PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvoboje nem Trstu, kjer je izSla za dnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorski
M	dnevnik
—I r,-3 O
X - C-1
—
^E;rinl Cena 600 lir - Leto XL. št. 294 (12.017)
Trst, sreda, 12. decembra 1984
Po večmesečni preiskavi turinskih sodnikov
Množične aretacije mafijcev po Italiji Na dan prihajajo zaskrbljujoče povezave
Med aretiranci sodnika, karabinjerski polkovnik in podčastnik varnostnih sil
Sodnik Pietro Perracchio	Podpolkovnik Serafino Licita
TURIN, CATANIA — Turinsko sodavo je po večmesečni preiskavi vče-j"aj izdala več kot 300 zapornih na-,0gov proti domnevnim mafijcem in njihovim pomagačem, ki so delovali predvsem na relaciji Turin - Catania, a so bili s svojo zločinsko dejavnostjo razvejem tudi po drugih "£ajih Italije. Do sedaj so aretirali oseb, med njimi dva sodnika iz
Catanie: predsednika porotnega sodišča Pietra Perracchia in predsednika przivnega sodišča Alda Rocca Vi-taleja. Za zapahi se je znašel tudi karabinjerski podpolkovnik Serafino Licita, bivši poveljnik v Catanii. V tem sicilskem mestu so tudi aretirali več policijskih in karabinjerskih podčastnikov, ki so po vsem sodeč nudili kritje in usluge mafijskim kla-
nom. 103 osebe so prejele zaporne naloge v ječah, drge pa še vneto iščejo.
Koordinirana akcija med policijo, karabinjerji in finačnimi stražniki je še v teku in je zavita v najstrožjo preiskovalno tajnost, tako da imena aretiranih le postopoma pronicajo v javnost. Vseeno pa je mogoče iz izjav turinskih sodnikov vsaj približno ugotoviti izhodišča te širokopotezne akcije, ki v marsičem spominja na ono palermsko po izpovedih »skesanega« mafijca Tommasa Buscette. Vse naj bi se začelo s septembrsko aretacijo catanskega profesionalnega morilca Salvatoreja Parisija, ki je kaj kmalu pričel sodelovati s preiskovalci in v celoti izpraznil malho. Priznal je, da je sodeloval pri 15 umorih in navedel zadostno število dokazov, da so mu sodniki verjeli. Pričevanja »skesanega« Parisija pa so omogočila, da so turinski sodniki zalepili mozaik raznih drugih pričevanj v celoto in si tako ustvarili prepričljivo sliko o zločinskem delovanju tako imenovanega catanskega klana.
Poleg običajnega združevanja v zločinske namene mafijskega kova zaporni nalogi obsegajo široko pahljačo kaznivih dejanj od izrabljanja jav-
ne funkcije do tihotapstva z mamili, nedovoljenih stav, izsiljevanja in u-morov. Teh naj bi bilo kakih trideset, med njimi tudi taki, o katerih preiskovalci niso imeli sploh pojma.
Če izvzamemo aretacije Badala-mentijevih nečakov v Toskani, maloštevilnih mafijcev v Milanu in Kalabriji, je večji del aretiranih iz Turina, Rima in Catanie. Prav v Catanii pa je bilo največ aretacij. Nič čudnega torej, da je vsa operacija še najbolj odjeknila v tem sicilskem mestu. Tu sta namreč doma oba aretirana sodnika, tu je deloval karabinjerski podpolkovnik, ki so ga aretirali v Rimu. Z lisicami na rokah pa so se znašli tudi skoraj vsi člani obeh uglednih catanskih mafijskih družin Ferlitovih in Santapaolovih. Ciba klana sta si že leta v laseh in sta bila pravo mafijsko vojno. To pa ju ni motilo, da sta si zagotovila kritje na najvišjih ravneh tako v sodstvu kot v varnostnih silah. Seveda sta o-ba klana poskrbela, za priviligiran položaj tudi v catanskih zaporih. Med aretiranimi sta namreč tudi dva zaporniška podčasnika. Nič čudnega torej, da je lahko včeraj marsikdo upravičeno trdil, da sedaj Catania zardeva, saj so aretacije razgalile del gnilobe, ki vlada v tem mestu.
De Michelis in sindikati o zaposlitvi
RIM — Skrajno pereče vprašanje množične brezposelnosti, oziroma ukrepov, ki naj bi jo zajezili in nudili vsaj nekaj perspektiv mladi delovni sili, ki zaman išče prvo zaposlitev, bo v prihodnjih dneh predmet vrste posvetov na vseh pristojnih ravneh, ki naj nakažejo ustrezne rešitve. Tak je bil sklep sinočnjega srečanja med sindikati in ministrom za delo De Michelisom, ki bo s tem v zvezi srečal danes zastopnike javnih in zasebnih delodajalcev .
Minister in sindikati so se včeraj v bistvu domenili o postopku, ki naj bi pripeljal do zaželenih rezultatov, tako glede širokopo-teznejšega načrta za zaposlovanje 4,5 milijona ljudi v prihodnjem desetletju, kot glede nujnih ukrepov v zvezi s sedaj presežno delovno silo v mnogih tehnološko preustrojenih podjetjih in z brez-posebnostjo na območjih, ki jih je zajela kriza. Pri tem naj bi se posluževali predčasnih upokojitev, dopolnilne blagajne, pa posebnih ožjih načrtov za zaposlovanje v javni upravi, za Jug, za preureditev tržišča dela in za solidarnostne delovne pogodbe. Po sestanku je tajnik CGIL Lama dejal, da so »stopili z brega in izbrali čoln, ki naj bi pripeljal do nasprotnega«.
Stavke sindikatov proti zaporam trgovcev
Vladna večina ne najde soglasja o Visentinijevih davčnih ukrepih
RIM — Vse kaže, da je vladna koalicija nesposobna a<>seči skupni imenovalec glede Visentinijevih davčnih ukrepov in da bo pet strank odšlo danes k začetku od-^uuilne razprave v poslanski skupščini vsaka s svojimi stališči in s svojimi spreminjevalnimi predlogi. Usoda ^uiale davčne reforme«, ki naj bi prisilila tudi neodvisne uelavce, da prispevajo pravični delež k davčnim do" “udkom države, ostaja torej slej ko prej negotova. Kljub Y.SU sestankov in posredovanj, pri katerih se je zlasti odlikoval podpredsednik vlade Forlani (sestal se je s Craxijem, Spadolinijem, po telefonu pa je govoril z j-ongom in Zanonejem), ostaja pred odločilno bitko po-tozaj neizpremenjen.
Republikanski minister Visentini vztraja pri neomajni nepopustljivosti v obrambi bistvenih ukrepov, kot in-uuktvno ugotavljanje dohodkov. KD, PSDI in PLI pa grajajo na svojih bistvenih spreminjevalnih predlogih, •nbl je potrdila parlamentarno obstrukcijo, PRI odloč-j, P°dpira svojega ministra, socialisti tudi, a manj
odločno.
V takih razmerah more postati odločilno zadržanje 5^ T ki je včeraj sprejelo stališče v partijskem vodstvu.
0 seii, na katero so povabili tudi tajnika CGIL Lamo, so izdali sporočilo, v katerem ugotavljajo, da spričo
sporov v večini sploh ni znano, o kakšnih ukrepih bo treba glasovati; komunistični poslanci pa si bodo vsekakor do kraja prizadevali za izboljšave, zlasti za davčno razbremenitev delovnih prejemkov, po drugi strani pa se bodo trudili, da bi ne prišlo do izvotlitve »elementov pravičnosti«, ki jih vsebujejo Visentinijevi ukrepi, pa čeprav so nepopolni. Namig na možnost vzdr-žanja KPI torej, zaradi česar se spet slišijo glasovi, da bi se vlada rešila iz zadrege, če bi ukrepe uzakonila z dekretom.
Medtem prirejajo sindikati danes in jutri razčlenjene stavke v podporo Visentiniju, trgovci in obrtniki pa so proti Visentiniju potrdili zaporo obratov za jutri.
Morda reden pouk jutri na Katinari
NA 5. STRANI
Pooblastilo za sojenje tajnika MSI Almiranteja
'RIM — Poslanska zbornica je včeraj z 231 glasovi proti 199 odobrila sodstvu postopek proti tajniku MSI Giorgiu Almiranteju, ki ga obtožujejo »reorganizacije razpuščene fašistične stranke«. Socialistični poslanec Albertini je pral tajnim glasovanjem obrazložil, zakaj je pristojna komisija prepustila odločitev za delni odvzem parlamentarne imunitete prav zbornici in ni o tem sama sklepala.
Albertini je tudi navedel, da je sodstvo zahtevalo tako pooblastilo že med šesto zakonodajno dobo, isto se je ponovilo med sedmo in osmo ter sedanjo deveto zakonodajo. Zahtevo po pooblastilu je socialistični poslanec o-pravičil, »da bi zagotovili največjo zaščito demokracije in državnih inštitucij«. Vsa zadeva je sedaj prepuščena sodstvu.
Avtobus v prepad: 9 mrtvih v hudi nesreči pri Nišu
NIŠ — Na lokalni cesti med vasema Beli potok in Vasilje, nedaleč od Knjaževca, se je včeraj ob 11. uri in 18 minut pripetila težka prometna nesreča, v kateri je avtobus niškega »Nišekspresa« iz doslej neznanih razlogov zgrmel v prepad, približno 400 metrov globoko. Pri tem je umrlo devet potnikov, sedemnajst pa se jih je težko poškodovalo. Ker pa avtobusa še niso uspeli potegniti iz prepada, se reševalci bojijo, da ta bilanca nezgode ni dokončna, saj je možno, da bodo v razbitinah našli še katero žrtev, (dd)
Moški slalom za SP
Girardelli prvi Italijani in Jugoslovani slabi
Nogometni pokal UEFA
Inter - Hamburger osrednja tekma
NA 10. STRANI
Ob poročilu o četrtem delu zbornika o fašističnem Posebnem sodišču
Na bazoviški gmajni ustrelili junake, ne teroriste
BOJAN BREZIGAR
RIM — Osrednja italijanska tiskovna agencija je v ponedeljek objavila daljše poročilo o četrtem delu zbornika odločitev »Posebnega sodišča za zaščito države«, zloglasne fašistične ustanove, katere bistvena naloga je bila, da na vse mogoče načine zatira in zgledno kaznuje vsakogar, ki se je upiral fašistični oblasti. Zbornik izdaja obrambno ministrstvo (posebno sodišče je imelo namreč vojaški značaj in je torej sodilo v pristojnost tedanjega ministrstva za vojsko) kot dragoceno dokumentacijo zatiranja protifašistične dejavnosti. V njem ni komentarjev ali ocen, objavljeni so samo dokumenti: razsodbe, odredbe, podatki o izvršitvi sodb in statistični podatki o dejavnosti tega
sodišča. Za pobudo, ki je vsekakor hvalevredna, vlada veliko zanimanje, saj je ta dokumentacija pravzaprav prerez vse tiste protifašistične dejavnosti, ki so jo takratne oblasti odkrile; te pa ni bilo prav malo.
'Ta uvod je bil potreben, da uokvirimo poročilo, ki ga objavlja italijanska tiskovna agencija. »Gre za zgodovino kratke, a krvoločne sezone atentatov« so besede, s katerimi se poročilo začenja; in avtor članka tako nadaljuje opis poročila: »V tistem osmem letu je 'uporniška in teroristična dejavnost' na skrajnem severovzhodnem delu polotoka, v Julijski krajini, ogrožala varnost fašističnega režima. Medtem ko so drugod samo nekateri pogumneži, kot Camilla Ravera in drugi politični begunci, ki so se skrivaj vrnili v domovino, poskušali strniti vrste nasprot-
nikov, je v Gorici in v Trstu skupina slovenskih nacionalistov, včlanjena v dve tajni družbi, »Organizaciji« in »Borbi«, požigale šole, razstreljevala javna poslopja, ropala poštne urade. 10. februarja so, ni znano če spodbujeni bolj od sovraštva do fašizma ali od utvare, da bi privedli kraško deželo v območje vzhodnih držav, razstrelili peklenska stroja v poslopju časopisa »II popolo di Trieste« in ob vznožju »svetilnika zmage«, spomenika padlim na morju«. Avtor nadaljuje s poročilom o atentatu, o prvem tržaškem procesu in o ustrelitvi pri Bazovici, kjer je vod fašistične milicije »streljal na teroriste«. In končno še informacija, kako je »skesanec« S. B. razkril mrežo teroristov. Avtor poročila v drugem delu govori o procesu proti Camilli Roveri, besedišče pa je drugačno in o
»uporniški dejavnosti« je govor samo pri izrecnem citiranju sodbe.
Upamo, da je to poročilo sad nevednosti in skrajne površnosti. Tako kot novinar tiskovne agencije v letu Gospodovem 1984, štirideset let po padcu fašizma itd. itd., bi lahko mimogrede poročal katerikoli italijanski dnevnik v letu 1930, z edino izjemo, da takrat vzhod še ni bil politični pojem in da torej Slovenci niso stremeli po nobeni priključitvi »Vzhodu«, ker »Vzhoda« še ni bilo.
In kaj naj rečemo o razliki med »pogumneži«, kot na primer Camilla Ravera, in »teroristi« kot Bidovec, Miloš, Marušič in Valenčič. Kdo je junak in kdo terorist je vprašanje, ki se je vedno postavljalo, odvisno s katerega zornega kota kdo gleda:
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
• Na bazoviški
NADALJEVANJE S 1. STRANI
postavlja se v Čilu in v Afganistanu, postavljalo se je v Vietnamu in postavljalo se je v okupirani Evropi. Zgodovina je jasno pokazala, komu gre ta in komu oni naziv. Zgodovine je bila tudi pouk, da lahko dane. svobodni ljudje razmišljajo in razso jajo o tem vprašanju v današnjem svetu.
Dejstvo je, da se je pri nas protifašistični boj začel mnogo prej kot drugod v Italiji, oziroma, bil je bolje organiziran in odločnejši. Pri njem je dolga leta prevladovala narodnostna vsebina, ki pa je bila predvsem odraz zatiranja, kateremu smo bili podvrženi. Res je, gorele so šole in pokale so bombe, a v odgovor na požige, na umore in na atentate. Narodni dom je gorel preden je gorela katerakoli italijanska šola, to je znano dejstvo.
Štirje fantje na bazoviški gmajni so padli zaradi svoje slovenske in protifašistične zavesti in zato so postali junaški simbol vsega slovenskega naroda. Borili so se proti terorju, proti kateremu so se borili tudi številni italijanski demokrati, vključno s predsednikom Pertinijem. čemu torej tako grobo razlikovanje med junaki in teroristi, in čemu tako nepopolno prikazovanje zgodovine, ki zavaja nepoučenega bralca v zmoto.
In če bo kdo vprašal, zakaj je bilo potrebno toliko napisati o nekem poročilu tiskovne agencije, ki ga niti tržaški tisk ni povzel, naj dodam, da branje takega članka človeka stisne v srcu tudi zato, ker je Bazovica eden trajnih simbolov boja slovenskega naroda. Vemo, da je ta simbol trn v peti nekaterim skrajnežem in ni naključje, da je bil prav spomenik na kraju, kjer je kri slovenskih fantov prepojila bazoviško gmajno, največkrat tarča nočnih skrunilcev. Vendar pa je razlika med nočnim tihotapskim mazanjem spomenikov in uradnim overovljanjem dela fašističnega sodišča, češ, šlo je za teroriste in zato so jih ustrelili. Ni šlo za teroriste, šlo je za junake, katerih spomin je vreden spoštovanja vseh dobromislečih ljudi. Šlo je za iskro upora proti nasilju, ki je ošvi-gnila ves svet. Sodišče ni sodilo skupini teroristov, sodilo je narodu, ki ga je hotelo ukloniti. Ni ga uklonilo, to je zgodovina jasno dokazala. In prav tako jasno lahko povemo, da nima nihče pravice tako potvarjati zgodovine. Spoštovanje spomina na bazoviške žrtve je najmanj, kar lahko zahtevamo od vsakogar, tako kot tudi vii spoštujemo svetle simbole drugih narodov, kajti zavedamo se, da, kdor tujih simbolov ne spoštuje, tudi svojih ni vreden.
BOJAN BREZIGAR
Sodna obravnava odložena zaradi bolezni enega od zagovornikov
v
Rožič in Suvar o beograjskem procesu
BEOGRAD — Sojenje skupini šestih ljudi, ki ’ka v Beogradu, precej odmeva. Časniki poro-o njem v glavnem v rubrikah, kjer sicer sy_,. ml ja jo kriminal in nesreče, povsem jasno pa je, da takšno sojenje zveni tudi v političnih tonih. Zlasti to velja za časopise v tujini, delno pa, vsaj kar se tiče raznih izjav politikov oziroma komentatorjev dela mladinskega tiska, tudi za jugoslovanske.
Kronike so danes zabeležile, da je včeraj na beograjskem sodišču prišlo do prekinitve razprave. Nadaljevala se bo čez dva dni, ko naj bi o-zdravel branilec obtoženega Dragomira Olujiča, Nikola Brajovič. Včeraj ga namreč ni bilo, menda, tako je sporočil, zaradi bolezni. Čeprav je tudi doslej kdaj pa kdaj manjkal kateri od odvetnikov, zaradi tega nihče ni kompliciral, komentira ta dogodek Tanjug. Tokrat na prekinitev je zato neke vrste manever, ki naj bi zavlekel razpravo. Obramba ima na voljo dokaj širokogrudno postavljene možnosti, ki jih omogoča zakon o kazenskih postopkih in Tanjugov komentator meni, da tokrat pravniki te možnosti temeljito zlorabljajo. Obramba v tem primeru sploh ne brani obtoženih, temveč gre za neke druge namene. Za čigave interese in katere sile gre, Tanjug na koncu sprašuje bralce.
Bralci odgovarjajo, kot vedo in znajo, medtem pa lahko pogledamo, kaj sta na podobna vprašanja odgovorila dva jugoslovanska politika. Tako so dr. Marjana Rožiča, predsednika zvezne konference Socialistične zveze tuji novinarji vprašali.
kako SZDL ocenjuje beograjsko sojenje. Odgovoril je, da tu ne gre za osebe, ki imajo »drugačno mnenje« od tistega, za katero se zavzema Socialistična zveza (prej je namreč govoril o demokratičnem dialogu znotraj te organizacije). »Mi smo predvsem proti pritiskom vseh vrst, pa naj prihajajo od zunaj ali iz države: sodišče mora v miru in v skladu z zakonskimi pooblastili opraviti svoje delo.« O tej temi je spregovoril dr. Stipe Šu var, član predsedstva CK ZK Hrvaške v intervjuju za Ljubljansko delo. O nekaterih dilemah v zvezi s političnimi delikti je med drugim dejal: »NOB in čas precej po osvoboditvi sta nekaterim prinesla več svobode, drugi pa so bili pod pritiskom razrednega boja, in to pod silovitim pritiskom. Vrstila so se tudi sojenja in streljanja vojnih zločincev in sovražnikov, v zaporih je bilo velika več ljudi, kot jih je danes, toda v tistih zgodovinskih trenutkih je to ostalo neopaženo pri nas in po svetu. Potem pa smo se pohvalili, mislim, da je bilo leta 1969, da nimamo več političnih zapornikov. Od leta 1971, od poraza, ki ga je doživel »naspok« na Hrvaškem, in po silovitem izpadu iredente na Kosovu, smo prišli do tega, da imamo spet nekaj manj kot tisoč »političnih« zapornikov, glavnina pa so iredenta s Kosova. To naj bi bil dokaz, da je demokracije in svobode veliko manj. Imamo tudi nepotrebna sojenja, kot na primer šesterici v Beogradu, ki prav zdaj poteka, in ki ga posebej navajajo kot bistven dokaz, da sta svoboda in demokracija v Jugoslaviji dokončno padli.«
»Ne vem, ali lahko dopustimo svobodno propagiranje ustaške, Četniške ali belogardistične ideologije,« pravi Stipe Šuvar. »Sam bi si želel, da ne bi bilo več nevarnosti takih ideologij, toda žal imamo še opraviti z usedlinami zavesti in ravnanja iz prejšnji obdobij in ne smemo tvegati povampirjen ja vsega tistega iz nedavne preteklosti. ' kar je naša revolucija porazila.«
»Ni malo ljudi, ki tudi pri nas mislijo, da ni | demokracije brez obnavljanja političnih strank. Toda te stranke bi bile vse po vrsti nacionalistične in bi svoj smisel videle v boju proti Zvezi komunistov...«
Za konec tega zapisa pa še ena Šuvar jeva misel v zvezi s »političnimi sojenji«: »Kar zadeva takšne procese ali politične delikte, mislim, da smo davno zamudili zastaviti nekatere stvari drugače. Tam, kjer ni prišlo do odkritega političnega in idejnega boja, podprtega z argumenti, da bi rekli bobu bob ,se je končalo z incidentnimi političnimi sojenji, ki so bila v zadnjem času dve ali tri. Kadar pa se stvari tako povečajo, da malomeščanski oponentje ženejo svoje z državo in družbo, obtožujejo nas, ki smo zagovarjali odkrit idejni boj, češ da smo krivi, ker je bilo treba koga zapreti in mu soditi.«
Razprava pred beograjskim sodiščem se bo nadaljevala torej čez dva dni. Polemike, v kateri se bodo gotovo oglasili tisti, ki se s Šuvarjem ne strinjajo, pa najbrž tudi ne bo treba dolgo čakati... (Z. Š.)
Na prizivnem procesu proti rimskemu vodu rdečih brigad
»Disidentski« brigadist Morucci obnovil dinamiko zasede v UL Fani
RIM — Na prizivnem procesu proti rimskemu vodu rdečih brigad si resnica o tistih svinčenih letih dramatičnega terorističnega napada na državo in njeno ureditev le počasi utira pot. Valerio Morucci je kot »disident«, ki je pretrgal z logiko oboroženega boja, ne da bi postal »skesanec«, dal preiskovalnemu sodniku Impostola tu podroben opis zasede v Ulici Fani ,kjer so u-grabili Alda Mora in pokončali njegovo telesno stražo.
Po njegovih besedah je v akciji sodelovalo devet brigadistov, ki so po začrtanem načrtu do potankosti izvedli zasedo. Morucci ni navedel imen posameznih brigadistov, priznal je le, da je tudi on sodeloval v napadu. V glavnem je Morucci potrdil do sedaj znano dinamiko, izključil pa je trditve raznih »skesancev«, da so pri zasedi uporabili tudi motor honda, prav tako niso imeli nobenih predhodnih generalk, v napadu pa niso sodelovali ali pomagali »tuji elementi«.
Ko so likvidirali Morovo telesno stražo, so predstavnika KD strpali v fiat 132, ga zavili v odejo in se polastili dveh Morovih torb, kjer so upali, da so dokumenti
z dokazi »o odvisnosti Italije od "transnacionalnih struktur«,
Morucci pa ni povedal, kje so za 55 dni skrivali Mora. Iz osebnega avtomobila so Mora premestili v kombi, ki so mu trije člani rimskega voda vključno z Moruccijem sledili vse do osrednje veleblagovnice Stantia nedaleč od križišča ulic Nocetta in Olimpica. Kljub temu, da Morucci ne ve, kje je bila »ljudska ječa«, pa je izključil, da bi v ta namen izkoristili oporišče v Ulici Gradoli ali v Velletriju. Po njegovih besedah je bila ječa nedaleč od Stsande, saj ni bilo več časa, da bi lahko predsednika KD odpeljali bolj daleč ali celo iz Rima.
»Ljudska ječa« je bila torej znana le redkim, a ne Morucci ju. Po njegovih besedah so stanovanje, kjer je bil zaprt Moro, kupili več mesecev prej. »Disidentski« brigadist je tudi izključil možnost, da bi Mora premeščali iz enega »zapora« v drugega. Vsekakor pa je odločno ovrgel namigovanja, da je bil Moro prve dni jet-ništva skrit v kakem diplomatskem predstavništvu ali na sedežu kake organizacije.
Kmalu bo proces proti ubijalcem J. Popieluszka
VARŠAVA —- Včeraj so na sodišču v Torunu vložili obtožnico zoper štiri funkcionarje poljskega notranjega ministrstva, ki so vpleteni v uboj duhovnika Jerzy-ja Popieluszka. Proces se bo verjetno začel še ta mesec, toda preiskovalna postopka proti morilcem to tistim, ki so jim zločin ukazali, ostaneta — kot je dejal vladni glasnik Urban — ločena. Iskanje »navdihovalcev« se nadaljuje. Kapetan Piotrowski ter poročnika Pekala in Chmiehvski so obtoženi namernega uboja, poskusa umaritve Popieluszkavega šoferja in oktobrskega poizkusa ubitja rajnega duhovnika, polkovnik Pietruszka pa podžiganja k zločinu to pomoči podrejenim pri umoru Popieluszka. Predvidene kazni gredo od 8 let zapora do usmrtitve.
Indijski časopisi kritizirajo zdravniško nego zastrupljenih
NEW DELHI — Strupeni metilizo-cianat, ki je prejšnji ponedeljek v plinastem stanju ušel skozi raznesene ventile podzemskega hranilnika v bhopalski podružnici ameriške tovarne pesticidov Union Carbide Corporation in ki je doslej samo po uradnih podatkih utrnil že 2.700 človeških življenj, še vedno seje smrt. Včeraj je množični zastrupitvi podleglo najmanj 15 oseb, med njimi ženska, ki je pred tremi dnevi rodila mrtvo dete. Zdravniki so ugotovili, da gre slednji primer pripisati posledicam smrtonosnega hlapu, ki ga je več ur vdihavala nosečnica.
Ta okoliščina le še potrjuje napoved o dolgoročnejših učinkih plinskega uhajanja, ki je v Bhopalu pahnila ljudi v obup, ki pa je po mnenju samih indijskih časnikarjev pristojna oblast ni vzela zares. Sicer — dodajajo novinarji — bi drugače zdravila preživele žrtve katastrofe, ne pa,
kot v večini primerov, s kortizonom (proti vnetjem v vsej njihovi sploš-nosti), z antibiotiki (proti pljučnim vnetjem) in preprostimi kapljicami proti motnjam v očeh; veliko nesrečnikov je medtem oslepelo, dosti pa jih še bo.
Tisk sicer priznava, da je pri množični zastrupitvi šlo za prvi tovrsten primer, torej za izjemen dogodek, o-čita pa, da za to zadolženi dejavniki niso umeli predvideti tako imenovane druge faze v razvoju metilizocianato-vih učinkov. S tem soglašajo tudi številni zdravniki v New Delhiju, ki so uvideli, da so prve žrtve podlegle preluknjanju pljučnega tkiva, poznejše pa paralizi osrednjega živčnega sistema. Časopisi so tudi ostro napadli zdravniško osebje ameriške družbe UCC, ker je spočetka prepričevalo javnost, da metilizocianat povzroča vnetja, nikakor pa ne smrti.
ZDRAHE V NIKARAGVI
Minister Cardenal (izključeni jezuit) ne uboga Cerkve
MANAGUA — Pater Femando Cardenal, ki ga je vodstvo jezuitskega reda izključilo (po 32 letih), ker se ni odzval pozivu, naj odstopi z mesta ministra za vzgojo v sandinistični vladi, je včeraj izjavil, da ne bo »nikoli zapustil revolucije, ki se bori za reveže, zlasti ne sedaj, ko je pod udarom upornikov, ki jih finansirajo ZDA«. Cardenal je izrazil mnenje, da »Cerkev greši, ko nas hoče oddaljiti od ljudstva« to da je k njegovi izključitvi prispeval osebni papežev pritisk. V Nikaragvi ne izključujejo možnosti, da bodo deležni cerkvenih kazni tudi ostali duhovniki, ki so člani vlade, to sicer zunanji minister Miguel D’E-scoto, minister za kulturo Erneste Cardenal in Edgard Parrales, ki zastopa Nikaragvo pri Organizaciji ameriških držav.
Prvi kamen za mošejo
Slovesnosti ob postavitvi prvega kamna za izgradnjo velike mošeje v Rimo se je včeraj poleg župana Vetereja in zunanjega ministra Andreottija udeležil tudi predsednik republike Pertini	(Telefoto AP)
Na francosko-afriški konferenci v Burundiju
Mitterrandovo soočanje z Afričani
PARIZ — Mitterrandovo soočenje z Afričani — je včeraj na prvi strani naslovil pariški Le Matin glede na to, da se je v Burundiju sredi Afrike začela 11. francosko - afriška konferenca, ki je hkrati eno najbolj obiskanih, a hkrati eno najbolj spotakljivih srečanj na tej ravni. Prejšnjega francosko - afriškega vrha lani v Vittelu v Franciji se je udeležilo 24 afriških državnih poglavarjev. Sedanjemu srečanju v mestecu Bujumbura pa se udeležuje 37 afriških državnih delegacij, med njimi pa je 19 državnih poglavarjev. Zlasti je padlo v oči, da je med. štirimi odsotnimi predsedniki — iz Benina, Nigerija in Toga — tudi Doyen frankofone Afrike, predsednik Slonokoščene Obale Felix Houfouet - Boigny, ki je sicer vedno modri pomirjevalec in zvest zagovornik Francije, ki pa je zdaj kot odločen nasprotnik Gadafija prizadet zaradi francoskega enostranskega u-mika iz Čada. Toliko bolj se je seveda na nastop v Burundiju pripravil sedanji čadski predsednik iz
N’Djamene Hisene Habre, ki še vedno protestira proti grozeči prisotnosti libijskih čet v drugem delu Čada.
Predsednik Mitterrand je že tudi sicer odšel na to potovanje v Afriko s tveganimi kartami. Doma je moral še tik pred odhodom izpeljati nekatere spremembe v francoski vladi. Afričani so namreč dali razumeti, dd se na tej konferenci ne bi radi pogovarjali z odhajajočim Claudom Cheyssonom, zaradi česar je moral iti na pot že novi zunanji minister Roland Dumas. ■Takoj na prvi postaji v Zairu je Dumas skupno z Mitterrandom sproščeno in kljub protokolom odpel ovratnik na srajci in zaznamoval nov stil francoske diplo-
macije. Očitno je, da je Mitterrand skupno s Cheyssonom doslej skušal prenašati v zunanjo politiko vrsto načel in idej iz svoje notranje politike ter kot novo premiso odnosov upo-stavljati odnos Sever - Jug. Vendar pa so se razni solistični poizkusi v tej smeri razbili in zdaj Quai D’Orsay očitno poizkuša spet upeljati klasične prijeme diplomacije.
Že v Kinshasi je moral Mitterrand napeti vse sile, da je užaljenega predsednika Mobutuja prepričal, da je spremenil svoj sklep o bojkotiranju konference v Burundiju in da je končno le odpotoval na to skupno francosko - afriško srečanje, kjer bo njegova prisotnost v odsotnosti Houp-
houeta - Boignyja še toliko bolj vidna. Seveda pa so morali Francozi pustiti za seboj v Zairu tudi obljubo za 100 milijonov frankov novih kreditov. Mitterrand je kljub silni šted-nji v francoski držami blagajni tokrat zaradi ponovne krepitve francoskega ugleda v Afriki vrgel v to turnejo ogromno sredstev in sijaja. Poleg samega letala Concorde je priletelo s predsednikom Francije na 'ta obisk v sredino Afrike še pet drugih posebnih letal s spremstvom in novinarji, pa tudi tovori, kot so bili avtomobili francoskih znamk, ki služijo za protokolarne prevoze konference.
Predvsem pa bo imel težavno na-
logo Mitterrand na sami konferenci’ kjer bo skušal Afričane prepričati’ da je Francija vojaško še vedno do-volj močna, da poskrbi za spoštovanje neodvisnosti tistih afriških držav, ki se čutijo ogrožene, da pa hkrati Fran\-cija noče biti več žandar Afrike km včasih. Obenem bo moral razpršili tudi očitke, da tudi pri svojih diplo-matskih potezah, kot so bili dogovori z Gadafijem, ne upošteva enakopravno svojih afriških zaveznikov, ne da bi pozabil na tiste afriške voditelje, ki so bolj revolucionarno usmerjeni in jim Gadafijevi pristop* niso tako tuji. Predvsem bi naj Pa vsem dopovedal, da je Francija v trenutku, ko je Zahod na sploh za 20 odstotkov zmanjšal svojo pomoč afriškemu kmetijstvu, v bistvu edina država, ki kljub svojim lastnim zadregam povečuje pomoč Afriki, zlasti predelom, kjer vladata suša *rt lakota, izhajajoč iz teze, da je francoska pomoč tretjemu svetu v bistva tudi pomoč Franciji sami.
BOGDAN POGAČNIK
Gospodarski položaj v Furlani ji-Julijski krajini
Videm skoraj prebolel krizo Trst in Gorica še v težavah
TRST — število ur dopolnilne blagajne v industrijskih obratih naše dežele je v prvih šestih mesecih tega leta padlo za približno 4 odstotke v primerjavi z istim obdobjem lani. To je najznačilnejši podatek v raziskavi Deželnega opazovališča za delovno tržišče, ki že vrsto let od blizu spremlja gospodarske tokove in krizne Procese v vseh štirih pokrajinah Furlanije - Julijske krajine v stalnem stiku z državnim zavodom za statistiko (ISTAT) in z drugimi podobnimi specializiranimi ustanovami. »Ti podatki nas ne smejo siliti v nepotrebne triumfalizme, ker za to res nimamo razlogov«, je podčrtal podpredsednik deželne vlade Zanfagnini, ki Je tudi predsednik opazovališča, »končno pa lahko smo hekoliko bolj optimisti, čeprav kriza še zdaleč ni mimo«.
Za padec števila ur dopolnilne blagajne v deželnem okviru se je treba zahvaliti videmski pokrajini, kjer so že vidni prvi znaki gospodarskega preporoda, medtem ko je v ostalih treh pokrajino ah ekonomski po-J?žaj še vedno zelo zaskrbljujoč. To velja zlasti za Trst in Gorico. V tržaški pokrajini je število ur do-
polnilne blagajne naraslo za 12 odst., v goriški pa za približno 18. odst.
Na Goriškem, kjer so v prvem semestru 1984 prešteli nad tri milijone ur dopolnilne blagajne, občutita najhujšo krizo mehanski sektor, ki vključuje tudi tržaško ladjedelnico ter tekstilni sektor. Na Tržaškem (1,4 milijona ur dopolnilne blagajne) se gospodarska kriza odraža v največji meri v železarstvu (Temi), v ladje-delstvu (Arzenal) in v strojnem sektorju (Grandi motori in VM).
Veliko število ur dopolnilne blagajne je treba v Trstu in v Gorici pripisati tudi položaju v nekaterih o-bratih, ki so že nekaj let dejansko zaprti in torej žal že »odpisani« za krajevno gospodarstvo. To velja zlasti za tekstilni sektor, ki sicer doživlja globoko krizo na vsedržavni in tudi na evropski ravni.
Če potegnemo črto nad raziskavo Deželnega opazovališča za delovno tržišče smo priča dvem različnim gospodarskim situacijam: Videm in deloma tudi Pbr-denon, ki postopoma premeščata krizo ter Trst in Gorica, ki kljub nekaterim optimističnim znakom, doživljata še globoko gospodarsko depresijo.
Predsednik SZDL Slovenije obišče SSk
TRST — V soboto bo gost deželnega vodstva Slovenske skupnosti predsednik Republiške konference SZDL Slovenije Franc Šetinc, ki v okviru red-n'h in prijateljskih stikov med organizacijama vrača obisk delegacije SSk v Ljubljani. Osrednje srečanje med zastopstvi SSk in SZDL bo v jutranjih urah v Trstu (na sedežu SSk v Ul. Macchiavelli), popoldne pa bodo gostje 'z Slovenije obiskali Goriško.
Radio-televizijski programi za alpske dežele
TRENTO — Novinarji in programerji radi o-televizijskih hiš iz tistih de-ZeT ki so zastopane v delovni skupnosti Alpe - Jadran, so od včeraj zbrani v Trentu, kjer se dogovarjajo o vrsti radijskih in televizijskih programov. Najden pobude (prireja jo deželni sedež Rad iz Trenta v sodelovanju z deželo Tridentinska Gornje Poadižje) je javnosti posredovati čim širšo informacijo o dejavnosti in stvarnosti delovne skupnosti Alpe - Jadran.
Sestanek o onesnaženju severnega Jadrana
RIM — Določitev najbolj kritičnih stvarnosti, na katerih imajo prednost Primerni posegi;, nujnost, da se prepreči razpršitev finančnih nakazil ; določitev organske politike posegov z odgovornim sodelovanjem zainteresiranih dežel: te so glavne tri smernice, ki jih je včeraj nakazal minister za ekologijo ™ondi, na osnovi katerih se je treba lotiti delikatnega vprašanja onesnaženja gornjega Jadrana; nakazal jih je na sestdnku v palači Chigi, kateremu je Predsedoval podpredsednik ministrskega sveta Ferlani.
Predlogi KPI za reformo deželnega statuta
TRST — Deželno vodstvo KPI je pregledalo predloge reforme deželnega statuta, ki jih je v prejšnjih mesecih izdelala posebna študijska skupina. Po uvodnem poročilu Renza Pascolata in na osnovi najširše razprave so izdelali stališče, da mora re forma statuta zajeti predvsem naslednje točke: 1) vlogo in pristojnosti dežele glede mednarodne politike ; 2) drugačen odnos dežele do države o vprašanjih vodenja gospodarstva ; 3) primarno pristojnost pri zaščiti nacionalnih in jezikovnih manjšin ; 4) specifično vlogo pokrajin v gospodarski, kulturni in družbeni politiki dežele; 5) resnično decentralizacijo funkcij krajevnim ustanovam.
Na osnovi teh smernic bo v kratkem stekla razprava v federacijah in v deželnem odboru KPI z namenom, da bi sprožili čim širše primerjanje stališč tudi z drugimi političnimi, družbenimi in kulturnimi silami naše dežele.
Pripravljen je načrt za koprsko marino
KOPER — člani koprskega izvršne-Ra sveta so včeraj podprli predlog zazidalnega načrta marine Koper, ki Sa po naročilu koprskega Istra -nenza izdelali pri koprskem Invest -.h^oju. Odlok o tem zazidalnem na-crtu naj bi sprejela koprska občin-.. a skupščina na svoji prvi redni se-hkrati pa napoveduje dokaj obe-spremembe na tem praktično ne-zkoriščenem delu slovenske obale med kopališčem Žustema in koprsko Bo-hifiko.
Zdajšnji zanemarjeni videz bi no-a marina in urejena obala v mnogo-pajh popravila. Prav nič nepomem-ni že prvi stik z morjem, ki ga ozivi prišlek. Urejena marina bi se-n°oa ponudila drugačno prvo podobo morju pri Kopru. Postavili naj bi t? T1«! nayidezno črto v smeri izliva . adaševice, delom obalne ceste in za-°tkorn kopališča v Žustemi, od koder
bi proti Kopru morali najprej zgraditi velik Valobran. To bi bili prvi in hkrati najVečji zalogaj (po že zastarelih predračunih naj bi samo zanj potrebovali 300 milijonov dinarjev). Vendar bi omenjeni valobran zaščitil akvatorij bodoče koprske marine (gre za približno 15 hektarov vodne površine) pred vsemi neugodnimi vetrovi, hkrati pa bi ta valobran zaščitil tudi ozemlje današnje Bonifike, kjer se vse bolj razvija športna rekreacijska cona.
Zgradili naj bi 1130 privezov, vendar bo projekt omogočal postopno gradnjo. Na kopmem delu (gre za 7,5 hektarja) bi zgradili še vse tisto, kar potrebuje za normalno delovanje — predvsem približno 1000 parkirišč, ki bi se v zimskem času večji del prelevili v »priveze« plovil na kopnem, upravni objekt, sanitarije, gostinsko -trgovski objekt, objekt za servisno. -
tehnično dejavnost itd. Marina bo lahko izkoriščala že obstoječe nastanitveno zmogljivosti hotela Žustema, razmišljati pa bo treba še na nove zmogljivosti, v okviru te marine naj bi v_ Kopru poskrbeli za razvoj vodnih športov, uredili 50-metrski bazen, ki je ž.e zdaj na kopališču Žustema, nedaleč od tega pa bi turistična organizacija Portorož postavila velik vodni tobogan (aquagun).
Člani občinskega izvršnega sveta so seveda ob tem zahtevali, da bi nosilec naložbe moral v kar se da večji meri upoštevati varovanje okolja, zgraditi primerno kanalizacijo in zbirališče za odpadna olja, hkrati pa to območje tudi primemo ozeleniti. Zdajšnji položaj območja, kjer naj bi postavili marino, z ekološkega stališča res ni zavidljiv.
BORIS ŠULIGOJ
Pogovor z Alexandrom Langerjem
V Innsbrucku smo izpadli kot »narod na pohodu«
TRST — V Innsbrucku je bil septembra letos velik ljudski shod, na katerem je nad 150 tisoč Tirolcev z obeh strani Brennerja počastilo tirolsko vstajo proti Napoleonu in se obenem spomnilo junaške smrti borca za tirolsko neodvisnost Andreasa Hoferja. Manifestacija je imela zelo velik odmev tudi izven tirolskih meja, zlasti v Italiji, saj je po eni strani spet odločno postavila v ospredje južnotiroisko narodno vprašanje, po drugi pa sprožila ostre italijanske reakcije in celo proteste samega zunanjega ministra Andreottija. Od septembra do danes so sc dogajanja v zvezi s tem vprašanjem vrstila z veliko naglico: Per-tini je sprejel vodjo alternativcev Langerja in slovitega alpinista Reinholda Messnerja, voditelj Ju-žnotirolske ljudske stranke (SVP) Magnago je imel v Rimu tiskovno konferenco, Craxi je presenetljivo obiskal Bočen, SVP je imela svoj kongres in še za tri leta potrdila Magnaga za svojega nespornega predsednika, v kratkem pa bo v Rimu srečanje med Craxi jem in južnotirolskim voditeljem. Južna Tirolska je torej kot vidimo spet v središču pozornosti.
O položaju v bocenski pokrajini in o trenutnih odnosih med nemško in italijansko skupnostjo smo se pogovarjali z Alexandrom Langerjem, »črno ovco« tamkajšnjih Nemcev, voditeljem Južnotirolske alternativne liste in ostrim nasprotnikom tako politike SVP kot italijanskih nacionalističnih krogov.
Kako ocenjuješ septembrsko manifestacijo v Innsbrucku?
Vtis imam, da je bil shod zelo podoben vojaški paradi in da so skrajne šovinistične težnje močno prevladale nad upravičenirrp. kulturnimi prvinami proslave. Nekateri so hoteli prikazati naš narod kot »narod na pohodu« s tistimi znanimi neokusnimi transparenti »proč od Italije«. V to skrbno nastavljeno past so padli tudi mnogi dobromisleči Italijani in skoraj ves italijanski tisk, ki je 'spet dokazal, da zelo slabo in površno pozna naše razmere. Po daljšem
molku sta tako lahko spet dvignila glavo nemški nacionalizem in italijanski iredentizem, kar gotovo ni dobro.
Magnago se je na nedavnem kongresu svoje stranke sicer politično distanciral od skrajnežev, ki so zahtevali samoodločbo, oziroma priključitev k Avstriji. Kaj pomeni to njegovo zadržanje?
Pomeni predvsem, da je Magnago zelo spreten politik in da mora stalno posredovati med različnimi »dušami« znotraj SVP. Posledice septembrskega shoda pa so že na dlani, tako da smo sedaj znova priča zaostrenim odnosom med Nemci in med Italijani. Zelo nevarno je, da se med Nemci krepijo tiste sile, ki jim ni samoodločba zgolj politično geslo, ampak tudi cilj, ki ga je treba čimprej in po potrebi tudi nasilno doseči. Zato sem po shodu v Innsbrucku skupno z Messnerjem zaprosil za sprejem pri Pertiniju, kateremu sva predočila nevarnost zaostritve etničnih odnosov pri nas. Predsednik republike je pokazal veliko zanimanje za naša vprašanja in ni rečeno, da je sam svetoval Craxiju, da takoj obišče Bočen.
Ministrski predsednik je res prišel v Bočen in prisluhnil sugestijam in pritožbam vseh političnih in narodnih komponent...
Njegov obisk ocenjujem z mešanimi občutki. V marsičem je bila to propagandistična pobuda, nekaj stvarnega pa je Craxi vendarle povedal. Dal je razumeti, dfc zelo resno ocenjuje južnotiroisko vprašanje in da vlada ne more v nedogled zavlačevati s celovitim izvajanjem paketa. Pozdravili smo njegov obisk nemškega in italijanskega vojaškega pokopališča, čeprav bi rajši videli, da bi se srečal z meranskimi dijaki, ki se že več mesecev borijo proti etnični getizaciji za vzpostavitev boljših odnosov z italijanskimi vrstniki. To pa jim zaradi ostrih nasprotovanj nemških nacionalistov doslej ni še uspelo.
Najbolj sporno vprašanje pri u-resničevanju paketa ostaja še dalje enakopravna raba nemškega jezika na sodiščih. Kaj meniš ti o tem?
Na sodišču je formalno nemščina enakopravna italijanščini, v resnici pa ni tako. Mnogi v sodnem aparatu obvladajo samo italijanščino. To so v glavnem sodniki in višji uradniki, medtem ko je velika večina odvetnikov dvojezičnih. Nevarno je, da pridejo tudi v sodstvu do izraza načela ločenih jezikovnih skupnosti, tako da bi v bližnji prihodnosti utegnili doživeti dve ločeni pravici: eno za Nemce in eno za Italijane, kar bi bil seveda absurd. Mi smo za dvojezično poslovanje na sodiščih, ker smatramo za naravno, da se vsakdo tudi tam izraža v svojem materinem jeziku.
SANDOR TENCE
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
------317_______
»Briga me politika! Videla bosta, da bomo spet Zlgrani. Mali narodi so bili in bodo drobiž za velike, ° med seboj poravnajo račune. Res je, da so Lahi vihje, toda Nemci so še slabši. Karlo, ti ne veš, kako ,° v jesenski ofenzivi pobijali in požigali v Brkinih n Istri. Več so pobili ljudi kot Italijani v vseh treh etih vojne. Seveda, potreben jim je prostor in bi se ^ stegnili do morja.«
»Pa se ne bodo!« je dejal Karlo. »Tu smo jih mi ^ustavili.«
£. »Sami jim bomo težko kos. Jaz računam na Ruse.
aleč so, toda tudi njim diši toplo morje. No ja, če > t ne bodo odrinili Američani. Ti se bodo povezali Lahi, ne z nami.«
. Bečan je rad politiziral. Prepričan je bil, da mo-2a)0 Priti v ItaliP na °blast ljudje, s kakršnimi je bil £ Prt> in da sovraštvo in vojna ne moreta trajati veljak PriP°vedoval jima je, kako so ga na otok pripe-^ K z ladjo. Najprej se je osamil. Najraje je posedal ^ ed skalami, v senci kakega grma. Strmel je v vo-p n° ploskev in v oblake v smeri domačih hribov, lo^ajal se je hrepenenju.-Iz njegovih oči je sijala od-Cn°st, tako da se vanj ni vtikal nihče, kot so se v
nekatere druge. Ni kljuboval, toda s pazniki ni imel posebnih težav. Vsakega, kdor se mu je hotel približati, je zadržal v primerni razdalji. Vsi so vedeli, da je oče upornih sinov in da je na Karla razpisana visoka nagrada. In da ima mnogo sorodstva. Taki ljudje pa so bili po njihovi logiki, ki je vključevala vedno in povsod zakone mafije, nevarni. Polagoma so se z njim zbližali. Elita, ki je vladala med zaporniki in je imela močno organizacijo, ga je sprejela medse. Z njim so preizkušali, kakšne stike bodo navezovali Slovani z drugimi narodi. Slovane so še vedno šteli za celoto in jih niso nikoli oddvajali od Rusov.
Sredi pogovora jih je zmotila Tinka. Povedala je, da se približujejo kmetiji trije konjeniki. Osojnik je vedel, da so ti iz štaba odreda. Šel je ven in priklenil psa na kratko verigo. Počakal je, da so poskakali s konj.
»Kako, Osojnik?« je srednjevisok čmolasec ostrega profila z rdečico ljubitelja vinske kapljice na obrazu pozdravil moža in mu segel v roko.
»Bo že, bo že.«
»Kapetana Karla Masla iščemo. Pri tebi je njegov oče, ki nam bo povedal, kje naj ga dobimo.«
»Imate srečo, Karlo je pri meni. Ujeli ste ga za rep, ker se vrača v brigado.«
Vstopili so.
»Komisar Batog,« se je predstavil, mož, ki je govoril, z njim pa je bil namestnik komandanta odreda poročnik Savo. Ta devetnajstletnik šibke rasti in precejšnje samozavesti se je takoj za komisarjem rokoval z navzočimi. Batog je dejal:
»Karlo, vesel sem te. Osebno se še nisva srečala, poznam te pa. Mene pa pozna tvoj oče, ki nam po-
maga oskrbovati bolnišnico. Pa tudi z vašim Lojzetom se poznalva iz Šercerje ve brigade, kjer sem bil brigadni komisar. Toliko, da bomo vedeli, kaj je kdo.«
Sedli so. Batog, ki je bil govorno zelo sposoben, je samozavestno nadaljeval:
»Karlo, ne bom ovinkaril. V svojem imenu, v imenu mnogih borcev in aktivistov tega kraja ter sporazumno s komitejem partije smo te prišli prosit, da prevzameš poveljstvo odreda. Komandant Miha je padel, odred pa ne more biti brez vodstva. Več kot 400 mož imamo v treh bataljonih in še štabno skupino.
Vse vemo o tebi, tudi to, da si imel v četi, ko je bilo na terenu deset tisoč Italijanov, najmanj izgub.«
Karlo se je zazrl v komisarjeve oči. Bile so trde, toda zanesljive. Namestnik komandanta pa se mu jo zdel še nedozorel, toda še kar znosen in prijeten mladenič.
»Hvala vam za zaupanje. Toda jaz se moram vrniti v Gradnikovo brigado.«
»Karlo, ne skrbi! To, da boš dodeljen k nam, je naša stvar. Predlog štaba odreda, komiteja in okrožnega odbora fronte je že šel na divizijski štab. Vse bo tako urejeno, kot se spodobi.«
Karlu, ki se je vedno odločal nagonsko, je bil všeč predlog odločnega in samozavestnega komisarja, čeprav je skušal biti Batog malo preveč domač. Zato je vprašal, ne da bi pritrdil predlogu:
» Kako pa1 ste zvedeli zame? Prijavil se nisem in kazal tudi ne.«
Batog se je samozadovoljno nasmehnil in pokazal zdrave, močne zobe pod širokimi brki.
»Na področju, ki ga obvladujem, se še miš ne premakne, ne da bi vedel za to.«
etr»n 4 □ tržaški dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK — 12. decembra 1984
Včeraj v dvorani tržaškega občinskega sveta
Claudiu Magrisu podelili nagrado Zlatega sv. Justa
Ob prisotnosti najvišjih krajevnih in deželnih predstavnikov oblasti so včeraj v dvorani tržaškega občinskega sveta tržaški kronisti izročili nagrado Zlatega sv. Justa germanistu, univerzitetnemu profesorju in literatu Claudiu Magrisu. Na svečanosti je bil prisoten tudi predsednik vsedržavne zveze italijanskih kronistov Marcello Marocco. To je že osemnajsta nagrada vidnim Tržačanom, ki so dosegli izredne uspehe ne samo v domačem krogu in ki so ponesli ime Trsta v širši kulturni svet. O tej značilnosti
Seminar o narodnem vprašanju v Trstu
V dvorani Ferrerò na leposlovni fakulteti tržaške univerze (Ul. doU’Università 7) so bo danes ob 10. uri nadaljeval seminar na temo »Narodna vprašanja v Trstu in na vzhodni meji v zadnjem stoletju: srečanja, stičišča in spori«, ki ga prireja Deželni inštitut za proučevanje odporniškega gibanja v sodelovanju z ustanovo IRRS AE. Danes bosta gosta seminarja profesorja Galliano Fogar in Teodoro Sala, ki bosta govorila o narodnem vprašanju v vojnem času.
je v imenu tržaških kronistov govoril časnikar Giorgio Cesare, ki je nagrado tudi podelil. Ob tej priložnosti je izročil tudi kolegu Vladimiru De Marcu diplomo, saj je pričel kot kronist že septembra 1934. leta, sedaj pa dela v tiskovnem uradu dežele.
Tržaški župan Franco Richetti pa je orisal pomen nagrade Zlatega sv. Justa kot širše priznanje vsega me-
sta vsemu uspešnemu in dobremu, kar se ustvarja v Trstu. Nagrajenec prof. Magris pa je ugotovil, da vsak uspeh, pa naj bo majhen ali velik, ni sad naporov ene same, temveč je rezultat dela številnih oseb. Spomnil se je svoje mladosti, ko sta skupaj s sedanjim županom obiskovala gimnazijo Dante in zaključil z nekaterimi prijetnimi osebnimi spomini.
Ministrstvo za prevoze je pred kratkim izdelalo osnutek vsedržavnega načrta za suhozemni in pomorski promet, ki ga morata sedaj dokončno odobriti vlada in parlament. V tem načrtu se ministrstvo zavzema za vzpostavitev dveh temeljnih prometnih zvez (ene vzdolž Tiranskega morja, druge vzdolž Jadrana), ki bi povezovali severni del države z Ju-glam, oziroma z južnimi pristanišči (Neapelj, Bari, Taranto itd). Ta pristanišča naj bi po mnenju ministrstva postala v bodočnosti neke vrste terminali za gospodarsko izmenjavo med Italijo in med prekomorskimi deželami in to z namenom, da se pospeši gospodarski in družbeni razvoj manj razvitih predelov Juga.
Omenjeni načrt je sprožil reakcije ali vsaj pomisleke mnogih gospodarskih krogov in deželnih uprav, zlasti na Severu, ki ne postavljajo v dvom potrebe po razvoju južnih predelov, so pa zaskrbljene zaradi nevarnosti gospodarske emarginacije nekaterih večjih pristanišč, kot so Genova, Trst in Benetke. To zaskrbljenost je na včerajšnji seji deželnega sveta izrazil tudi odbornik za prevoze Di Benedetto v odgovoru na nekatera s ve-' tovalska vprašanja. Di Benedetto je podčrtal, da vlada Furlanije - Julijske krajine nasprotuje temu načrtu, ki je v nasprotju z integriranim prevoznim načrtom Trst - Furlanija - Evropa in tudi s smernicami in z načrti delovne skupnosti Alpe - Adria. S tem v zvezi je dežel-
ni odbornik za prevoze napovedal poseg pri rimski vladi in dodal, da bo ta ena osrednjih tem na deželni pristaniški konferenci, ki bo 24. januarja 1985 v Trstu.
• Pokrajinski svet se bo sestal v ponedeljek, 17. t.m. Na dnevnem redu bodo pretežno upravni sklepi.
pismo uredništvu
V Gropadi težave s cestno razsvetljavo
Ne bi Vas dolgo nadlegovali, vendar smo se primorani še enkrat ogla- i siti v zvezi s cestno razsvetljavo v Gropadi. Dela se resnično vlečejo v nedogled, saj še zdaj nismo prišli do razsvetljave. Nasprotno — zdaj smo v popolni temi. Ni nam prijetno, še hujše pa je skoraj vsa jutra, ko nam izklopijo električni tok in smo onemogočeni pri naših gospodinjskih delih. Do kdaj se bodo poigravali z nami? Posredovali smo pri oblasteh, pri tvrdki sami. Obljubljali so nam, da bodo dela kmalu končana, a ostalo je pri obljubah. Hvala vsem za take obljube!
Naprošamo vas, da bi tudi vi dali kako dobro besedo, da se takoj rešimo tega brezupnega stanja. V naprej prisrčna hvala.
(Sledi podpis)
S seje deželnega sveta
Tržaškemu pristanišču grozi nova gospodarska emarginacija
Drevi ob 20. uri v Prosvetnem domu
Nq,Opčinah zanimiva okrogla miza s člani enotne slovenske delegacije
Drevi bo ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah okrogla miza na temo »Kaj nam pomeni enotnost?«. Sodelovati bodo člani enotne slovenske delegacije in sicer Miloš Budin za KPI, Viljem čemo kot predstavnik Slovencev f videmski pokrajini, Rafko Dolhar za SSk, Marija Ferietič za SSO, Igor Tuta za PSI in Dušan Udovič za SKGZ.
Okrogla miza bo vsekakor priložnost za odkrit razgovor o uspehih, ki smo jih Slovenci dosegli s skupnim in enotnim nastopanjem na množičnih manifestacijah pa tudi v odnosu do oblasti. Prav gotovo bo tudi govor o tem, kako gledajo posamezne stranke in skupine pa tudi posamezni Slovenci na enotnost. Če je namreč potreba po enotnem nastopanju v boju za dosego globalnega zaščitnega zakona potreba nas vseh, potem je tudi res, da pride marsikdaj do različnega pojmovanja enotnosti in tudi do polemik ob posameznih problemih, s katerimi se srečujemo. Iz vseh teh razlogov bo dre višnja okrogla miza zanimiva za vse, ki nas zanima trenuten slovenski položaj pa tudi pot, ki jo bomo morali prehoditi, da dosežemo naše pravice.
Knjiga »Tiha asimilacija« v Inštitutu Gramsci
Inštitut Gramsci F-JK prireja danes skupno s Slovenskim raziskovalnim inštitutom predstavitev knjige Emidi ja Susiča in Danila Sedmaka »Tiha asimilacija«. Gre tokrat za italijanski prevod slovenskega teksta, ki je vzbudil ob prvi izdaji pozornost v slovenski javnosti.
Knjigo bosta predstavila Carlo Tulio Altan in Darko Bratina. Predstavitev knjige bo ob 18. uri na sedežu Inštituta Gramsci v Ul. sv. Frančiška 141. Prisotna bosta avtorja knjige.
Žerjalov film o Tibetu v Nabrežini in Križu
V Grudnovi dvorani v Nabrežini bo drevi ob 20.30 znani kinoamater Aljoša Žerjal predstavil najnovejši film, ki ga je posnel med svojim nedavnim potovanjem po Tibetu. Gre za kratkometraini dokumentarec o tej kitajski pokrajini, ki je obogaten z značilnimi prizori ■ iz tamkajšnjega življenja. Jutri zvečer bo Žerjal predstavil isti film v Domu Alberta Sirka v Križu. Predstavitev filma'o Tibetu je sad sodelovanja med SKD Igo Gruden in KD Vesno.
V openskem Prosvetnem domu na povabilo GM
Mladi mariborski pevci navdušili
Polna dvorana občinstva je v ponedeljek zvečer pričakala 60 mladih pevcev Mladinskega pevskega zbora iz Maribora, ki so, kot gostje Glasbene matice in ob sodelovanju SKD Tabor z Opčin nastopili s celovečernim koncertom v tamkajšnjem Pro svetnem domu.
Komaj kake četrt ure pred začetkom koncerta, so se mladi pevci šele pripeljali na Opčine iz dolgega potovanja, iz daljnega mesta Fissen pri Munchnu, kjer so dan prej nastopili skupno s pevskimi zbori iz Južne Tirolske in Avstrije na prednovoletnem koncertu mladinskih pevskih zborov. Člani domačega društva so jih pričakali s toplim čajem in pecivom, ki sta jih nekoliko okrepčala, predvsem pa sta jih opogumila in ogrela topli sprejem in pozdrav, ki so ju bili deležni tako s strani svojih gostiteljev, kot tudi s strani ob činstva, ki jih je sprejelo navdušeno, hvaležno, tako pač, kot se spodobi zboru, ki je, kljub mladim letom pevcev, dosegel že pet državnih in štiri mednarodna zlata priznanja.
Mladi pevci, ki jih z velikim posluhom in tudi poznavanjem mladinske psihe že vrsto let tako uspešno vodi dirigent Branko Rajšter, so se v prvem delu programa predstavili z izredno lepimi, a zelo zahtevnimi skad-bami Marjana Kozine, Jacobusa Gallusa, Zoltana Kodalyja, Bardosa La-
josa, Alojza Srebotnjaka, Stevana Mokranjca, Redomira Petroviča, Jakova Gotovca, Sama Vremška in Ra da Simonitija. Izvedli so jih s kristalno čistimi, lepo ubranimi glasovi, ki so na nekaterih mestih izzveneli, kot bi človek poslušal nežno igranje orgel.
Drugi del programa je občinstvo, morda zaradi, izbire skladb, še bolj navdušil.
Tu so odlični mladi pevci res dovršeno ' odpeli pesmi Radovana Gobca, Marjana Gabrijelčiča, Mitje Tomca,
Gustava Gonze, Sama Vremška, Borisa Papandopula, Marka Tajčeviča, I za konec pa, ob spremljavi pianistke | Nevenke Hohnjec, še skladbi Camil-le Saint Saensa in Benjamina Brittna.
Reklame za ta večer ni bilo veliko, a dobro blago, pravijo, ne potrebuje ne hvale in ne reklame. To je potr- . dii ponedeljkov nastop mladih pevcev iz Maribora, ki so občinstvo ne samo navdušili, temveč tudi potrdili sloves, ki ga že vrsto let uživajo tako doma kot v svetu.
N. L.
Kandidatne liste za volitve v področne svete didaktičnih ravnateljstev
in ponedeljek volitve v šolske svete
V nedeljo
V	nedeljo in v ponedeljek bodo na naših šolah starši, učitelji, profesorji, vzgojitelji in neučno osebje izvolili svojo predstavnike v področne svete didaktičnih ravnateljstev in v zavodske svete. Drugod v državi bodo italijanski volilni upravičenci izvolili tudi nove okrajne in pokrajinske šolske svete. Slovenski volilci bodo tudi tokrat bojkotirali volitve v te svete, ker slovenski šoli še vedno ni bilo zajamčeno avtonomno upravljanje. Odločitev o bojkotu teh volitev je pred nekaj tedni sprejel Enotni šolski odbor.
V	teh dneh pred volitvami potekajo na posameznih šolah priprave na volitve s pripravljanjem glasovnic in pripravo volilnih komisij. Tajništva šol imajo skratka polne roke dela, da bi zagotovila normalen potek volitev.
Tako starši kot učno in neučno o-sebjo so že sredi novembra predložili ravnateljstvom kandidatne liste. Danes objavljamo seznam kandidatov za volitve v pet področnih svetov didaktičnih ravnateljstev na Tržaškem.
Didaktično ravnateljstvo Sv. Jakob
Starši (kandidatna lista z geslom »Šola uči in vzgaja«) : Sergio Grego-
rič, Majda Slama Beorchia, Majda Premru Grcgori, Marjetica Škrk Pipan, Aurora Čepar Germani, Marko Paulin, Sonja Škabar Rolich, Angela Bunc Sancin.
Učno osebje: Ada Slavec Crevatin, Letizia Krizmančič Dibenedetto, Giuseppina Sossi Sabadin, Neda Iurašek Gravner, Tamara Pauletti Crisma-ncich, Klara Šturman Tul.
Vzgojitelji: Bruna Franko Meterc.
Neučno osebje: Nadja Laharnar.
Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan
Starši (lista »V enotnosti je moč«) : Giovanni Coretti, Vida Goršek Crape-si, Neva Malalan Jagodic, Radivoj Pečar, Nadja Peric Dolhar, Tanja Princi Mamolo, Laura Stokelj Mazziere.
Učno osebje: Mario Adamič, Maria Cesar, Alessandra Montanari, Maria Raffone, Maria Widmar.
Vzgojitelji: Mariza Santi.
Neučno osebje: Giovanna S tocca.
Didaktično ravnateljstvo Opčine
Starši:
Lista »T.K.T.«: Stojan Metlika, Silvana Čuk, Darja Gregori Milkovič, Aldo Kralj, Vlasta Bacchi Grgič, Dora Križmančič Žagar.
Lista »Bodočnost«. Majda Guštin Colja, Mara Rogelja Plesničar, Jelka Danieli Cvelbar, Nadja Brišček Na-talicchio, Marija Guštin Škabar, Nataša Smotlak Tavčar.
Lista »Jadro«: Nelida Ukmar Rusija, Norma Tretjak Bogatee, Annamaria Gulič Rupel, Srečka Košuta Košuta, Natalia Štoka Rustja, Vera Štoka Tence.
Učno osebje: Sonja Caharija Savi, Margherita Cibic Štoka, Draga Skupek Lupine, Zmaga Čuk Vidali, Luciana Bencina Limancin, Maria Maddalena Lipanje Ciacchi, Nada Mezgec Jerman, Nadja Puntar Umek, Mirjan Mikolj.
Vzgojitelji: Magda Stančič Sossi, Loredana Bratož, Magda Škrk Milke vic, Vittoria Križmančič Bergamo.
Neučno osebje: Maja Lukša Rebu la, Saša Mijot Križmančič, Marina Babič Pertot, Francesco Stefani.
Didaktično ravnateljstvo Nabrežina
Starši (lista »Kras«) : Lucia Falle-tig Hrovatin, Slavica Brundula Pertot, Viviana Luksa Brezigar, Boris Ravbar, Maria Pahor Škerli, Anna Maria Durnik Pipan, Nadja Jerič Trampuž, Pia Ciacchi Širca, Gertrude
Peric Osi, Nadja Blasina Milič, Bogomira Trobec Pemarcich.
Učno osebje: Tiziana Vecchiet Kukanja, Nadia Auber Paulina, Irma Le-glòssa Sardoč, Maria Maddalena Pertot Svetlich, Paola Mejak Torcion, Neva Ferluga, Lidia Sossi, Evelina Jeza Vidau, Fortunato Sustersich, Franco Sirca, Ida Doljak Bitežnik, Emilia Pahor Povodnik.
Neučno osebje: Klara Giusto Tornirti, Elide Ferman vd. Venier.
Didaktično ravnateljstvo Dolina
Starši (lista »Naša šola«) : Marina Antončič Grbec, Vilma Barut Tul, Susanna Foravs Santi, Nada Graccogna Sabadin, Cvetka K oži in Vodopivec, Guido Laurica, Majda Mihačič Delise, Vilma Pobego Stoch, Elisa Sancin Smotlak, Magda Sedmak Mahnič, Cvetko Zobec, Alessandra Žerjal Mingot.
Učno osebje: Nevia Bandelli, Alenka Čepar, Bonija Koren, Nevia Ole-nik, Natasja Scabar, Maria Lucia Sedmak, Liliana Svara, Darina Ter-cic, Maria Tul.
Vzgojitelji: Miriam Biecar, Maria Prucar.
Neučno osebje: Evelina Corradini, Emilia Legovich
Jutri volitve v deželno komisijo za slovenske šole
Slovenski šolniki bodo jutri obnfr vili svoje predstavništvo v deželni komisiji za vprašanja slovenskih šol-Komisija je bila ustanovljena po čl-9 zakona št. 932 iz leta 1973 o sl®; venski šoti in razpravljala o najbolj žgočih vprašanjih našega šolstva.
Komisijo sestavljajo deželni šolski skrbnik, ki ji tudi predseduje, gori' ški in tržaški šolski skrbnik, en šolski inšpektor, en ravnatelj slovenski® višjih srednjih šol, en ravnatelj nižjih srednjih šol, en didaktični ravnatelj, en profesor vLšje srednje šole, en pr<^ fesor nižje srednje šole, en učitelj, trije predstavniki, ki jih imenuje tržaška pokrajina in dva predstavnika, ki ju imenuje goriška pokrajina. Mandatna doba traja dve leti.
Deželni Sindikat slovenske šole ic ob letošnjih volitvah na osnovi dogovora med obema pokrajinskim» sekcijama predlagal sledeče kandidate: za višjo srednjo šolo: prof. Sam» Pahorja; za nižjo srednjo šolo: prof-Leopolda Devetaka; za osnovno šolo: učitelje Marijo Čač, Mirjan Mikolj i° Marka Paulina.
Ravnatelji višjih in nižjih srednjih šol ter didaktični ravnatelji se bodo kar med sabo domenili o kandidatih-

Italijanski ravnatelj prejel zagotovilo Morda že jutri reden pouk na Katinari
Katinarska zadeva se bo v prihodnjih dveh dneh bržda končno razpletla. Italijanski didaktični ravnatelj je namreč včeraj dobil zagotovilo higienskega urada Krajevne zdravstvene e-note o varnosti učilnice v bivši policijski kasarni na Reški cesti. Že danes bi moral zato poskrbeti za preselitev enega od razredov italijanske osnovne šole v novo učilnico. S tem se bo izpraznila učilnica v pritličju šolskega poslopja v Ul. Marchesetti, v katero se bo, po predvidevanjih, jutri vselil eden od razredov slovenske osnovne šole Fran Milčinski. Na slovenski šoli bo tako tri mesece po za-, četku šolskega leta končno lahko stekel reden pouk.
Vest o zagotovilu higienskega urada italijanskemu ravnatelju je že včeraj zjutraj prejela tudi slovenska didaktična ravnateljica. Vse kaže, da je bilo tudi to »zadnje« zavlačevanje s Predajo nove učilnice italijanski o-snovni šoli odveč. Vodja higienskega urada dr. Botteghelli je namreč izjavil, da bi bila že z najnujnejšimi deli zagotovljena varnost v učilnici. Tem uajnujnejšim zahtevam, prepleskanju, Popravilu šip, ureditvi električne napeljave in varnosti pred šolo, je bilo zadoščeno že konec preteklega tedna.
Področni svet svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva je medtem vče-
raj zjutraj spet poslal tržaški prefekturi brzojavko, v kateri je sporočil o-blastem, da se je reševanje prostorske stiske spet zataknilo. Nekaj ur zatem je prišlo do zagotovila, ki se-
daj končno omogoča preselitev v bivšo policijsko kasarno. Od jutri dalje bi morali torej vsi katinarski otroci sedeti v primernih klopeh in slediti pouku v svojih učilnicah.
Sosednji kraji in ljudje v SK
Sinočnji torkov večer v Slovenskem klubu je bil posvečen zamejski oddaji »Sosednji kraji in ljudje«, ki je že 30 let na sporedu Radia Koper. O njej je spregovorila novinarka Neva Lukeš (v ospredju na sliki), ki to oddajo vodi od samega začetka. Gost večera je bil tudi Mladinski zbor iz Trebč, ki ga vidimo na sliki. O večeru bomo še poročali
Preveč je nepravilnosti in nejasnosti
CGIL za strožje nadzorstvo nad vsemi javnimi natečaji
Vedno več ljudi sodeluje na natečajih za vstop v javne usfenove (občina, dežela, pokrajina, pošta in železnica), razpoložljivih mest pa je žal vedno manj. Spričo tega in tudi spričo domnevnih nepravilnosti, do katerih često prihaja pn teh natečajih, je pokrajinsko vodstvo CGIL sklenilo predlagati drugim sindikalnim organizacijam skupne akcije in skupne pobude za večje nadzorstvo nad temi natečaji, pri katerih sodelujejo pretežno mladi. To vprašanje, menijo na CGIL, je tesno povezano s številnimi odprtimi problemi delovnega tržišča in mladinske (ne) zaposlitve na sploh.
CGIL je tudi mnenja, da so sindikalne organizacije doslej vse preveč podcenjevale ta vprašanja, kot dokazuje tudi nedavni zaplet dogodkov znotraj ' KZE, kjer tp morali sindikati zahtevati takojšnjo revizijo vseh natečajev oziroma njihovih pravilnikov.
Izšel Vestnik Odbora za šolstvo pri SKGZ
V začetku tedna je izšel v Trstu Vestnik Odbora za šolstvo pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi. Nova publikacija je v tej »enkratni številki« skoraj izključno posvečena
bližnjim volitvam v šolske zborne organe, z obrazložitvijo o bojkotu volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete, kratkim pregledom sestave in nalog šolskih organov in vlogi šolskih okrajev in pokrajinskih šolskih svetov. Vestnik, v katerem je tudi prispevek o izkušnjah katinarske »a-fere«, je skratka dragocen priročnik za starše, učitelje, profesorje, vzgojitelje in neučno osebje, ki se bodo v nedeljo in v ponedeljek udeležili šolskih volitev.
Jutri srečanje z Zlobcem in Damianijem
Jutri bo ob 18. uri na sedežu Trgovinske zbornice. Ul. S. Nicolò 7, pomemben kulturni večer, na katerem bosta sodelovala literarni kritik in zgodovinar Roberto Damiani in pesnik Ciril Zlobec.
Damiani bo v uvodu večera predstavil Zlobčevo pesniško in prevajalsko delo. Naj omenimo, da je letos Zlobec prejel v Italiji dve pomembni nagradi in sicer nagrado za poezijo Regium Julii, za prevajalsko delo pa Montalejevo nagrado.
Zlobec bo po Damiqnìjevem uvodu govoril na temo »Kultura in politika v Jugoslaviji danes«.
Večer prireja Narodna in študijska knjižnica v Trstu.
Družabna prireditev ob 25-letnici ŠZ Bor
Modni defile ju je pretental
Se velike težave
Jubilejno leto ŠZ Bor se polagoma bliža k svojemu koncu. Društvo je Priredilo ob svoji 25-letnici vrsto po-častitvenih prireditev, v petek pa bo proslavljanje četrtstoletnice svojega obstoja sklenilo s prireditvijo za svoje člane in prijatelje društva.
Na stadionu »1. maj« bo namreč Priredilo v petek zvečer družabno Prireditev, v okviru katere bodo prisotni preživeli prav gotovo sproščen prijeten večer. Družabnost bo namreč vodil znani voditelj zabavnih oddaj ljubljanske televizije Mito Tre-
falt, ki je za to priložnost pripravil vrsto vedrih točk, med katerimi ne bo manjkalo zank in ugank. Udeleženci večera bodo živo sodelovali v programu, najuspešnejši reševalci posameznih nalog in ugank pa bodo bogato nagrajeni.
Ker bo celotno srečanje potekalo ob zvokih znanega orkestra zabavne glasbe, poskrbljeno pa bo tudi za napitek in prigrizek, lahko že kar napovemo, da tistemu, ki bo v petek ob 20. uri obiskal to Borovo prireditev, gotovo ne bo žal.
Polnoč, ura strahov in zakrknjenih ponočnjakov je že odbila, ko sta 41-letni Giordano Marsich ter 36-letni Antonio Gorza iz Ul. Commerciale 158/1 oz. 115, majavih nog a složno zavila v bivšo pivnico Dreher, ki je javnosti že dalj časa zaprta. Predsi-nočnjim pa je v glavni obokani dvorani potekal zasebni modni defile, a to naših okajenih možakarjev sploh ni motilo. Stopila sta do točilne mize in naročila pivo. Kajpak so jima razložili, da je pivotoč že dolgo tega zapečatil veho. Žejna prišleca pa se nista dala kar tako ter pričela nadlegovati manekenke in prisotne goste. Natakar je oba nepridiprava pospremil iz lokala, ju postavil na cesto ter jima pred nosom zaklenil vhodna vrata. To pa dvojici ni šlo v račun: z golimi rokami sta se lotila zapahnjenih duri, razbila osem šip, se pri tem še pošteno ranila ter nadse priklicala srd lastnika in poseg policije. Na kraju samem ju je v lisice uklenil zapriseženi stražnik, na poziv 31-letnega Maura Stocca iz Slivnega pa je prihitela patrulja agentov letečega oddelka, ki so oba razgrajača odpeljali v glavno bolnišnico. Tu so jima
Darujte v sklad
Mitje Čuka
obvezali rane, iztreznjena veseljaka pa sta o neljubem dogodku povedala malce milejšo verzijo, a niso jima verjeli, pač pa so jima predložili račun za razbite šipe.
V Krminu srečanje vodstev SSk in KD
V Krminu sta se v ponedeljek zvečer sestali delegaciji deželnih vodstev Slovenske skupnosti in Krščanske demokracije, ki sta ju vodila predsednik deželnega sveta SSk Dolhar in deželni tajnik KD Longo. Na sestanku, ki so se ga udeležili tudi predsednik deželnega odbora Biasutti in nekateri parlamentarci KD iz Furlanije - Julijske krajine, je tekla beseda tako o odnosih med strankama kot tudi o trenutnem položaju naše narodnostne skupnosti v luči potrebe po izglasovanju globalnega zaščitnega zakona.
• Jutri ob 19. uri se na Opčinah se stane rajonski svet za vzhodni Kras, ki bo med drugim razpravljal o vprašanju razprodaje jusarskih zemljišč. S tem v zvezi je bila predložena resolucija, ki ostro obsoja županov odgovor o tem vprašanju.
Seminar trebenskega mešanega zbora
Mešani pevski zbor Primorec iz Trebč je imel konec tedna dvodnevni izpopolnjevalni seminar v Strunjanu, na katerem so sodelovali tudi člani mešanega mladinskega zbora Tabor z Opčin. V soboto so se udeleženke in udeleženci seminarja pod vodstvom dirigentk Vilme Padovan in Nidije Sivitz Ukvarjali z vokalno tehniko in s podobnimi tehničnimi vajami, v nedeljo pa so si pridobili novega znanja ob sodelovanju prof. Jerneja Fabjančiča, dirigenta ljubljanskega akademskega zbora »Tone Tomšič«, s kterim so vadili Merkujevo »Pesem s Krasa« in eno izmed Gastoldijevih renesančnih skladb. °b koncu seminarja, ki je lepo uspel, sta imela oba zbora nastop v strunjanskem hotelu Svoboda.
Predlogi deželne CGIL za energetsko politiko
Na sedežu Časnikarskega krožka bo v petek ob 9. uri srečanje na temo ^Predlogi CGIL za energetsko politiko v Furlaniji - Julijski krajini«. Uvodo-fua bo spregovoril deželni tajnik CGIL Pasqual, osrednje poročilo pa bo «nel predstavnik departmaja za energijo pri sindikatu Sossi. Sledila bo razprava, katere zaključke bo povzel vsedržavni tajnik FNLE Genovese.
Proces proti trgovcema 8 kavo preložili
Proces po hitrem postopku proti tržaškima trgovcema s kavo Enricu Breinerju in Ernestu Iichtensteinu, ki s*-a obtožena nedovoljenega izvoza Valute v višini 119 milijard lir, so včeraj preložili. V sodni postopek je namestnik državnega pravdnika Olivero Origani vključil tudi Luciana . cehnerja iz Rima in Paula Andresa 12 Bočna. Tudi onadva sta trgovca s kavo, vendar Origani ni zanju pod-P*83! zapornih nalogov, ampak le sod-prijavo. Sicer pa sta tudi tržaška trgovca na svobodi, saj ju finančni stražniki niso mogli aretirati, kajti “rigani je izdal zaporni nalog, ko sta bila v tujini, od koder se še ni-sta vrnila.
' I*adla je z mopeda
Včeraj nekaj po polnoči so v boi-JUsnjco na Katinari sprejeli 26-letno n/Uiielo Famore por. Abrami, ki se je ponesrečila pri padcu z mopeda. A-(riutvijeva je v Drevoredu D’Annunzio dia v avtomobil, ki je pred njo ne-h* °™a zavrl. Pri padcu si je A-amijeva izpahnila levi kolk in zlo-Jrd stegnenico. V bolnišnici se bo t>0vala zdraviti 90 dni.
J* Danes zjutraj se sestanejo Jena vodstva CGIL, CISL in I
razšir-
v.„ v.v,— v— ... UIL za dé*av° š ti nume splošne stavke vse-davnega značaja. Stavka bo v Trstu St. torek, 18. t.pi z manifestacijo in Iz vodom v ostalih pokrajinah deželi bodo stavkali že danes.
Po 23 dneh akcije, ki ni rodila uspehov
Protest končal... v bolnišnici
Protest 36-letnega Lucina Rusconi-ja se je včeraj vsaj formalno končal, toda na način, ki ga prav gotovo ni zadovoljil, še manj pa je v čast javnim inštitucijam. Potem ko se je z verigami že 23 dni zaporedoma vklenil na glavna vrata občinske palače, da bi tudi s tem spektakularnim de jan jem opozoril nase in na potrebo po stanovanju ter zaposlitvi, je njegova prisotnost očitno preveč bodla v oči, tako da so včeraj, malo pred svečano podelitvijo zlatega sv. Justa germanistu Magrisu, občinski možje sklenili znebiti se te »nadloge«.
Okrog 11. ure so se Rusconiju približali mestni redarji, ki so ob pomoči občinskih vratarjev skušali presekati verige. Namera je porodila v vklenjenem Rusconiju odločen protest, prišlo je do prerivanja in ostrega o-gorčenja mimoidočih, ki so izrekli na račun občinskih upraviteljev reko neponovljivih žaljivk. Ozračje je postalo tako napeto, da so se mestni redarji, tudi spričo nenadne slabosti, ki je zajela razburjenega Rusco-nija, odločili za drugo, manj nasilno varianto in poklicali rešilec RK. Zdravnik Franco Humar je ob prihodu ugotovil, da bi moral Rusconi v boinišnido, ker je doživel manjši srčni napad. Pri tem naj spomnimo, da ima Rusconi že od rojstva hudo obliko sladkorne bolezni, kar mu je povzročilo popolno slepoto levega očesa (na desnem vidi le za cJve desetinki) in okvare živcev na nogah, tako da se premika z izredno težavo. Slika je še bolj dramatična, če doda-
Zdravnik Rdečega križa meri Rusconiju pulz
mo, da se je pred devetimi dnevi odločil tudi za gladovno stavko.
Ker se Rusconi ni hotel odvezati in stopiti na rešilec, zdravnik Humar pa ni mogel oditi, saj bi ga lahko obtožili, da ni nudil pomoči, so odgovorni poklicali dežurnega namestnika javnega tožilca, ki pa ni mogel (ali ni hotel) na kraj. Pred občinsko palačo je nato prišel dežurni psihiater Torresdni, ki je lahko le ugotovil, da je Rusconi priseben. Zadeva je spričo vseh teh zapletijajev postajala
prava groteska, saj nihče ni bil pristojen, ljudje pa so se zbirali v množico
Zadnja varianta, da bi zbrali tri zdravnike, ld naj bi skupno odločili, da je za Rusconija zdravljenje v bolnišnici obvezno ir» bi ga torej lahko prisilno hospitalizirali, je stvari premaknila z mrtvega tira: sam Rusconi je odločil, da se odveže in da se napoti v bolnišnico, kjer ga bodo sprejeli v petek. Medtem čaka na rešitev svojih problemov ...
v smetarski službi
Tržaški občinski odbor je na svoji zadnji seji proučil položaj na področju smetarske službe, ki postaja iz dneva v dan bolj zaskrbljujoč spričo dejstva, da uslužbenci zaradi znanega sindikalnega spora ne opravljajo več nadurnega dela. Zato občinska u-prava spet poziva vse občane naj smotrno in racionalno uporabljajo posode za smeti in »plastične zvonove« za zbiranje odpadnega stekla.
Obnovili vodstvo Zbornice lekarnarjev
V prejšnjih dneh so bile volitve za obnovo Zbornice lekarnarjev, ki se jih je udeležilo 215 tržaških farmacevtov. S 163 glasovi je bil že osmič zapored potrjen za predsednika zbornice dr. Diro Papo, v odbor pa je bil izvoljen tudi slovenski lekarnar dr. Franjo Bole.
Javna skupščina na Kolon ji
Rajonski svet za Kolonjo in Škorkljo je sklical za jutri, 13. t.m., ob 17.30 javno skupščino, da bi seznanil prebivalce rajona o delovanju sveta v letu 1984 in o njegovih programih za prihodnost. Skupščina, na katero so povabili tržaškega župana in občinske ter pokrajinske odbornike, bo na sedežu občinske izpostave v Ul. Cotogna 30.
Predvidevanja o bibavici v Tržaškem zalivu
Laboratorij za pomorsko biologijo pod Nabrežino je tudi letos pripravil in izdal publikacijo o predvidevanjih o bibavici (plimah in osekah) v Tržaškem zalivu za leto 1984. Publikacija ima naslov Nova Thalassia. Praktično izvedbo dela, ki obsega tudi vrsto grafikonov, so zagotovili tehniki in raziskovalci vramenoslovskega inštituta CNR v Trstu. Kogar zanimajo predvidevanja o gibanju plime in o-seke v prihodnjem letu, se vsekakor lahko tudi obme na Laboratorij za pomorsko biologijo na obalni cesti pri Brojenti. Umik za javnost je od ponedeljka do sobote, od 9. do 13. ure (tel. 224400).
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi drage
Paole Rebec vd. Slamič
Svojci
Trst, 12. decembra 1984 (Občinsko pogrebno podjetje)
Pri osmrtnici je bdi pomotoma naveden priimek pokojnice in sicer: Paola Remec namesto Paola Rebec.
Dramska skupina KD Tabor gostovala v Mačkoljah
Dramska skupina SKD »Tabor« z Opčin je v nedeljo že drugič v dveh tednih gostovala v Mačkoljah pri KD »Primorsko«. Tokrat se je članom društva predstavila kabaretna skupina z veseloigro »Mali tabor starih ali Beseda 1984«. Predstava novi podnaslov »Večjezični plurilingvisti-čni eksperiment ali kahlica zdravega humorja za duševno mlade«. Njen avtor je Drago Gorup, ki je delo tudi zrežiral. Obisk v Srenskj hiši je bil tudi tokrat nad — poprečen in da gre za kahlico zdravega humorja je jasno pokazal odziv občinstva. Beseda z uglajeno kretjo »pošinfa« levo in desno, srž celotnega dela pa je neurejeni položaj Slovencev v Italiji v luči obljub in pričakovanj zaščitnega zakona in pa dvolični odnos javnih uprav na Tržaškem glede dvojezičnosti, pri katerem je levji delež odmerjen prvemu občanu Trsta, (ris)
Miklavžev obisk na Opčinah in Repentabru
Med svojim dolgim popotovanjem se je sveti Miklavž tudi letos ustavil na Opčinah. Svoj obisk pri openski mladini je najavil za sredo, 5. decembra. Ta dan so se v dvorani Finžgar jevega doma, ki je bila za to priložnost že skoraj pretesna, zbrali v spremstvu staršev otroci vseh starosta, polni želja in nestrpnih pričakovanj. Miklavžev prihod je s prisrčnim otroškim petjem pozdravil otroški pevski zbor »Vesela pomlad«, ki ga vodi Farane Pohajač. Sledil je nastop otroške igralske skupine, ki jo vodi prof. Lučka Susič. Kot je že običaj, je prof. Susičeva tudi letos napisala za tole priložnost veselo igrico, ki ji je dala naslov »Majhen nesporazum«.
Tudi tokrat se je izkazala s svojim izrednim posluhom do otroške duše, saj je v igrico vpletla neštete posrečene domislice iz otrokovega vsakdanjega življenja. V igrici so nastopili : Barbara Pavat, Valentina Repinc, Mitja Ozbič, Matija Dane v, Vanja Cvelbar, Massimiliano Clari, Matej Susič, Suzana Ciocchi, Romina Pauluzzi, Tamara Operti, Martina Carli, Kristina in Daniela Bogateč, Barbara Toros in Mojca Milič. Svoje vloge so podali prepričljivo in predvsem doživeto. Prof. Susičevi smo dolžni priznanje za njeno plodno u-stvarjalno delo na področju otroške literature, pa seveda tudi za požrtvovalno delo z mladimi. Sama si je tudi tokrat zamislila sceno in poskrbela za kostume.
Miklavževanje so pripravili tudi na Repentabru. Otroci so se zbrali 9. decembra popoldne kar v domači cerkvi na repentabrskem griču. Tu sta z veselo pesmijo pričakala Miklavža OPZ in M1MPZ »Zvonček« pod vodstvom Loredane Guštin in Toneta Bedenčiča in ob glasbeni spremljavi domačega ansambla, ki ga vodi Franko Guštin. Prijatelja otrok je s pesmijo pozdravil tudi ženski pevski zbor »Repentabor«, ki ga prav tako vodi Tone Bedenčič, openska mladina pa je ponovila uspelo igrico »Majhen nesporazum«.
Tudi letos se je Miklavž poslovil z zadovoljivo ugotovitvijo, da je med nami tudi lepo število mladih, ki se v pričakovanju Miklavževih darov poleg običajnih šolskih obveznosti u-dejstvujejo tudi na širšem kulturnem področju. (M.D.)
kino
Ariston 16.00 — 22.00 »Orwell 1984«. Režija M. Radford. R. Burton, J. Hurt. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 15.30 — 22.00 »Un corpo che urla di piacere e di lussuria«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Domani mi sposo«. J. Calà, M. Cariucci, I. Ferrari K. Huff.
Excelsior 17.30, 19.45, 22.15 »Per vincere domani - The karate Kid«.
Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »L'allenatore nel pallone«. Lino Banfi. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Possedute dal piacere*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Telefonate erotiche di una matrigna«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 — 22.15 »Fenomeni paranormali incontrollabili«.
Mignon 17.00 — 22.15 »Top secret!«.
Aurora 16.00 — 22.00 »Indiana Jones e il tempio maledetto«. H. Ford.
Capltol Danes zaprto.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Ragazze erotiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Conoscenza carnale«. J. Nicholson.
Radio 15.30 — 21.30 »Body talk, un corpo da amare«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »La traviata«, povedan mladini pod 18. letom.

■^GLEDALIŠČE ” V TRSTU
Kulturni dom
IVANKA HERGOLD PARACELS
(ASKLEPIJU SMO DOLŽNI PETELINA)
Krstna uprizoritev Režija: BORIS KOBAL
PREMIERA:
v petek, 14. t. m., ob 20.30 -abonma red A - premierski ;
PONOVITVE:
v soboto, Id. t. m., ob 20.30 -abonma red B - prva sobota po premieri;
v nedeljo, 15. t. m., ob 16. uri -abonma red C - prva nedelja po premieri.
gledališča
VERDI
V	petek, 14. t. m., ob 20. uri, red C/E, osma predstava opere »Orfej in Evridika« C. W. Glucka. Dirigent Jose Cellario, režiser Alberto Fassini.
ROSSETTI
Danes, 12. t. m., ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro Eliseo predstavila Shakespearjevo delo »Hamlet«. Režija: G. Lavia. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri glavni blagajni.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Do 16. t. m., bo v gledališču Cristallo na sporedu »Tango viennese« Petra Tur-rinija. Nastopata Ariella Reggio in Dario Penne. Predstave so vsak dan ob 20.30, ob nedeljah ob 16. uri, v ponedeljkih počitek. Vstopnice so v prodaji pri UTAT, Pasaža Protti 2. Za informacije telefonirati na tel. št. 741-475, La Contrada.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana Slovenske filharmonije
V	petek, 14. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Koncert v spomin Fritza Reinerja.
Srednja dvorana
V	petek, 14. t. m., ob 20. uri: Leta odločitve (Slovesna predstavitev novega slovenskega filma).
Okrogla dvorana
Jutri, 13. decembra, ob 19. uri: Literarni večer Branka Rudolfa.
V	petek, 14. t. m., ob 22. uri: Petkov nočni program.
Mala dvorana
Danes, 12., in jutri, 13. t. m., ob 10. in 12. uri: Plesni kulturni dan (Zaključeno za šole).
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes. 12. t. m., ob 8.30, 10. uri in 11.30: F. Rudolf »Gozdne živali«. Predstava za osnovno šolo Dobrovo v Goriških Brdih.
Danes, 12. t. m., ob 10. uri, 11.30 in 13. uri: V. Pečjak - E. Aberšek »Drej-'ček in trije Marsovčki«. Predstava v Idriji. Izvaja skupina Mladinskega odra pri PDG.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 12. decembra ALJOŠA
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.44 — Luna vzide ob 20.18 in zatone ob 11.12.
Jutri, ČETRTEK, 13. decembra LUCIJA
Vreme včeraj: temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1022,4 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 13,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Morgana Calligaris in Matteo Rovina.
UMRLI SO: 77-letni Bruno Cok, 89-letna Emilia Vremec vd. Hrovatin, 71-letna Albina Meton vd. Vercon, 74-letna Luigia G ai otto vd. Boccalon, 82-letni Giuseppe Farina, 86-letni Ettore Trost, 83-letna Rosa Predonzan, 78-letni Enrico Benevol, 72-letni Enrico Recchia, 77-letni Carlo Hervatin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
Odbor Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje iskreno Čestita
NEVI LUKEŠ
ob prejemu plakete boja in dela SKGZ.
Prednaročitina za Primorski dnevnik za leto 1985
CELOLETNA....................... 80.500 lir
MESEČNA......................... 10.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 80.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 28. februarja. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Monlecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. mala 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure
Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka:
Tekoči račun št. 1192
Hranilnica In posojilnica na Opčinah:
Tekoči račun št. 1718 Kmečka banka - Gorica:
Tekoči račun št. 8333
Kmečka In obrtna hranilnica in posojilnica v
Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03
Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči:
Tekoči račun št. 269/03
Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob:
Takočl račun št. 654/23
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na srečanje s pesnikom
CIRILOM ZLOBCEM
»Kultura in politika v Jugoslaviji danes«
Trst - Trgovinska zbornica, Ul. S. Nicolò 7 - jutri, 13. decembra 1984, ob 18. uri.
Prireditve in »poročila kulturnih društev in organizacij
KD Rdeča zvezda vabi vse otroke od 5. do 10. leta starosti, naj se pridružijo novemu otroškemu pevskemu zboru. Prvi sestanek s starši otrok in zborovodjo bo v soboto, 15. t. m., ob 15.30 v društvenem prostoru v Saležu. Informacije po telefonu na št. 229-127 od 14. do 15. ure.
SKD I. Gruden in KD Vesna prirejata predvajanje zadnjega filma Aljoše Žerjala »Tibet«. Danes, 12. t. m., ob
20.30	v Grudnovi dvorani v Nabrežini in jutri, 13. decembra, ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu.
KD I. Grbec priredi 14. decembra ob 20. uri v društvenih prostorih RAZSTAVO MILKA BAMBIČA in koncert PIANISTKE VILME PADOVAN. Vab ljeni!
KD Vesna prireja v nedeljo, 16. t. m., ob 17.30 v Domu A. Sirk v Križu gostovanje gledališke skupine krožka »F. Basaglia«, ki bo uprizorila delo »Antonio Freno«. V glavni vlogi Claudio Mi-sculin.
KD F. Venturini priredi SILVESTROVANJE. člani se lahko javijo do 20. t. m. ob sredah in sobotah v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Po tem datumu bo vpisovanje odprto vsem.
SKD I. Gruden iz Nabrežine vabi v soboto. 15. t. m., ob 20. uri na ogled veseloigre »PARIZ JE PAČ PARIZ« v izvedbi amaterskega odra J. Štoka s Proseka - Kontovela.
KD Lipa - Slovan - Primorec vabijo v soboto, 15. t. m., ob 20. uri v kinodvorano v Bazovici na gostovanje dram ske skupine SKD Dobrač s Koroškega. Uprizorili bodo kriminalko SVETI PLAMEN.
Tabor mladih vabi v nedeljo, 16. t. m., ob 19. uri na PLES v Prosvetni dom na Opčine.
SKD Barkovlje obvešča, da bo jutri, 13. t. m., ob 20.30 redna odborova seja.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Dne 10. decembra je praznoval ni dan in obletnico poroke naši nečakinja DRAGICA ŠČUKA por iz Križa pri Tomaju. Mnogo zdr sreče v življenju ji želijo stric teta Iva in družina Vodopivec i ter vsi, ki jo imajo radi.
SKD Tabor - Opčine iskreno .svojemu članu BRANKU LAKOV DRUŠTVENI PRODAJALNI NA
SKGZ °b Prt‘iCmu zasluž(‘n'h i Folklorna skupina SKD Tabor čine iskreno čestita NADJI KI ob prejemu zasluženega priznanja
é	----------
V gledališču slavje, že pred premiero! Drug za druoim sta privekala
KATARINA in JERNEJ
Nejki in Borisu čestitajo
kolegi SSG
A	--------------
Nejka, Boris, Katarina in Jernej — nova družina. Čudovitih dvojčkov bera: to življenjska je premiera!
Ploskajo ji
Marko, Miran, Nadja in Sergij
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
javlja, da bo zaključilo leto 1984 in proslavilo prihod novega leta 1985 dne 26. t. m. (sv. Štefan) v k raški gostilni. Odhod z Oberdanovega trga ob 9. uri. Vpisovanje vsak torek in petek v Ul. Valdirivo 30 (II. nadstr.) od 17. do 19. ure ali telefonsko v opoldanskih urah na št. 732-858.
darovi in prispevki
V	spomin na Ginota Pulitanoja darujeta Angela Sferzi in Marija Danev -Krevatin 10.000 lir za sklad M. čuk.
V	počastitev spomina Tamare Frančeškin darujeta Danica in Stana z družino 20.000 lir za folklorno skupino Rdeča zvezda.
Ob četrti obletnici smrti Zorka Rebule daruje žena Danica 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina Tamare Frančeškin darujeta Jordan in Laura 10.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Marije Švab por.- Bloccari darujejo družine Rudež, Scapin in Mikac 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob četrti obletnici smrti drage Gizele Bucik daruje sestra Olga 20.000 lir za sklad M. Čuk.
Ob 30. obletnici smrti nepozabne mame Malke Pertot darujeta Jelica in Vlasta 30.000 lir za TPK Sirena in 30.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
V	počastitev spomina požrtvovalne sestre Ester darujejo Pavla. Tončka in Sava Kolarič ter Olga Petelin in Janka Gruden 50.000 lir za sklad M. Čuk.
V	spomin na Ado Hrovatin darujeta
Marija in Štefanija Jančar 25.000 lir za sklad M. Čuk.	,
V	spomin na Ado Hrovatin daruje družina Rudi Jančar 50.000 lir za sklad M. Čuk.
V	spomin na Karla Ostrouško darujeta Bruna in Pepi Milič 10.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Tamaro Frančeškin daruje Zvonko Milič 10.000 lir za folklorno skupino Rdeča zvezda.
V	spomin na Karla Ostrouško darujeta Angelo in Marija Milič 15.000 lir za pevski zbor Rdeča zvezda.
V	spomin na Alojza Veršo daruje Karlo Furlan 20.000 lir za ženski zbor Prosek - Kontovel.
N.N. prispeva 50.000 lir za vzdrževanje Doma A. Sirk v Križu.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
menjalnica
11. 12. 1984
Ameriški dolar							1.890.—
Kanadski dolar							1.420.—
švicarski frank							743.—
Danska krona .							170.-
Norveška krona							211.—
švedska krona .							213.—
Holandski fiorini							543.—
Francoski frank							199.—
Belgijski frank							29.—
Funt šterling .							2.275.—
Irski šterling .							1.900.—
Nemška marka							614.—
Avstrijski šiling							87.—
Portugalski eskudo							11.—
Japonski jen .							6,—
Španska pezeta							10.-
Avstralski dolar							1.400.—
Grška drahma .							14.—
Debeli dinar							8.—
Drobni dinar .							7,-
'SIOKS
BANCA Dl Cni-DITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA K Fi . D I T N A BANKA
S. r, A.
Tfl 1.5T - UI.ICA i FILITI IO - r\M Gl-Atir
razna obvestila
Slovenski taborniki v Italiji RMV -Trst in Gorica sklicujejo redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 16. t. m., ob 10.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
SKD Tabor - knjižnica P. Tomažič in tovariši: danes, 12. t. m., v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20. uri okro^ gla miza na temo »Kaj nam pomeni enotnost». Sodelovali bodo člani enotne slovenske delegacije.
Consorzio agrario v Trstu obvešča vse kmetovalce, ki odkupujejo gorivo za kmptijske stroje, da ga lahko dvignejo pn bencinski črpalki v Ul. Flavia 12 -Trst, tel. 812-311. Gorivo je mogoče dvigniti vsak dan razen sobote*od 8. do 12. ure ter od 15. do 17. ure.
Odbor za šolstvo pri SKGZ prireja jutri, 13. decembra, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, RAZPRAVO O POMENU BOJKOTA NA BLIŽNJIH VOLITVAH V OKRAJNE IN POKRAJINSKE ŠOLSKE SVETE.
mali oglasi
PRODAJAM domač krompir. Mario Devetak, Ul. Zanetti, Sovodnje, tel. (ob uri kosila) 0481/882-112.
PRODAM dva ladijska kompasa shunto F 110, dva spinakerja 0,75 in 0,50 vsak po 105 kv. m, radijski sprejemnik sailor R 108 z radiogoniometrom in z vgrajenim kompasom. Telefonirati v večernih urah na št. 229-126.
PRODAM golf letnik '75, v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 040/225-320.
OSMICO je odprl Franc Colja, Sama-torca 21. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Mačkoljah - Križpot 122, Stanislav Novak. Toči belo in črno vino ter ima domače klobase.
GORIŠKA SEKCIJA mednarodnega sklada za naravo WWF išče dobrotnika, ki bi ji „lahko podaril stari pisalni stroj. Ponudbe sporočiti v večernih urah na tel. št. 0481/882-244.
V NAJEM dajem prostor, primeren za skladišče, 40 kv. m v Dolini. Tel. na št. 040/228-390.
LEKCIJE iz matematike in fizike daje izkušeni inštruktor. Informacije po tel. na št. 003865/21972.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44. Opčine - Trst.
KUPIM staro hišo na Krasu z zemljiščem in hlevom. Tel. 763-119.
HOTEL V GORICI sprejme v službo kvalificirano osebje za sledeča delovna mesta: 1) sposoben vodja recepcije z znanjem tujih jezikov; 2) glavna sobarica oz. guvemantka; 3) nosač čistilec z vozniškim dovoljenjem; 4) sobarica tudi part-time; 5) nočni vratar. Informacije tel. 040/229-459. Pismene ponudbe na SAR SpA - Gorizia. C.so Italia 63.
GORICA - prodamo prosto trosobno pisarno v pritličju nebotičnika v Ul. Veneto št. 14. Informacije tel. na št. 040/229-459.
OSMICO je odprl Ludvik Corbatto, Boršt 145. Toči belo in črno vino.
MUH
Igrača je otroku resna stvar
ORVISI
zanj ima najlepši dar
TRST
UL. PONCHIELLI 3

	
	
	
	
	
PllIMOUSKI DNEVNIK — 12. decembra 1984
programi rtv □	7
		
avtomobil in človek	1	radiotelevizija
Brez odvečnega blišča v znamenju funcionalnosti
Zanimiva serija X Peugeotovega malčka 205
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Uspeh, ki ga doživlja Peugeotov malček 205 je prepričal Francoze, da so začeli misliti tudi o preprostejši različici tega avta. Nova serija se imenuje X in jo označuje manjša stopnja dodelanosti' in pa dejstvo, da nima 5 temveč samo troje vrat, kot športna različica 205 G TI.
Imeli smo priložnost, da smo se dalj časa vozili z različico 205 XR. Gre za 1100 kubični, pri katerem je se posebej ugodno razmerje zmogljivosti -cena, saj avto velja z davkom IVA vred nekaj tisočakov več °d 10 milijonov lir. Torej : oblika je znana — majhna kombi limuzina, dolga 3,7 m, kar je prav tako za mestni promet kot za daljša potovanja, ki se jih 205 XR ne boji, saj presega 140 km/h in lahko prevozi daljše razdalje v bistvu z najvišjo hitrostjo. Pa gremo po vrsti: peugeot 205 XR poganja 1124 kubični, štirivaljni vodno hlajeni motor, ki zmore 50 KM pri 4.800 vrtljajih, medtem ko dosega največji navor 8,7 kpm pri pičlih 2800 vrtljajih v minuti. Avto ima petstopenjski menjalnik, kar prispeva k varčnosti, spredaj kolutne zavore, zadaj bobne s servoojačeval-nikom. Motor poganja prednji kolesi,
. Prejšnji teden smo vam predstavili izrivni čoln obrata Tecnofiber iz Bel-iario »motopesca 600 diporto«. Namenoma smo izpustili termin »pilotina«, ker to v resnici tudi ni, kljub temu da proizvajalci vztrajajo na tem ter-ndnu. Pravih pilotskih čolnov je bolj malo in še te srečujemo običajno le v pristaniščih, kjer opravljajo svoje tradicionalno delo. Vse kar na tržišču ponujajo kot »pilotine« so navad-m kajutni gliserji, le razni izrivni in Polizrivni čolni se približujejo kon-ceptu pilotskih.
Če torej prve — gliserke —- opustimo kot nesmiselne in obenem nevarno hibride, prave plavajoče kadi, nam torej ostajajo izrivni in polizrivni kalini čolni. Prvi so v glavnem še dostopni za ceno odrekanja tudi odvisnim delavcem, polizrivne pa si lahko Privoščijo le tisti, ki delajo na lastno Pest.
Tudi klasični izrivni čolni do 7,50 metra dolžine so v primerjavi z jadr-nieami še kar zasoljeni. Na prvi pogled niso torej konkurenčni, resnici na ljubo pa je njihova cena bolj opravljiva kot cena raznih jadrnic in Ptavajočih kadi. Že sama teža takih eolnov nam zgovorno dokazuje koliko materiala so vgradili v čoln. Kar je *?°d eno tono teže, ni pravi izrivni c°ln. Vse to seveda stane. Če k temu Podamo, da v take čolne namestijo ®d 20 do 25 - konjske dizlove motorje, am je lahko popolnoma jasno, zakaj s° tako dragi.
Po vsem tem je torej opravičljivo Prašanje, kaj nudijo taki čolni? Odgovor ni preprost in je skrajno subjektiven. V glavnem kupujejo kajutne Ovne čolne starejši in umirjeni lju-. Je. ki jih naglica moti. Seveda si žejo udobja in varnosti To pa jim lah-o zagotovi le težak izrivni čoln, z ■ otorjcm, ki lahko neprekinjeno deluje tudi 24 ur na dan. Seveda niso ta-
nameščen pa je prečno točno nad prednjo premo, kar skupaj z dejstvom, da so kolesa postavljena tako rekoč na štirih vogalih avta, zagotavlja zelo dobro lego na cesti.
Glavni adut peugeota 205 XR je varčnost: lahko rečemo, da je za di zli različica 205 XR s svojim 110O-kubičnim motorjem na j varčnejša, saj porabi celo manj od različic z 950-kubični mmotorjem, kljub odločno boljšim zmogljivostim. In poraba je res zanimiva: pri stalni hitrosti 90 km/h porabi peugeotov malček 4,3 litra za 100 km, pri 120 km/h pa 5,8 litra, kolikor porabi tudi po mestnem prometu po normah ECE.
Notranjost je brez slehernega razkošja, vendar funkcionalna. Kljub svojim 3,7 m dolžine ima 205 dovolj prostora tudi za oba potnika, ki se peljeta na zadnji klopi. Tudi dostop do zadnjih sedežev je dokaj lahek, spričo velikih vrat in premičnega prednjega sedeža.
Skratka nova serija Peugeotovih motorjev, ki omogočajo vgraditev novega petstopenjskega menjalnika je dala francoski tovarni novega zagona in njena proizvodnja postaja zanimiva tudi za italijanskega kupca.
ka plovila vpisana v pomorski register, da se ni treba bati dohodkome-tra, so pa zato počasna, da si jih lah ko privoščijo za dopust le tisti, ki imajo precej dni na razpolago. Kot nalašč so torej za upokojence. U-pravljanje s takimi čolni je nezahtevno, dopuščajo tudi morebitne napake v plovbi.
V glavnem imajo vsi podobne značilnosti. Prostran s streho pokrit kok-pit, kjer se preživi dobršen del dneva tako med plovbo kot ob privezu. Število pogradov je za razliko od jadrnic omejeno, saj so taki čolni namenjeni dvem ali največ trem osebam. V podkrovju je zato precej bolj udobno, višina je po navadi tudi zadovoljiva, da nas ne bo bolel hrbet. Povsem razumljivo so ti čolni vami dokler deluje motor, ko ta odpove, kar pa se bolj redko zgodi, smo v večji kaši kot z jadrnicami, a še vedno na boljšem kot z gliserji. Vsekakor pa je priporočljivo, da ima tudi tak težak izrivni čoln pomožni krmni motor, saj se bomo že s 4 konjskim pre bili na varno.
Ko torej kupujemo kajutni izrivni čoln, naj nas ne zavede ime »pilotina«. Najprej moramo ugotoviti težo takega plovila, udobje kokpita, možnost daljšega bivanja v podkrovju, zato naj bodo okna premična, a vodotesna, saj tako plovilo v neurju valovi dobesedno oblivajo. Ker pa je namenjeno ljulem, ki imajo časa na pretek, in se taki čolni zaradi majhnega ugreza lahko zatečejo v vsak pristan, ni strahu pred morebitnimi brodolomi, saj neurja presenetijo navadno le ljudi, ki precenjujejo svoje sposobnosti.
Klasični izrivni čoln je torej enkratna naložba, ki traja celo življenje. Vzdrževalni stroški so precej nižji kot pri drugih plovilih, a še vedno precejšnji, da je treba nanje pred nakupom skrbno pomisliti.
Prvi kanal
10.00	Televideo
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 Kratke vesti
12.05	Pronto. . . Raffaella? - Opoldanski spored z Raffaello Carré
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1
14.00	Pronto. . . Raffaella? - Zadnji poziv
14.05	D mondo di Quark - Dokumentarec
15.00	Trollkins - Risanka
15.20	Le meravigliose storie del prof. Kitzel Risan film
15.30	Šola in vzgoja: Kino
16.00	II gran teatro del West - TV film
16.25	Per favore, non mangiate le margherite - TV film
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Tom story - Risanka
17.45	Iz zoološkega vrta - Dokumentarec
18.10	Dnevnik 1 - Posebna oddaja o potovanju predsednika Craxija v Tunizijo
18.40	II fiuto di Sherlock Holmes -Risani film
18.50	Italia sera: Dogodki in osebnosti
19.35	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Professione:	pericolo! - TV
film
21.20	Aloha : I Pooh in concert
22.15	Filmske novosti
22.20	Dnevnik
22.30	Politična tribuna
23.10	Športna sreda
Ljubljana
8.45 in 10.35 TV v šoli 17.45 Teletekst RTV Ljubljana
18.00	Poročila
18.05 Ciciban, dober dan: Klovni so bolni od smeha
18.25	Gorenjski obzornik
18.40	Mozaik kratkega filma: Proti toku, indijski film -Motorne dirke na ledu - francoski film
19.10 Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.00	Film tedna: Greznica
Zagreb
17.30	Videostrani
17.40	Poročila
17.45 Merlin - Otroška serija
18.15	Čas in običaji - Izobraževalna serija
18.25 Kronika občine Varaždin
19.15	Zgodbe iz starih mest
19.30	Dnevnik
20.00	Obarvana svetloba
Koper
14.00	TV novice
14.50 Baileyeve dogodivščine
ZASEBNE
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria
9.30	Resurrezione - Film
11.30	Tuttinfamiglia - Kviz
12.10	Bis - Kviz
12.45	II pranzo è servito - Kviz
13.25	Sentieri - TV roman
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere
16.30	Buck Rogers - TV film
17.30	Tarzan - TV film
18.30	Help - Glasbena igra
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - Kviz
20.25	L’albero di Natale - Film
22.25	Oddaja o modi 00.25 Isadora - Film
RETEQUATTRO
8.30	Brillante - TV novela
9.20	In casa Lawrence - TV film
10.10	Alice - TV film
10.30	Mary Tyler Moore - TV film
11.20	Samba d’amore - TV novela
12.00	Febbre damore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - TV novela
15.05	In casa Lawrence - TV film
16.10	Mr. Abbott e famiglia
16.30	La battaglia dei pianeti
17.00	Masters i dominatori dell'universo - Risanke
17.50	Febbre d’amore - TV film
18.40	Samba d'amore - TV novela
19.25	M’ama non m’ama - Igra
20.25	Maurizio Costanzo Show
21.00	Mai dire si - TV film
24.00	Chiamate Nord 777 - Film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Abisso, storia di una madre e di una figlia - Film
11.30	Sanford & Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Televisiom
14.30	La famiglia Bradford
15.30	Sanford & Son - TV film
Drugi kanal
10.00	Tele video
11.55	Che fai, mangi?
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - Knjige
13.30	Capitol - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem : aktualnosti - Igre
15.15	Paroliamo - Nagradna igra
16.00	Esteban e le misteriose città d’oro - 17. epizoda
16.25	Tečaj nemščine
16.55	Due e simpatia
Le sorelle Materassi - 1. nadaljevanje
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Vediamoci sul due
18.05	Spaziolibero : Programi pristopanja
18.20	Dnevnik 2 - Sport
18.30	L’ispettore Derrick - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.30	Dnevnik 2 - šport
20.40	Milan: nogometno srečanje :
In ter - Hamburg
22.30	Shaft il detective - Film 00.10 Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
14.25	Milanski glasbeni popoldnevi
16.40	šola in vzgoja: Vzgojni sistemi
17.05	Dadaumpa - TV variete
18.15	L’orecchiocchio
19.00	Dnevnik 3
19.35	Sotto la Mole - 2. nadaljevanje
20.05	Šola in vzgoja : Vesolje
20.30	La regina vergine - Film
22.20	Delta
15.15 Nogomet: Željezničar - Uni versila tea - Pokal UEFA 17.05 Zdravnik in otrok
18.00	Rdeča hiša - TV nadaljevanka
19.00	Odprta meja - Videoteleks
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Zakaj Slovenci v Furlaniji -Julijski krajini bojkotirajo volitve v okrajne in pokrajinske šolske svete — Pogovor s Pavlom Stran jem RICMANJE — Razstava Društva zamejskih likovnikov
OPČINE — Nastop Mladinskega zbora iz Maribora
RAJBL — Problem infrastruktur v naselju
TRST — Predstavitev zbirke vicev o Istranih
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rezervirano za znanost
20.20 Rancho notorius - Film
21.50 Turistični vodič
22.00 TVD vse danes
22.10 Nogomet: Partizan - Videoton
22.30	Nogomet : Inter - Hamburg
POSTAJE
16.00	Bim Bum Barn
17.40	La donna bionica - TV film
18.40	Charlie's Angels - TV film
19.50	I Puffi - Risanke
20.25	OK! H prezzo è giusto
22.15	Rapporto al capo della polizia 00.40 L’arpia - Film
TELEPADOVA
15.00	Carletto il principe dei mo stri - Risanke
15.30	Oddaja o medicini
16.00	B mio amico marziano
17.00	Flash Gordon - Risanke
17.30	Gatchman - Risanke
18.00	Lamu - Risanke
18.30	Lupin IH. - Risanke
19.00	Candy Candy - Risanke
19.20	Marcia nuziale - TV film
19.50	Mama Linda - TV film
20.20	Anche i ricchi piangono
21.20	Cominciò per gioco - Film
23.30	H complesso del sesso - Film
TRIVENETA
9.30	The Flaying Kiwi - TV film
10.00	Film
11.45	TV film
13.00	Hawk l'indiano - TV film
14.00	TV film
14.30	Barman - Film
16.00	Filmski spored
16.30	Risani filmi
17.00	The flying Kiwi - TV film
17.30	Sejem
19.30	Divja narava - Dokumentarec
20.00	Filmski spored
20.30	Film
22.00	Krznarji po poklicu
23.00	Izložba preprog
TELEFRIULI
16.50	I fantastici 4 - Risanke
17.15	Robottino - Risanke
17.40	Mechander Robot - Risanke
18.05	Shogun - Risanke
18.30	Avventure di frontiera
19.00	in 20.00 Veronica il volto dell'amore - TV film
20.30	Turnir v briškoli
22.30	Vse o košarki
23.00	L'ora del topo - TV film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19 00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba ; Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Športna tribuna (ponovitev) ; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00-13.00 Dopoldanski program; Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka;
11.40	Glasbeni potpuri ; 12.00 Sestanek ob 12.00: Liki iz naše preteklosti; 12.20 Glasbeni potpuri ; 13.20 Letošnja revija »CeciJijanka«; 13.40 Glasbena priloga ; 14.10-17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 En, dva, tri... Otroci, zdaj ste na vrsti vi! ;
16.00	Od Milj do Devina ; 16.30 Glasbeni Usti; 17.10-19.00 Zadnji sklop; Mi in glasba : violinist Igor Kuret, letošnji diplomant ; 18.00 Poezija slovenskega zapada; 18.20 Swing-time.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu radia Koper; Med glasbo;
13.40	Glasbena mladina; 14.00 V znamenju rocka; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk ; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Kotiček za narodnozabavno glasbo.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12 30, 19.30 Radijski dnevnik: 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: koledarček; 7.00 Dober dan; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček;
10.35	Vrtiljak; 11.36 Na prvi strani; 11.45 Idealna ženska; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Popoldanski spored:
15.00	Fortissima mente dance; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Time music; 18.00 Dvojni tir; 19.00 Jazz; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila ; 6.05 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke; 11.10 Apartheid - 5. nadaljevanje; 11.30 II garage dei ricordi;
12.03	Via Asiago Tenda ; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasbena oddaja; 13.56 Turistične informacije;
15.03	Radio. 1 za vsakogar: Habitat;
16.00	II Paginone - zvočna rubrika;
17.30	Radio 1 - EUington '84; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Urbs;
20.00	Millenovecentottantaquattro - 1. nadaljevanje; 21.03 Qualcosa di vecchio, qualcosa di imprestato - glas-beno-govorni program; 21.30 Nočna glasba; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.44 Autoradio flash; 22.49 Danes v parlamentu ; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 7.20 Verska oddaja; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj;
8.05	Napoved programa; 8.45 Roderick Hudson - 11. nadajj.; 9.10 Discoga-me; 10.30 Radio 2 - 3131; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 Ieri e oggi - novela ; 15.42 Omnibus; 18.32 Glasbena oddaja; 19.50 Kulturna oddaja; 19.57 Razprava petih; 20.40 Nogometno srečanje: Inter-Hamburg; 22.30 Parlamentarna panorama; 23.00 Radio 2 - 3131
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 22.00 Poročila;
5.30	Prva jutranja kronika - Obvestila, promet; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko;
9.05	Glasbena matineja ; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate;
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov;
13.30	Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.00	Radio danes, radio jutri ; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17.00 - glasba; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času;
18.30	S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika ; 20.00 Ponovitev 2. koncertnega večera simfonikov RTV Ljubljana ; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; Mak Dizdar: Pesmi; 23.15 Jazz za vse.
ti in morje
Kljub sodobnim jadrnicam in gliserjem
Kajutni izrivni čolni so še vedno zanimivi
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Nad šestnajst tisoč podpisov proti zaprtju krminske bolnišnice
Včeraj zborovanje v Krminu, danes protest v Gradežu
Tisnikar jeva razstava v petek v Kulturnem domu
Proti zaprtju bolnišnice v Krminu je koordinacijski odbor uslužbencev bolnišnice do včeraj zbral že nad 16 tisoč podpisov prebivalcev Krmina in sosednjih krajev, tudi v videmski pokrajini. Bo to dovolj tehten razlog, da bodo v odločujočih krogih ponovno preučili zadevo in se odločili za bolj pametno in sprejemljivo rešitev?
Včeraj dopoldne pa je bila v Krmi-nu tudi množična protestna akcija na pobudo koordinacijskega odbora uslužbencev bolnišnice. Okrog tisoč prebivalcev se je zbralo na glavnem trgu ter prisluhnilo govoru krminskega župana Fausta Nunina, ki je poudaril, da tolmači želje velike večine občanov po ohranitvi pomembne zdravstvene ustanove in da ne sprejema na noben način z vrha vsiljenih odločitev. Nunin je poudaril, kako bi bilo prav v tem trenutku potrebno ponovno preučiti in odpraviti nesorazmerja med Gorico, kot glavnim mestom pokrajine, in podeželskimi centri. Krminski župan je tudi izrekel upanje, da bodo v krajevni zdravstveni ustanovi znali najti sprejemljivo
rešitev, v vsakem primeru pa zahtevajo predhodno informiranje in posvetovanje o izbirah.
Na zborovanju je sodelovalo okrog tisoč prebivalcev Krmina in okoliških krajev, bili pa so prisotni tudi župani, oziroma njihovi namestniki iz dvanajstih sosednjih občin, bodisi iz Goriške, bodisi iz videmske pokrajine. To je iz krajev, od koder prihaja največ pacientov na zdravljenje v krmin-sko bolnišnico, oziroma tu išče različne zdravstvene usluge. Župani so prinesli s seboj tudi občinske grbe. Po zborovanju na Trgu Libertà so se udeleženci v sprevodu odpravili proti bolnišnici, kjer se je zborovanje zaključilo, po krajšem posegu predstavnika uslužbencev bolnišnice, dr. Cri-velija.
»Vprašanje je treba rešiti takoj, še pred volitvami«, je naglasil predstavnik uslužbencev bolnišnice. V nasprotnem primeru se bo vprašanje prav gotovo zavleklo še v nedogled.
Na včerajšnji manifestaciji ni bilo predstavnikov političnih strank, niti sindikatov. Šlo je torej predvsem
za protest prebivalstva in seveda predstavnikov krajevnih ustanov. Med zborovanjem in sprevodom so bile na-vojnice skoraj vseh trgovin in obrtniških obratov v Krminu spuščene.
Z včerajšnjim shodom pa se protest prebivalstva in upraviteljev na Kr-minskem ni izčrpal. V prihodnjih dneh načrtuje namreč še vrsto sestankov s sindikati in predstavniki političnih strank.
Tak je torej položaj v Krminu. Včeraj pa se je zaostrilo tudi ozračje v Gradežu, kjer prav tako nameravajo zapreti bolnišnico. Od včeraj namreč velja prepoved sprejemanja novih pacientov na kirurškem oddelku. Prepoved, ki jo je sprejel glavni odbor goriške Krajevne zdravstvene enote je že povzročila dokaj ostre reakcije, tako med strankami, kakor tudi med prebivalstvom. Danes ob 9. bo v Gradežu protestno zborovanje s sprevodom. Napovedujejo tudi dveumo stavko. Slišati je tudi zahteve po odstopu upravnega odbora KZE.
Položaj je torej, z eno besedo, sila neroden in zapleten.
V petek, 14. t.m., bo ob 20. uri v Kulturnem domu odprtje razstave slikarja Jožeta Tisnikarja iz Slovenj Gradca. Slikar je zelo znan ne samo v Sloveniji in Jugoslaviji, temveč tudi drugod v Evropi in celo v Ameriki.
Tisnikar je vsekakor najbolj »neuvrščen« slovenski slikar v smislu, da ga ni vzgojila nobena šola in da se on ni vključil v nobeno umetniško smer. Umetnik je samouk in začetek njegovega slikanj^ je povezan izključno s poklicem, ki ga že dolga leta opravlja.
Po dolgih letih življenjske blodnje in že na samem robu propada se je Tisnikar s svojim poklicem odkupil in začel vse drugače vrednotiti tisto največjo dobrino, ki ji pravimo življenje. In to ob vsakdanjem kontaktu z mrtvimi in njihovimi sorodniki. Tisnikar opravlja namreč v prosekturi slovenjgraške bolnišnice poklic obdukcijskega pomočnika. Njegova vsakdanjost je torej eno samo nepretrgano srečevanje s smrtjo. Lahko bi rekli, da je pravzaprav njegov atelje obdukcijska soba, navdih pa čustva svojcev ob trenutku pokojnikovega odhoda iz našega sveta. Vse to mu narekuje motive in razmišljanja, ki so povezani z žalovanjem svojcev. Pa vendar ni v teh slikah nič patetičnega. Avtor posamezne podatke preči-
sti, poveže, figure poenostavi in tako se dogodek sklene in povzdigne v u-niverzalno umetniško resničnost. Tisnikar si je s časom izoblikoval tako svojski stil, da so njegova dela že na prvi pogled prepoznavna: gre večinoma za monumentalna platna s povečanimi, na videz naivno poenostavljenimi figurami, z izrazitim ekspresionističnim poudarkom. Videti je, da je umetnik globoko zakoreninjen v okolje, v katerem živi in tesno sklenjen s človekom, ki se tu prebija skozi življenje in naposled o-mahne. V njegovih delih je veliko človeške topline.
Takoj po otvoritvi bo v mali dvorani Aljoša Žerjal predvajal nekaj svojih filmov.
Tržačan Aljoša Žerjal je v Trstu zelo znan in priljubljen filmski amater. Poznan je tudi drugod po Italiji in je prejel že vrsto laskavih priznanj in nagrad. Kot radoveden in neutrudljiv popotnik je obredel že najbolj oddaljene pokrajine našega planeta, obenem pa nepretrgoma beleži dogajanje v našem prostoru ter portretira naše pomembnejše profile. V Gorico pa se je Žerjal zelo redko pojavljal: želeti bi bilo, da bi se pogosteje srečevali z njim.
(mr)
Vrtec v Podgori potrebuje opremo kmalu bodo asfaltirali Ul. IV Novembre
Frančiška Klanjšček Ciglič dopolnila devetdeset let
Že precej časa odprta vprašanja v zvezi z nekaterimi javnimi deli so bila osrednja točka seje rajonskega sveta v Podgori, ki se je sestal v ponedeljek. Gre za vprašanje dokončnega popravila in ureditve glavne ceste skozi Podgoro, Ul. IV. Novembre. Že večkrat je rajonski svet protestiral zaradi izredno slabega stanja cestišča, na katerem se poznajo posledice, ki jih je pustilo tire jan je kanalizacije in drugih del. Pokrovi kanalizacije precej izstopajo z nivoja asfalta, kar je povzročilo že več prometnih nesreč, v katere so bili vpleteni predvsem motoristi in kolesarji.
Občina bo sedaj končno asfaltirala cesto, pri tem pa je rajonski svet opozoril na nevarnost, da se ne po-
zabi na nekatera obrobna dela, ki pa jih je treba opraviti pred dokončnim asfaltiranjem. Gre za ureditev že omenjenih pokrovov kanalizacije, za ureditev pločnikov, za odcep grezničnega omrežja do bivše vojašnice pri predilnici, za ureditev razsvetljave (vključno s primerno » svetlitvijo spomenika padlim). Najprej je treba rešiti ta vprašanja, da ne bi na novo asfaltirano cesto že čez kak mesec ponovno izkopavali, do dokončnega asfaltiranja pa naj bi prišlo spomladi.
Na seji je bil tudi govor o težavah slovenskega in italijanskega o-troškega vrtca v Podgori. Poleti so vanj napeljali metan in obnavljali odtočne naprave. Zaradi povečanih stroškov bo potrebno dodatno finan-
siranje, zato delo sedaj že nekaj mesecev stoji. Otroci in vzgojiteljice marajo tako vsak dan preskakovati kupe opek in ometa, dvorišče je polno razbitih šip. Poleg tega imajo v vrtcu tudi težave z opremo: slovenski vrtec na primer nima niti omarice za spravljanje posode. Občinski odbornik Jakončič, ki je bil prisoten na seji, je obljubil, da bo občina že v nekaj dneh poskrbela za odpravo teh nevšečnosti: v podgorska vrtca naj bi pripeljali opremo iz občinskih vrtcev, ki so jih pred časom zaprli.
Govor je nato bil o ureditvi razsvetljave in sanitarnih naprav ob kotalkališču, kjer namerava rajonski svet v prihodnjem letu prirediti vsedržavno tekmovanje v hitrostnem kotalkanju. Tudi glede teh zahtev je občinski odbornik zagotovil, da bodo poskrbeli za vsaj začasno rešitev.
Ob robu uradnega dnevnega reda pa se je na seji razvila tudi krajša razprava o ekoloških vprašanjih. Začelo se je z očitkom nekaterih rajonskih svetovalcev občini, da je letos opustila stoletno tradicijo ptičjega sejma, ki se je moral (tudi zaradi nasprotovanja vseh ostalih občin na Goriškem) odvijati na privatnem zemljišču pri Doberdobu. Odbornik Jakončič je dejal, da je goriška občina zavzela tako stališče, ker je bil sejem vse manj odraz neke tradicije in vse bolj priložnost za špekulacijo in kupoprodajo ptičev, semen, kletk. Šel pa je še dlje, ko je dejal, da se bodo morali odslej upravitelji redne je soočati z vprašanji varstva okolja, kamor ne sodi samo zaščita živali, ampak številni drugi posegi.
Visentinijevi ukrepi proti davčnim utajam neodvisnih delavcev so še vedno predmet zborov, ki bodo danes in jutri prišli na Goriškem do izraza z dvema pobudama, eno v podporo, drugo pa proti zakonskemu osnutku.
Danes bodo odvisni delavci, na poziv enotne sindikalne zveze, stavkali zadnji dve uri vsake izmene. V Tržiču bo ob 15. uri v kinodvorani Excel-sior javna skupščina, na katero so poleg delavcev vabljeni tudi brezpo-
Goriška občina namerava dati v najem garažo — na Korzu Italia 90. Garaža ima površino 16,50 kvadratnih metrov (4,68 x 3,50). Osnovna mesečna najemnina znaša 30 tisoč lir. Interesenti lahko predložijo ponudbe, s poviškom, za dodelitev v najem omenjene garaže. Ponudbe je treba dostaviti v protokolnem uradu županstva do 12. ure 20. decembra 1984. Ponudbe morajo biti v zaprti ovojnici. Na ovojnici je treba napisati, da vsebuje ponudbo za najemnino občinske garaže na Korzu Italia 90.
■H. yMjflg »Najlepše mi je pravzaprav zdaj, ko ■tè nimam nobenih skr-
I fefeJk. bi, škoda, da je le S preveč let.« Triko HK pravi Franka Čili glič, Tončeva po K domače, iz Štever-H jana, ki je v pone-1 deljek dopolnila de-HB vetdeset let.
Marsikaj je doživela v svojem dolgem življenju. Najhuje je bilo med prvo svetovno vojno, ko je morala v begunstvu na štajerskem skrbeti za kopico mlajših bratov in sester. Oče je bil na fronti, mamo pa so doma v Števerjanu zajeli Italijani in jo odpeljali v Krmin. Tako je o-stala družina povsem ločena za kakšno leto.
Po vojni se je Frančiška Klanjšček poročila. Z možem sta precej dolgo upravljala gostilno Na dvoru. Takrat je bilo v Števerjanu in neposredni okolici skoraj ducat gostiln. Zaslužek kajpak ni bil velik.
»Toliko da smo nekako preživeli,« se sftominja slavljenka, ki ve povedati, kako so v prvih letih po vojni Na dvoru priredili več nadvse u-spešnih prireditev. Tudi sama je i-grala v veselici. Končno sta z možem pustila gostilno in se lotila dela na kmetiji. Mož je šel nekaj let s trebuhom za kruhom, sama pa je kaka tri leta delala v podgorski tekstilni tovarni. Z zaslužkom sta za silo uredila kmetijo, popravila hišo in kupila nekaj zemlje. Posestvo zdaj vodi vnuk. Kljub devetim križem je Fanika z zdravjem še kar zadovoljna, čeprav so jo v zadnjih letih morali nekajkrat pospremiti v bolnišnico. »Pa so me kar dobro pozdravili,« se na pol za šalo, na pol
selni in upokojenci. S to pobudo želijo sindikati podpreti zahtevo, naj vlada in parlament čimprej sprejmeta u-krepe ki naj zagotovijo davčno pravičnost. Poleg tega zahtevajo sindikati celotnejšo reformo davčnega sistema, ki naj bolj enakomerno porazdeli davčno breme med odvisnimi in neodvisnimi delavci.
V bistvu nasprotni so nagibi trgovcev in obrtnikov, ki bodo jutri dopoldne ponovno izvedli zaporo trgovin in delavnic iz protesta do Visentinije-vih predlogov. Strokovne organizacije so že pozvale svoje člane, naj se masovno pridružijo protestni akciji, zato bo verjetno jutri dopoldne velika veči-čina trgovin, kavarn in delavnic zaprta. Izjemo predstavljajo le pekarne in prodajalne časopisov.
razna obvestila
Goriška sekcija Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF) priredi v soboto, 15. t. m., družabnost z večerjo za člane. Informacije in prijave po telefonu 391225, od 17. do 19. ure še danes. Interesenti se lahko osebno zglasijo na sedežu v Ul. Orzoni 58.
zares rada pohvali. Pridružujemo se voščilom številnih sorodnikov in prijateljev ter ji kličemo, še na mnoga leta.
Vrsta nesreč
Kar štiri osebe so se ranile — na srečo vse lažje — v prav tolikih prometnih nesrečah včeraj v Gorici. Med vožnjo z motornim kolesom po ulici Carducci je okrog 11.30, zaradi luknje na cestišču izgubil ravnotežje 77-let-ni Giuseppe Petterin, Corso Italia 223. Okreval bo v osmih dneh.
Pred italijanskim učiteljiščem na Korzu se je ob zaključku pouka v trčenju med avtomobilom in motorjem ponesrečil 18-letni Enrico Pensoglia iz Ul. Ciccata 8. Dobil je udarec v prsta koš in rano na nogi. Zdravil se bo 7 dni.
En teden se bo zdravila tudi 13-let-na Giuliana Fattori, Ulica Ristori 31, ki si je v prometni nesreči včeraj popoldne zvila gleženj na desni nogi.
Zadnji med včerajšnjimi ponesrečenci je 69-letta Jožef Moravec iz Kromberka. Ranil se je na levem o-česu in na licu. Zdraviti se bo moral 10 dni.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Savana violenta«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Pomo revolution, vizii e manie di una ex vergine«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00-22.00 »II giustiziere della strada«.
Tržič
PRINCIPE Danes zaprto.
EXCELSIOR Danes zaprto.
COMUNALE Danes zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Superman H«.
SVOBODA 20.00 »Flash d ance«.
DESKLE 19.30 »'Razkropite se, kaj zijate«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
POGREBI
Ob 8.30 Ida Levi vd. De Rosa na glavnem pokopališču : ob 9.30 Emilia Barbassi iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločnik.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
Lojzeta Cigliča
se iskreno zahvaljujemo prav vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali na katerikoli način. Posebna zahvala naj gre župniku g. Kodelji za svečan pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja in za ganljiv govor ob odprtem grobu.
Žena Silvana, hčerki Lucija in Lidija, sestra in brata z družinami, mama in vsi sorodniki.
števerjan, 12. decembra 1984
\L9 *
JADRANSKI KOLEDAR zbornik 1985
Ciril Kosmač:
KAMEN IN NJIVA
Vladimir Bartol:
ČUDEŽ NA VASI
Saša Rudolf:
OLIMPIJSKI OGENJ IN DIM
STENSKI KOLEDAR
Cena zbirke: 25.000 lir
Naročila In prednaročila:
•	Preko pošte z nakazilom 25.000 lir na tekoči račun št. 11-5374 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchl 6, 34137 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar In s točnim naslovom naročnika.
•	OSEBNO:
V	Trstu — na sedežu ZTT, Ul. Montecchl 6
— v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20
V	Gorici —- na uredništvu Primorskega dnevnika. Ul. 24.
mo|o 1
V	Čedadu — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. de Ru-
beis 20
•	Preko raznašalcev Primorskega dnevnika
Stavka v podporo Visentiniju jutri pa protestna zapora
Ob prejemu Zlatega sv. Justa
Pred petkovo premiero Paracelsa
Claudio Magris in Habsburški mit
Zdravil je »božjo kazen« in oblast ga je izobčila
Leta 1963 je 24-letni tržaški germanist Claudio Magris nenadoma zaslovel z delom, ki je globoko odjeknilo v italijanskem kulturnem prostoru. Obširna študija z naslovom »Habsburški mit v moderni avstrijski literaturi«, je nastala kot diplomska naloga med leti 1959 in 1962. Magrisovo delo je bil prvi poskus organskega premisleka tiste osnove, na kateri so zrasli umetniki različnih narodnosti, a duhovno povezani v avstroogrski monarhiji.
Habsburški mit sega, po Magrisovi interpretaciji, od stare ljudske dunajske komedije in literature v obdobju Biedermeier, preko gledaliških del znanega avstrijskega dramaturga Grillparzerja in najvzhodnejših pisateljev av-stroogrskega cesarstva do razkroja te civilizacije z razpadom monarhije leta 1918. Ob tem zgodovinskem prevratu se veliki umetniki, Arthur Schnitzler tn Hugo von Hofmannsthal, ki so ustvarjali v še navidezno trdnem cesarstvu, a so obenem že slutili »Finis Austriae«, približujejo onim stvariteljem, za katere postaja tisti včerajšnji svet današnji mit. Za Roberta Musila, Josepha Rotha in še Gregorja von Rezzorija in Heimita von Dodererja, da samo naštejemo nekaj najvidnejših osebnosti, predstavlja stara Avstrija srečno dobo, lepo, harmonično urejeno enoto, kjer je vsak točno vedel, kdo je in kam spada, kjer se je zdelo, da ne teče čas s hitrostjo in moriino stisko modernega sveta.
Habsburški mil, pa dokazuje Magris, ni nastal v modernem svetu, ne gre za sentimentalni beg iz stvarnosti v olepšan, izginul svet; tesno je povezan s stoletno habsburško tradicijo pretvarjanja realnosti, s procesom, ki je polagoma nadomestil zgodovinsko-socialno stvarnost z neko izmišljeno, iluzorično, ki je na mesto konkretne družbe postavil golov, urejen, pisan, pravljični svet. Prvine tega mita, pa čeprav ne še jasno izrisane so sad prvih let 19. stoletja, ko je cesarstvo predstavljalo močno politično silo, enakovredno ostalim evropskim tvorbam.
Mitizacija ni zgolj abstraktna izmišljija, zna razbirati realne aspekte habsburške civilizacije, s tisto posebno pronicljivostjo, ki je tuja znanstvenemu obravnavanju družbenih zakonov. In čeprav je bila stara Avstrija država brez ambicij, z enim samim upanjem, da bi se ohranila v evropskem prostoru in se branila pred vsako radikalno spremembo, in čeprav so se zlasti pisatelji na prelomu stoletja jasno zavedali, da je večnacionalna država z umirajočim starcem na prestolu samo ostanek zgodovine, so bili vendar vsi »sinovi« donavskega cesarstva trdno prepričani v njeno zgodovinsko in človečansko misijo.
Habsburški mit je bil predvsem prefinjeno in učinkovito sredstvo politične alienacije, je bil poskus utemeljitve in opravičevanja državne tvorbe, ki je v takratnem družbenem sistemu postajala vse bolj protislovna in nemogoča. Iz političnega mita se je nato spremenil v mentalno strukturo; hab sburski sistem je prehajal v vrsto navad in idealov ne samo političnih, temveč tudi osebnih. Težnja po ohranjanju trdnih vrednot in ustaljene družbene hierarhije je bila oporna točka, zadnje poroštvo pred eksistencialnim breznom, pred skokom v nič.
»Habsburški mit v moderni avstrijski literaturi« se uvršča v prelomnico, po kateri se je začelo kritično razumevanje in ocenjevanje donavske kulture, ocenjevanje, ki se zoperstavlja slehernemu nostalgičnemu obujanju ali regresivnemu predlaganju političnega modela »moderne Mittelevrope«.
Magris je v svojem nadaljnjem preučevanju mittelevropske kulture poglobil, a obenem tudi spremenil nekatere izhodiščne točke. Habsburški mit se zlasti v presojanju modernih avstrijskih avtorjev spreminja v model, ki je svojevrstna negacija tega mita. V razkroju stila, v spoznanju, da je vsaka literarna zvrst — in posebno roman — nesposobna zaobjemati stvarnosti, v nezau panju v besedo, v odtujenosti do lastnega življenja, ki so glavne značilnosti moderne avstrijske literature, vidi Magris samo različne nianse krize zahodnega človeka.
Musilova Kakanja, izmišljeno ime za avstroogrsko cesarstvo, vztraja v svojih protislovjih, čeprav se zaveda, da je mogoče prva država, kateri je bog vzel še poslednji kredit in iluzijo. Kakanja je pravzaprav naš sodobni svet, stvarnost brez središča, Borgesova kitajska enciklopedija, ki se zaveda absurdnosti sleherne klasifikacije; je prostor, kjer je zahodna misel doživela svoj brodolom in ni več sposobna urejevati in razreševati protislovja. Mittelevropska kultura postaja zibelka negativne miselnosti, ki ta protisldvja le poglablja.
Z leve proti desni: Vladimir Jurc in Jože Babič.
V petek si bomo v Kulturnem domu v Trstu ogledali drugo letošnjo postavitev Slovenskega stalnega gledališča, krstno uprizoritev drame slovenske pisateljice Ivanke Hergold »Pa-racels« (Asklepiju smo dolžni petelina).
Paracels je zgodovinska igra ali, kot jo je označil dramaturg Aleksander Zorn, je današnja zgodba zgodovinske renesanse. Teofrast Paracels jo bil renesančni znanstvenik, ki je človeštvu marsikaj pozitivnega prinesel, predvsem kot kemik in kot zdravnik. Paracels, piše Ivanka Hergold v gledališkem listu, je bil nepomirljivi raziskovalec, iskalec vzrokov bolezni, zla in vsakršnih ječ v človeški sferi. Hotel je reformirati medicino in pri tem prišel v spor z oblastjo in s svojimi poklicnimi kolegi, ki so mislili »po starem«. Do tedaj je namreč v medicini veljala avtoriteta Galena (131 - 201), po katerem je bilo človeško zdravje odvisno od štirih humor-jev, ki so bili povezani s štirimi letnimi časi in štirimi dobami človeka. V skladu s svojo filozofijo (vse kar je v makrokozmosu, v naravi, je tudi v mikrokozmosu, v človeku) ni Paracels opazil nobenega od teh »humo-res«; nadomestil jih je s tremi principi — tria prima, ki so sol kot trdni princip, merkur, živo srebro kot hlapni princip in pa žveplo kot gorljivi princip. V človeškem telesu je torej nekaj gorelo, se usedalo, hlapelo, enako kot v naravi.
Paracelsova reforma medicine se ni posrečila in tudi posrečiti se ni mogla, saj je Paracels s svojim iskanjem
rušil red, moralo, mir, napadal in ogrožal predstavnike države in Boga. Ogrožal, ker je uspešno zdravil, zdravil tudi božjo kazen, sifilis, gnusno bolezen, ki jo je pošiljal na grešnike sam Bog. Toda človek lahko ozdra vi božjo kazen? Paracels se bo znašel sam proti vsem.
Humoralistična medicina galenovcev je v svetu vladala še nekaj stoletij. Danes velja Paracels za očeta homeopatske medicine.
Toliko o tej novi drami, odrskemu prvencu Ivanke Hergold. Kaj pa drugi soavtorji krstne uprizoritve Paracelsa? Režiser predstave je Boris Kobal. Z njim sta tesno sodelovala pri celotni realizaciji dramaturg Aleksander Zorn in lektor prof. Jože Faganel. Scena je delo Marjana Kravosa, kostumi pa Marije Vidau. Glasbeno je predstavo opremil Lado Jakša.
Kar so zasedbe tiče, pa naj povemo takoj, da sestavljajo igralski ansambel, razen ene izjeme, samo moški igralci. Izjema pa je Mira Sardoč, ki nastopa kot sestra bolnega kanonika Kornelija Lichtenfelsa. In ko smo že pri njem, naj takoj omenimo prvo novost v igralski zasedbi Paracelsa in sicer gosta ljubljansko Drame Jurija Součka, ki so ga ljubitelji gledališča prav gotovo spoznali že v teh tednih, ko je nastopal s Kosmačevo Balado o trobenti in oblaku po nekaterih naših prosvetnih društvih. Že pri prvem branju drame, se je takoj pojavil problem mladega igralca, ki naj bi poosebljal Paracelsovega učenca. Problem je gledališče rešilo v svoji sredi, ali skoraj, saj je povabilo k so-
delovanju sicer bolj radijskega kot odrskega igralca, mladega Andreja Pisanija. Prav tako v svoji sredi in tokrat lahko kar rečemo v osrčju Slovenskega stalnega gledališča, sta u-metniški vodja in režiser razrešila tudi drugi problem, ko sta podelila vlo go Erazma Rotterdamskega1 Jožetu Babiču. Ne, ne gre za tiskarski škrat. Pravilno ste prebrali. Erazma bo igral režiser Jože Babič, ki se po petindvajsetih letih ponovno vrača kot igralec na odrske deske. Kaj pa drugi igralci? Vloga Paracelsa je zaupana Vla-dimiru Jurcu, njegovega asistenta igra Tone Gogala, služabnika pa Silvij Kobal. Galenovce, profesorje na baselski fakulteti, Paracelsove nasprotnike, pa igrajo Adrijan Rustja, Stojan Colja inn Alojz Milič, (ap)
Režiser Jože Babič o Jožetu Babiču igralcu
Od takrat, ko sem svoje delo pričel kot igralec, in ga potem prekinil oziroma se preusmeril v režijo, sem še nekajkrat nastopal po nuji, kot vskok. Reči pa moram, da se nisem v vskokih nikoli dobro počutil in lahko tako v sebi še potrjeval razmišljanje o tem, da mi za neko popolno igralsko usmerjenost manjkajo določeni atributi.
Ko sem dobil vabilo za vlogo Erazma Rotterdamskega, sem ga seveda brez globljega razmišljanja sprejel. Še prej pa sem moral v sebi premagati vse tiste pomisleke, ki so me v vseh teh letih režiranja odvračali od misli, da bi spet igral. Prepričan pa sem, da tudi nikoli nisem mogel skriti tega, da sem v mladosti vendarle bil igralec, in predvsem nisem tega nikoli skrival v mojem delu z igralci.
Pri študiju te vloge so se mi odprle doslej manj znane specifičnosti igralca in menim, da mi bo to. kot režiserju, koristilo tudi v bodoče. Moram pa tudi reči, da bi se v bodoče ne branil postopoma preusmeriti svoje delo v igralstvo, iz enostavnega veselja do nove prisotnosti v sodobnem gledališču.
Jejčičev neokonstruktivizem v samostojnosti likovnih podob
III. abonmajski koncert GM
Koncert Koroškega akademskega okteta
NELIDA NEMEC
V začetku sedemdesetih let so sc skoraj sočasno s prizadevanji v svetu tudi v slovenski likovni tvornosti, predvsem likovnikov mlajše, komaj šolane generacije, pojavile in uveljavile nove tendence, ki so radikalneje kot kdajkoli prej posegle v ustaljena likovna pojmovanja. Uveljavila se je teza, ki jo je med drugimi lepo izrabil tudi ameriški umetnik Ad Reinhardt, po katerem slika lahko eksistira »brez objekta, brez simbola, brez asociacij in predstav«. Za novo likovno gibanje, ki so ga kritiki glede na to, da se je odprlo na konstruktivizem in neoplasticizem dvajsetih let 20. stoletja, označili kot neokonstruktivizem, so značilni izrazito mtelektualiziranje in jasne ter dogna-ne formulacije z drugačnim estet skim in semantičnim sporočilom. Med Slodalccm in umetniškim delom je vzpostavljen drugačen odnos, ki mo ra upoštevati prevrednotenje tradicionalnih estetskih pojmovanj. V teh i-skanjih, ki so opuščala ekspresivne jn metaforične momente ter se osvobajala pripovedno-čustvene izraznosti in se usmerila v raziskavo čiste slikarske govorice, smemo videti tedi Jejčičeva izhodišča. Neokonstruk-uvistične tendence, ki so bile najbolj aktualne in žive prav v času Jejčičih zgodnejših likovnih poskusov, so Podprle njegovo prirojeno občutje za tecionalno in kubično monumentalno te‘r Sa napotile v iskanje lastne ina-cice geometrijske abstrakcije.
Racionalnost, predvsem pa globok občutek za prava razmerja, bodisi barvna bodisi volumenska, estetsko Poglobljena in premišljena, telinolo sko dosledno izpeljana, so lastnosti,
ki so v ustvarjalnosti Danila Jejčiča vedno prisotne. Sledil in razvijal jih je tako v grafiki kot v reliefnih slikah - objektih. Obe tehniki enako vredno upošteva in spoznanja, ki jih je odkril v enem mediju, prenaša v drugega, seveda z upoštevanjem spe cifičnega tehnološkega procesa. S si stematičnim delom in z natančno premišljenim in določenim konceptom je s postopno analizo in z abstrahiranjem naravnih oblik industrijskega sveta prišel do odločilne stopnje, ko odpade vsakršna iluzija realnega sveta. Njegovo zanimanje se po letu 1970 o-sredotoči na raziskavo odnosov in razmerij valja, stožca in krogle, ki jih spočetka ne tretira kot samostojna telesa, pač pa kot kompozicijska jedra, kot akcent v konstruktivno rešenih kompozicijah. Povsem nove možnosti pa se ustvarjalcu ponudijo, ko poseže po plastiki — sedaj lahko
osnovni modul producira, možna je adicija ; avtor ob tem materialu odkriva nova spoznanja in nova vrednotenja. Geometrijski red, logično in dosledno tehnično izpeljan, in barva, čista, jasna, prvinska, odigrata važno vlogo pri sami gradnji kompozicije, ki s svojo variabilnostjo učinkujejo monumentalno. Prav monumentalnost in estetska igra prelivajočih se, valujočih oblikovno in barvno usklajenih drobcev, ki tvorijo enovito prostorninsko razsežnost, so elementi, ki reliefne objekte približujejo arhitoktoniki. Z estetsko prefinjenostjo, ki je prisotna ne samo v reliefnih plastičnih objektih, pač pa še toliko bolj v grafiki, je svoje likovne stvaritve, na prvi pogled stroge in racionalno hladne, sugestivno prein terpretiral v polnokrvno umetniško delo. To potrjujejo tudi njegove naj-novejše grafične rešitve.
MIRKO SLOSAR
V četrtek, 6. decembra, je bil v Kulturnem domu v Trstu tretji glasbeni večer v okviru koncertnega a-bonmaja Glasbene matice Trst. Nastopil je Koroški akademski oktet.
Pevsko skupino, ki je nastala skoraj pred 30. leti — leta 1956 v Klubu koroških študentov v Ljubljani, vodi od ustanovitve dalje Ciril Kr pač. Tudi večina članov okteta poje že od začetka.
Spored četrtkovega koncerta kaže doslednost njihove repertoarne politike. Na programu so bile le narodne pesmi,večino jih je priredil njihov u-metniški vodja Ciril Krpač. Poleg njegovih priredb so peli tudi ljud ske pesmi, ki so jih priredili France Marolt, Rado Simoniti, Jakob Jež, Ciril Cvetko, Luka Kramolc, Ciril Pregelj, Oskar Dev, Radovan Gobec, Uroš Krek in Pavle Kemjak.
Oktet, ki je nekoč sodil med najboljše tovrstne pevske skupine v Sloveniji, se je tokrat predstavil v Kulturnem domu z izvirnim, rudimentalnim ljudskim načinom petja, ki se je razlikovalo od njihovega petja, posnetega na gramofonskih ploščah (kar je vedno pogosteje opaziti tudi pri drugih glasbenih skupinah), pa tudi od izvajanja drugih priznanih ali manj priznanih tovrstnih pevskih skupin, ki pojejo »klasično«, to je intonančno čisto, z zvokovno u-ravnovešenimi skupinami in pevsko
disciplinirano. Dinamična zvočna paleta Koroškega akademskega okteta je večkrat prizadela lirično vzdušje koroške narodne pesmi.
Publika je izvajanje Koroškega a-kademskega okteta nagradila s spontanim aplavzom.
Prihodnji abonmajski koncert Glasbene matice Trst bo v Kulturnem domu v Trstu v četrtek, 20. decembra. Nastopil bo Ljubljanski Godalni trio in Fedja Rupel - flavta.
Gianni Brumatti v galeriji Tribbio
V	soboto bodo ob 18. uri v tržaški galeriji Tribbio otvorili razstavo tržaškega slikarja Giannija Brumattdja.
Umetnik se je rodil leta 1901, prvič je razstavljal leta 1923 in od takrat se je predstavil na številnih razstavah v Trstu, Italiji in po svetu. Razstavljal je v Braziliji, New-Yorku in seveda Trstu, Rimu, Gorici, Orvie-tu itd.
Njegove slike so uvrstili tudi v izbor Beneške bienale. Gre torej " za slikarja starejše tržaške generacije, ki se sicer ni prepustil avandgard-nim tokovom, vendar je v svojih delih ohranjal in ohranja svojstven izraz.
V	katalogu, ki spremlja razstavo je objavljena tudi pesem Carolusa L. Cergolya v čast slikarja Briimat-tija.
Z leve proti desni: Danilo Jejčič, Nelida Nemec in Franko Vecchict ob odprtju razstave v TK - Galeriji.
V včerajšnjem moškem veleslalomu za SP
Girardelli najboljši
Danes v povratnih srečanjih nogometnega pokala UEFA
Osrednje srečanje bo v Milanu
SESTRIERES — Luksemburžan Marc Girardeili je včeraj v Sestrie-resu prepričljivo zmagal na moškem veleslalomu za svetovni pokal. Za skoraj sekundo je prehitel mladega Zahodnega Nemca Markuša Wasmai-stra, ki je bil v drugem spustu celo najhitrejši. Tretje mesto je osvojil Švicar Julen, četrto Avstrijec Enn, peto pa zmagovalec ponedeljkovega slaloma Pirmin Zurbriggen. Italijani se tokggt niso izkazali, saj je le Erlacher osvojil osmo, Giorgi dvanajsto in Toetsch štirinajsto mesto. Tudi tokrat so Jugoslovani povsem razočarali, vendar je treba omeniti, da Jure Franko ni nastopil zaradi bolezni.
LESTVICA VELESLALOMA: 1. Girardelli (Luks.) 2’25”56; 2. Wasmaier (ZRN) 2’26”51; 3. Julen (Švi.) 2 minuti 26"73; 4. Enn (Av.) 2'26’74; 5. Zurbriggen (Švi.) 2’26”91; 6. Buer-gler (Švi.) 2’27"49; 7. Mangi (Švi.) 2’28”19; 8. Erlacher (It.) 2’28”30; 9.
Buchner (Av.) 2’28”40;	10. Strolz
(Av.) 2’28”41.
Uvrstitve Jugoslovanov: 17. Strel, 26. Benedik, 28. Petrovič, 31. Križaj, 35. Čižman itd.
LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL:
1.	Zurbriggen (Švi.) 75 točk; 2. Girardelli (Luks.) 70; 3. Erlacher (It.) 58; 4. Mangi (Švi.) 40; 5. Julen (Šv.) 39; 6. Wasmaier (ZRN) 36; 7. De Chiesa (It.) 35; 8. Buergler (Švi.) 32; 9. Pramotton (It.) 29; 10. Totsch (It.) 28 točk.
EKIPNA LESTVICA: 1. Švica 209;
2.	Italija 192; 3. Avstrija 82; 4. Luksemburg 70; 5. ZRN 59 itd.
Na Piancavallu tudi ženskega slaloma ne bo
PIÀNCAVALLO (Pordenon) — Zaradi pomanjkanja snega tudi ženskega slaloma za SP na Piancavallu ne bo. Na sporedu bi moral biti 15. decembra. To tekmo pa bodo izpeljali v Madon ni di Campiglio.
Danes bodo igrali povratna srečanja osmine finala v evropskem nogometnem pokalu UEFA.
Osrednje srečanje bo v Milanu, kjer bo domači Inter gostil zahodnonem-ško ekipo Hamburgerja. Za to tekmo vlada v Milanu in po vsej Italiji na sploh izredno pričakovanje. Stadion v Milanu je bil že pred časom za to srečanje razprodan.
V	Interjevem taboru so pred drevi -šnjim srečanjem optimistično razpoloženi. Milančani so namreč že v prvi tekmi v Hamburgu imeli lepo priložnost, da opravijo s svojimi tekmeci, nakar pa so nerodno izgubili. V Interjevem taboru, s trenerjem Casta-gnerjcm in Rummeniggejem na čelu, pa trdijo, da drevi ne bodo ponovili napak iz prve tekme in da bodo z odločno ter učinkovito igro izločili renomiranega nasprotnika, saj bo leta nastopil brez poškodovanih Ma gatha in Rolffa.
V	primeru megle bodo srečanje
igrali jutri ob 13.30. To velja tudi, če bi zaradi megle tekmo drevi prekinili.
Drugačno pa je vzdušje pri obeh jugoslovanskih predstavnikih v tem pokalu. Pri sarajevskem- Železničarju si sicer še nadejajo, da bi lahko nadoknadili zaostanek iz Craiove, kjer so v prvi tekmi izgubili z dvema zadetkoma razlike. Nedeljska visoka zmaga proti Partizanu (4:0) je sarajevskim nogometašem vlila novega
poguma. V beograjskem taboru pa malokdo verjame, da bi lahko popravili »katastrofo« iz prve tekme proti Videotonu.
Celtic — Ra pid
Drevi bodo ponovili tekmo pokala pokalnih prvakom ved Celticom in dunajskim Rapddom. Škot je so sicer zmagali s 3:0, Avstrijci pa so vložili priziv, ker je prišlo med tekmo do nešportnega izgreda.
Tako danes v povratnih tekmah pokala UEFA
•	INTER (Italija) — Hamburger (Zahodna Nemčija)	(1:2)
•	ŽELJEZNIČAR SARAJEVO (Jug.) — Universi ta tea (Rom.)	(0:2)
•	PARTIZAN BEOGRAD (Jug.) — Vidcotcm (Madžarska)	(0:5)
•	Real Madrid (Španija) — Anderlccht (Belgija)	(0:3)
•	Kčln (Zahodna Nemčija) — Spartak Moskva (SZ)	(0:1)
•	Dinamo Minsk (SZ) — Widzew Lodž (Poljska)	(2:0)
•	Bobemians Piaga (ČSSR) — Tottenham (Anglija)	(0:2)
•	Dundee United (Škotska) — Manchester U. (Anglija)	(2:2)
PO TV. ITALIJANSKA TV (2. spored) ob 20.25: Inter - Hamburger. TV KOPER: ob 15.10: Željezničar - Universitatea; ob 20.20: Partizan - Videoton (posredno); ob 22.30: Inter - Hamburger (posredno).
Pester spored v evropskih košarkarskih pokalih
Drevi Jollycolombani - Crvena zvezda
PRI VIDEMSKEM AUSTRALIANE
Aca Nikolič dal ostavko
VIDEM — Aca Nikolič je včeraj dal ostavko kot trener košarkarskega prvoligaša Australiana iz Vidma. Potem ko ga je videmsko občinstvo na tekmi proti Marni (Australian je izgubil kar z 20 točkami razlike) izžvižgalo, je jugoslovanski strokovnjak sklenil, da se odpove vodenju videmskega moštva.
Ob zaključku redakcije nismo še izvedeli, če je vodstvo Australiana Ni-količevo ostavko sprejelo ali pa jugoslovanskemu trenerju, kljub doslej slabim rezultatom, še naprej zaupalo vodstvo ekipe.
Francoski boksar Acaries
premagal Američana Moora
PARIZ — V polfinalnem dvoboju za svetovni naslov boksarskega prvaka srednje junior kategorije (verzija WBA) je Francoz Louis Acaries premagal Američana Daneya Moora. Ameriški boksar je bil izključen v devetem krogu, ker je podrl Francoza, potem ko je bila runda že mimo.
Tudi ta teden bodo ljubitelji košarke prišli na svoj račun. Na sporedu so namreč tekme v treh evropskih košarkarskih pokalih.
KORAČEV POKAL
V	središču pozornosti bo dreviš-nje srečanje v Cantuju med Jolly-colombanijem in beograjsko Crveno zvezdo. V tej tekmi sa favoriti Mar-zorati in tovariši, dokaj pomembna pa naj bi bila tudi razlika v koših, s katero naj bi zmagali gostitelji, saj sta obe moštvi v tej skupini favorita in v medsebojnem obračunu v Beogradu bodo nato favoriti košarkarji C. zvezde.
Ciaocrem iz Vareseja bo drevi gostil francosko moštvo Ortheza, Peroni iz Livorna pa se bo podal na težko gostovanje v Madrid, kjer bo igral proti ekipi Čaja.
POKAL PRVAKOV
V	središču pozornosti bo seveda tekma v Bologni med domačim Gra-
narolom in zagrebško Cibono. Ban-coroma se bo spoprijela z moskovsko CSKA, Real Madrid pa bo igral proti Makabiju iz Tel Aviva.
Ta srečanja bodo jutri.
POKAL POKALNIH PRVAKOV Villeurbane — Indesit 93:79 (55:38)
INDESIT CASERTA: Dell’Agnello 9, Davis 19. Oscar Schmidt 24, Gentile 4, Ricci 9, Scaranzin, Carraro, Donadoni 11, Generali 3.
LYON — V drugem kolu Koraéeve-ga pokala je francosko moštvo Villeurbana zasluženo premagalo Indesit iz Caserte. Pri gostiteljih sta bila najuspešnejša Redden (32 točk) in Bell (20). Tanjevičevi varovanci so tokrat poprečno igrali in sq bili zlasti pomanjkljivi pri metu.
Pokal L. Ronchetti
PRAGA — V prvem srečanju dru-
gega kola košarkarskega pokala L. Ronchetti je italijansko moštvo Cari-sparmio iz Avellina v Pragi izgubilo proti Sparti kar z 49:81 (27:34).
Sfiligoi (Segafredo)
izključen za eno kolo
RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je med drugim izključila za eno kolo igralca go-riškega Segaireda Morena Sfiligoia, opomin pa je prejel Američan Sega-freda Winfred King.
Nogometnega superpokala
Juventus - Liverpool ne bo
TURIN — Zaradi nerazpoložljivega datuma nogometnega srečanja za su-perpokal med Liverpoolom (zmagovalec v pokalu prvakov) in Juventu-som (prvi v pokalu pokalnih prvakov leta 1984) ne bo.
Člani ekipe MZSTE trenirali na snegu
Pred dnevi so člani meddruštvene zamejske smučarske tekmovalne ekipe (MZSTE) prvič trenirali na snegu. Pravzaprav so se s snegom srečali že letos septembra na pripravah na Ledinah. Odtlej so redno trenirali dvakrat tedensko v telovadnici, ob nedeljah pa v bazenu v Lipici. Končno je prvi sneg zapadel tudi v gorah naše dežele in so se tako otroci lahko spet pomerili na smučeh. Kraj treninga je bil v Casellarazzo, udeležilo se ga je 21 otrok. Zaradi tehničnih razlogov, trenerjev iz matične domovine žal ni bilo. Toda ekipa razpolaga z lastnimi kadri, ki so to nalogo sami izvedli. Otroke so razdelili po skupinah in najprej vadli tehniko. Sledilo je urjenje med koli. Treba je reči, da so se vsi otroci doloro izkazali, čeprav čaka ekipo še mnogo truda in dela. (rd)
De Sisti dal ostavko
kot trener Fiorentine
FIRENCE — Giancarlo De Sisti je sinoči dal ostavko kot trener Fiorentine.
ta teden ob odbojkarski mreži
Neobičajne težave pri Kontovelu
Nedvomno menjave trenerjev v odbojkarskih vrstah med samim prvenstvom niso običajen dogodek saj se je doslej redko kdaj zgodilo, da bi ekipa zamenjala oziroma izgubila trenerja, ko se je prvenstvo komaj dobro začelo.
To se je letos zgodilo pri Kontovelu Electronic Shop, ki nastopa v ženskem prvenstvu C-2 lige in je zadnji dve tekmi prvega dela odigral brez svojega trenerja Damjana Pertota. Pri tem je zanimivo to, da trenerja ni odslovilo vodstvo društva, temveč sta se ekipa in trener razšla zaradi drobnih nesporazumov, Id so botrovali odločitvi trenerja, da v zadnjih tekmah ne vodi več odbojkaric Konto-vela.
S to odločitvijo se je Kontovel znašel v velikih težavah. Ekipo trenutno vodi bivša dolgoletna igralka Nadja 'Rupel, ki pa tega dela, kljub vsej dobri volji, verjetno zaradi družinskih
in drugih razlogov ne bo mogla opravljati do konca prvenstva.
Odbojkarski delavci pri Kontovelu v tem času niso držali križem' rok in so med prostimi trenerji v zamejstvu iskali tistega, ki bi bil pripravljen vskočiti in pomagati ekipi, da u-spešno konča letošnje prvenstvo.
Vendar med prostimi trenerji niso našli nikogar, ki bi bil pripravljen prevzeti ekipo, čeprav je na Tržaškem nekaj odbojkarskih trenerjev, ki nimajo ekip in bi verjetno lahko našli toliko prostega časa, da bi pomagali Kontovelu iz težav. Pri tem bi morala sodelovati tudi vsa tržaška društva, ki so se odločila za skupno delovanje na področju ženske odbojke, saj sodelovanja ne smemo imeti le za golo združevanje oziroma menjavanje igralk, temveč bi moralo biti mnogo širše in bi med drugim moralo zajemati tudi sodelovanje na strokovnem področju. Tako bi se mo-
rali predvsem trenerji, ki so se deklarativno vsi izjavili za združenje, zavedati tega, da je treba včasih po kostanj v žerjavico in priskočiti na pomoč tam, kjer je ta trenutno najbolj potrebna.
Ker 'je prvenstvo v polnem teku, časa za dolgoročne rešitve ni dosti, vendar mislimo, da se ne sme dovoliti, da ena slovenska ekipa sredi prvenstva ostane brez trenerja. Zato morajo pri Kontovelu, ob pomoči tudi drugih naših društev, storiti vse, da rešijo ta gordijski vozel v čimkraj-šem času in sicer tako, da se dogovorijo z dosedanjim trenerjem Per-totom in z njim pred tem razčistijo vse nesporazume. Če pa to ni mogoče, morajo biti tudi od sodelujočih društev in trenerjev deležni razumevanja in konkretne pomoči do konca prvenstva, ko bo več časa za iskanje dolgotrajnejših rešitev.
RADO GRUDEN
V nedeljo v moški rokometni D ligi
Doslej najboljša tekma Krasa
Kras - Splimberghese 16:22 (8:9)
KRAS: Glavina, Dario Milič, Sauna 7, Trampuž, Maglica 7, Ladi Budin, Sardo 2, Raseni, Skupek, Alex Milič, Bogdan Budin.
Rokometaši Krasa so v nedeljo odigrali svojo doslej najboljšo tekmo. Iz tekme v tekmo je viden bistven napredek, ki bo upajmo čimprej o-mogočil Cotičevim varovancem, da pridejo do prvih prvenstvenih točk. Domačini so igrali zbrano in umirjeno, kot še nikoli doslej. Čeprav so za nasprotnika imeli najboljšo ekipo prvenstva so se mu skozi tri četrtine srečanja enakovredno upirali in v 12. min. d.p. so že bili na pragu velikega presenečenja. Potem, ko so v prvem polčasu vodili s 4:3 in 5:4 so polčas zaključili le z zadetkom zaostanka. Pri enajstici so nasprotnika ujeli, takrat pa se je pričelo njihovo zlato obdobje. Z atraktivnimi potezami veterana rokometnih i-
grišč Maglice so uspeli celo preiti v vodstvo s 15:13, v ključnih trenutkih pa se jim je poznala neizkušenost in nasprotnik je z delnim izidom 9:1 srečanje zaključil v svojo korist. Kljub temu so Kraševci zapustili igrišče z dvignjeno glavo. (Z. Skupek)
Balinanje: uspeh Sežancev
D. Guština in J. Požarja
V okviru zimskih balinarskih tekmovanj za dvojice, ki jih prirejajo v pokritem balinišču pristaniščnikov pri Briščikih, sta že drugič zaporedoma zmagala člana sežanske Skale Darko Guštin in Jože Požar, sicer jugoslovanska državna reprezentanta. V drugem kolu sta odpravila mladi par Poleta Daneu - Gulič, največje težave pa sta imela v polfinalu, ko sta proti dvojici Postelegrafonici že izgubljala z 0:8, a sta nato prva prišla do 11. točke. V velikem finalu sta z relativno lahkoto obračunala s parom Pivo - Stebel (Portuale).
Naši uspehi v letu 1984
September
Protagonist meseca je bil nedvomno rolkar SK Devin Andrej Antonič, ki je že po treh preizkušnjah osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji cicibanov. Zmagal je tudi na naslednjih dveh preizkušnjah.
Državni prvak, toda v Jugoslaviji, je postal tudi Robert Hmeljak. Naslov je osvojil v motociklistični kategoriji do 125 ccm.
Na atletskem državnem prvenstvu za kadetinje in naraščajnice v Ric-cioneju je Vda najboljša borovka Tanja Kalc, ki je v štafeti FJK o-svojila bron, v teku na 80 m z ovirami pa je bila četrta. Še prej je bilo v Sacileju deželno prvenstvo, na katerem se je najboljše odrezala ka detmja Adrie Sandra Sumberaz, ki je bila druga v metu kopja.
Bogata je bila udeležba slovenskih
športnic na prvi izvedbi razširjenih iger Alpe - Jadran v Gradcu. V reprezentanci FJK so nastopile odbojkarice Friulexporta Alksandra Foratoi, Erika Garbini, Ivana Venier in Aleksandra Pertot ter članica Mebla Mirjam Klemše, poleg njih pa še namiznoteniške igralke Krasa Tanja Ukmar in Ksenija Marušič. Še številnejše je bilo slovensko zastopstvo na podobnih igrah v Celovcu. Tja so odpotovali atleti Bora Marjan Gustinčič, Lidija Glavina in Veronika Gerdolf, namiznoteniške igralke Krasa Tanja Ukmar, Ksenija Maru šič in Damjana Guštin ter člani rokometnega krožka Kosovel Marko Sardoč, Teter Tognetti, Mitja Čebulec in Marko Komar. Na rokometni Trofeji dežel v Sabaudii pa so barve de želne reprezentance branili »kosovel-ci« Marko čeme, Goran Racman, Mitja Čebulec, Marko Sardoč in Riccardo Škrk.
ženska namiznoteniška A liga - tedenski komentar
Kraševke imajo lažjo pot do finala
Končal se je prvi del prvenstva in ženska ekipa Krasa je zasluženo o-svojila prvo mesto v A skupini. V zadnji tekmi so krasovke v Bocnu brez velikih težav premagale ekipo Recoara s 5:0.
Slovenske igralke so se predstavile za zeleno mizo brez Cergolove, ki je tokrat počivala. Miličeva, Doljakova in Sedmakova so igrale zbrano in prepričane o zmagi in prepustile predstavnicam nemške manjšine le en set. Po tej zmagi je tehnični štab Krasa optimistično razpoložen, saj i-majo sedaj naše igralke, vsaj na papirju, lažjo pot do finala. Če ocenimo dosedanje rezultate, lahko izrazimo zadovoljstvo, četudi so Kr asova dekleta v začetnem delu prvenstva nerodno izgubila v Coccagliu. Ostale ekipe so tudi v zadnjem kolu potrdile
premoč in končna razvrstitev odgovarja resnični moči moštev. Edino presenečenje prvenstva predstavlja ' ekipa Focolare iz Coccaglia, ki je o-svojila drugo mesto v A skupini. V južni skupini pa je trdno na prvem mestu ostala ekipa iz Neaplja.
Pred drugim delom prvenstva bo sedaj krajša prekinitev. 5. januarja bodo sledila srečanja četrtfinala »play-aff«. Kras bo igral proti zad-njeuvrščenemu iz B skupine, to je ekipi TT Cagliari, ki ni osvojila še nobene točke. Pravilnik sedaj zahteva dvojno srečanje, doma in v gosteh, in ekipa, ki osvoji obe srečanji napreduje v polfinale.
A skupina IZIDI 6. KOLA
Recoaro Bočen - Kras 0:5; Focolare - Vigor Temi 1:5.
LESTVICA: Kras in Focolare 10; Vigor in Recoaro 2.
B skupina
Stetan Neapelj - Quattro Mori Cagliari 5:1; Barcellona - TT Cagliari 5:1.
LESTVICA: Stetan 12; Barcellona in Quattro Mori 6; TT Cagliari 0. PARI PRIHODNJEGA KOLA (5.1.85)
ČETRTFINALE: Kras - TT Cagliari; Vigor - Barcellona; Focolare -Quattro Mori; Recoaro - Stetan.
ZVONKO SIMONETA
Žico še ni nared
VIDEM — Brazilski as Žico še ni nared za prvenstvene nastope. V Udi-nesejevem taboru so si nadejali, da bo brazilski as igral v nedeljo proti Ascoliju.

naši nogometaši v mladinskih ligah
Tokrat nobene zmage
naše peterke v raznih mladinskih prvenstvih
Jadran Parco sam na vrhu lestvice
MLADINCI
Barcolana - Kontovel Shop B
Posnetek z nedeljske tekme med Jadranom Fare o in Interjem 1904.
NARAŠČAJNIKI
Zarja — Campanelle	0:0
ZARJA:	Purič, Tomec, Ferluga,
Kerstič, Leban, Škabar, Zetin, Castelli, Pi tacco, Zerbo, Carli.
Neodločen izid je gotovo prava sli ka te tekme. Tekma je potekala v znamenju izenačenosti in nevarnemu napadu gostov so se zarjani upirali z odlično obrambo. Tokrat so se vsi zarjani izkazali, predvsem s taktičnega vidika. (Primožič)
Breg — Fortitudo	0:0
BREG: Petronio, Boncta, Cicotti, Bandi, Olenik, Steržaj, Furlan, Sancin, Gianni, Di Gennaro, Volk (Ze-riali), Koren, Salvi, Calabrese.
Tekma je bila v glavnem izenačena, saj so imeli v prvem polčasu terensko premoč nasprotniki, v drugem Pa Brežani. Z nekoliko več športne sreče bi lahko tudi zmagali, vendar Pa je neodločen izid najbolj pravičen. Pohvalili bi vso ekipo po požrtvovalnosti in zagrizenosti, s katero so iskali zadetek. (M. Švara)
IZIDI 11. KOLA: S. Luigi - Montebello 1:0; Zaule - Roianese 4:1; Do-mio - Vesna 6:1; Zarja - Campanelle 0:0; Opic ina - CGS 0:1; Breg -Fortitudo 0:0; Muggesana - Olimpia 0:0.
LESTVICA: Muggesana 19, Olimpia 16, S. Luigi 13, Roianese in Domio 11, Fortitudo, CGS in Zaule 10, Campanelle in Zarja 8, Vesna 7, Opici na in Montebello 5, Breg 3.
Domio — Vesna 6:1	(2:1 )
STRELEC ZA VESNO: Kuzma v 5. min.
VESNA: Martdnuzzi, Bembi, Costanzo, Zaroti.i, Švab, Mondo (od 65. min. Sedmak), Vascotto, S. Sedmak, Radioni, Kuzma, Bianchi.
Kriška ekipa je doživela pekoč poraz. V Vesninih vrstah smo tokrat pogrešali nekaj standardnih igralcev, tako da je bil poraz neizbežen. Domačini so nedvomno igrali boljše, na dlani pa je bilo, da se je Vesna v prvem polčasu precej dobro upirala Domiu in imela tudi dve lepi priložnosti s Sedmakom. V drugem delu srečanja se razmerje na igrišču ni bistveno spremenilo, le 15’ pred koncem tekme je kriška ekipa popolnoma odpovedala: branilci niso več drhali svojih nasprotnikov in ti so z lahkoto štirikrat zaporedoma dosegli zadetek. (A. Kostnapfel)
NA GORIŠKEM
Vermean — Sovodnje 4:1
SOVODNJE: Fajt, Lakovič, Hmeljak, Z. Černič, Jarc, Fajt, Lavrenčič, Tomšič, Frandolič, Gulin, S. Vernic.
STRELEC ZA SOVODNJE: Jarc
Sovodenjski nogometaši nadaljujejo z vrsto negativnih rezultatov. Tokrat so poraženi zapustili igrišče v Romihu. Kljub temu pa velja pripomniti, da so slovenski fantje zaigrali bolje od prejšnjih nastopov in to Predvsem v napadu, kjer je trener opravil nekaj zamenjav.
ZAČETNIKI
Primorje — Opicina 1:3 (1:2)
PRIMORJE: Blažon (Štolfa), Cercassi, Ukmar (Spadoni), Prašelj, M. stoka, Škabar, B. Štoka, Princi val, 2agar, Trampuž, Tomasetig.
V prvem kolu drugega dela prven stva so morali začetniki Primorja na domačih tleh kloniti proti sicer sondai ekipi Opicine, potem ko so prvi Prišli v vodstvo z odličnim Žagarjem. Openci pa so takoj reagirali in že v Prvem polčasu najprej prišli do re-Tija, kmalu nato pa še podvojili.
Tudi v drugem delu srečanja so bili gostje boljši od Prosečanov, ki so vse preveč zadrževali žogo in bili zelo počasni v protinapadu. Tako so Openci bili uspešni še tretjič, čeprav zaradi napake proseškega vratarja.
(H. V.)
IZIDI 9. KOLA: Roianese . CGS A 2:3; Primorje - Opicina 1:3; Portuale - Triestina 0:3; S. Andrea -Campi Elisi 2:0.
LESTVICA: Triestina 15, Portuale 13, S. Andrea in CGS A 9, Campi E-lisi in Opicina 7, Supercaffè 5, Primorje 4, Roianese 3.
CICIBANI
SKUPINA C
Primorje — Portuale 0:2 (0:0)
PRIMORJE: Spadoni, Pahor, Savi, Trampuž, Sardoč, Štolfa, Vodopivec.
Kljub dobri igri, Prosečanom ni uspelo osvojiti točke proti ekipi Por-tualeja, ki je prišla do zadetkov le v drugem polčasu. Igra se je v prvem delu srečanja odvijala pretežno na sredini igrišča in obe ekipi sta si bili enakovredni. V nadaljevanju pa je bila tekma bolj odprta in videli smo mnogo akcij tako na eni kot na dru gi strani. Tržačani so bili vsekakor spretnejši in realizirali dva gola. Prosečanom pa ni uspelo realizirati častnega zadetka. (H.V.)
IZIDI 9. KOLA: Muggesana - S. Giovanni 0:1; Supercaffè S. Andrea 3:0; Primorje - Portuale 0:2; Costalunga - CGS 4:0.
LESTVICA: Supercaffè 16, Costalunga in Portuale 14, Breg in S. Giovanni 7, CGS in S. Andrea 6, Muggesana 2, Primorje 0.
MLAJŠI CICIBANI
Breg — Montebello 0:15 (0:5)
BREG: Rapotec, Vimo, Mondo, Lo-vriha, Punis, Bandi, Grilanc (Grbec), Žerjal, Pauletti.
Nasprotniki so imeli skozi vso tekmo terensko premoč in so, kljub svoji mladosti, predvajali lep in učinkovit nogomet. Montebello namreč vodi na lestvici in ni izgubil niti tekme, tako da je ta rezultat sprejemljiv. Vseeno pa so bili naši nogometaši premalo borbeni. V tem oziru bi pohvalili le Bandija. (M. Švara)
SKUPINA A
IZIDI 10. KOLA: Domio - S. Giovanni 0:4; Soncini Fortitudo 9:0; Breg - Montebello 0:10; S. Luigi -Giarizzole 1:0; Zaule - Inter S. Sergio 1:1.
LESTVICA; Montebello 18, S. Giovanni 15, Sancini 14, S. Luigi 12, In ter S. Sergio 11, Breg 7, Giarizzole, Domio, Fortitudo in Zaule 2.
77:94 (41:47)
KONTOVEL: Ušaj (4:4), Grilanc 3, D. Busan, P. Busan 2 (2:2), Devetak 19 (3:4), Starc 23 (3:6), Sedmak 10 (3:3), Gruden 12 (2:3), Košuta 6 (2:2), Žbogar 7.
Kontovelci so premagali, sicer ne brez težav, tudi povprečno Barcola-no in so tako še naprej na prvem mestu začasne lestvice, imajo pa povrhu tekmo manj od ostalih vodečih peterk.
Kontovel A - Polet 72:86 (30:43)
KONTOVEL : Luxa 4, Pertot 1 (1:4), Cunja 7, Zaccaria 8, Danieli 24 (4:12), Kompare, Košuta 4 (0:1), Emili 2, Stanissa 14, Venier 4.
POLET : B. Tavčar 1, Granier 3 (1:4), Kozlovič, Persi 28 (2:4), Semen 12, A. Tavčar 2, Oberdan 2, Feri 30 (8:11), Gomizelj 6, Fabbri 4.
V slovenskem derbiju med Konto-velom A in Poletom so visoko slavili Openci. Rezultat je bil izenačen le prvih 10 minut. Nato je opensko moštvo z dobrimi napadi nadigralo Kontovelce. Pri kontovelski ekipi je treba pohvaliti Kampa reja zaradi dobre obrambe. Med poletovci pa je treba pohvaliti Ferija. (D. Danieli)
Libertas — Bor 101:85 (46:47)
BOR: Perčič 12, Salvi 4 (0:2), Jogan 27 (3:5), Vecchiet 8, Smotlak 7 (5:8), Parisi 2, Kovačič 25 (5:8), Ivan Žerjal, Petanos, Žnidaršič.
PON: Salvi (33), Vecchiet (34). PM: 13:23; TRI TOČKE: Jogan 2.
Do 34. min. je bilo stanje na i-grišču izredno izenačeno (75:75), tedaj pa sta morala z igrišča visoka igralca Bora in tekme je bilo konec. Borovci so večkrat vodili, niso pa znali zaustaviti močnega Gidina, ki je dal 35 točk in je ulovil mnogo odbitih žog. Pri »plavih« se pozna odsotnost Pregarca in Volka, ki i-grata v prvi ekipi. Proti Liberta-su so vsi igrali dobro, presenetil pa je Ivan Perčič, ki igra le nekaj časa košarko. Kot zanimivost povejmo, da so borovci zadnji koš v prvem polčasu dosegli izza sredinske črte igrišča. (Vanja)
OSTALI IZID: Ferroviario - Scagliette 61:63.
LESTVICA:	Kontovel Electronic
Shop B, Scaglietta in Libertas 10, Ferroviario 6, Barcolana in Bor 4, Polet 2, Kontovel Electronic Shop A 0 točk.
KADETI
Inter 1904 - Jadran Farce 63:81 (28:48)
JADRAN FARGO: Kovačič, Štoka, Lippolis 12 (0:2), Pertot, Barini 8, Pahor 2, Terčon 9 (3:4), Korošec 30, Žetko 2 (2:2), Pieri 18.
PM: Jadran 5:8, Inter 11:15;TRI TOČKE : Pieri in Korošec (2).
V predzadnjem kolu prvega dela je združena ekipa Jadrana Farco dokazala, da je vodilna sila prvenstva. Naši so tokrat odpravili Inter 1904, ki je bil skupaj z njimi na vrhu lestvice. Zmaga je b.ila prepričljiva in »plavi« so tokrat prikazali res dobro košarko, zlasti v napadu. Naši so silovito startali in po 8 minutah igre vodili z 20:2. Vendarle so se domačini končno zbrali in izkoristili odsotnost Terčona in Korošca (na klopi zaradi osebnih napak) in razliko zmanjšali na 11 točk. Vendarle niso jadranovci zgubili hladnokrvnosti in slavili končno zmago. Omeniti gre izredno slabo sojenje sodnikov, ki sta zelo oškodovala naše. Za to zmago imajo prav vsi zaslugo, vseeno pa je Andrej Pieri tokrat igral eno svojih najboljših tekem sploh. (M. Raserà)
OSTALA IZIDA: Barcolana - Sco-glietto 69:81, Saba - Intermuggia 49 proti 59.
LESTVICA: Jadran Farco 10, Inter 1904 8, Scogllctto 6, Santos in Intermuggia 4, Barcolana 2, Saba 0.
NARAŠČAJNIKI Polet — Bor 92:80 (44:38)
POLET: Kocman 26 (4:6), Ciani, Bogateč, Berdon, Fonda, škerk 28 (2:2), Bevilacqua 13 (1:2), Sardoč 13 (1:2), Sosič 12 (2:4), Calzi.
BOR: Blaževič, Orologio 4, Pan jek 4, Pertot 11 (3:6), Gašperini 14 (2:4), Lippolis 16 (0:5), Turk 17 (1:3), Cecco, Birsa 14.
PM: Polet 10:16, Bor 6:18; PON: Birsa; 3 TOČKE: Kocman 4.
Derbi je bil še precej izenačen, v začetku pa je povedel Bor. Poletovci so si kaj kmalu opomogli in pred koncem prvega polčasa prevzeli vod stvo. Drugi polčas je bil spet precej izenačen, Polet pa je naenkrat potegnil in si priigral štirinajst točk prednosti ter tako predčasno zaključil tekmo. V vrstah Poleta bi pohvalili Kocmana, Škerka in Sardoča, med borovci pa Gasperinija in Turka. (G. Kocman)
Servolana — Kontovel 81:84 (48:49)
KONTOVEL : Kompare 2 (2:2), Rupel 9 (3:6), Gruden, Sedmak, čebu-lec 20 (4:8), Regent, Cingerla 11 (5:7), Dolhar 8, Sterni 34 (4:6).
Kontovelci so slabo začeli, saj so v 10. min. igre domačini že vodili 31:21. Po nekaj minutah pa so se
»plavi« vendarle zbrali in nadoknadili zaostanek.
V	nadaljevanju, vse do 8. minute igre, sta se peterki izmenjavali v vodstvu. Od tedaj dalje pa je Kon-tovelcem uspelo pridobiti in ohraniti rahlo prednost, kljub temu da tokrat niso igrali najboljše. V vrstah Kontovela sta se posebno izkazala Sterni in čebulec. (M. Rupel)
OSTALI IZIDI: SGT - Bor 146:33; Santos - Intermuggia 124:43; SGT -Ferroviario 92:64; Libertas - Ricreatori 61:65.
LESTVICA: Don Bosco in SGT 12, Santos, Ricreatori in Kontovel Electronic Shop 8, Libertas in Servolana 6, Ferroviario 4, Intermuggia in Polet 2, Bor 0.
DEČKI
Bor - Servolana Leasest 70:68 (30:33)
BOR: Bole, Ažman 2, Race, Krasna 8 (0:1), Gašperini 6, Pertot 24, Cupdn 2 (0:2), Arena 11 (1:4), Bajec 17 (1:4).
PM: 2:11, PON: Gašperini, Pertot.
Borovi dečki so na tej tekmi pokazali dobro obrambo in hitro igro v napadu. Arena in Bajc sta se posebno izkazala pri odbitih žogah, kar je odločilno prispevalo k uspehu e-kipe. V nasprotnikovih vrstah je nastopil Kranjec, ki obiskuje slovensko šolo in bi si želeli, da bi v prihodnji sezoni nastopal v naši e-kipi. (B. Vascotto)
OSTALI IZIDI: Ferroviario - Libertas 73:65; Alabarda - Santos 63:20; Ricreatori - Don Bosco 83:74.
LESTVICA: Ricreatori 14, Don Bosco 12, Ferroviario 10, Servolana in Alabarda 8, Libertas in Bar 6, Santos 4, Sokol in Ancifap 0.
Košarka: prijateljska tekma
Drevi v Dolini (20.00) borovci proti Ježici
V	okviru priprav na prvenstvene nastope v promocijskem prvenstvu bodo drevi košarkarji Bora Radenske igrali prijateljsko srečanje z ljubljansko Ježico, ki nastopa v slovenski ligi.
Tekma se bo pričela ob 20. uri.
obvestila
TENIŠKA SEKCIJA GAJE obvešča člane in prijatelje, da bo v petek, 14. t. m., priredila ob koncu sezone društveno večerjo pri Danevu na Opčinah. Na sporedu bo tudi nagrajevanje zmagovalcev članskega turnirja. Prijave sprejemata Karlo Rudež, tel. 763-229, in Roberto Čorbo, tel. 213-420.
Pionirski festival: tudi selekciji ZSŠDI
V okviru dejavnosti komisije za košarko pri ZSŠDI se bo pionirskega festivala v košarki, ki ga vsako leto prireja Košarkarska zveza Slovenije, tudi letos udeležila selekcija naših najboljših naraščajnikov (letnik 1970), ki bo nastopala pod imenom ZSŠDI.
Pionirski festival Slovenije je tekmovanje, ki je namenjeno košarkarskim in šolskim športnim društvom v matični domovini in določa prvaka Slovenije v kategoriji starejših (letnik 1970 -'71) ter mlajših (1972 - 73) pionirjev. Letos se bo ZSŠDI udeležilo pionirskega festivala z dvema selekcijama. Prvi na vrsti bodo naraščajniki (letnik 1970), ki bodo imeli prvi pregledni trening v nedeljo, 17. t.m.,'ob 17.00 na stadionu »1. maj«. Letošnjo selekcijo bodo predvidoma sestavljali igralci naših društev, ki nastopajo v prvenstvu naraščajnikov, poleg njih pa boljši posamezniki, ki so rojeni leta 1971.
Na prvi pregledni trening so vabljeni naslednji košarkarji (letnik 1970) : Andrej Birsa, Aleks Blaževič, Pavel IJppolis in Aleš Turk (Bor); Erik Cingerla, Mitja čebulec, Erik Dolhar, Andrej Kompare, Marko Rupel, Ivan Stanjša, Peter Sterni, Aleksander Šik (Kontovel); Edvard Ciani, Goran Kocman in Marko Sardoč (Polet). Letnik 1971: Ivan Bajc (Bor), Riccardo Škerk (Polet), Dean Pavlina (Sokol).
Košarkarska komisija pri ZSŠDI poziva vse sklicane igralce, da se prvega treninga zanesljivo udeležijo.
Moška C liga
Kras - Gutalin Padova 5:2
Štoka - Bergantino 2:0 (21:15, 21:13) ; Colja - Bergamo 0:2 (17:21, 22:24); °olo - Schiavon 2:0 (21:12, 21:6); |b>ka - Bergamo 0:2 (17:21 15:21); ~olc - Bergantino 2:0 (21:10, 21:9); Colja - Schiavon 2:0 (21:18, 21:13); Bole - Bergamo 2:0 (21:19, 21:12).
Frasovi igralci nadaljujejo s serijo Pozitivnih rezultatov. Že drugič zaporedoma so' premagali enega izmed direktnih tekmecev v boju za obstanek Pred tretjeligaši. Njihov nedeljski nasprotnik Gutalin iz Padove nedvomno spada v tisto skupino, ki se bo na Koncu prvenstva krčevito borila proti )zPadu. Proti takemu nasprotniku niso Tleli Kraševci težkega dela, tako da FT je srečanje služilo le za trening PTd naslednjim nastopom, ki ga boji0 čez 14 dni opravili v Trevisu, naj-rz brez svojega najboljšega igralca j Toja, proti tamkajšnji ekipi Libera-Castelfranco v srečanju, ki bo od-°tT"nl° o 3. mestu lestvice.
IZIDI 6. KOLA: Adria - Castelfran-U* Renato 5:0; Kras - Gutalin Pado-.a 5:2; Redentore Este - Berton Qui-'Knana Videm 5:4; Edera Cordenons -
naši v raznih namiznoteniških prvenstvih
Duomo Folgore Treviso 5:2.
LESTVICA: Edera 12, Adria 10, Kras 8, Este 6, Castelfranco 6, Duomo Folgoro 4, Gutalin 2, Berton 0.
(Z. S.)
Promocijsko prvenstvo Ženske
Dom - Kras A	2:5
Fabbro - Marušič 2:0 (21:13, 21:12) ; Zalateu - Ukmar 0:2 (13:21, 14:21); Lutman - Purič 1:2 (19:21, 21:19, 14:21); Fabbro - Ukmar 0:2 (20:22. 19:21); Lutman - Marušič 2:0 (21:17, 21:9); Zalateu - Purič 0:2 (11:21, 9:21) ; Lutman - Ukmar 0:2 (15:21, 15:21).
V zadnjem kolu prvega dela sta se v soboto v Gorici srečali ekipi Doma in Krasa A, ki sta si nepremagani delili prvo mesto na lestvici. Kraševko so zasluženo osvojile pomembno srečanje, saj so dokazale, da razpolagajo z bolj izkušeno in homogeno ekipo, tako da je cilj, ki si ga jo društvo zastavilo pred začetkom pr-
venstva, to je napredovanje v C ligo, popolnoma upravičen in dosegljiv.
Kar se tiče srečanja samega, smo bili priča nekaterim zelo zanimivim dvobojem, saj so domovke s Fabbro-vo, ki je pridobila na samozavesti in zaigrala zares odlično in Lutmanovo dokazale, da so enakovreden nasprotnik in da bi z malo več sreče in odločnosti v ključnih trenutkih lahko bil rezultat bolj negotov vse do konca. Vsekakor je zmaga krasovk neoporečna, saj so pokazale, da so najboljša ekipa v ligi, ki razpolaga z nekaterimi odličnimi posameznicami. Tu mislimo predvsem na mlado Tanjo Ukmar, ki je v soboto dosegla vse tri točke za svojo ekipo in pa izkušeno Uravičevo, ki igra vedno zelo zanesljivo. (Mal)
Kras B - Kras C	5:3
T. Raubar - Zidarič 2:0 (21:6, 21:11); M. Raubar - Škabar 2:0 (21:5, 21:9); Čok - Prosen 0:2 (0:21, 0:21); T. Raubar - Škabar 2:0 (21:7, 21:13); Čok -Zidarič 0:2 (0:21, 0:21); M. Raubar -
Prosen 2:0 (21:8, 21:14); čok - Škabar (0:21, 0:21); T. Raubar - Prosen 2:0 (21:7, 21:13).
V društvenem medsebojnem derbiju jo izkušenejšim igralkam Krasa B uspelo premagati mlajše vrstnice s 5:3. V teh dveh Krasovih ekipah lahko zasledimo veliko obetajočih igralk, ki si letos le nabirajo izkušnje, v prihodnosti pa bodo brez dvoma marsikateremu nasprotniku trn v peti. (Z. S.)
LESTVICA PO 3. KOLU: Kras A 6 (15:2); Dom 4 (12:9); Kras B 2 (9:13); Kras C 0 (3:15).
Moški
Olimpia A - Kras	5:1
Houser - Milič 2:0 (21:10, 21:7); Stepancich - Doljak 1:2 (21:18, 14:21, 8:21); Dodini - Legisa 2:0 (21:10, 21:7); Houser - Doljak 2:0 (21:13, 21:14); Dodini - Milič 2:0 (21:5, 21:7); Stepancich - Legisa 2:1 (24:22, 16:21, 21:19).
Kraševcem ni preostalo drugega, kot da priznajo premoč Olimpie, v vr-
stah katere nastopata tudi odlični Dodini in izkušeni Houser. Že dejstvo, da je proti takemu nasprotniku uspelo gostom iztržiti točko, predstavlja lep uspeh, še posebno, če pomislimo da je v vrstah Krasa tudi tokrat pozitivno opravil svojo nalogo novinec Igor Milič. (Z. S.)
Maldina - Grandi Motori B 5:3
Košuta - Kalin 21:16, 21:15; Sedmak - Buffili 14:21, 13:21; Pahor -Cosciani 21:13, 18:21, 21:15; Košuta -Butci li 21:13, 21:15, Pahor - Kalin 11:21, 21:16, 24:22; Sedmak - Cosciani 15:21, 8:21; Pahor - Butelli 17:21, 18:21; Košuta - Cosciani 21:10, 21:11.
Kriška Mladina je v nedeljo dosegla prvi dve točki v letošnjem prvenstvu. Zaradi tehničnih problemov so srečanje odigrali v prostorih kriškega rekreatorija. Tudi tokrat je manjkal Tence, vendar pa so se igralci Mladino na to srečanje med tednom dobro pripravili, kar se jim je tudi obrestovalo. Predvsem se je izkazal Košuta,, ki igra iz kola v koto boljše. Pahor je v tem dvoboju malce razočaral, medtem ko je Sedmak pokazal napredek.
Aleksander Sedmak
Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir. - V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180 00, letno 1 800 00 din, za organizacije in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din.
Poštni tekoči račun za ltall|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglosi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viS 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /a mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob pra/mkih povišek 20' IVA 18 Osmrtnice zahvale m sožoho po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julnske kropne se noro čoio pn oglasnem oddelku PUBUEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
,	12. decembra 1984
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 moggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumii Same«
Izdaja L JZTT	tiankaHamke
m tiskaj Trst	M lil)	toopšnih
f	založnikov FIEG
Kongres španskih socialisfov
Razprava o članstvu Španije v NATO in EGS
MADRID — Od 13. do 16. decembra se bo 769 delegatov zbralo na 30. vsedržavnem kongresu socialistične stranke. Poglavitni temi kongresa bosta vztrajanje Španije v Atlantskem zavezništvu in gospodarska politika. Poročilo na kongresu bo prebral tajnik stranke in predsednik vlade Felipe Gonzales.
Socialistična stranka, ki je v vlado prišla iz ilegale, se zelo ubada z vprašanjem članstva v NATO. Gonzales je napovedal referendum o tem vprašanju februarja 1986. leta. Čeprav je javno mnenje nasprotno takšnemu stališču vlade, je Gonzales prepričan, da bo uspel obdržati sedanje stanje, ob tem pa doseči, da se vojaško Španija ne bo vključila v vojaško strukturo NATO in da bo zmanjšala ameriško vojaško prisotnost. Poleg tega Gonzales načrtuje vstop Španije v EGS s 1. januarjem 1986.
Pravo opozicijo pa Gonzales lahko pričakuje pri sindikalnem voditelju Nicolasu Redendu, tajniku UGLT, ki ima pripombe na račun gospodarske politike. Redendo sodi, da vprašanje NATO ne bi smelo na kongresu biti poglavitna tema. Tudi katalanski socialisti, ki so bili sprva zelo proti NATO, so postali mehkejši. Udeležbi Španije v NATO nasprotuje od 35 do 50 odstotkov delegatov na kongresu.
Atentati na naftovode NATO v Belgiji
BRUSELJ — Tako imenovane »borbene komunistične celice« so prevzele odgovornost za štiri atentate, do katerih je prišlo včeraj zjutraj in katerih tarča so bili naftovodi, ki oskrbujejo baze NATO na belgijskem o-zemlju. Do atentatov je prišlo v krajih Ittre pri Bruslju, v Verviersu v južni Belgiji ter v Glonsu pri Liegeu, kjer sta eksplodirala dva peklenska stroja. V vseh primerih se je po eksploziji vnel hud požar, ki so ga belgijski gasilci le s težavo pogasili.
Omenjena organizacija je sporočila bruseljskemu dnevniku »La Gite«, da so atentate organizirali in izvedli njeni člani in da je borba proti oporiščem in napravam NATO na belgijskem ozemlju postala njihov glavni cilj.
Policija je mnenja, da je odgovornost levičarskih teroristov resnična in v tej smeri poteka tudi preiskava. Gasilci na delu v kraju Verviers	(Telefoto AP)
HE na Donavi kamen spotike
DUNAJ — S podiranjem dreves na področju Hainburga, kraja, ki meji s Češkoslovaško, so se pričele priprave na zgradnjo hidroelektrarne na Donavi. Navodila za pričetek gradnje je po triletni razpravi dal minister za kmetijstvo Heiden.
Odločitev je vznemirila avstrijske varstvenike narave, ki jih vodi nobelovec Konrad Lorenz. Protestirajo zato, ker vlada ne spoštuje obljube, da bo počakala na izid referenduma, ki naj bi bil prihodnjega marca in za katerega so zbrali kakšnih 100.000 podpisov. Po sobotnem zborovanju 6 tisoč ekologov se je akcija včeraj nadaljevala. Zborovalci, okoli 3.000 oseb, so zaprli vse dostope v kraje, kjer podirajo drevje. Demonstranti so se spopadli s policijo in je bilo nekaj lažje ranjenih.
Na pritisk \farstvenikov narave je avstrijski kancler Rudolf Kirchschlea-ger od notranjega ministrstva želel pojasnil o zadevi.
Kakor je znano, bodo z gradnjo hi-drocentrale uničili zadnji park v Srednji Evropi, kjer živijo še zadnji primerki sladkovodnih želv in morskih orlov. Gradnji objekta nasprotujejo tudi češkoslovaški državljani.
Krščanska unija v Zahodni Nemčiji odpira vprašanje meje s Poljsko
Zmotili so se tisti, ki so sodili, da bodo v življenjskih vprašanjih države poljski katoličani nastopili proti poljskim komunistom
BONN — Kako je z Nemci in kako s Poljaki? Od zadnjega preseljevanja obeh narodov, ki je bolj ali manj utrdilo sedanji narodni zemljevid Evrope, v odnosih med njima sreče nikoli ni bilo v izobilju, zlasti ne v odnosu na tretjo stranico trikotnika, ki jo predstavljajo Rusi. Preveč dobrega, na žalost, v teh odnosih ni niti dandanes.
Če so nekajkrat v zgodovini Poljaki bili bolj na vzhodu ali bolj na zahodu, in so jih včasih celo izbrisali z zemljepisne karte, danes o njih lahko zapišemo, da so tam, kjer so. Vsi tudi vemo, zakaj so prav tam, prav tako pa smo seznanjeni, da i-majo težav kot še nikoli po tej vojni.
Predvsem pa vemo, da na Poljskem nimajo notranje enotnosti in da si njene sile stojijo odločno nasproti. Zato se vprašujemo, če sile izven njenih meja to lahko izkoriščajo in če to sploh smejo? Morda si to lahko dovolijo, vendqr pa morajo pri tem upoštevati razpoloženje poljskega naroda, ki je enoten v tem, da se Poljska ne prestavlja več, kaj šele briše z zemljevida.
Tale bežen pogled na zgodovino je bil potreben, da bi bolje razumeli sedanje nezadovoljstvo nemških katoličanov do poljskih katoličanov, ne-
zadovoljstvo, ki ni tako otipljivo, obstaja pa vendarle.
Revanšizem v Zahodni Nemčiji nima več korenin. S tem dejstvom nemška politika računa po sklenitvi »vzhodnih sporazumov«, in po Brandtovem klečanju pred spomenikom fašističnih žrtev v Varšavi.
Toda s prihodom Krščanske unije na vlado v Bonnu je prav ob 50-letnici Hitlerjevega prihoda na oblast v Nemčiji njen član, notranji minister Zimmermann, odprl vprašanje meje na Odri in Nisi. Sledila je cela vrsta podobnih izjav vladnih politikov in katoliških teologov. V zadevo je posegel sam kancler Kohl, ki je izjavil, da spoštuje »vzhodne sporazume«, vendar pa da ti ne bi več veljali za združeno Nemčijo. Kohl je torej spet odprl vprašanje meje in ga prenesel v neko neotipljivo prihodnost.
Prav gotovo Zimmermanna, Kohla in drugih ni mogoče obtoževati revanšizma, njihove iluzije pa obstajajo in so celo zelo mračnjaške. Razumljivo je, da so Poljaki nanje najresneje odgovorili in povedali, da skrivajo revanšizem.
V Bonnu so odprto izkoriščali slabosti poljskih
oblasti in celo računali na solidarnost poljskih katoličanov proti poljskim komunistom. Lahko bi se vprašali, če so pravilno ocenili, ko so v odpovedi obiska nemškega zunanjega ministra Gen-scherja na Poljskem videli slabosti Jeruzelskega. Po nastopu kardinala Glema je bilo na dlani, da Glem in Jeruzelski govorita isti jezik.
Ko je tudi zgodovinar Micewski, svetnik kardinala Glempa, začel braniti poljske katoličane, je postalo jasno, da imajo v tem vprašanju poljska Cerkev, partija in vlada enako stališče.
Micewski j S namreč zapisal: »Ker so Nemci začeli vojno in pobili šest milijonov Poljakov, je bila sprejemljiva moralna podlaga za pomnjenje samo priznanje meja. S tem se strinjajo socialdemokrati, mnogi liberalci, evangelisti in milijoni državljanov Nemške demokratične republike, le neke katoliške skupine to spregledujejo.«
Očitno je torej, da Krščanska unija ni zaznala »novega vetra«, pokazala je, da ji ni za detant, ki sta ga podpisala Nixon in Brežnjev, in niti za sporazumevanje Reagana in Černjenka, ki kljub sedanji zamrznitvi odnosov med blokoma hodita po poti svojih dveh predhodnikov.
L. N. Tolstoj
KAVKAŠKI UJETNIK
Ilustriral
ŽELJKO L0RDANIČ
Kmalu tudi v Veliki Britaniji prepoved pretepanja v šolah
LONDON — Po ostrem boju, ki je trajal 16 let bo skupina angleških šolnikov morda le izbojevala zmago in dosegla prepoved fizičnih kazni v britanskih šolah, kjer namreč še vedno velja in je dokaj ukoreninjena tradicija fizičnega kaznovanja dijakov. Učitelji in profesorji so pooblaščeni, da nemarne, raztresene, lene dijake pretepajo in sicer s palico ali z usnjenim pasom. Velika Britanija je edina evropska država, v kateri je tako kaznovanje še dovoljeno in dijaki se tovrstnega načina za vzpostavljanje discipline zelo bojijo.
Obstajajo pa nekatera znamenja, da bodo pretepanje le prepovedali, saj je v današnjem času povsem anahronistično. V škotskih šolah so fizične kazni prepovedali že pred dvema letoma, ko je sodišče v Strasbourgu obsodilo britansko vlado na izplačilo 12.000 funtov materi otroka, ki so ga za 8 mesecev izključili iz šole, ker ni pristal na fizično kazen. Sodišče je bilo mnenja, da pomeni pretepanje dijakov kršenje človekovih pravic. Kljub temu pa se fl" žičnih kazni poslužujejo še vedno v najmanj 80 odst. šol v Angliji in v Walesu. Kaže pa, da bo konservativna vlada sedaj pretepanje prepovedala, kljub ugovorom zagovornikov tega srednjeveškega ' pedagoškega prijema, ki trdijo, da kaznujejo dijake s pretepanjem le v izrednih primerih in pri zelo hudih prekrških.
Njihove trditve so v nasprotju z ugotovitvami skupine šolnikov, ki se borijo proti fizičnim kaznim in ki pravijo, da so otroci deležni udarcev tudi ob manjših prekrških, kot izhaja iz analize nad 250 tisoč primerov pretepanja. Dodajajo tudi, da je zelo težko brzdati sadizem nekaterih profesorjev, kar je seveda izjema, vendar taki primeri obstajajo.

krzna
trst - trg ospedale 2 tel. 772.303
visoka moda in konfekcija po naročilu