Skakalčeva smola. »Kdo bi hodil tja čez most!« misli mlada si noiost. j Skok čez vodo — to velja, to samo mladina 2na. 1 Zaleti se Nande zdaj: »Glej me! Koj bom tam onkraj!« J Toda prišlo je drugače. Nande zmočil je vse hlače. ^ Je premalo se pogual, da na^ ruši ni obstal. Zvrnil r rodo se je v^nalf;'vT^s je moker zdaj — juiiak. 1 ^ *»'. •"" Martinfiič Anton, Zagorje o. S.; Celje — brez podplaa; Anžur Marlja, Maveo Slava, HirSman Marija, ček Antonija, Zupandi6 Tereaija, PozarSek Veronika, Jevc Frančiška — vse Ljubljana-Barje; Pod-bregar Alojzij, Vranskoj Lunder Angela, Klatnug Pavla, KrmeH, Skodnik Melita, Smartiio pri Lit.; Kihler Eraa, RoSker Ivan, Jiivif Roza ln Micika, Brinovee Koza, Petaučif Tontka1, Umek Alojz, Mo-ilriujak Franc — H PiSee; Krulc Alojz, Zupelevee; Janiar Frauc tn Junko, Bled; Zupau Herman, Ljubljaiiia; Pr«vor<5nik Viktor, Veleuje. Samo ratuusko nalogo so prav napravlll: Printavec Urasica, Smolej Marija. Kranjska gora; Vole Minka, Veber Ana, Podkoren; Uobiovolui Terezija, S tudeuoi; .luukoviC Jakoli, Crul vrb; Paipei Jnstina, Gredice; Jaaežič Ivanka, TržiS^e ua D. Izirebanl so blll — za reSitev ugauk v S. štev.: Krek Vlda, Selca; Stegnar Anlea, TržU\ — Za reSHev ugauk v 9. St.: Pajtl Adela. Oor. Leudava. To-le za sklep tega letnika. Huula Bogu! Letnik 1914135 je pri kraju. Upamo, da je »Angelček«. vsem tisočem, ki so nanj naročeni, in vsem drugim tisočem, ki so ga prebirali, napraoil mnogo oeselja in zabave in da je tudi koristil. Doa rne-seca bomo imeli odmor. V jeseni bomo pa zopet prišli — sDeži in okrepljeni. Na soidenje o oaratou »An-gelčkad Uredništoo ima sarno .še eno skrb: Kaj bodo rekli o tUkarni, če ne bodo računi poraonani?! Pa res ne bodo, ako osi odjemalci in odjemalke ne bodo takoj poslali zaostankoo pri naročnini. Napraoimo tako, da opst nikomur ne bo nič očitala. Uredništoo in upravnistoo. Nekaj tega in onega. Tudi zft počitniški čas velja: Delaj, kakor ila bi imel večno živeti; moli, kakor cla bi bilo treba juiri umreti. — Brezdelnost je mati vseti pregreh. — Kdor ne mara delati, naj tutli ne je. — Kdor se dela boji, slabo živi. — Po kon-L-anem delu človek sladko pofiiva. Delo, ki ga lahko danes storiš, ue odlašaj na jutri. Zemlja je obla. LJcitelj je razlagal, kakšna je uaša /.emlja, da je okrogla in da se vrti. Nato pa je vprašal: >iKaj bi se zgodilo, če bi tukajle, kjer smo, kopal jatno in bi ne prenehal? Kam bi končno moral priti?« — \se mol^i. Čez nekaj časa se čuje iz srede ra/igrunili drobnjakičev pritajen glas: »V norišnico.« Pojasniiev 6fe: »Veš Andrejče, kaznovan si bil; toda jaz ti nisem ualožil kazni iz jeze ali maščevanja, ainpak i/. ljubezni.t — Andrejče: »Že vem. Ali tako močno me pa vendar ni treba ljubiti!«