tei0kXTvrotfl' * ^ ^ ^ ANi REJA BERLAN mladih, ki bodo nadaljevali koristno in humano akcijo. Za uspeh akcije je potrebna čim širša obveščenost, kar je na obsežnem terenu sicer težje izvedljivo. S sodelovanjem članov odbora RK in podmladka pa je lahko akcija uspešna. Primerno je, da se vsaka krvodajalska akcija zaključi v veselem razpoloženju ob skromni pogostitvi, za kar prispeva denar za krajevne organizacije občinski odbor RK, v delovni organizaciji pa sindikat. Eh nančno breme to ni, ostane pa vtis o opravljeni koristni kolektivni akciji, ki naj se nadaljuje. Upamo lahko, da smo bliže cilju, ko bo vsak zdrav občan hotel občutiti zadovoljstvo ob misli, da je kot krvodajalec prispeval k zdravju in sreči ljudi. KS Horjul se zahvaljuje vsem krvodajalcem! JOŽE PRAPROTNIK Iz podelitve priznanj najzaslužnejšim krvodajalcem PRED VPRAŠANJEM. KI ZANIMA VSE NAŠE OBČANE: Ob sobotah popoldne trgovine zaprte? Očitno je, da bo akcija proti delu ob sobotnih popoldnevih in popoldnevih pred prazniki v trgovinah s prehrambenimi izdelki, ki se je v Ljubljani, kot vemo začela pred leti, letos vsekakor zaključena. Trgovci so si edini, da se bodo po „tem ukrepu" delovne razmere v tej dejavnosti precej izboljšale, saj ne bodo več delali takrat, ko so si delavci drugod že zagotovili svoj prosti čas. Seveda pa rešitev tega problema ne bo tako hitra, kot so sicer na 8. kongresu slovenskih sindikatov v Celju terjali nekateri delegati: sindikati naj bi se prizadevali razrešiti to vprašanje že do konca 1974. leta. Žal predvsem v večjih slovenskih preskrbovalnih središčih, med katera brez dvoma sodi na prvo mesto Ljubljana z vsemi petimi svojimi občinami (razumljivo da naša pri tem ni izjema), kjer se „srečuje“ več trgovskih podjetij, vsako s svojimi interesi, ni bilo moč akcije izpeljati dovolj hitro in uspešno. V zadnjem času se namreč vse bolj pojavlja spričo vedno težjih pogojev gospodarjenja v prenekateri trgovski delovni organizaciji vprašanje, ali je trenutno umestno izpuščati iz rok dohodek, ki ga prinašajo trgovine v popoldnevih pred prostimi dnevi. Nekatera podjetja pa celo zagovatjaio težnjo, da bi z delom v trgovinah prenehali že v petek zvečer! Ni dvoma, da bo treba med različnimi interesi najti srednjo pot, seveda tako, ki bo upoštevala koristi obojih - potrošnikov in širše družbene skupnosti. Rešitev vidijo trgovska podjetja, med katerimi je tudi Mercator, v posebnem družbenem dogovoru, ki’ naj bi zajel in med seboj usklajeval vse te težnje. Spoštovati pa ga bodo morale poleg obeh osrednjih ljubljanskih trgovskih podjetij Emone in Mercatorj a tudi druge trgovinske delovne organizacije v mestu. Tudi naši občani so se lani soočili z vprašanji v zvezi z zapiranjem trgovin ob sobotah popoldne. Nekaj razprav je bilo v okviru krajevnih skupnosti in verjetno je bilo med udeleženci le malo takih, ki niso razumeli razlogov, ki trgovine silijo v tako odločitev. Seveda so razlogi trgovskih hiš, ki so jih same podprle z dalj časa trajajočo in natančno analizo prometa ob sobotnih popoldnevih in v dnevih pred prazniki, bili dovolj prepričljivi. Posebna anketa v Ljubljani, ki je zajela tudi mnoge Mer-catoijeve trgovine v naši občini, je upoštevala 90% prodajaln z živili. Pokazalo pa se je, da imajo cez teden za več kot 335 milijonov din prometa, ob sobotah pa komaj nekaj več kot 53 milijonov din. Sicer pa je v poprečju promet ob sobotah za 9 % manjši, kot ob drugih dnevih, hkrati pa kupuje ta dan 4 % več kupcev, Jcot ostale dneve. Torej, ta podatek kaže, da ob sobotah tudi naši občani kupujejo za manjše zneske, kot druge dni v tednu. Obenem je analiza pokazala, da ob sobotah do dveh popoldne v naših trgovinah iztržijo slabe tri četrtine siceršnjega dnevnega izkupička, da ... Upravičenih zahtev trgovcev, da bi ob sobotah popoldne in popoldne v dnevih pred prazniki bile njihove trgovine z živili zaprte, je potemtakem več kot preveč. Akcija za ukinitev delovnega časa ob sobotah popoldne pa ni v teku zgolj v Ljubljani, marveč tudi v ostalih večjih slovenskih mestih. Medtem, ko so med prvimi v Kranju trgovci že sklenili, da ob sobotah popoldne ne bodo več delali, je v Ljubljani za to toliko težje: nekatere trgovinske delovne organizacije bi imele kljub prizadevanjem za prosto trgovsko sobotno popoldne, rade svoje trgovine odprte tudi ob nedeljah dopoldne. Sicer pa je tako, da so nekatera podjetja, ki so svoje prodajalne ob sobotah zapirala že ob dveh popoldne, zdaj podaljšala delovni čas do večera, nekatere pa težijo, da bi ob sobotah prodajali le do 14. ure - tu sta tudi Mercator in Emona. Kongresne zahteve še niso uresničene, čeprav smo že krepko stopili v novo leto. Dilema, ali bomo imeli trgovine odprte tudi ob sobotah popoldne in v dnevih pred- prazniki, ali ne, bo razrešena šele s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o delovnem času ob sobotah popoldne v naših trgovinah. Dotlej pa bodo eni potolaženi, drugi spet nemimi. Ljudi pa je, saj tako dobro vemo, včasih težko razumeti... Naj bo jeza ali brez nje, trgovine bodo do nadaljnjega odprte tudi ob sobotah popoldne. Doklej, je seveda drugo vprašanje! (iv) 2 2 j s s S A« 2 * 0 I 0 \ C 0 2 0 0 •m ■ Zbirajmo star papir! Rdeči križ je spet organiziral pomembno akcijo, ki se bo začela meseca marca letos in bo zajela celotno Slovenijo, to pa je zbiranje starega papirja in papirne embalaže. Tako bomo imeli še eno priložnost neposredno prispevati k splošnemu varčevanju, varstvu gozdov in napredku higiene, in kar je najvažneje k preprečevanju onesnaževanja prirode in njenih lepot. Hote ali nehote se nam nabira star papir, bodisi v stanovanju, kleti, podstrešju, bodisi v pisarni in drugo, zato bomo lahko samo veseli, da se ga na koristen način rešimo! Časovni razpored akcij v občini Ljubljana Vič-Rudnik je že določen. Akdje bodo v naslednjih krajevnih skupnostih in dneh: Ljubljana-Vič-Rudnik marec maj j«lij oktober decem- ber Kole zija 21 21 18 17 17 Krim-Rudnik 24 22 23 20 18 Malči Belič 25 23 24 21 17 Milan Cesnik 25 26 25 22 19 Rožna dolina 26 27 28 23 19 Trnovo 27 28 29 24 22 Vič 28 29 10 27 23 Vrhovci-Brdo 31 30 31 28 23 V navedenih dneh bomo oddali zvezan papir pred vhodna vrata na ulico in to do 10. ure dopoldne, RK Slovenije pa bo skupaj s podjetjem Unija papir servis poskrbel za takojšen odvoz. Ob koncu pa vam lahko posredujemo še podatke o uspehih krvodajalstva v naši občini za januar 1975, za primerjavo pa še podatek iz leta 1974. Januar 1974 Januar 1975 Občina izpol- iapol- Lj. Vič-Rudnik plan njeno % $an njeno % 750 . 518 69 J00 591 118,20 Za celotno Ljubljano je bilo v letu 1974 po*tvbno zbrati v 17 dneh 5100 krvodajalcev ali 300 na dan, v lew 1975 pa v 18 dneh 3600 oziroma po 200 krvodajalcev na dar). Ob tej priliki lahko ponovno pohvalimo v*e krvodajalce te humanitarne akcije in iim želimo veliko delovnih uspehov pri nadaljnjem delu. ANDREJA BERLAN 7*00* 00000000*0**0000*00*0*00000000000**000*0*0*0000000000000 FRANE MILČINSKI - PREŠERNOV NAGRAJENEC Ježek, naš dobri znanec modernih knjig pa do stripol ipd., ki vse polnijo njegovo lepo urejeno delovno sobo. ANDREJA BERLAfi Prav gotovo je že vsakemu znano, da je Fran Milčinski-Ježek za svoje življenjsko delo na področju RTV, filma in literature, prejel najvišje priznanje za umetniško delo, to je Prešernovo nagrado, ne dolgo od tega pa je praznoval tudi svojo šestdesetletnico. Njegovo življenjsko delo je res zelo obširno in raznovrstno, tako da bi o njem lahko napisali celo enciklopedijo. Vendar pa določene delčke njegove ustvarjalnosti vsak dobro pozna! Kdo se ne spominja njegove nepozabne igrice „Zvezdica zaspanka", filma ,J)obri stari pianino", dobrodušnega Kosobrina iz „Kekca" itd? Svojo kariero je začel kot tiričnimi prvinami. S tem pa je klovn, saj si je vedno želel nastopati v cirkusu in ta lik mu je še vedno najdražji. Vse od predvojnih let oziroma točneje od leta 1936 pa je postal radijski sodelavec, nastopal pa je tudi v gledališču in h d urednik Pavlihe, toda radiu je ostal zvest vse do danes. Tako seje odlikoval kot avtor, režiser in tudi kot igralec, s tem pa je vnesel v radijsko in televizijsko igro povsem svojstvene elemente, prepletene s humorističnimi in sa- OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU nadaljeval tradicijo slovenske humoristične proze, ne smemo pa pozabiti tudi na slovenski film, katerega je obogatil tako s scenarijem kot tudi z igralskim talentom. Prav gotovo pa je postal popularen in priljubljen med ljudmi prav zaradi njegovih živih nastopov, ki so tudi njemu samemu najljubši. Zelo rad je med ljudmi in kamor koli pride, se nikjer ne počuti tujca. To pa je za njega tudi največja sreča. Vendar pa še nikoli ni bil zadovoljen s samim seboj. Po uspe- lem nastopu človeka navadno obdaja nekakšna sreča in zadovoljstvo, Ježek pa šele potem začne iskati svoje napake in pomanjkljivosti ter premišljevati, kaj bi se še dalo izboljšati, bolje izvesti ipd. Zato tudi svojih stvaritev nikoli ponovno ne gleda oziroma posluša. Vendar pa mu ta poklic pomeni vse na svetu, in če bi se še enkrat rodil, bi postal prav to, kar je. Kot mojster šansona in songa pa se je zadnje čase uveljavil in povsem uspel tudi kot avtor besedil za popevke. Spomnimo se samo uspelih popevk z naslovom „Zakaj“ in „Vagabund“! Tako bi se lahko vprašali, od kod črpa ideje za vse te stvaritve? Prav gotovo največ iz bolj ali manj vesele ter bolj ali manj trpke in včasih tudi krute vsakdanjosti, določen del pa črpa tudi iz vsebine raznovrstnih knjig, ki zajemajo vse, od vojnih, otroških, znanstvenih, Ježku — Titovo odlikovanje Ob zaključku redakcije smo prejeli vest, da je Frane Milčinski-Ježek prejel visoko odlikovanje in sicer red dela z rdečo zastavo, s katerim ga je za njegovo življenjsko delo odlikoval predsednik republike Josip Broz-Tito. Polhov Gradec in France Prešeren Pred polno dvorano, v Polhovem Gradcu je najprej spregovoril naš znani prešernoslovec profesor dr. Anton Slodnjak, ki nam je razgrnil nekaj svojih razmišljanj o našem pesniku, o njegovi ljubezenski poeziji in o vplivu, ki ga je imel na to poezijo sloviti italijanski pesnik Francesco Petrarca, čigar 600-letnico smrti je ves kulturni svet slavil prav lani S preprostimi in jasnimi besedami nam je dr. Slodrtjak prikazal našega pesnika ob arečanju s Petrarcovo poezijo, ki jo je spoštoval poln občudovanja, a je v svojih zrelih letih le doumel, da je zgolj ljubezensko čustvo, naj bo še tako močno in iskreno, izraženo v pesmih s še takšno umetniško močjo, vse premalo za moža velikih hotenj in globokega duha. Prešeren hoče več, hoče se uveljaviti v poklicu, hoče pomagati svojemu narodu, da bi se kulturno in poljtično uveljavil med velikimi narodi Evrope. Prešernu ni ženska le opevanja vreden ideal, marveč žena, ki z možem enakovredno sodeluje, ga vzpodbuja in mu pomaga, ko si prizadeva doseči zastavljeni cilj. Profesorjev glas je zanosen in prepričljiv, prežet z iskrenim prepričanjem, da je bil Prešeren res izredno velik pesnik, velik Slovenec in velik človek. Zavzetost poslušalcev, med katerimi je bilo mnogo mladih, priča, da so jih govornikove besede prevzele in prepričale, da jim je veličina našega poeta zablestela še v novi luči. Sledil je Prešernov recital, ki so ga izvedli člani kulturno umetniškega društva „FRANCE PRE$EREN“ iz Trnovega. Tu se nam je spet razkril Prešeren, kot smo ga že poznali, s svojo Zdravljico in Krstom, s svojo Vrbo in s svojim Memento mori. Za smiselno povezanost posameznih pesmi smo slišali odlomke iz Prešernovega življenja, povzete po knjigi dr. Slodnjaka. Prešernov dan — praznik ■ ■ V ■ knjižničarjev Ker je Prešernov dan tudi praznik knjižničarjev - amaterjev, smo na zaključku prireditve pregledali tudi njihovo delo v letu 1974. Predsednica komisije za ljudske knjižnice pri občinski ZKPO Milica Spenkova terji s svojim prizadevanjem in aktiv- ki ji je dodelila posebno dotacijo nim propagiranjem branja in knjige 1 knjižnic ‘ nam je povedala, da je v preteklem i de.................... letu delovalo v občini poleg matične knjižnice ..Prežihov Voranc" na knjižnice ,,1-rezmov voranc na Viču in njene podružnice na Dolenjski cesti, še 12 amaterskih knjižnic: na Brdu, na Brezovici, na Dobrovi, v Hoijulu, v Kozarjah, v Notranjih goricah, v Podpeči, v Polhovem Gradcu, v Robu, na Šentjoštu, na Škofljici in v Velikih Laščah. Zvedeli smo, daje v teh 12 amaterskih knjižnicah 15.824 knjig in da je bilo v preteklem letu nabavljenih 1.268 knjižnih novosti. To sicer ni posebno veliko, vendar še vedno toliko, da so knjižničarji - volon- zbrali v knjižnicah 2.035 bralcev, ki so knjižnice obiskali 9.729 krat in si v vsem letu izposodili 32.098 knjig, kar pomeni, da si je vsak bralec izposodil približno 16 knjig na leto. Seveda niso vse te knjižnice enako velike, kar je odvisno od velikosti kraja in od časa delovanja knjižnice. Leto 1974 je bilo še posebej uspešno za knjižnico v Polhovem Gradcu, ki je po nekajletnem životarjenju spet zaživela, si nabrala novih bralcev in začela izposojati vse več knjig. Seveda ta uspeh ni prišel sam od sebe, temveč je sad truda in naporov nove knjižničarke, ki se je z vso resnostjo in prizadevnostjo lotila dela. Knjižnica v Polhovem Gradcu pa je bila tudi deležna izjemne ponoči kulturne skupnosti Ljubljane, ki ji je ooaeuia posenno ootacijo 17.000 din, skupnost splošnoizobraževalnih knjižnic pa je skupaj z matično knjižnico poskrbela za izbor in opremo knjig. Tako je knjižnica v Polhovem Gradcu prva v naši občini, ki ima zelo lepo izbiro najsodobnejše strokovne literature, leksikalnih del in priročnikov, vse knjige pa strokovno opremljene po decimalni klasifikaciji. Zvedeli smo še, da je bilo v letu 1974 poskrbljeno tudi za manjše in bolj odmaknjene kraje naše občine, ki nimajo svojih krjjižnic: obiskovati jih je začela potujoča knjižnica. Ta se ustavlja v krajih: Tomišelj, Iška vas, Skrilje, Golo, Karlovica, Mala Slevica, Želimlje, Knej, Turjak, Pijava gorica, Dvor, Brezje in Vrzde-nec. V vseh teh krajih si je potujoča knjižnica nabrala že precej bralcev, ponekod'celo več kot 50. Prireditev je bila 'sklenjena z raž-glasitvijo treh najboljših amaterskih knjižnic v preteklem letu in s podelitvijo nagrad. Prejele so jih knjižnice: v Kozarjah, na Brezovici in na Škofljici. B. MAKOVEC Občni zbor DPD Svoboda iz Škofljice Pri prebiranju občinskega lista „Naša komuna" seveda kot občan KS Škofljica najprej prelistam in iščem članke iz naše KS, katerih pa ne najdem ali pa se zelo poredkoma kdo odloči in napiše najaktualnejše novice s področja naše KS. Tako sem se odločil in sestavil zapis o poročilih z zadnjega občnega zbora „DPD“ Svoboda, ki je bil v januarju. Kulturno delo na Škofljici je poverjeno trem sekcijam, ki z več ali manj uspeha delajo v društvu. Njihovo delo ni neznano v občini Vič-Rudnik, ki se razteza ob horjulskih do velflcolaških hribov. Kot prvo naj omenim knjižnico, ki s svojo urejenostjo po prebranih knjigah in pa po vsakoletni ocenitvi zaseda 2. ali 3. mesto v občini. Ker pa na osnovni šoli dela samostojna knjižnica in smo prostorsko omejeni, ni možnosti organiziranja pravljičnih ur za otroke. Seveda pa je zelo treba pohvaliti delo knjižničarke Tončke Grad, ki vestno ditve pa nam dolžnost nalaga, da še bolj prizadeto pristopimo k proslavi vse jugoslovanske in svetovne zmage nad fašizmom in nacizmom. Tretja sekcija, ki dela v našem društvu, pa so naši pevski zbori. Od treh zborov, to so moški, in z veseljem opravlja to delo. Delo dramske sekcije pa pri nas stagnira, saj se le občasno zbere skupina, ki se res spravim veseljem poprime dela v našem amaterskem gledališču. Vzrok zaspanosti bi naj bil predvsem nezainteresiranost med občani, predvsem pa med mladino. Vzrok temu pa so zelo slabi prostori (dvorana s pritiklinami), ki jih imamo na razpolago in je zelo pereč problem za delo v dramski sekciji. Seveda nimamo tudi lastnega režiserskega kadra, ki je zelo pomemben za delo v dramski sekciji. Ne bi pa bilo prav, da se pohvalno ne izrazimo o delovnih članih dramske sekcije, saj so prav njih zasluga zelo lepo pripravljene proslave, ki jih prirejamo ob praznikih 29. november, 8. februar, 8. marec, dan JLA, prihod Dedka Mraza med naše malčke itd. Letos ob praznovanju 30-letnice osvobo- ženski in mešani, je slednji najbolj uspešen. Pred desetimi leti je bil ustanovljen moški zbor DPD Svoboda, ki je prvotno nastopal samo na komemoracijah pri spomeniku in to v manjši zasedbi in pod vodstvom Antona Rota, ki pa zaradi naglušnosti ni mogel nadaljevati z delom v pevskem zboru. Nato nam je priskočila na pomoč občinska ZKPO in nam poslala znanega kulturnega delavca in zborovodja prof. Albina Weingerla. Pod njegovim vodstvom smo si že zastavili obširen program, ki pa ga zaradi neresnega prihajanja na vaje nismo izpeljali do kraja S prihodom pevovodje prof. Srdijana Ribaroviča pa smo z resnejšim in bolj rednim prihajanjem na vaje že imeli samostojen koncert moškega pevskega zbora, ki je že nekajkrat nastopil tudi zunaj občinskih meja. Seveda pa smo se udeležili tudi vsakoletne občinske revije šani in ženski zbor. Kakor mnogi zbori se tudi mi borimo s popolnitvijo pevskih zborov, saj se malokateri mlajših ljudi priključi, ker jih je zajel tok sko-mercializirane glasbe. K sreči pa je to samo muha enodnevnica. Naši družbi pa zaupajmo, da bo dala več poudarka narodni in umetni pesmi. n P e S' Spomnimo se naših zamejcev, ki jim prav lepa slovenska pesem ohranja narodno zavest v tisočletni borbi, ki jo bije in hoče ostati to, kar je. Slovenec včeraj, danes in jutri. Naše geslo naj bo: ljubimo lepo slovensko pesem in jo ohranimo poznejšim rodovom. pevskih zborov in nastopali z dokaj dobro interpretacijo pevske veščine, za kar pa gre vsa pohvala prof. Ribaroviču. Na njegovo pobudo in pobudo pevcev smo leta 1973. ustanovili mešani zbor, leta 1974. pa smo na samostojnem koncertu nastopili že s tremi zbori, to je moški, me- Na kraju pa bi se zahvalil ravnatelju Francu Čebašku, ki nam gre zelo na roko, saj imamo prost vstop v šolsko poslopje, kjer imamo vaje pevskega zbora in pa dramske skupine. Saj na Škofljici nimamo ustreznih prostorov, ki bi ustrezali vadbi omenjenih sekcij, pa tudi ustrezne dvorane, kjer bi nastopali, ni-mamq. Zato se tu vsi člani DPD Svoboda obračamo na vrle urbaniste, ki držijo šah-mat pozicijo na Škofljici v zvezi z izgradnjo ceste, naj pohitijo, ker bodo s tem rešili problem izgradnje nove osemletke, obenem pa b* bil rešen tudi problem družbenih prostorov, ki smo jih na Škofljici še kako potrebni. VLADO ROT Škofljica 56 s S F Uspel posvet ir Vi 32 let Samoten in tih je kraj pod vasjo Dednik. Sredi travnikov in gozdov pa stoji znamenje, ki nemo opozarja na dogodke naše preteklosti. Še mnogo je takih mest pri nas, kjer so padali ljudje, ki jim je bila svoboda nadvse draga. Na obeležju, ki so ga postavili septembra 1974 piše: Tu je padel Zdravko Jovanovič - narodni heroj 3. 2. 1943. Tokrat se je zbralo na tem mestu veliko ljudi - nekdanjih partizanov, ki so sodelovali v borbah v tem kraju ter političnih delavcev. med njimi tudi France Popit. Svečanosti sta prisostvovali tudi žena in hči pokojnega heroja. Tri desetletja poizvedovanj, iskanj in težkih spominov. Hudo jima je bilo pri srcu po tolikih letih ugledati kraj, kjer je preminil njun mož in oče. Na žalost je takšnih krajev v naši domovini še mnogo, znanih in neznanih. Mi pionirji obiskujemo ta kraj - samoten in tih. TOMAŽ GRADIŠ AR in MARIJA KLANC AR podružnična šola Mohorje pošta Rob na Dolenjskem Komisija za delo s starši pri občinski ZPM je pripravila sredi februatja posvet o prehodu na nove oblike, metode in vsebino vzgojnega dela s starši predšolskih in osnovnošolskih otrok. Gostitelj posveta je bilo vodstvo osnovne šole v Dobrovi, občinska ZPM pa je nanj povabila ravnatelje oziroma njihove pomočnike iz vseh vzgojnovarstvenih zavodov in šol, sodelavce svetovalnih služb ter predstavnike delavske univerze, zavoda za šolstvo, samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje in nekatere druge. Udeležencem je najprej predaval prof. Valentinčič, ki ima na področju izobraževanja odraslih dolgoletne izkušnje, potem pa je razprava razgrnila domala vse slabosti v dosedanjem vzgojnem delu s starši, razveseljivo pa je, da je ponudila tudi vrsto koristnih predlogov za izboljšanje stanja na tem področju. Na posvetu so se med drugim dogovorili o nalogah vseh tistih dejav- na vzgojnem področju dela z mladimi zakonci, bodočimi starši. Vse kaže, da bi bila za načrtno vzgojno dejavnost še najbolj usposobljena delavska univerza, vendara teh nalog sama ne bo zmogla zaradi pomanjkanj a d enarj a. skočiti na pomoč pri reševanju aktualnih problemov na področju izobraževanja odraslih in pri uvajanju novih oblik, metod in vsebine vzgojno-izobraževalne dejamosti za starše. Posvet je med drugim tudi opozoril na dejstvo, da v občini še vedno nimamo institucije, ki bi se načrtno ukvarjala z izobraževanjem staršev naših otrok (ugotovitev velj a z a vse starostne stopnje otrok), najslabše pa se godi zlasti tistim staršem, ki nimajo svojih otrok vključenih v VVZ, prav tako pa doslej ni bilo stoijenega skoraj ničesar tudi Sicer pa v občini ugotavljamo, da imamo za ustrezno strokovno delo na področju izobraževanja premalo usposobljenih učiteljev in da so oblike in metode predavanj, seminarjev, razgovorov in drugih oblik vzgojnega dela s starši na relaciji vzgojno-izobražcvalnie ustanove - starši preživele, zato bo nujno potrebno, da se lotimo novih oblik dela. Za učinkovitejše vzgojno delo, ki naj bi ga staršem nudili VVZ in šole, se bodo učitelji seznanili z novimi oblikami dela, enako se bodo lahko v to dejavnost poglobili sodelavci svetovalnih služb, tako bodo potem laže pomagali učiteljskim kolektivom v m mm* konkretnih oblikah vzgojnega delaš starši, ki jih načrtujemo v občini. PIONIRJI ZA 30 LETNICO OSVOBODITVE V letošnje praznovanje 30-letnice osvoboditve se množično vključujejo tudi pionirji naše občine. Njihov delež k vseslovenskemu slavju v počastitev pomembne obletnice iz NOV in ljudske revolucije bo izjemen, posebno še, ker bodo vse njihove akcije temeljile na uresničevanju programskih nalog sveta zveze pionirjev pri občinski ZPM za obdobje 1974 - 1976 oziroma programa 9. jugoslovanskih pionirskih iger ,,Naša domovina pod svobodnim soncem". Februarja so se v okviru sveta zveze pionirjev že dogovorili o konkretnili akcijah, predvsem o izpeljevanju odred-nih programov JPI. Z vsebino in programom novih JP1 namreč razvijamo med pionirji nove navade, delovno in samoupravno kulturo ter odnos do dela. Novost JPI „Naša domovina pod svobodnim soncem" je v tem, da bodo pionirski odredi sami sestavljali svoje programe in da bo njihova dejavnost na tem področju do prihodnjega leta razdeljena na vse tri starostne stopnje: prvo, v kateri so učenei od 1. do 3. razreda, drugo, v .................... učenci kateri so učenei od 4. do 6. razreda in tretjo, v kateri so od 6. do 8. razreda. Tako zastavljeni programi bodo omogočili; da bodo pri uresničevanju nalog sodelovali tudi najmlajši člani pionirske organizacije, ki v prejšnjih letih niso bili med udeleženci JPI. Na zadnjem posvetu občinskega sveta zveze pionirjev so sc dogovorili tudi o tekmovalnem programu JPI. Predvideno je, da bo obsegal deset nalog, ki naj bi vključevle vrsto pionirskih aktivnosti z različno vsebino. Pionirji bodo morali v svojih odredih v dveh letih izpolniti vseh deset nalog: vsako leto dve obvezni in štiri po svoji izbiri. Vsi odredi bodo prejeli posebna priznanja, tisti, ki lxido sodelovali tudi v drugem letu JPI pa znak JPI. Vse akcije naj bi potekale v znamenju obujanja tradicij NOV in v počastitev 30-letnice osvoboditve. Zato občinska ZPM tudi pričakuje vso pomoč občinske ZZB NOV, ki naj bi vse letošnje akcije naših pionirjev tudi finančno podprla, posebno še, ker nam je znano, da ima na razpolago sredstva za alccijc, namenjene z® 1. j* ■: »»f\\ 1 • .«1 ..mIIo obujanje tradicij NOV in ljudske revolucije. Maja bo občinska ZPM organizirala zbor pionirjev naše občine, ki bo verjemo v Iškem Vintgarju, kjer je zapuščena partizanska bolnišnica in jo nameravajo pionirji obnovizi s pomočjo tam; kajšnje krajevne skupnosti. Naši pionirji pa se bodo delezili tud* vsakoletnega srečanje sloveaskih pionirjev, ki bo letos v Ajdovščini. , , (iv) JOŽE MIKELN, NAMIZNOTENIŠKI TRENER OLIMPIJE, U JJ OGLEDAL SVETOVNO PRVENSTVO V KALKUTI OdBčna igra , sezek --- uu- snozižLufc?^,8 te8a prvenstva s tier^riem^ vr„rajženi razgovoru Mikelnom "l- .aimPiie Jožetom strokov^’ ^ Je bil v K^uti »». .P1 ^popolnievaniu Šved Johani«? Fa in Li 01611 Shl-Dragutin Suri?Jl ^ predvsem naš igralcev potem 8al niz odučnih zanj izr’edno n^u^n na Kona in izpadel 8r? ®ga Iaponca terimkoU drudmDa Je «ral s ka-b> imeli ?vfmvnnasprotnikom> “2r»£nr ^ - Tudi 7 , strokovnem ^ b« v Kiku, na - “Pupolnjevanju. Poudaija^^"1 treba p0sebej S6gli Naj?ee?doSežek:? Sm° dC> i^^vanskiganSi Jeler? * “ 'banica fcva moramo biti^S!!^ ženske vrste ^tno mesto je verne0 igralk - PaJatimfl? Speh naših Fabrjev* in ih KoP™ve, telrmi..6. Jeleneve. V ekir,n»m j wiuc - Palx «asm Fabrgeve in jh "• Ve’, KoP™ve, 2S0SkUplfi (okro« S3a-;$s: a Prava ^uta, kot i ima Sku"^^6^/ va!Sev- Na vsiL"?"«0' ~ ^uuua s la> kot mesto, pri-aacija prvenstva? na , , v bila »SJ SlJNf aTSaSB 6esti Vidite k^kor j311160 kar "a ’Sai;s>-V“vi SrugSpn^” V6l>ka beda tuTkoiaku je vidna ?°80li za iivli,dl “} nenormalni ^-Tlt0 bili Pn^enT Pobojev “I K..Plitev. »ploh se n? bU slabo -■gra, zgodi l10'1'!6 —'i, celo Sicer pa na orga-orga--ni na Urnik sestavljen, n kdaj kdo tii,-’‘auatio pa se’ 5» ul kdaj kdo Pustil”, °^6nie dvor obdinstvQ' P1)0 J® °pa Jamiznj ze*Q d°bro s rr° °biskaniSV dvorana ji td,)> poudarhfrCJmedc Ponaša vrst«‘^h?0? a- sirena 1 dvorane je ■ Opaziti ,t , za-sicer —»»v jv? po« opaziti, da se ^ spozna na je bila do-lo 13 tisoč daje prav’ p°udar tfr£med0 13 tisoč Ptvenstvu. ^ ° i Ptiljubljenimi na NIK0 ŠOŠTARIČ SH prostore Posame^-klJub odporu nekate- inTVD Pa,fe’ndVeUpnvn,od- tot?p, da se v • Trnovo sprejel dru,novi streid, kvlr,u .^8* društva v t. ? sekcija ..Strelska Sindikalna tekmovanja Sredi januaija se je začela letošnja zimska Trim liga Ljubljane v košarki. V ligi, v kateri nastopa 32 moštev, ki so razdeljena na štiri skupine, sodelujeta v drugi in tretji skupini tudi vrsti inštituta Jožef Stefan in podjetja IGO. Obe sta bili v prvih kolih uspešni — inštitut J. Stefan je premagal ekipo tiskarne Ljubljana II s 46:24, IGO pa Javna skladišča z 32:10. Obe naši moštvi sta bili uspešni tudi v naslednjih kolih, zato lahko upravičeno pričakujemo nujno visoko uvrstitev ob koncu ligaškega prvenstva najboljših ljubljan&ih sindikalnih moštev v košarki S svojo zimsko Trim ligo so konec januaija začela tudi najboljša sindikalna odbojkarska moštva. V ligi sodeluje 12 moštev, med katerimi tekmuje v B skupini tudi ekipa inštituta Jožefa Stefana, kije v prvem kolu izgubila z ekipo podjetja Slovenija ceste 1:3. Stekla so tudi tekmovanja na II. sindikalnem prvenstvu Ljubljane v namiznem tenisu, ki se ga udeležuje 36 moštev. Izidi predstavnikov naše občine: Ko- linska: Igo 5:3, Slovenija ceste: Tobačna tovarna 5:4, Slovenija ceste: Igo 5:1 Hoja: IEVT 5:0, Utensilia: Slovenija avto 5:2. Po prvih kolih so v posameznih skupinah v vodstvu Iskra aparati, Litostroj, Slovenija ceste, Petrol, RSNZ, Tehnika, Hoja in Avtomontaža. V okviru letošnjih sindikalnih tekmovanj Ljubljane so se januaija pomerili kegljači, med katerimi je nastopilo tudi moštvo Utensilije, ki je v skupni uvrstitvi po treh kolih na 6. mestu. Prireditelja zimskih Trim lig sta komisija za šport in rekreacijo pri MZTK in ljubljanski sindikati. Izvajalec tekmovanj Trim servic je za zmagovalce pripravil okusne pokale, za vse sodelujoče ekipe pa Trim zastavice. Tekmovanja v košarki, odbojki, kegljanju in v drugih panogah bodo trajala do konca februarja. (IV) Občinska prvenstva Z namenom, da šport čim bolj popularizirajo med širokimi množicami in ga približajo delovnemu človeku, organizira komisija za rekreacijo pri 1TKS občine Vič - Rudnik prvenstva občine v odbojki in namiznem tenisu. Tekmovanja bodo v športni dvorani Študentskega naselja v soboto 15. marca 1975 ob 15 uri. Pravico udeležbe imajo vsi člani organizacij sindikata in prebivalci naše občine. Način tekmovanja je odvisen od števila prijavljencev in bo določen po roku prijav. -Tekmovanje bo potekalo po boljši (posameznik, ekipa) bodo osvojili naslov občinskega prvaka, prehodni pokal ter pokal v trajno last Drugo in tretjetivrščeni pa dobijo pokale v trajno_last in diplome. Prijave sprejema ko komisija za rekreacijo pri TTKS, Ljubljana Trg MDB 14. Ekipe se morajo prijaviti poimensko. Prijave sprejemajo do 5. 3. 1975. Da bo tekmovanje upravičilo svoj osnovni namen, se prijavite tudi vi sami ali z ekipo delovnih tovarišev ali znancev. Tudi tu velja športno pravilo in olimpijsko načelo: Važno je sodelovati, ne ! Za............................... zmagati! Zato pohitite z prijavami. i rm LETNI PREGLED DELA BADMINTONSKEGA KLUBA OLIMPIJA Presenetljivi uspehi Leto je naokrog in zopet je treba potegniti črto pod delo in rezultate badmintonskega kluba Olimpija. Po precej črnogledih napovedih na začetku sezone je za igralci najboljšega slovenskega kluba nepričakovano uspešno leto, če že ne najuspešnejše doslej. Poglejmo najprej nekaj pomembnih mednarodnih dosežkov. Na evropskem prvenstvu na Dunaju se je dvojica Amf-Križman uvrstila v četrtfinale, Križmanova je zmagala na mednarodnih turnirjih v Tešinu (ČSSR) in Celovcu; na slednjem sta po dva naslova osvojila še Amfova in Berden (v ženskih, moških in mešanih dvojicah). Na IX. mednarodnem prvenstvu Ljubljane so Križmanova, Amfova in Berden pobrali kar tri od petih lovorik. Še prav posebej so bili Olimpijini reprezentanti uspešni jeseni, ko so prinašali medalje iz mednarodnih prvenstev Madžarske, CSSR in Avstrije: Berden zlato iz Budimpešte in srebrno iz Prage -obe doseženi skupaj s kolegom iz reprezentance, Ježičanom Koprivškom, Amfova bronasto iz Budimpešte ter Berden zlato, Amfova in Bohinčeva pa bronasti iz Linza. Zal se teh prvenstev ni udeležila Križmanova, ki je bila več mesecev poškodovana. najmočnejši klub v republiki; ima večino državnih reprezentantov, močno zaledje, množične mladinske in piopirske vrste, pri katerih je razmah zlasti opazen. Klub seveda tarejo številne težave, od katerih je gotovo naj hujša pomanjkanje vadbenih prostorov. Vrhunski igralci trenirajo le dvakrat tedensko, ravno toliko, da ne pozabijo, kateri šport gojijo. Ta tradicionalni problem bo res treba nekako rešiti, ker drugače je napredek nemogoče pričakovati, pa še tekmovalci po malem izgubljajo voljo do resnega dela, saj ne morejo igrati kot bi radi in bi bilo potrebno. Pomanjkanje so lani za silo prebrodili z nadvse koristnim poletnim igranjem v dvorani Tivoli (6 igrišč!) in intenzivnimi kondicijskimi pripravami na prostem pod vodstvom trenerja Kosija. (Mimogrede naj omenim, da so zelo množično nastopili tudi na jesenskem krosu občine Vič-Rudnik v Podpeči.) Za letos morajo biti napovedi zopet precej pesimistične, kajti res je težko pričakovati, da bi igralci in igralke Olimpije v sedanjih težkih razmerah znova tako ugodno presenetili, kot so preteklo leto. ki TABORNIKI Kdo smo in kaj delamo? V taborniški organizaciji smo zbrani predvsem mladi ljudje, med nami pa so tudi starejši, ki jih zanima veselo in zdravo življenje v naravi ter delo z mladino. Kaj nas zanima? Prav vse! — Veselimo se lepega, po— učnega in zanimivega dela. Gojimo številne športne discipline. Zanimajo nas tehnika, znanost in kultura ter dogajanja doma in po svetu. Zelo radi potujemo na različne načine, saj nas veseli življenje v naravi Mnogi naši člani radi tekmujejo v taborništvu in drugih spretnostih, druge zopet veseli kolesarjenje, izdelovanje čolnov, kanujev, kajanov ter veslanje. Osnovno taborniško življenje pa je v naravi. Vse leto hodimo na raziskovalne izlete, pohode in potovanja, tekmujemo v orientacijskih pohodili, streljanju z zračno puško, prirejamo tekmovanja v stari taborniški spretnosti, lokostrelstvu in radi hodimo v planine. Beseda TABORNIK že sama pove, da član organizacije Zveze tabornikov ljubi taborjenje. To je res, saj se poletnega in tudi zimskega taborjenja najbolj veselimo. Tedaj imamo namreč več časa, da za nekaj dni zapustimo domači kraj in v družbi tovarišev preživimo nekaj dni v čudoviti naravi, ki nam nudi neštete možnosti za razvedrilo, prijetna presenečenja in nepozabna doživetja. Taborniki se ne shajamo le v počitniških dneh, pač pa vsak teden, nekateri celo pogosteje, drugi pa le enkrat ali dvakrat mesečno. Naše delo ni le šotorjenje, kot bi morda kdo napačno mislil, ampak nas zanima praktično vse, kar se dogaja v naši družbeni skupnosti. Taborniška organizacija vzgaja otroka in mladinca, je v pomoč pri vzgoji, ki jo dajeta dom in šola. Dober tabornik je namreč tudi dober učenec, oziroma dober delavec na delovnem mestu! DANILO ORAZEM KOŠARKA Pričelo se je tekmovanje v zimski košarkarski ligi, kjer nastopa 8 ekip (Trnovo, Ježica, Ljubljana, Vrhnika, 7olAna IV..L, T i+iin J*. U«*: Na domačih igriščih so dekleta Olimpije še vedno za razred boljša od ostalih. Zmagujejo na vseh tur-niijih posameznic, dvojic in na pokalnih prvenstvih SRS. Na mladinskem prvenstvu se je izkazala Maja Atanasijcvič z dvema zmagama, na članskem prvenstvu pa so Olimpiji Oglejmo si na koncu še jakostni lestvici Badmintonske zveze Slovenije za leto 1974, na katerih je še prav posebej vidna kvaliteta in množičnost Olimpijinih zastopnikov. Člani: 1. Koprivšek (Jež), 2. Berden (O), 3. Caleta (Jež), 4. inž. D. Pohar, 5. inž. Žorga, 6. Vrhunec, 7. Šepec, 8. Cuk, 9. Sile, 10. Zore (vsi Želena jama, Prule, Litija in Bežigrad). Po treh odigranih kolih so Trnovčani dvakrat zmagali — z Litijo 122:52 in Zeleno jamo 104:74, izgubili pa na Vrhniki z domačim moštvo - 74:76. pripadli kar štirje naslovi: Bohinčevi, Berdenu, dvojici Amf-Bohinc in Amf-Berden. Že petnajstič za- Olimpija). Članice: 1. inž. Bohinc, 2. Križman, 3. inž. Amf, 4. Zupančič, 5. pored je Olimpija zmagala v ekip-' finale Atanasijevič (vse Olimpija), 6. N. __ .V.! nem prvenstvu in se uvrstila v 1 pokalnega prvenstva za moške. Skratka, znova je dokazala, da je Kaprivšek (Jež), 7. inž. V. Pohar, 8. V. Voglar, 9. M. Pohar (obe O), 10. Zapušek (Jež). GREGOR BERDEN Športno dmštvo Forum Z dograditvijo sodobno opremljene športne dvorane v središču študentskega naselja so našli za svojo redno športno rekreacijsko vadbo študijem posvetiti športu, dobre možnosti imajo pre-aidentskega naselja, ki ima- prostor tudi študentje ljubljanskih fal ‘ ure med Posebno dobre i bivalci Študentskega naselja, jo pri rekreaciji v večernih urah prednost. Tako je dvorana ves dan do poznih večerih zasedena s športa željnimi študenti. M. POTOČNIK fakultet. Z namenom, da športno rekreativno dejavnost približajo mlademu človeku, so ustanovili športno društvo Forum, ki vključuje več sekcij: odbojko, košarko, namizni tenis, judo, karate in smučanje. Pri odbojki in košarki želijo z rednim delom usposobiti ekipe, ki bi uspešno sodelovale na raznih tekmova- Plavanje njih. Zato vključujejo v svoje vrste tudi izven sezone svoje vrste študente, ki imajo že nakajletni igralski staž. Odbojkarji so na turnirjih že dokazali svojo kvaliteto. Uspešno se kaže sodelovanje z odbojkarskim klubom Fužinarz Raven na Koroškem, ki posebno skrbi za ženski del ekipe. Pri judu in karateju želijo ta dva športa čimbolj približati našim študentom in jih naučiti osnovnih veščin. Nimajo panamena vzgajati tekmovalce. Smučarska sekcija skrbi za rekreacijo na snegu, in ne goji tekmovalnega športa. Vsak petek prirejajo izlete na smučišča. Cene teh izletov so prirejene za študentski žep in zato niso visoke. Prirejajo tudi smučarske tečaje na Voglu in Kaninu. TRIM - ŠPORT ZA VSAKOGAR Za svojo dejavnost dobijo sredstva iz namenskega sklada, interesne skupnosti in od TTKS občine Vič-Rudnik. V načrtu imajo svojo dejav- Trim - šport za vsakogar, je v Sloveniji začel svojo pot že leta 1970, ko je ljubljanski družabno rekreativni klub Slovan izdal 5000 Trim kartončkov. Nekaj mesecev pozneje je komisija za feort in rekreacijo pri MZTK in MS ZSS Ljubljane Trim kartonček nekoliko izpopolnila in ga prilagodila našim razmeram. Tako so ga leta 1971 dobili v Ljubljani vsi člani osnovnih sindikalnih organizacij, med njimi tudi tiste naše sindikalne organizacije, ki se že nekaj let ukvaijajo s športno in rekreativno aktivnostjo. Od vseh kartončkov Trim akcije je ostal za sedaj samo še kartonček komisije za šport in rekreacijo MZTK in MS ZSS, ki ga ima še vedno v svojem programu, ga natisne vsako leto v drugi barvi, za izpolnjen kartonček pa podeljuje lično Trim značko. Vse člane naših osnovnih organizacij sindikata opozarjamo, da lahko dobijo ta kartonček v sindikalnem koledarčku Ljubljane za leto 1975, natisnjeni pa so tudi v nakladi 30.000 izvodov in jih vsi zainteresirani dobijo v športnih trgovinah in ob raznili športno-rekreativnih prireditvah. Upamo, da bodo do Trim kartončka tako prišli vsi, ki se v naši občini zanimajo za Trim akcije. nost še bolj razširiti. Z izgradnjo pokritega bazena, kar je v načrtu, se bo dejavnost športnega društva Fo- dejavnost športnega društva Forum popestrila. Osnovni namen, ki so si ga ob ustanovitvi zadali, s svojim delom uspešno dosegajo. V svoje vrste so pritegnih že ve-“ ude liko študentov, ki žele svoje proste Z novim pokritim bazenom na Ježici je Ljubljana nedvomno dobila prepotreben športni objekt, ki bo služil za rekreacijo in športne aktivnosti širokih množic. Z dograditvijo plavališča v Tivoliju se bo nova zvrst (v Ljubljani) rekreacije še bolj približala delovnemu človeku, ki ga bremenijo problemi sodobnega načina življenja. Da ne bo ostalo le pri besedah, bo komisija za rekreacijo pri TTKS občine Vič - Rudnik v sodelovanju s plavalnim klubom Ljubljana organizirala rekreativno plavanje, ki ga bodo vodili strokovni vaditelji. Ker se čuti pomanjkanje strokovnega kadra za delo v vodi, je TTKS pokrila stroške, ki so nastali pri strokovni izpopolnitvi skupine desetih nekoč aktivnih plavalcev, ki so sedaj usposobljeni za vodenje rekreacije in učenje plavanja. Zato k sodelovanju vabijo vse sindikalne organizacije, komisije za rekreacijo pri krajevnih skupnostih ter telesno kulturne organizacije. Vsi naj sporočijo na TTKS, kohko članov organizacije (krajevne skupnosti) bo obiskovalo to izredno koristno vadbo. Sezonski prispevek za leto 1975 znaša le 50 din na osebo, za Qtroke pa 10 din. Rekreativno plavanje je predvideno vsak delavnik med 17. in 21. uro, na posebne želje pa tudi v dopoldanskih urah. V program plavanja bo zajeta vadba in učenje tehnik plavanja: prsno, prsni kravl, hrbtni kravl in delfin. Pri vadbi se bo upoštevalo individualne sposobnosti posameznika. V novem objektu bodo svoj prostor našli tudi neplavalci, saj bo posebej za njih organiziran plavalni tečaj z geslom: Naučite se plavanja do letne sezone. Tečajnina znaša 50 din za odrasle in 10 din za otroke. Da bi rekreativno vadbo čimbolj razširili, vabijo vse dobre plavalce, naj se udeleže vaditeljskega tečaja, Id bo v kratkem organiziran. Solnimo plača TTKS občine Vič — Rudnik, ki tudi zbira poimenske prijave. Vsa ta prizadevanja kažejo, da se bodo aktivnosti v vodi v bodoče lahko udeleževali tudi prebivalci Ljubljane in okolice, ki prej te mož-................. čaka----------- nosti niso imeli. Kdor čaka, dočaka, je star ljudski izrek, ki pa naj ne bo vodilo za bodoče investicije v športne objekte, ki že zahtevajo izgradnjo ali obnovitev. M. POTOČNIK ŠPORTNE VESTI NOGOMET Pred začetkom spomladanskega dela slovenski nogometni ligi (30. marec), so prvaki jesenskega dela, nogometaši Mercatorja z Viča odigrali več prijateljskih tekem, 4. marca pa odhajajo na 10-dnevne priprave na Mali Lošinj. Nekaj rezultatov: Mercator : Grosuplje 2:1, Mercator : Kočevje 5:0, Primorje : Mercator 0:4, Adria : Mercator 2:1, Olimpija : Mercator 4:1. NAMIZNI TENIS Po dvomesečnem premoru se bo v mesecu marcu nadaljevalo prven- stvo v zvezni namiznoteniški ligi za moške in ženske. Igralci in igralke Olimpije bodo v 5. kolu nastopili z Lokomotivo in Bosno (moški) oziroma Vojvodino in Obiličem (ženske), v 6. kolu (15. in 16. marca) pa s Spartakom in Sento (moški) ter Sento in Proleteijem (ženske). Moški bodo nastopali v standardni postavi: Vecko, brata Rak' in Koman, ženske pa z Jelerjevo, Ver-stovškovo in Langerholčevo. Občina v sliki in besedi Karlovški most danes Gospodarjenje z gozdovi Obračunavanje od gospodarjenja z gozdovi, na katerih je lastninska pravica. Lastniki gozdov so samoupravno združeni v TOZD Gozdarska kooperacija Ribnica. V svoji TOZD uveljavljajo samoupravne pravice iz naslova gospodarjenja z gozdovi enotno na celotnem VI. gozdnogospodarskem območju, Iger deluje OZD GOZDNO GOSPODARSTVO KOČEVJE! V zasebnih gozdovih opravljajo pogodbeno vsa operativno gozdarska dela TOZD Gozdarstva: Rog, Pugled, Jelenov žleb, Draga in Lašče, katerim je osnovna dejavnost gospodarjenje z družbenimi gozdovi. Pri GG Kočevje smo s takšno organizacijo uspeli racionalno razdeliti gospodarjenje z družbenimi in zasebnimi gozdovi. Na osnovi sklepa Sveta gozdarskih kooperantov so doslej veljale dajatve od vsega posekanega lesa. Osnove za obračun so pa različne, in sicer v letu 1974 sledeče: blagovna proizvodnja domača poraba podaritve nelegalna prodaja tehn. les iglavcev prodajna cena 300.00 460.00 800.00 tehnični les list. prodajna cena 280,00 460.00 800.00 Stopnja prispevka za biološko amortizacijo znaša 7,5 %, za usluge gospodarjenja 12 % ter 3 % za gradnjo gozdnih cest - pri tem zbiranju denarja za ceste pa prispeva enak delež tudi družbeni sektor gozdarstva. Skupna stopnja prispevka je znašala torej 22,5 %, le pri drveh 10 %. Drva za domačo porabo so pa oproščena vseh dajatev. Enako je tudi z lesom, ki se porabi za obnovo od elementarnih nezgod poškodovanih poslopij. Režim na negozdnih površinah je drugačen. Lastnik lahko tak les prosto proda in ne plača prispevkov. Le pri prodaji takšnega lesa preko naše organizacije plača 10 % dajatev od prodajne cene. Pri odločanju o tem, ali je neka površina gozdna ali negozdna se držimo določil 2. člena Zakona o gozdovih UL SRS, št. 16, z dne 26/4-1974, ki šteje vsa z gozdnim drevjem porasla zemljišča večja od 5 arov za gozdna zemljišča, ne glede kako so vpisana v kataster. Ob koncu naj omenimo, da se bodo z novim odlokom IS skupščine SRS UL št 2 z dne 29/1-1975 spremenila razmerja in dajatve od lesa. Določa namreč minimalno stopnjo 10 % od prodajne vrednosti lesa, ki jo bo treba izločiti za biološka vlaganja v gozdove in odkazovanje lesa. SLAVKO PRELOŽNIK, dipl. ing. Posadimo drevesa, trajnice in grmičje V dnevnem časopisju sem zaznal, da se je prijavilo na prostovoljno delo za urejanje ..Spominske aleje" preko 1000 mladincev. Te dni smo brali, da se je mladina prijavila zadela pri urejanju ljubljanskega gradu. Lansko leto je izvršila mladina veliko akcijo za očiščenje Ljubljane - nismo pa preteklo leto prisluhnili potrebam časa s tem, da posadimo drevesa, grmičje, trajnice, da uredimo in obnovimo zelenice, da kosimo travo, obrezujemo žive meje itd ... Vse kaže, da bomo imeli letos zelo zgodnjo pomlad, da bomo imeli na razpolago za ozelenitev našega mesta, naše občine, naših ulic in cest, naše življenjske okolice samo dva meseca časa in to marec in april. Zato naj mladino, hišni in ulični sveti, krajevne skupnosti, občinski in mestni organi ter za to zadolžena komunalna podjetja, pohitijo s pripravljalnimi in organizacijskimi deli tako, da bomo letos posadili čimveč dreves, zelenja in cvetja in s tem vsaj delno ublažili kvami vpliv motorizacije in zadimljenja naše življenjske okolice. V programu za ozelenitev mesta, ki gaje sestavilo podjetje „Rast“je upoštevanih le malo ulic in cest iz naše občine, ker nimamo dovolj sredstev in ker so slična dela v centru mesta še bolj potrebna. Zato je naša dolžnost, da priskočimo s prostovoljnim delom na pomoč občini, da bomo tudi na našem področju izvršili vsaj vse tisto, kar lahko brez večjih stroškov, toda s polno zavestjo in veliko dobre volje. Ne izgovarjamo se preveč na to, da nimamo predlokacijske dokumentacije, lokacijske odločbe, gradbenega dovoljenja, desetero soglasij, študije, idejne in glavne projekte, podjetij za izvajanje itd., temveč vsi skupaj složno zavihajmo rokave, poiščimo po vseh hišah razpoložljivo orodje, vzemimo si potreben čas in začnimo s fizičnim delom, kije najboljša rekreacija in „trim‘‘. Zadolžimo posamezne delegate, mladince, funkcionarje, planince, tabornike in vrtnarje itd., da prevzamejo v posamezni ulici vodilno vlogo, da se pogovorijo z organi krajevne skupnosti, občine in podjetja „Rast“, sedaj Komunalno podjetje Ljubljana, da zberejo vse potrebne strokovne podatke, da bo izvršeno delo opravljeno pravrlno brez škode. Pri neposrednem izvajanju del moramo posebno dobro paziti na podtalne napeljave, da jih ne poškodujemo. Te podatke dobimo pri Geodetski upravi mestne skupščine Cankarjeva id. l/lil, kjer vodijo kataster podzemnih napeljav, ali pa neposredno pri vseh komunalnih podjetjih, ki imajo svoje napeljave v naših ulicah. Najbolj plitvo je položena telefonska in elektronapeljava. Izkopati je treba jamo za drevesa v velikosti vsaj ca 1 x 1 80 cm. V vsaki ulici imamo kakšen tovornjak ali prikolico, ki bo odpeljala izkopani material na mestna odlagališča in s katerimi bomo pripeljali rodovitno zemljo iz nalagališč podjetja ,,Rast“ ali drugih virov. Na prikazanem območju je najbolj potrebno, da posadimo vsa tista drevesa, ki so že rasla, pa so usahnila — Tržaška cesta, Groharjeva cesta, Trnovski pristan, Mencingerjeva ulica, Jamova ulica, Mirje, Emonska cesta itd., Da posadimo drevesa in zelenje v Tobačni ulici, kjer smo brutalno posekali za parkirni prostor celoten drevored, da posadimo drevesa v Oražnovi ulici, ki so bila načrtovana že pred 15 leti, da posadimo drevesa v zelenicah Langusove ulice, Jamove ulice, Merčnikove ulice, Tomažičeve ulice, Cesti dolomitskega odreda, Po-kljukarjevi ulici, Cesti na Brdo, Zeleni poti, Opekarski cesti, Trnovskem pristanu, Emonski cesti, Kopališki ulici, Finžgarjevi ulici, Mur-nikovi ulici. Soški ulici, Rezijanski ulici, Zbašnikovi ulici. Cesti v Mestni log. Rakovi jelši. Ižanski cesti, Orlovi ulici itd, itd., in na vseh tistih komunikacijah naše občine, ki so široke,jpa slabo prometne, na vseh pustih gramoznih dvoriščih, okolicah naših institutov, fakultet in šol ter tudi po vseh naših zanemarjenih vrtovih, brežinah potokov, Glinščfce, Gradaščice, Malem grabnu itd. itd. Samo na teritoriju naše občine bi moralo že danes rasti vsaj nekaj tisoč dreves več in, če pomislimo, daje vsako drevo, vsako zelenje, vsaka cvetlica in zelenica naša trajna življenjska spremljevalka, potem gojimo vse to, da bomo tudi v tem merilu zaživeli boljše in znatno bolj zdravo življenje. CIRIL STANIČ PREbL GESTAH JN ULICAH 4 A - r MERILO KSPOO 'MO DOMAČA DREV ACE GRM/CJE/N TA VIŠKA PODRUŽNICA UPOKOJENCEV Obvešča Tudi v februarju je bilo v društveni pisarni živahno. Člani so plačevali članarino, do 24. 2. je plačala dobra polovica, nekaj se jih je na novo vpisalo in podobno. Delo na podružnici kljub gripi ni zastalo, za to se moramo zahvaliti požrtvovalnosti članov, ki so priskočili na pomoč. Med člani je bilo precej vprašanj glede možnosti letovanja v upokojenskih počitniških domovih, v Piranu, Izoli in v Rogaški Slatini. Republiški odbor DU nam je že sporočil program in pogoje letošnjega letovanja, ki vam jih posredujemo: Počitniški dom v Piranu, Ulica Svobode 24, bo letos odprt od 1. aprila do 20. oktobra. Cena za celodnevno oskrbo je 36 dinarjev, regres je že vštet. V domu bo lahko letovalo 41 članov, vključno vseh osem podružnic DU v naši občini. Počitniški dom v Izoli, Plen-čičeva 3, je odprt vse leto. Dom nudi prenočišče za ceno 8 dinarjev za noč, v to je regres že vštet. Hrana je zagotovljena izven doma. Za člane vseh podružnic Društva upokojencev na Viču je določeno 15 mest. Počitniški dom v Rogaški Slatini, Društvo upokojencev — Rogaška Slatina, posluje letos od 1. maja do 20. oktobra. Prenočišče stane 20 dinarjev. Hrano dobijo gostje v restavraciji Bohor, v juliju in avgustu po 35 dinarjev dnevno, v maju, juniju, septembru in do 20. oktobra pa po 48 dinarjev. V obeh primerih je regres že upoštevan. V .tem domu imajo prednost upokojenci iz obalnih občin — Piran, Izola in Koper, ostali pa le toliko, kolikor bo na voljo prostih mest, teh pa bo zelo malo. L )goji: koristniki JB 10 dni; letovanjffll lej s 1., 11. in 2l| Za letovanje v navedenih f čitniških domovih veljajo šel slednji pogoji: koristniki tujejo po prične vselej mesecu; ob prijavi je treba p čati akontacijo 80 dinarjev. Kdor se ž*li poslužiti rt* nosti za letovanje v navedel počitniških domovih, naj; čimprej zglasi v društvenil sami, kjer bo zvedel tudi zal še potrebne podrobnosti,' podružnica mora pravofl napraviti načrt letovanja za je člane in ga sporočiti ustij nemu domu. Zaradi skromii števila pripadajočih mesti našo občino bo morala tgg družnica upoštevati socialo# ji zdravstveno stanje interesen® M Prednost imajo vsekakor u? p kojenci z nizkimi prejemki.:i| Glede izleta v Cot® d‘Ampezzo dne 12. julija ie11 ki smo ga napovedali v ? gramu, sedaj že lahko objav® podrobnosti in pogoje. Pot| bo vodila čez mejo pri Rate® ) potem pa naprej čez Tržbii po Kanalski dolini do Ca® kjer bomo zavili v DoloH* kratek oddih v kraju Tolmw ^ naprej čez prelaz Passo Ma® g (1298 m) v dolino Piave do! zera Misurine in čez prelaz * Croci (1809 m) do Co^ Vrnili se bomo čez Belluno Pordenone, čez Gorico Opčine domov. To bo *•; dnevni izlet. Cena 200 dina® Za vse ostale podrobnosti W izvedeli na podružnici. Za® je treba zbrati izletnikov en avtobus (mer* 46-sedežni). Ko bomo d* f to število, bomo najbrž ’ pravili STOP. Če bo izlet«® manj, bomo morali izlet 0*1 LOJZE ČA*' U v', Za® | 3l Cepljenje psov Na podlagi odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim razpisujemo obvezno cepljenje psov proti steklini. Na cepljenje morajo lastniki psov pripeljati vse pse starejše od treh mesecev. Stroške cepljenja v znesku 40,00 din plača lastnik živali. n 6 *s- R. Proti kršitvam te odredbe bo uveden pravno-kazenski postopek, necepljeni psi pa bodo, v smislu odredbe, pokončani. Razpored obveznega cepljenja: 31. 3., ponedeljek - od 11. do 16. ure na Opekarski cesti pri Prebilu 1. 4., torek - od 11. do 16. ure na Viški cesti pri Zavašniku 2. 4., sreda - ob 8. uri na Tržaški cesti pri Klobasarju ob 9. uri na Brezovici pri Poku ob 10.30 v Vnanjih goricah pri Ambrožiču ob 11.30 v Notranjih goricah priZD ob 13.30 v Kamniku pri Krimu ob 14.30 v Podpeči pri Kirnu ob 16. uri na Igu pri Gerbcu 3. 4., četrtek - ob 8. uri v Iški vasi pri Pristavcu ob 9. uri v Vrbljenju pri Modicu ob 9.30 v Tomišlju pri Zalarju ob 10.30 v Mateni pri Škrjancu ob 13. uri na Dobrovi pri zadružnem domu za vasi: Dobrova, Razori, Stranska vas, Šujica, Komanija, Podsmreka ob 14.30 v Gabeiju 27, Žirovnikov graben za vasi: Belo, Osredek, Hruševo in Hrastenice, ob 15. uri na Dvoru za vasi: Log, Belica, Babna gora, Dvor, Dolenja vas ob 15.30 v Polhovem Gradcu pri Pratkarju za vasi: Srednja vas, Pristava, Polhov Gradec, Setnica, Selo in Briše ob 16.30 v Zalogu pri Stefanu za vasi: Smolnik, Praproče, Setnik, Srednji vrh in Rovt, ob 18. uri na Črnem vrhu pri gostilni Blagajnka za vasi: Čmi vrh in Smolnik 4. 4., petek — ob 8. uri v Brezjah ob 9. uri v Horjulu pri Prebilu za vasi: Podolnica, Zaklanec, Lesno Brdo, Horjul, Koreno in Lju-bojno ob 10. uri Žažar ob 11. uri Vrzdenec si d. ir P st ob 12. uri pri trgovini ..Ljubljanici" za vasi: , „ Šentjošt, Samotorica, But4! d nova. Planina nad Horjulom, In 5. 4., sobota - od 8. do 9- ^ jj na Ižanski cesti 35 . L ob 10. uri na Lavrici Pn n Mihcu ■ P ob 11. uri na Škofljici Pn s' Robežniku j|P ob 13. uri v ŽelimIjah Pp z* Piškurju . Jri ob 14. uri v Pijavi gorici Pp n Čotu * ob 16. uri na Rudniku Pp k Damijanu j Iz; ob 17. uri na Peruzzijevi P1 (j Vrbincu 24. 3., ponedeljek - od 7. 9. ure v Velikih Laščah od 9. do 10. ure na Rašici ob 10. uri na Turjaku P d« n si 25. 3., torek - od 7. do 8. u® v Kneju od 8. do 10. ure na Robu 26. 3„ sreda v Karlovici od 8. do 9-1 ZA ZAMUDNIKE BO CEPLJENJE: 4. 4., petek - ob 16. uri P Igu pri Gerbcu ob 17. uri v Podpeči pri KiPL ob 18. uri v Vnanjih gori*^ pri Ambrožiču 7. 4., ponedeljek - ob l6- ®1 na Dobrovi pri Z D ob 17. uri v Horjulu pri”1* bilu 8. 4., torek - ob 17. '"•j. Soški ulici 70, nasproti Ve*6 ; narske bol. 15. 4., torek - ob 17. U®1 Soški ulici 70, nas narske bol. ob I I. U*V proti Ve*6 22. 4., torek - ob 17. Soški ulici 70, nasproti Vet® | narske bol. Vse informacije o ceplj®^ telefonu na psov po 61-487. Lastniki rodovniških psov ^ pri cepljenju predložijo v P° ditev knjižico o cepljenju. Veterinarski inšpekt^ JOŽE KAVO