Naša nepolitična organizacija. Nepoznavajjoč mej med( različnimi kronovinami, je razpela Slovenska kršCansko-socialna zveza prva svoje peroti nad vse slovenske pokrajine ter združevala ob svojem ognjišču vse Slovence, Potem je prišla gospodarska vseslovenska organizacija, nazadnje politifina pod naslovom Vseslovenska ljudska stranka. Marsikateri je skraja to združevanje gledal Še postrani, kajti vlilo se je v naša srca od starih prvakov naziranjey da se rnoramo pa6 v napitnicah navduševati za zjedinjenje Slovenije, sicer pa se ogibati bratov Kranjcev radi bratomornega prepira. PriŠlo je vse drugače! Isti, ki so se najbolj upirali zvezi z drugimi Slovenci radi ljubega domafiega mirii, so sami razbili slogo, ko so mislili, da je prišel njih 6as za neomejeno vladanje na Stajerskem, in mi bi stali brez sveta in opore tukaj, ako bi si že prej z drugimi Slovenci skupaj ne osnovali svoje mogočne izobraževalne organizacije. Danes so vsled tega misli drugačne, Nasprotniki se boje naše združene moči, mii se je veselimo! Glavna skupščina Slov. kršč. soc. zveze se je yrSila letos, dne 21, julija v Ljubljani. Predsedoval je ^deželni odbornik prof, Jarc. Posamezne pokrajinske zveze: kranjska, Štajerska, goriška, tržaŠka so podale goročilo 0 svojem delovanju. 0 štajerski organizaciji je, porofial poslanec dr, tKL 0 r 0 š e (Tined drugini to-le: Kakor dosedaj, tako se je tudi S. K. S. Z. za Stajersko v tekočem letn 1910 najbolj brigala za izobraževalno delo. Imeli smo Štiri dobro obiskane socialne tečaje, in sicer v Smarju pri JelŠah, St. Lenartu v Slov. gor., Vitanju in Mozirju. Predavanj po naSih društvih je bilo dosedaj 67, društvenib prireditev z gledališkimi predstavami, deklamacijami, petjem itd. 106. Pisarna je imela do danes 471 poštnih pošiljatev. Novih izobr. društev je nastalo letos pet. Kot svojo najvažnejgo nalogo bo smatrala S. K. S. Z. za StaJersko v bližnji bodočnosti vzgojevanje Širjib ljudskih Trst za socialno delo. Od vsepovsodi, kjer se nasvetujejo sedanjim razmeram primerne naprave, dobivamo iste odgovore: »Delavcev manjka, nimamo ljudi, ki bi vodili to ali ono socialno napravo!" Samoumevno! Sele naša krščansko-socialna strnja je začela v vzgojevanju naroda za sooialno sodelovanje ledino orati. Ledino orati na znanstvenem polju, v časnikarstvu in v zborovalnem delovanju. Mnogo je že na boljšem, polagoma prihajajo delavci, in razumevanje za sooialne probleme se posplošuje. Toda varujmo si jasen pogled! Mnogo dela je še treba, da bo led vsepovsod prebit, da bo ljudstvo v svoji veliki večini vzgojeno za vsestransko krepko sodelovanje pri podrobnem sooialnem delu. Se vedno se pogosto dogaja, da le jadikujemo 0 slabih časih, 0 neugodnih prikaznih v narodno-gospodarskem oziru, kakor 0 preseljevanju z dežele v mesta in prekomorske dežele, 0 učinkih liberalnega kapitalističnega naziranja na majhne obrtnike in delavce, 0 velikansko zgrajeni sooialno-demokraški organizaciji itd. Tako jadikovanje ne pomaga nič. Ni6 tudi ne pomaga, ako tisoč in tisofikrat ponavljamo besede, da se da socialno vpraSanje rešiti samo v duhu krščanstva, ampak pomaga samo, če se praktično dela za predrugačenje razmer. iTreba napornega, vstrajnega in marljivega podrobnega dela, za to delo je treba vzgoje. Za tako vzgojevanje, bodisi umstveno, bodisi praktično, pa smo vsi poklicani. Ko so naši pradedje kr6ili pragozdove in si iz njib pridobivali polja, travnike in selišča, niso imeli med seboj trotov, katerim bi ne trebalo sodelovatL Vsakdo je moral prijeti za sekiro. Za trote pa moramo smatrati one, v vseh inteligentnib krogih brez vsake izjeme, ki Še danes drže roke križem ter nočejo sodelovati pri teoretifinem in praktičnem vzgojevanju cašega ljudstva za podrobno socialno delo, k večjemtt; da s slabim jezikom, s hudobno kritiko podirajo 9A1 vsaj ovirajo, kar drugi s težavo zidajo in delajo, i>al Bog, da bi bilo takih ljudi vedno manj, in našo ideje bodo bitreje zmagovalel.i (Gromovito odobravanje! \ 0 mladeniški organizaciji na Spodnjem Stajerskem je poročal predsednik Zveze slovenskih mladeničev, g. Žebot: ,,Mi gremo naprej, mi mladi," to geslo si je izbrala že takoj ob svojein početku naša mladinska organizacija. Naga mladinska četa stremi vedno naprej, vedno višje; koraka neprestano po potu, ki vodi do njenega cilja: vso pošlono misleCo slovensko mladino organizirati in jej v izobraževalnih društvib, mladinskib zvezah ter telovadnih odsekih podati pravo izobrazbo, ki je eden glavnib pogojev za dobrobit in srefio slovenskega ljudslva. Da naša organizacija res pridobiva vedno več tal, kaže posebno to, da se je že od zadnjega občnega zbora Stajerske S. K. S. Z, ustanovilo na novo pet mladinskih zvez, in sicer: v Hofiah, Kamnici, pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., pri Sv. Bollenku pri SrediŠču in na PilŠtanju.. Poprej je obstojalo 29 mladeniškib zvez. Skupaf je torej združenih sedaj v Zvezi slovenskih mladeni-* čev 34 mladeniških zvez, Z malo izjemo razvijajo večinoma vse zveze ze« ]o živalmo delavnost, kar posebno spričujejo mnogo^ številni veCji in manjši niladinski shodi. Že v letošnji pomladi je bilo osem večjih mladeniških shodov, na katerili se naša mladeniška organizacija vedno spopolnjuje in razširja. Mladeniške zveze imajo navadna redne mesefine sestanke in predavanja. Povprefino ima vsaka mladeniška zveza vsaj šest rednih predavanj. V bližnjem casu se bodo ustanovile nove mlar deniške zveze pri izobraževalnih društvih na Frankolovem, v Podgorju, Sv. Lovrencu nad Mariborom in Dravskem polju ter v Rečici v Savinjski dolini.; Značilno je, da si mladeniči po mnogih krajih sami izrečno žele ustanoviti mladeniške Cveze. Prvotno se je naSa mladeniška organizacija nar našala samo na kmefiko in delavsko mladino na deželi. V mestih, trgih in industrijskih krajih in njih 0kolicah, kjer gospodari navadno brezverski liberali^ zem, spojen s socialno demokracijo in nemškutarstvom, ni bilo sprva ugodnih tal za mladeniško organizacijo. Lansko in letošnje leto pa se je naša orga« nizacija razvila tudi kaj živahno in uspešno v teK krajih. Maribor in okolica, Trbovlje, Celje, Skale, Velenje, St. Jurij ob južni železnici in drugi kraji so prepreženi z mladeniškimi zvezami in odseki. Telovadna organizacija pri nas na Spodniem 4§tajerskem izvrstno napreduje. Lansko leto smo imeli samo osem telovadnib odsekov, in sicer v Celju, Doh brni, na Gomilskem, v Mariboru, St. Jurju ob juis žel., St. Jurju ob Taboru, v Skalah in Trbovljah. Po zadnjem občnem zboru Stajerske S. K. S, Z. v Smaiy ju so se ustanovili štirje novi telovadni odšeki, in si-* cer v St. Petru na Medv. selu, Petrovčah, Smarju in Rajhenburgu. Gotovo je, da se bode Število Stajer-* skih odsekov tekom tega leta pomnožilo. NajmočnejSl štajerski odsek je v Mariboru, ki šteje sedaj že 6ez 40 izvrgujočih članov. Tudi dekleta niso botela zaostati. NaSa deklata, ki so združena v dekliškib zvezah, so si letos, dna 27. januarja ustanovile svojo zvezo slovenskib deklet, ki je razvila takoj živahno delovanje. Lansko leto je obstajalo že 36 dekliškib zvez. Letos se jib je na noh vo ustanovilo 5,, in sicer pri Sv. Bollenku pri Sredi-4 Š6u, Sv. Lovrencu v Siov. gor., na PilŠtanju, Sma& ju pri Sevnici in v Kamnici. Povdarjati moram pobvalno 0 naših' mladenkaK in njib organizaciji, da delujejo s Še veCjo eneržijo, tnt fantip Se boli rfldno <>a nrireiaio predavania in se- V«ii tiDqiindi so bili navadno združeni s cerkvenimi slovesnostml. Udeležba J6 povpre&no navadno najmanj 200 zborovalcev. Dekliških shodov je bilo dosedaj skupaj 14, šest večjih za okraje in osem manjgih. Večji so se vrgili: Pri Sv. Petru na Medvedovem selu (ustanovni shod), na GraŠki gori ob Savi, Sv. Križu nad Mariborom (za obmejne Slavenoe), v St, Juriju ob juz. zel.,_ Kam- nici in Rajhenburgu. Dekliški shodi so navadno §e boljŠe obiskani, pri St. Juriju ob juž. žel. je bilo n. pr. nad 150 zborovalk. (Ploskanje.) Govorilo in razpravljalo se je tudi o zidavi druglvenih domov, o odrih v naših društvih, o večdnevnem tečaju za režiserje naSih ljudskih odrov, o učnih pripomočkih, o reviziji društev, in seveda tudi o Darodno-obrambnem delu. Vse to bo natanko priobčil zopet naš DruŠtveni koledarček, kateri itak ne manjka več v nobeni izobraževalni knjižnici. Vseh' društev, ki so združena v Sl. kr§6. soc. zvezi, je sedaj blizu 400. Lahko smo ponosni na to svoje delo! Toda ta ponos nas ne sme uspavati, temvefi bodriti k novemu delu!