Znies. V. ,,Učiteljski Tovariš" je postal prav imeniten list, tako imeniten, da mu je brumni BSlovenec" posvetil v 10. številki uvodni članek „0 6 e in sin", kjer pravi: »Sin je verna podoba svojega očeta (,Slov. Naroda" namreč). Isti nizki nivo, isti način psovanja, isto potvarjanje resnice.tu kakor tam. Oče ni nič starega pozabil, sin se ni nič novega naučil. To je napredek, to svoboda, to liberalizein!" — Kajpada, ali ni to napredek, ako začne neodvisen učiteljski list neustrašeno pisati tako, kakor misli velika pretežna večina jugoslovanskega ueiteljstva, ako pove resnico, svoje trdno prepričanje vsakomur v brk, četudi »resnica oči kolje". Familijaren nadpis nOče in sin" pa je smešen anahronizem. „ Učiteljski Tovaris" kot ,,sin" izhaja že 40. leto, ,,Slovenski Narod" kot noče" pa 33. leto. Potemtakein je bil sin 7 let poprej rojen nego njegov oče. V evangeliju beremo: Abraham je ro.dil Izaka, nikdar pa narobe. Te skrivnostne zagonotke bi najbrž ne rešil niti bistroumni sv. Avguštin, ako bi bil BSlovenčev" urednik. Ali mislijo, da so se slovenski učitelji svobode učili le pri ,,Slovenskem Narodu", ki nekaj let sem tudi rad odpira predale v zastopanje ueiteljskih in šolskih koristi? Da je tudi Ganglov „810* samo ponesrečen draraatiški poskus, izvira nepobitno iz tega, ker ga je posvetil dičnemu pesniku A. Aškercu, ki niraa sina, in ker je Gangl jjSlavni urednik tistega .Zvončka", od katerega se otroci prav secesijonistično v steno strani obračajo". Naš klerikalni kolega ,,Slovenski učitelj" pa pravi: nGlava rau je menda (kaj ne veste za gotovo?) secesijonistiška — ali kako bi imenovali tako ,glavo', v kateri je naslikanih šest otrok, a vsi kažejo čitatelju ,,žlahtnejši" del svojega bitja. Tudi ostale slike niso prida (kaj pak, zakaj pa slikate še celo dva angelali. Sosebno čudne so one tri glave na predzadnji strani. To je zares — dekadentska umetnost, za kalero, hvala Bogu, nimamo smisla ....!" No, g. Jaklič so rekli, pa mirna Bosna! Uprav prismojena je tam še kritika o Aškeroevi knjigi nNove Poezije", glaseoa se : ,,Ocona te knjige ne spada v naš list. (Zakaj pa jo prinašate ?) — Kakor že poprejšnih, tako tudi duh teh ,novih poezij' ni duh katoliškega duhovnika — jezik je pa tudi v rnnogih pesmih brez vsake »pesniške finese". Na take budalosti lahko reeemo : kopita sodi naj kopitar, zakaj takemu kritikastru velja Prešernov rek : ,,Prišli že bili bi Slovencem zlati časi, ak' klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi." Poglejmo rajši na Primorsko, kjer se vrši volitev državnega poslanca. Upanio, da je razsodno učiteljstvo delovalo za simpatienega kandidata dr. Stanica, od kalerega lahko zanesljivo pričakuje, da se bo potegoval za izboljšanje njegovega žalostnega gmotnega stanja. Javno pribito naj pa ostane, da je učitelj Medvešeek še urednik klerikalne ,,Gorice", drugo klerikalno glasilo ,,Prim. List" pa se zadira v brezverskega ,,UčiteIjskega Tovariša". Le tako naprej, da se tudi med goriškim uoiteljstvom zjasni ozračje. Tudi tržaŠka ,,Edinost" je prišla pri klerikalcih v veliko nerailost, ker ni zavrnila istrskega dopisnika v 2. številki naš(jga lista. Najbrž noče! Na Štajerskem je hotel ,,Slov. Gospodar' osrnešit g. dr. Tavčarja, davši mu priimek — ,,učitelj". Ta na- meravana psovka iz peresa — duhovnika najbrž čisto nič ne boli častnega člana ,,Zaveze". — Zelo sirapatična nam je postala ,,Domovina", ki je letos odprla posebni predal za šolstvo in učiteljstvo. Štajerski tovariši, polnite pridno oni predal in učite tudi ljudstvo, da dobi sčasoma boljše pojme o šoli. Svoji k svojim! V Kranju je začel izhajati novi list ,,Gorenjec", ki je tudi vsfcopil v kolo naših prijateljev, zato je proglašen liberalnim listom. ,,Sloveneclt mu že poje levite tako-le: ,,Gemu raed gospodarske zadeve kar še tole vržete, da čez šolo in učitelje nepustite zabavljati. Za Boga! Kaj pa hočemo mi Gorenjci šoli in učiteljstvu? Ali ne vidite krasnih stavrb za šolo iz nasih žuljev, da že omagujemo?" — Oj, ti ljuba duša! Kdo pa je pred nekaj leti ravno krog Kranja rohnel proti učiteljem, ki ne trobijo v vaš rog in so še toli pregrešni, da so odborniki dične ,,Zavezel>? Bode vas v oči, da so nekatera šolska poslopja lepša nego farovški svinjaki. Proč torej s konkurenčnimi stavbami, za otroke je vsak zaduhel brlog predober! Kdor nima otrok, nima tudi sraisla za njih pravo odgojo. Ako se zgradi prepotrebno novo šolsko poslopje, ki irna stati za stolelja kakor cerkev in farovž, po predpisih oblastnij in higijene, tedaj opozarjate kmeta na žulje; kadar pa sami beračite ali pravše zahtevate popravljanja cerkva in farovžev, tedaj — ,,Na, Bauer, das ist etwas anderes"! V tem oziru podaja ,,Narodov; članek ,,Predrago bogočastje1' izboren odgovTor, katerega inora odobravati vsak razsoden čitatelj. Gudim se pa tovarišu, ki je pisal v 2. številki ,,Učiteljskega Tovariša" članek ,,Učitelj in duhovnik", katerega konec od ,.Zato — nič" je popolnoraa za nič. 0, sv. Simplicij! Ali res misliš, da nas bodo ,.mastne, pa zelo mastne plače1' tako pomehkužile, da postanemo cerkovniki in farovški blapci. katerirn bo učiteljska služba samo postranska stvar, kakor je bilo to v ,dobrih' starih časih konkordatske šole. Zalostno bi bilo za našo šolo in narod naš, ako bi mastno plačani učitelji res pozabili na vse ideale, na svojo samozavest, na lastno neodvisnost. na pospeševanje kulturnih t.eženj ter postavši gounnandi skrbeli le za — tolsti trebužček in bobnali na polni moŠnjkek. Pravi duhovnik in pravi učitelj bi se lahko razumel. ako bi drug drugemu privoščila delu priraerno plačo, ako bi vsak ostal v mejah svojega delokroga, odmerjenega mu po poklicu, ako bi se sinatrala enakovredniraa partnerjema na polju narodne prosvete. ako duhovnik opusti misel po nadvladi nad učiteljem in šolo. Kadar se obistinitijo ti nazori, se bomo razumeli, sicer pa — nikdar. Clara pacta, boni amice! Rcšetar.