LETO IIL ŠTEV. 3.
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Pomenek z ing. Mariom Ježem o mladinskem tekmovanju
Od uspešnosti tekmovanja bo odvisen dvig storilnosti
Menda smo nekako sredi lanskega julija malo 769 takih, ki* pa delajo po več zapisali o tekmovanju naše mladine za dvig normah. S številom tekmuj o-storilnosti. Marsikdo je že pomislil, da je ta po- čih seveda ne moremo hiti. še membna akcija morda zamrla, toda ne, tekmovanje, zadovoljni, če pomislimo, da ustrezno usmerjeno in organizirano' teče. O tem, je v podjetju nad 3.000 mla-kakšni problemi ga spremljajo in kako napreduje, dih delavcev in delavk. Stanje se je naš sodelavec pogovoril z ing. M. Ježem iz se bo popravilo v januarju ZZA, ki je predsednik tekmovalne komisije in oseb- oz. februarju, ko bodo tek-• no, poleg svojega obilnega dela, požrtvovalno bdi movali tudi mladinci iz 4 enot nad tekmovanjem mladine,	ISKRE, Vidno pa bi se šte-
vilo tekmovalcev, ki delajo
Kot vemo, je 'pobuda za s 1.. oktobrom 1963, doslej so- po normi še povečalo, ko bi
deluje skupno f 1.624 mladin- aktivno v' tekmovanje posegli cev -in mladink, in sicer 855 tudi mladinci iz kranjske pro-takih, ki delajo po času in (Dalje na 2. strani)
Obisk iz ZAR
r V petek, 10. januarja, je v o načjnu in programu vzgo-spremstvu tov,. Zdovca, pred- je, o ugodnostih v prostem
__________ stavnika Zavoda za" medna- času/katere, šalamucfi njiho-
upravnemu odboru rodno tehnično sodelovanje vim štipendistom, ter ob-
mladinsko tekmovanje dal koordinacijski komite mladine ISKRE, ki ga tudi vodi. Vendar pa je uprava v interesu čhpboljših 'uspehov tega polletnega tekmovanja ustanovila osrednji odbor, ki naj v imenu koordinacijskega komiteja spremlja in sproti rešuje vso problematiko mladinskega tekmovanja. in ha; tri mesece poroča, kako ie:to uspeva.
V začetku tekmovanje, ki je biio premalo proučeno in morda malce prepovršno zamišljeno, ni steklo tako, kot bi bilo želeti. Zlasti je potek oviralo to, da je bilo preveč in to med seboj različnih kriterijev za ocenjevanje doseženih tekmovalnih rezultatov.
Zato se je osrednji odbor, ugotavljajoč težave pri med-
SRS v. Ljubljani obiskal šol- ljubii vsp' potrebno kulturno Ski center iskre in proizvod- pomoč; v knjigah ¿časopisih, ne oddelke tovarne Elektro- revijah-itd... Pohvalno se je mehanika Kranj kulturni izrazil tudi o proizvodnji.
y razhcmh tovarnah, odločil ^ Prinčič in drugi sodelav^ za tri, ki veljajo enotno za cf))Centra<(. vse podjetje, dopustil pa je, Zel0 pohvaino se je izrazil da tovarne ocenjujejo uspehe tekmovanj a tudi še po	„	,	,
drugih kriterijih, ki pa ne bodo služili za dokončno oceno posameznika oz. enote.
Zdaj mladina tekmuje v naslednjem:
1.	v izboljšanju delovne discipline (prihodi na delo, odhajanje z dela po zasebnih' opravkih, itd.);
2.	v dajanju predlogov za tehnične in druge izboljšave v poslovanju; :■
3.	v dviganju storilnosti de-.; la.
Pri dajanju predlogov za tehnične in druge izboljšave dobi Jekmovalec določeno število točk, ne glede na finančno vrednost izboljšave, v kolikor pa bo tovarna, oz, enota spoznala predlog izboljšave za'koristen. bo pobudnika posebej finančno nagradila po Veljavnih merilih.
Y, tekmovanjuj ki se je po novih • načelih začelo uradno
Na sliki je tehnik ob ojačevalni napravi,-kakršne je ISKRA dobavila za potrebe olimpijskih iger v Innsbrucku :
Tudi „Iskra“	,
na zimski olimpijadi
■ Za organizacijo-tako velike'■ že lani smo poslali avstrij-ataše ZAR, akreditiran v Ju- predvsem se je zanimal za prireditve kot so letošnje zim- ski podružnici ITT Standard goslavjji —,g. Hasan Sabri. bakelitno delsivnico in galvanske olimpijske iger v Inns- Telephon und Telegraphen AG Gost se je predvsem zanimal niko, kar je razumljivo,' ker brucku je-potreboval olimpij- na Dunaju 38 kompletnih oja-za življenje, delo in učenje je inž. kemije. Zanimali so ski komite pomoč več pod- čevalnih naprav. Nekaj izmed njihovih štipendistov v šol- ga tudi' drugi izdelki, cehe, jetij s športnimi rekviziti, teh-Je-teh je bilo* specialne izved-skem centru Iskra. Zelo po- zaslužek delavcev, število za- iničnitnl uslugami ipd. V ta be in posebej prilagojenih npr. drobno se je zanimal za nji- poslenih, skratka vse: od or- namen šo seveda Avstrijci iz- za novo letališče v Inns-hov napredek, za življenjske ganizacije podjetja in ostalih^ br§li • le. najbolj renomirana brucku. Dosedanje letališče je pogoje in kulturno ; življenje zadevnih vprašanjih,	podjetja — po večini, iz A v- bilo namreč le športno. Za ta*
in udejstvovanje v prostem Po.-končanem obisku se je strije. Zanimivo je, da' tudi ko velik dotok turistov i
■H"	’' na tekmpvEtlcev .so - morali ¿zato-
na uredit} docela novo letališče.
sebojnem ugotavljanju rezul- gagU_ ysa potrebna pojasni" S■ Sabria zahvalil za topel naga: »ISKRA« sodeluje -ajSSu ia so dajali direktor šole sprejem in se s svojim olimpiadi. podobno kot
spremljevalcem tov, Zdovr predlanskem evropskem lah-cem vrnil v Ljubljano.	koatletskem prvenstvu v Beo-
G. D. gradu.
Z volitev v prvi DS tovarne pbinrevodriikov v Trbovljah v ljubljanski enoti
z vsemi ustreznimi napravami tudi za nočno letenje, kar je še posebej . pomembno ¡n zahtevno zaradi položaja mesta, saj leži letališče globoko v dolini; obrobljeni z visokimi gorami,
Na letališču so postavili dve garnituri ■ naših ojačevalnih' naprav s 6 vhodi in več možnimi, programj. Skupna moč aparatur .za ozvočenje notranjih prostorov in letališča je 375 W.
Drugi del ojačevalnih naprav pa je bil namenjen za razna ozvočenja na prizori-' ščih .olimpijskih tekmovanj. Vse te naprave so Avstrijci montirali že lani- ter jih temeljito preizkusili. Že davno pred začetkom olimpijskih dogodkov so se prepričali 6 dobri kvaliteti naših naprav in tako so sledile nujne posledi-diee — dobili smo še dodatno naročilo za 30 ojačevalnih naprav, ki jih bodo monterji ITT Standard montirali na raznih mestih in za razne namene v sosednii Avslriii. —K
Od uspešnosti tekmovanja bo odvisen dvig storilnosti
V drugi številki smo objavili vest o novem pomembnem izdelku ISKRE ~ o elektronskih pisalnikih, ki jih bo naše podjetje v prihodnjosti začelo izdelovati predvsem za inozemske naročnike na zahodu. K tej vesti v štev. 2; danes objavljamo sliko elektronskega pisalnika z legendo: 1. montažni sestav za pomik papirja, zobato kolo — 2. neskončni jermenček z zatiči 3. motor za pomik papirja — 4. podsestav ekscentra in zobatega kolesja — 5. ekscen-ter in kolut — 6. montažna plošča — 7. magnetni zapah — 8. referenčna točka za uravnava? nje papirja — 9. poševna ploskev za papir (vodiio) — 10. montažni sestav za črpanje črnila *— 11. pladenj za pisanje s prožno površino — 12. vodilna plošča — 13. montažni sestav pantografa — 14. pretvornik položaja — 15. del natisnjenega tokokroga — 16. plošča za nastavitev radiusa — 17. kontrolne lučke indikatorja — 18. mikrostikali za začetek pomika papirja in pospešeni pomik — 19. filter — 20. transformator.
(Nadaljevanje s 1. strani) dukcije. Le-ti verjetno ob takšni akciji mladine ne bodo hoteli ostati c>b strani.
Podrobneje še ni mogoče v tem sestavku obdelati dosedanjih rezultatov tekmovanja, saj je pot podatkov od ekonomskih' enot pa vše do osrednjega odbora, ki jih analizira in ustrezno zbere, sorazmerno počasna. Zato o tem prihodnjič bolj pregledno, za danes pa, predvsem ugotovitev, da prvi rezultati tekmovanja še ne presegajo povprečne ravni 'doseganja norm delavcev (tudi mladine), ki delajo po normah. Kaže pa, da bodo rezultati naslednjih mesecev boljši, ker postaja tekmovanje živahnejše in bolje utečeiio. Svoj delež pa bo verjetno dala tudi sprememba v ocenjevanju, uveljavljena v začetku januarja, da merijo rezultate namreč kumulativno in ne kot v začetku — ločeno po mesecih,.v
In ob koncu še nekaj mnenj inž. Ježa. »Osebno sem prepričan, da nam bo tekmovanje dalo zaželene rezultate. Koristno bomo iz doseženih rezultatov med drugim temeljito spoznali tudi razlike med posameznimi enotami v pogledu organizacije poslovanja in poslovanja samega, na drugi strani pa bo večja angažiranost mladine pri utrjdtrh-' nju delovne discipline, pri dajanju predlogov za tehnične in druge izboljšave v poslovanju in z dviganjem Stoni? nosti, prispevala k dejanskemu povečanju produktivnosti dela v celotnem našem podjetju, kar pa je menda
V kranjski tovarni pripravljajo nov sistem delitve osebnega dohodka
Med splošna prizadevanja za ustvarjanje pogojev, ki naj bi zagotovili uvajanje skrajšanega delovnega časa, sodi brez dvoma tudi organiziranje stimulativnega sistema nagrajevanja. Pri celotni akciji za skrajševanje delovnega časa gre v bistvu za težnjo povečati produktivnost dela in ekonomičnost poslovanja in brezhibno organizacijo dela. V predvidevanju ukrepov, ki naj to zagotove, pa sistem nagrajevanja ne smemo postaviti na podrejeno mesto, za to so se samoupravni organi in vodstvo tovarne odločili, da se v sodelovanju z Zavodom za produktivnost izdela analiza obstoječega stanja in na osnovi ugotovitev izvede nov sistem, ki bi odstranil dosedanja pomanjkljivosti. Potreba za popravek obstoječega sistema nagrajevanja je nastala predvsem zaradi navedenih -dejstev:
— izhodiščna razmerja OD, ki so bila določena ob uvajanju obstoječega sistema delitve OD, so se zaradi različnih vplivov deformirala. Na to je v precejšnji meri vplivalo različno preseganje norm
v posameznih ekonomskih enotah. Če primerjamo OD in kvalifikacijsko strukturo oziroma tehnološko strukturo dela, lahko ugotovimo precejšnja odstopanja. Zaradi različnega preseganja norm v posameznih grupah dela, so dejanski zaslužki v velikem ¡nesorazmerju z vrednostjo grup tako da vrednost grupe ne predstavlja več vrednostno ocenitev zahtevnosti dela. Visoko preseganje norm v nižjih grupah ima za posledico izravnavanje OD z višjimi grapami dela, ker ta pojav ne iz-, vira iz večje prizadevnosti delavcev z nižjimi grapami, temveč iz ohlapnosti norm, torej neenakih pogojev, je to v nasprotju z osnovnimi principi nagrajevanja. Ta pojav povzroča številne konflikte v sami ekonomski enoti, ravno tako pa tudi med ekonomskimi enotami:
— nesorazmerja v OD so nastala tudi med režijskimi enotami, ker vse-EE niso imele enake možnosti črpanja lastnih, sproščenih sredstev OD. Zato obračunske postavke posameznih delovnih mest
v ekonomski enoti niso rezultat objektiviziranega ovrednotenja dela, temveč v precejšnji meri posledica neenake močnosti koriščenja lastnih sredstev, ki so jih ekonomske enote dosegle z zmanjšanjem števila zaposlenih. EE, ki so imele ob »startu« večje rezerve v delovnih močeh, so prišle s tem v ugodnejši položaj;
— sistem obračuna OD na osnovi produktivnih ur v veliki meri preprečuje ureditev stanja na področjuj normiranja, ker so nomla ure merilo za ustvarjena sredstva EE.
Glede na te ugotovitve bo treba rešiti dve osnovni nalogi. Prva je ureditev stanja na področju norm. Visoko preseganje norm nam kaže, da smo se že precej »odmaknili« od tehničnih norm. Zato so norme vedno bolj izgubljale svojo pravo funkcijo in postajale sredstvo za niveliranje osebnih dohodkov. Da bi odpravili vse negativne po5ave, ki iz tega izvirajo, je treba uveljaviti tehnične norme, problem osebnih dohodkov, delavcev pa reševati s politi-
ko nagrajevanja. Treba je poudariti, da pri tej akciji ne gre za »striženje« norm na škodo dosedanjih osebnih dohodkov, saj morajo osebni dohodki delavcev ostati na sedanji ravni, oziroma se gibati v odvisnosti od prizadevanja in doseženih uspehov ekonomske enote in tovarne kot celote. Predno pa bi se uveljavili ukrepi na področju norm, je potrebno celotni problem temeljito proučiti in pripraviti ustrezno rešitev.
Draga naloga je določitev razmerij med posameznimi delovnimi mesti na podlagi ocene in vrednotenja dela na posameznih delovnih mestih. Upravni odbor in analiza delovnih mest mora biti zaključena do konca marca. Po izvedenem opisu in analizi bo izvršeno vrednotenje dela, kar bo omogočalo, da se razmerja med posameznimi delovnimi mesti določajo na podlagi objektivnih meril. Po tej obsežni akciji ho pripravljen tudi nov sistem delitve osebnih dohodkov, ki se bo v celoti uveljavil v začetku leta 1965.	Ve—
tudi osnovni namen tega tekmovanja.
Neaktivistična, moja misel ob tekmovanju — naj ne bi bilo mladinca in mladinke v podjetju, ki v. tekmovanju ne bi aktivno sodeloval, ponekod pa za to akcijo mladine tudi več razumevanja s strani vodstev tovarn oz. enot.
Menim, da bo to tekmovanje, ki se bo uradno končalo z marcem dalo zadovoljive rezultate, z ustreznimi izkušnjami in dosežki pa tudi pobudo za poddbno tekmovanje, morda na še širši osnovi.«
Roboti -prodajalci
Medtem, ko pri nas s težavo prehajamo na nove oblike trgovine: samopostrežne trgovine in veleblagovnice, specializirane trgovine itd., drugod v svetu že uvajajo avtomatske trgovine. Medtem ko pri nas v nekaterih, trgovskih podjetjih skušajo z večjim fizičnim naporom prodajalcev dvigati promet v poslovalnicah, ne pa z moderno organizacijo same trgovine, poskušajo na Švedskem na drugačen način znižati stroške za osebje, kar omogoča na dragi strani znižanje cen uslug. Zato uvajajo avtomate, ki naj bi zamenjali prodajalce. Prodajalne s tako »elektronsko postrežbo«' so se '.popolnoma obnesle in niti za misliti ni, da bi se sploh lahko zamenjale s trgovinami v klasičnem smislu in z živimi prodajalci.
Take prodajalne imajo to prednost pred trgovinami z. živimi prodajalci, da se v avtomatiziranih prodajalnah blago ne more dotikati, da. je dobro in pravilno shranjeno, da so onemogočene kraje,: postrežba sama pa tiha in zelo hitra, stroški za osebje pa skoraj neznatni.
Zavrtiš številčnik in ...
Prva zamisel za take meha* nizirane prodajalne se je pojavila v Ameriki, vendar se je v Evropi najprej na švedskem osvojila in prilagodila domačim navadam. Kljub prvotni bojazni se je pokazalo, da hladna in brezdušna atmosfera v takih prodajalnah, ki nimajo niti enega živega prodajalca, privlačuje večino potrošnikov.
V mehanizirani prodajalni je vsako blago označeno s številko. Kupec to številko obrne na številčniku, podobnem kot pri telefonu. S tem sproži avtomat: transportna naprava takoj dostavi izbrano blago do malega kontrolnega okenca, kjer ga kupec lahko vidi. če se blago kupcu ne dopade, pritisne povratni gumb in nato izbira novo številko.
Pri sistemu z registrskimi kartami se blago transportira proti izhodu, kjer se avtomatsko zapakira in obračunava. Kupcu ostane samo, da blago plača in vzame paket iz stro ia...	Izbor 21/63
Skupna avtodelavnica / za vse enote Iskre na področju Ljubljane
Iz leta v leto se v naših enotah veča število motornih vozil, ki jih nujno potrebujemo za poslovanje. Prav to je pred časom privedlo do pobude, naj bi obstoječo mehanično- delavnico v tovarni Klementov za elektroniko na Linhartovi cesti v Ljubljani, ustrezno okrepljeno s strokovnim kadrom in potrebno Spremo, uporabili za popravilo in vzdrževanje'vseh vozil, s katerimi razpolagajo tovarne in enote skupnih služb podjetja na področju Ljubljane.
enote skupnih služb pa bodo na osnovi sklenjene pogodbe z avtodelavnico lahko v njej solidno vzdrževala svoja vozila. Cenik uslug jamči, da bo avtodelavnica rentabilno poslovala, prav tako pa bodo vozila v njej kvalitetno in ceneje vzdrževana kot v drugih servisih in delavnicah. Tudi perdlog o formiranju skupne predlog v. formiranju skupne avtodelavnice za potrebe tovarn in enot ISKRE na.področju Ljubljane — povsem utemeljen in koristen.
avtodelavnica razpolagala z zalogami rezervnih delov in drugega, kar potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti v vrednosti 6 milijonov din.
S	temi sredstvi in ustrez-. nim strokovnim kadrom bo avtodelavnica razen pranja, mazanja in občasnih pregledov na vozilih,'lahko opravljala vsa manjša, pa tudi generalna popravila tem laže. ker v tovarnah in enotah svoj vozni park nabavljajo tipiziran.
čeprav morda v celoti še niso opravljene vse- formal-
Mlademu delavcu je mojstrov nasvet vselej dobrodošel
Ekipa v avtodelavnici tovarne elementov za elektroniko, ki skrbi za dobro »počutje« vozil
Za ta predlog so se brž ogreli sekretarji prizadetih tovarn in enot, kar je privedlo do sklepa upravnega ¡odbora tovarne o formiranju Sove ekonomske enote: Avtodelavnica m transport z dvema obračunskima enotama.
Ustrezna služba je takoj izdelala cenik uslug, tovarne in
Ljubljanske enote imajo že blizu 50 tovornih, poltovornih in drugih vozil, ki jih bodo po potrebi lahko vzdrževali in popravljali v avtodelavnici na Linhartovi cesti. Tovarna elementov za elektroniko je v ta namen dodelila 750.000 dinarjev za nabavo potrebne opreme in določila, naj bi
Lepi uspehi kegljačev
IX.	kegljaškega prvenstva posameznikov tovarne »Iskra« Kranj se je udeležilo izredno število tekmovalcev.
V disciplini — 100 lučajev mešano — je zmagal Andrej Žiberna (655 kegljev); med prvo deseterico pa je vrstni red naslednji: Alojz Kordež (432), Jože Antolič (427), Stane Brezar (421), Jože Udir (418), Franc Knific (416), Franc Brezar (415), Anton
MrvtT o,415)' oiOŽe	že Arzenšek; skupaj 2.358 kein	Sijev. - Tretje mesto pa je
movalo je 154 članov kranj skega (kolektiva. Zadnji je
Dopisujte v tednik
»Iskra«
nosti v zvezi s povečanim obsegom poslovanja te skupne
že poslužujejo njenih mehaničnih uslug. Na popravila poleg vozil tovarne elementov za elektroniko in njenih obratov na Dolenjskem, v glavnem prihajajo vozila servisa na Viču in drugih.
Kolektiv avtodelavnice, pod vodstvom Frančka Žvana in mojstra Romana Zevnika prav gotovo kmalu ne bo več imel prostih delovnih zmogljivosti, ki so pred časom tudi pomagale k pobudi za formiranje skupne avtodelavpi-ce. Zaveda se, da bo dela skozi vse leto več ko dovolj, ki ga bo skušal v vsakem pri-
avtodelavnice ISKRE v Ljub- mera opraviti hitro in solid-ljani, pa se posamezne enote no, po dogovorjenem ceniku
in tako, da bo posamezno vozilo zaradi potrebnih popravil čim manj mirovalo.
Če bo dela več kot so prizadeti predvidevali, ko so začeli misliti na takšno skupno avtodelavnico, bodo seveda prisiljeni zaposliti še novo strokovne sodelavce, ker jo pri vsem tem interes koristnikov uslug nove avtodelavnice, da bodo svoja vozila imeli dobro vzdrževana in vedno nared za opravljanje potrebnih prevozov.
Kolektivu, avtodelavnice je treba zaželeti kar najuspešnejše poslovanje v prvem lotu svoje razširjene dejavnosti.	-Ja-
dosegel 175 kegljev.
Vrstni red ekip EE je bil takle: ■<
Prvo mesto: ekipa EE PRODUKCIJA — v postavi: Andrej Žiberna, Stane Bregar, Jože Udir, Anton česen, Jože Zevnik in Franci Stular; skupaj 2.515 kegljev. — Drugo mesto je prav tako za-., sedla EE PRODUKCIJA — v postavi: Franc Berzar, Jože Plestenjak, Ivan Kranjc, Anton Plut, Jože Blažič in Jo-
dosegla ekipa EE TEHNIČNI SEKTOR — v postavi: Jože Antolič, Stane Stare, ipž. Štefan Sušnik, Ivo Hočevar, Janko Kaštiik, Štefan Peraar; skupaj 2.301.
Množična udeležba kaže na izredno priljubljenost te zvrsti rekreacije med člani kranjskega kolektiva.
Slučajno sem srečal starega prijatelja in pri tretji buteljki »ritoznojčana« mi je povedal tole bajko: »Nekje na Slovenskem obstaja podjetje, ki ga sestavlja večje število samostojnih tovarn ter raznih organizacij, več ali manj renomira-nih imen.
"Nekega dne se je v večino njih podala nekakšna inventurna komisija, da bi dognala, kako so tu in tam ljudje pristopili k vsesplošnemu popisu »svega i svašta«, kako napreduje popis in če bodo
Neverjetna zgodba
podatki iz popisa pravočasno na razpolago centralnim organom.
Tako je taka komisija prišla v neko tovarno in ugotovila zanimivo in racionalno skladiščno poslovanje:
— po rednem delovnem času, ko je skladiščnik domd in nabira nove moči za nove spopade s poslovno (ne) disciplino, lahko v skladišče pridejo določeni tovariši in podprti s pričami odnesejo poljubni material v poljubni količini, brez dokumentov, samo proti vpisu v neko priročno knjigo, kar lahko vsak smrtnik nehote tudi pozabi (dokumente skladiščnik nato lovi vse naslednje dni, jih pa dobi ali pa tudi ne);
— v rednem delovnem času ali pa tudi po njem, razni tovariši, prinašajo (vračajo) v skladišče odvišni material brez dokumentov,-češ: tole nam je ostalo, če hočeš vzemi, ali pa nesi kam drugam. Skladiščnik kot dober gospodar vzame, spravi in je tiho. Nikogar ne obvesti o presežku, nikamor dohoda ne vpiše: Čaka, da pride eden izmed obeh tovarišev od kontinuirane inventure in sam najde presežek, pa čeprav šele čez nekaj let.
Na ta način so v tej tovarni odkrili, da nekega materiala v vrednosti nekaj milijonov dinarjev sploh nimajo, pa čeprav ga je skladiščnik leto dni (ali še več) vodil v svoji kartoteki- na zahtevo materialnega knjigovodstva, podjetje pa plačevalo obresti na obratna sredstva.
Ko je komisija vse to povedala vodji tega poslovanja, jim je ta dejal: »Vse to ni še nič ... Naša skladišča so razmetana po vsej bližnji in daljni okolici, da večkrat ne vemo kje imamo kak material in je za nas ceneje, da naročimo novega, kot pa poiščemo tistega v skladišču.«
Po pravici povedano, prijatelj, ki mi je pripovedoval to skrajno neverjetno bajko, je bil pijan in je zato verjetno govoril o svojem podjetju. Lahko si mislite kako neprizadeto sem ga poslušal, ko sem pomislil na red in disciplino v naših tovarnah.
Borove

V ZZA-prototip telemehanske
aparature
V	oddelku APV — aktivna in pasivna vezja — so dokončali te dni s konstrukcijo prototipa telemehanske aparature za daljinsko upravljanje. To je prva taka naprava, s katero z enega mesta en sam človek na več sto kilometrov oddaljenem kraju lahko upravlja, celotne proizvodne procese, ne da hi bil potreben na tistem mestu en sam delavec.
Sistem delovanja. si najlaže predočimo s praktičnim primerom, Npr.: Neko elek-triško distribucijsko-podjetje v Ljubljani ima na Dravi hidroelektrarno. Delo v elektrarni je avtomatizirano brez tehniškega osebja in ga upravljajo daljinsko iz Ljubljane.
V	Ljubljani imajo central-no telemehansko aparaturo z oddajnikom in sprejemnikom, na hidrocentrali pa podobni drugi del naprave, ravno tako s sprejemnikom in oddajnikom.
S pritiskom na gumb v ljubljanski centrali aktivirajo postajo na Dravi, le-ta pa vključi v pogon turbino in hkrati signalizira v Ljubljano, da je naloga v redu izvršena. S podobnim pritiskom na gumb v Ljubljani izmerijo napetost proizvedene energije na generatorju in jo usmerijo prek transformatorja do določenega porabnika, nadalje dvigajo in spuščajo zapornice, vklapljajo in iz-, klapljajo posamezne generatorje itd. Za vsako operacijo dobi glavna postaja v Ljubljani potrditev, komanda v podpostaji na Dravi pa se je realizirala šele takrat, ko sta jo dosegla dva po obliki enaka signala. Vsi drugi vplivi so tako izključeni in napake nemogoče. Aparatura ima seveda elektronski pomnilnik, ki si zapomni vse podatke o meritvah, signalizacijah in poveljih.
Uporaba telemehanskih aparatur je seveda zelo široka.
Poleg povezave med energetskimi sistemi je posebno dobrodošla plinarnam in plinovodom, kjer so življenjsko nevarni pogoji, nadalje pri upravljanju avtomatiziranega železniškega omrežja š preklopom ustreznih 'kretnic in signalov zelene-rdeče luči na daljavo z enega samega dispe-čerskega centra. Meteorologija bo uporabljala aparaturo za vsa meteorološka merjenja na odročnih in nepristopnih krajih (npr. na Kredarici pozimi). Tudi za upravljailje letal in ladij brez pilotov bo mogoče uporabiti sisteih tele-mehanskih aparatur. Omenili smo že upravljanje celotnih proizvodnih procesov na daljavo pri hidro- ter termoelektrarnah. In še pri namakalnih napravah, pri upravljanju relejnih postaj in Sončno za bodočo teleavto-matizacijo na daljavo.
Prototip naše telemehanske aparature, ki opravlja lahko tako delo, je sestavljen na osnovi tiskanega vezja in uporablja najmodernejši brez-kontaktni sistem s polpre-vodniškimi elementi. Komplet aparature ima vdelanih okrog .1000 transistorjev. . Pri konstrukciji so uporabili sodoben princip predalčne gradnje s konektorji. Kapaciteta aparature je 500 povelj in hitrost 50 Bd. Meritve oz. signalizacije pa prenašajo ciklično v časovnem razmahu 2,4 sek. pri že omenjenih 50 Bd, ali pa v krajšem času pri ustreznem številu baudov.
Uporabljena zveza med obema postajama je lahko žična, prek prostih ali kabelskih vodov, ali brezžična - radijska. Daljava ni omejena. Razmerje motnja-signal je lahko 80-odstotna, ker ima naprava poseben oblikovalec impulzov..
Konstruktor naprave je inženir Eno Petrič, znanstveni sodelavec pa je vodja, oddelka ing. Dolfe Ahačič, Poseben
Kolektiv APV — Zavoda za avtomatizacijo, ki je sodeloval pri konstrukciji prototipa najnovejše telekomandne naprave
del h konstrukciji je prispeval ing. Andrej Iršič z razvojem logičnih elementov za potrebe v industriji. Pri izdelavi prototipa so uporabili teamski način dela tako, da je nalogo izvršilo 20 strokovnjakov v bore štirih mesecih.
Kakor je treba pohvaliti izredno prizadevnost kolektiva APV k tako hitri1 realizaciji zadane naloge, moramo pri tem tudi kritizirati površnost pri konstrukciji ohišja, čelnih ploščah in zadnjih straneh, kar kvari zunanji izgled in daje celotni aparaturi značaj amaterskega izdelka. Svetovali bi, da bi se odgovorni lotili v bodoče teh stvari z večjo prizadevnostjo in strokovnostjo, pa čeprav gre pr. tem le za prototip aparature.
Aparaturo si je pred nedavnim ogledal podpredsednik IS SRS Janko Smolej:in še nekateri drugi prominent-ni gostje. Zavod jo je seda> postavil v zgradbi »ELES« nasproti Tobačne tovarne, kjer bo v poskusnem obratovanju za daljinsko upravljanje na relaciji Ljubljana—Divača.	Marjan Kralj
Naši racionalizatorji
Tovariš Slavko Renko, urejevalec strojev na stiskalnicah, je prijavil Izboljšavo tehnološkega postopka pri izrezovanju kotev.
Konstruktor demonstrira delovanje, prototipa telekomandne naprave
Kotve brez značke ploščatega releja so se do sedaj izrezovale na 25-tonski ekscentrični stiskalnici na ta način, da se je orodje vpenjalo na podloge kakor ostala slična orodja. Zaradi nezadostne kvalitete in dokajšnjega izmeta je bilo treba misliti na rešitev tega problema, kar je uspešno rešil tov. Renko s tem, da je izrezovanje kotev, prenesel na polavtomatski stroj ISKRA, kateri ima v sestavu valjčke za pomik pasov. Iz stroja je odstranil pritrdilno ploščo, v mizo pa je izvrtal dve luknji v kateri je vrezal navoj M16 za montiranje vijakov. S temi vijaki je pritrdil orodje na višino dvojnih podlog in s tem dosegel ustrezno višino orodja,“‘ki omogoča montiranje saržer-ja, katerega je šam izdelal. Izrezani kosi ■ drsijo skozi saržer, katere delavka na koncu odstranjuje in zlaga v zaboje. Fo tem postopku
dela so kotve nepoškodovane in čiste, zaradi česar odpade ena operacija.
Da bi stroj obratoval neprekinjeno, je tov. Renko montiral k nožnemu pedalu za vključitev stroja dodatno pripravo, ki drži stroj vključen, delavka pa med tem časom zlaga kotve v zaboje in vlaga naslednji pas. Stroj izključi delavka po potrebi s ponovnim nožnim pritiskom na. pedal. Delo je zdaj lažje in hitrejše ter odpade možnost nasedanja štance v primeru, ko je delavki pri ročnem pomiku spodletel pas na nastavek. Takih primerov je bilo veliko; zaradi ponovnega brušenja so bdi tudi večkratni zastoji.
Pripomniti je treba tudi to, da je na podlagi zgornje ideje že v pripravah montaža mikrostikala, ki, bo omogočala neprekinjeno obratovanje stroja od prvega do zadnjega kosa v pasu, pri čemer se bo stroj avtomatsko ustavil. S tem se bo čas izrezovanja še nekoliko znižal. Vse te spremembe pozitivno vplivajo na kvaliteto in dvig produktivnosti.
Letni prihranek: 694.000 dinarjev. Premijo v znesku 70.400 din, ki pripada tovarišu Slavku Renku, je UO kranjske tovarne že odobril.
Zanimiva vest
»Televizija prek . žic« Jehova metoda za prenos televizijskih. signalov, ki so jo preizkusili v prestolnem mestu Haagu: na. Holandskem. Okrog 15.000 družin sprejema sedaj televizijski program na' običajnih televizorjih prek žic, ki so napeljane od televizijskega centra. Center je dejansko velik antenski ojačevalnik, ki sprejema holandski, nemški in belgijski program -ter ga posreduje naročnikom brez kakršnih koli motenj. Če se bo metoda obnesla, jo bodo razširili še po drugih ;krajih države, i
IZK v Pržanu
Zveza komunistov, ki v tovarni ze elektroniko in avtomatiko šteje okrog 70 članov, deluje v štirih grupah. Z letne konference komunistov te naše tovarne prinašamo nekatere ugotovitve in misli, pa tudi sklepe, ki jih je organizacija sprejela za svoje bodoče delo.
i Predvsem je razprava ugotovila, da je organizacija v ‘preteklem obdobju postala aktivnejša, njeno delo pa vse-jbinško pestrejše, le pri določenih I vprašanjih -ji je še ‘manjkalo’ ostrine, s katero bi ta vprašanja odločneje obravnavala in reševala. Premalo je ta ofganižacija skrbela rza;. vključevanje" novih, •' mladih delavcev v zvezo komunistov.
Pogosto so na svojih grup-nih sestankih komunisti tovarne v Pržanu razpravljali o proizvodni - problematiki,-delovni disciplini, osebnih dohodkih ter o aktivnosti članov ZK v organih delavskega samoupravljanja iii družbenopolitičnih organizacijah. Resno so obračunali s slabostjo v prvih mesecih preteklega leta — s slabo udeležbo na svojih sestankih, saj se je v tem pogledu disciplina izboljšala.
Nadalje je bilo v razpravi ugotovljeno, da bi. se morali člani, ki so obiskovali večerno politično, šolo, bolj aktivno udejstvovati v delu ZK in drpgih organizacijah, vendar pa so se le-ti kar nekako porazgubili in njihovega delovanj a skoraj ni čutiti.
Zveza komunistov pržanske tovarne je spremljala -tudi delo samoupravnih organov in opozorila na nekatere pomanjkljivosti; ki jih je tudi pomagala odpraviti,. Glede na povečane letošnje proizvodne naloge in na vrsto drugih nalog, pa je bilo ugotovljeno v razpravi, da bodo v prihodnje morali člani Zveze komu-, ni s tov v Pržanu še aktivneje reševati vsa ta vprašanja.
Z javnimi volitvami je bik izvoljen Sedemčlanski sekre-~ tariat ZK tovarne, ki ga sestavljajo: Jaka špicah, sekre-
DVE TRETJINI VSEH RADIOAPARATOV JE
POTREBNIH POPRAVILA
V Franciji, Angliji, Belgiji, »vedski in Danski imajo statistike o . popravilih radioapa-ratov. Po teh podatkih je le ena tretjina aparatov povsem v redu. Od sto aparatov jih je potrebno nujnega popravila 50, 20 pa priložnostnega.
26% naročnikov v Franciji, 23% v Angliji, 35 % v Belgiji, ¡7% v švedski in 30% na Danskem ne da nikdar vsojih aparatov v pregled. Toda le 50 % naročnikov je zadovoljnih s sprejemom. 70 % naročnikov meni, da je vzrok praskanju in popačenemu glasu oddajna postaja. Da aparat sam več ne zmore, ne verj.anejo. "Dostikrat je potrebno izmenjati le majhen kondenzator ali pa upor, pa Je aparat zopet. v redu.
tar, Jože Polenšek, Boris Vičič, Ivanka Kukovec, Kristina Jesih, Dušan Lepša in ■ Zdravko Košir.
Iz sklepov povzemamo, da bo organizacija v bodoče več pozornosti posvetila sprejemanju, novih članov v, ZK,. zlasti še mladine, .ki š. svb-< jing delom'in ostalimi: pogoji to zasluži.: Organizacij a name-.: fava budne je - spremljati pro--1 izvodno problematiko in vsa dogajanja v tovarni in obratih, nadalje pa skrbeti za to, da bodo člani ZK enakomerno obremenjeni z raznimi funkcijami v delavskem samoupravljanju in političnih organizacijah. Poostrena disciplina in obravnavanje vprašanj partijskih kazni- in razprava o neaktivnosti posameznih članov ZK naj prav tako prispevajo svoj delež k povečanju aktivnosti organizacije. Organizacija bo nadalje skrbela za krepitev organov samoupravljanja, še zlasti organov upravljanja v ekonomskih enotah, ki dosiej še ni na potrebni ravni. Prav tako bo morala povečati disciplino in odgovornost članov Zvéze komunistov za delo in napredek ipvarne, na vseh delovnih mestih in posvetiti vprašanju stanovanjske 1 izgradnje za člane kolektiva več pozornosti.
Pomoč „na licu mesta“
V' decembru smo po cestah Srbije večkrat videli vozila servisne službe industrije »Iskra« Kranj, ki so v pomoč servisnim službam s tem, da obiskujejo kupce radioaparatov, gramofonov, televizorjev in drugih artiklov — na domu, ter iste, če je potrebno — popravijo na licu mesta.
Na križnem potovanju stavljajo strokovnjaki podjetja-; kupcem tale vprašanja: kdaj,.kje in kdo izvršuje popravilo, koliko časa čakajo, kakšne pripombe imajo na “ servisno službo, kateri deli aparata se največkrat pokvarijo in če so s servisno službo »Iskra« zadovoljni.
Izjava tehničnega referenta Antona Telbana, ki smo ga srečali v T. Užicah
iminiiiiiiii
kaže, da bodo na podlagi vprašanj in odgovorov oz. ankete — pripravili plan rednih obhodov njihove servisne službe na področju Srbije, kasneje pa tudi v drugih republikah.
Na sliki: »Iskrina servisna služba intervenira »na licu mesta.«
Vest, podkrepljena z gornjo fotografijo, ki je izšla v časopisu. »Novosti« (avtor: dopisnik »Borbe« Milosav Krstonič) kaže, da novinarji širom po Jugoslaviji kaj hitro opazijo kakršnekoli pozitivne spremembe pri delu in organizaci jimaše »Iskre«, zato je želeti, da je Ie-teh čim več!
Ado
ili smo nadvse zadovoljni
Kot vsako leto, tako je tudi letos kranjska »Iskra« povabila svoje; upokojence na novoletni: razgovor, jim pripravila pogostitev, nagradila vsakega s 5000 dinarjev in barvnim koledarjem. Iz pozdravnih govorov, ki so jih imeli' direktor tovarne ing. Danilo Dolgan, predsednik UO Avrelij Tronkar in tajnik sindikalne' podružnice Janez Žbogar — je zvenela prisrčna dobrodošlica vsem * bivšim članom velikega kranjskega kolektiva. Govorniki so upo-
kojence seznanili s proizvodnjo, problematiko in perspektivnim razvojem Iskre, tako kranjske tovarne kot tudi podjetja.
Po pogostitvi so se v sproščenem razgovoru- obujali spomini, spraševalo še je to in ono — iz vsega pa je zvenelo zadovoljstvo,' da so bili gostje nekdaj člani tovarne Iskra, ki ni pozabila na tiste, ki so v povojnih letih in kasneje mnogo doprinesli k renomeju Iskrinega imena. — Menim, da lahko rečem, da
Upokojenci krar jftVe tovarne na novoletni prireditvi
je to gesta, ki za upokojence pomeni lep dan življenja! šaj živijo v zavesti, da nekdo še vedno nanje misli,; in dh- š tem, ko šo opravili svoje delovno poslanstvo in odšli v zasluženi pokoj — še 'niso pozabljeni.
Brez sentimentalnosti lahko sestanek kranjskih upokojencev prištevamo k lepemu dogodku, leta, ki v najjasnejši luči kaže, da upokojenci s tovarno še vedno žive, ker je enostavno ne morejo pozabiti;' bila: je .njihov drugi dom. Da je to res, nam pričajo pisma, ki jih dobiva uredništvo našega tednika od upokojencev, v katerih pišejo, kako radi prebirajo časopis in, da, preberejo pravzaprav vse, saj s tem spoznavajo napredek, probleme, in tudi težave tovarne in podjetja »Iskra«.
V imenu upokojencevše je upravi tovarne zahvalil tov. Stane Zakotnik, ki je v izbranih besedah nanizal veselje,- predanost' in -zadovoljstvo vseh upokojencev Za izredno skrb, ki jo uprava kranjske tovarne posveča svojim upokojencem.
Prav posebno pa so bili za-dbvol j ni upokoj enci bivše tovarne »Špik«, ker takih sprejemov niso bili vajeni, V pismih, ki so jih poslali uredništvu, zvenijo njihove besede takole: »Upokojenci bivše tovarne' »Špik« se upravi tovarne »Iskra« lepo. zahvaljujemo, da nas je sprejela med svoje upokojence, nam za leto .1964 .pripravila sprejem, pogostitev, denarno nagradila in poklonila krasne koledarje. Delovnemu kolektivu tovarne »Iskra« želimo mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Prav tako se zahvaljujemo za vaš časopis »Iskra«, ki ga vsak teden redno ■ prejemamo \ in radi prebiramo.« i
H koncu je prav, če pohva-: limo 'organizacijo in Strežno osebje Iskrine restavracije, ki je ob tej priliki iznenadi-la s hitro in solidno postrežbo, kar je tudi pripomoglo k prijetnemu" vzdušju.
če zaključim z besedami upokojencev: »Bilo je prijetno, zelo- smo- zadovoljni!« kakor: smo. slišali ob slovesu — meiiim, da bo ostal sestanek k naj lepšem spominu.
Ado
Z letne konference
n
Želeli bi razumevanje do naših teženj
Šoferji Jure Jamjevič, Franček Žvan in Franc Udovč pred »milijonarjem« U — 35 — 83
Jubilej, vreden priznanja
»LJ-35-83-Chevrolet De Luže«, to- je prav» ime črne limuzine, ameriškega porekla. Že dolga leta vestno in ubogljivo služi v tovarni- elementov za elektroniko. Če ga pogledaš, skoraj ne bi verjel, da ima za seboj že kar dolgo in pestro zgodovino, saj je v svojem dosedanjem službovanju prevozil že prav astronomsko število kilometrov. Vožnja z njim je še vedno varna in udobna, kot je bila v njegovih mladih letih, skrbno »zlikan« pa še vedno dela vtis dobro ohranjenega vozila, vrednega da brzi po naših cestah.
Kaj bi radi povedani o tem vozilu in možeh, ki so doslej upravljali z njim? Vsem štirim bi pravzaprav morali od srca čestitati, prav tako pa
tudi' vsem tistim, ki so ga »cajtali«, kadar ga je kaj čr-vičilo. čmi Chevrolet ima za’ seboj namreč že blizu 1 milijo 200.000' prevoženih kilometrov, pa jo- še vedno kar brhko pobira, ko mu pritisneš plin. Vsi trije vozniki na sliki pred njim so »uržahtt, da je prevozil že toliko kilometrov. Prvi od leve. Jure' Jarae-vič je z njim prevozil blizu
300.000	km, srednji, Franček Žvan1, sodi malone že k opremi tega vozila', saj je z njim prevozil nekaj nad 8501000 kilometrov, tretji, Franc Udovč, pa ga upravlja šele nekaj tednov, a je prepričan, da se bosta še dolgo vrsto tispeev kilometrov dobro- razumela, saj še ni dolgo, ko je »črni« prestal generalno popravilo motorja.
Prizadevnost mehanikov in skrbnost vseh-, ki so, in ki še upravljaj» to vozilo, so jamstvo, da bo- le-to- še dolg» služil» svojemu’ namenu.
-Jo-
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem sodelavcem in sindikalni organizaciji za pozornost, izkazano sožalje in darovane vence, ki sem jih dobila ob nenadni in prerani smrti mojega nepozabnega očeta Franca KOCIJANČIČA.
Marica KOCIJANČIČ z mamo in bratom
Tov. Ivam Burkeijca, predsednik komisije članov ZB v kranjski tovarni, je pravkar končal pomenek s tovarišem
F.	Križnarjem. Že' večkrat sva se domenite za- razgovor, pa se nisva našla. Uporabil sem priliko in zabeležil ta-le razgovor:
»Iz zapiskov sej in nekaterih člankov sem razbral, da ima komisija dosti deta. Bi mi vi, kot predsednik, lahko kaj več povedali o tem delu?«
»Vesel’ sem, da se tudi uredništvo časopisa zanima za dejo 'komisije, če hočem na vprašanje’ prav odgovoriti, moram poseči nazaj, to je na lansko konferenco članov ZB kranjske tovarne. Lahko rečem, da smo takrat povedali, morda nekolik» revolucionarno, svoje mnenje, ki ga kljub nekaterim zameram ne mislim» spremeniti, dokler se pereči problemi me urede. Iz leta v leto smo' čakali, da se stvari pomaknejo z mrtvega tira. Preveč smo nekaterim' zaupali, ki jim pa ni šlo v račun, da se mi iz leta v leto tudi staramo. Vodstvo podjetja, posebno pa sindikat, sta naši stvari prisluhnila z odprtim srcem; izvoljena je-bila komisija ZB pod okriljem sindikalne podružnice, ki ima nalog», da rešuje probleme članov Zveze borcev.«
»Mi lahko poveste, če ima komisija vidne uspehe?«
»Lahko rečem, da se delo komisije že .pozna, le pri premestitvah in osebnih dohodkih nimamo zadostnega vpliva. ‘ Nekatere komisije za sprejem’ in odpust v posameznih EE premalo gledajo na člane ZB, čeprav se nekateri borci čutijo dovolj: sposobne za nekatera delovna mesta. Take komisije imajo premalo zaupanja v člane ZB, izmotavajo se z raznimi
izgovori kot: nimajo znanja s» prestari,, zdravstveno ne odgovarjajo ipd. Vse kažej da kadar nočejo sprejeti naših predlogov, vidijo v naših kandidatih le slabosti., dobre] ga pa nič, — nasprotno pa pri drugih kandidatih precenjujejo sposobnosti, čeprav se taka. hvala večkrat sprevrže v nesposobnost. Trdim e©-1», da je nekaterim? šefom kar prav,., da nima j O' revolucionarnih, "članov ZB v svoji Mižim» bojijo se kritike in samokritike,. čeprav jih ni malo, ki so tudi sami člani ZB. Noj da so tudi izjeme ne bom zanikal — vendar zel», zet» redke.«
»Koliko- je članov Zveze borcev v kranjski tovarni?« ,
»Po zadnjem poročili* 429., Nekateri Še niso vpisani. Ne vem, kaj. čakajo. Rok jim je' dan, in če-ne mislijo pristo-' piti v članstvo, ne motej,»pričakovati naše pomoči,«
»Kot vem-, ste na enem Izmed zadnjih sestankov predložili samoupravnim organom tovarne več predlogov, ki naj- bi dokončno rešili pereče probleme mnogih Članov Zveze borcev.«
»Da, to je res. Naj. omenim le predlog, ki govori, naj ml za borce in internirance, pač po fetih aktivnega sodelova-" n ja dodali k tarifnemu pravilniku, poseben miroma' dopolnilni pravilnik, ki bi po predlogu 1 ZB in sklepu DS uravnaval nekatere prav boleče tarifne postavke članov ZB, zaradi nizko ocenjenih delovnih mest, starosti ali bolehnosti. Vse to neugodno vpliva n» Mvše Borce, jim jemlje pogum, zapadejo v zagrenjenost, ki ni daleč od verovanja v usod», ki jim. je pač’ namenila takšno- m ne drugačno, boljšp življenje. Z
(Dalje na 8. strani> j?
Rezultati prizadevanj kolektiva ZZA v letu 1963
Tako kot_ vse PE ISKRE se tudi Zavod za avtomatizacijo, — ki je iz njih organsko izrastel in se izoblikoval v specializirano strokovno službo združene iskri-ne skupnosti, — vse bolj. uveljavlja v tej skupnosti ih tudi izven nje.
Zaradi pomembnosti pravilnega poslovanja ZZA v tej skupnosti in izven nje, so bile njegove dejavnosti večkrat predmet tehtnih razprav na DS in UO podjetja ISKRA, pa tudi na sestankih ožjih in širših aktivov družbeno političnih organizacij v ISKRI in v teritorialno političnih enotah. Vse te razprave in iz njih izhajajoči sklepi so bili čvrsta opora im smerokaz kolektivu Zavoda, včasih pa še bolj tudi kolektivom PE ISKRE ta smotrno vlaganje delav-
nib naporov v cilju krepitve in hitrejše rasti združenega kombinata ISKRE kot celote in vsake njegove proizvodne enote ali specializirane službe posejsej.
Kolektiv Zavoda smatra, da so take razprave v obliki konkretnega obravnavanja določene problematike ali določenega delovnega, področja izredno koristne, ker prispevajo k boljši splošni in tudi stvarni informiranosti vsaj vseh odgovornih upravnih in političnih delavcev, M jih v tako velikem podjetja ni malo.
DELOVNI PROGRAM
Uspešno izvrševanje delovnega programa je najboljša afirmacija vsake gospodarske organizacije ali institucije. To še posebej vrij» za naš Zavod, ¿4 je v liste 18®-
počistil skoraj: vse dolgotra-ja joče delovne naloge in je v letu 1963 stopil skoraj: na svežo ledin» — na nova' področja. Konec leta 1962 je namreč ZZA tako racionalno in uspešno počistil s stalno prenašanimi starimi grehi in težavami, ki miso bile razčiščene v prejšnjem poslovanju razvojnih oddelkov podjetij že dolg» vrst» let,, da mu je v začetku leta zmanjkal» sape pri doseganju finančne realizacije in ustvarjanju dohodka oz. sred-Cts? na osebne dohodke.
To pa je imelo tudi svoj» pozitivno stran, Saj: se je kolektiv na novih področjih lahko bolj sprostil in dosegel vidnejše uspehe v raziskovalno razvojni in študijsko projektivni dejavnosti. Rezultati tega dela so želi vsestransko očita priznanje
na lanskem sejmu- elektronike v Ljubljani:.
V 1. 1963 ustvarjeni novi dosežki kot so: elektronska avtomatska telefonska centrala, šolski komplet merilnih instrumentov, nizko frekvenčni generator, programska- naprava za avtomatizacijo orodnih strojev, tranzi-storizirane usmerniške naprave, vrste izboljšav v asortimentu sestavnih delov — elementov, elektronski vžigal-ni sistem za avtomotorje hi še drugi, pa so zgovorni dokaz velike prizadevnosti in sposobnosti članov kolektiva ZZA. Kot vsak» let» tak» si je tudi' tokrat celotni kolektiv Zavoda še v zadnjih dneh leta izredno prizadeval, da bi izpoinil’ čimveč številnih planiranih in dragih izredno dobljenih nalog ter, da bi uspešno zaključil tudi letošnje poslovanje in s tem izpolnil planirana predvidevanja ter potrdil uspešnost svojega poslovanja kot specializirana služba Iskrine skupnosti.
SAMOUPRAVLJANJE
Svet m uprava sta po za-( konitih predpisih organa družbenega upravljanja v Zavodu. Ge pa ju gledamo, v okviru Iskrine skupnosti in' po njuni' dejanski vsebini dela, pa bi ju lahko smatrali za organa delavskega samoupravljanja. Ugotoviti pa moramo, da se niti v prvi, niti v drugi obliki še vedno nista polno uveljavila, ker njuno delo v pretežnem delu leta ni imel» bistvenega vpliva na življenje' kolektiva ZZA in ne na delo samoupravnih organov podjetja- ISKRA. Sete v zadnji četrtini leta jq pričela Uprava sistematično in intenzivno obravnavati: pereča operativna vprašanja s področij planiranja in iz-vrševanja nalog, oblikovanja in delitve dohodka, interne organizacije dela, -tehničnega sodelovanja in» drago, ter jih tudi z ustreznimi' sklep* uspešno rešite, želja kolektiva je, da bi se tudi Svet Zavoda ravnal po zgledu-Uprave im da M del» obeh
Z zasedanja DS EE servisnega sektorja PSO
Delavski svet EE »Servisni sektor« PSO, ki je zasedal ob jkoncu preteklega leta, je kri-Bčno obravnaval »več ibistve-Kh vprašanj iz dela in po-Ifevanja tega sektorja PSO. p. Temeljito so analizirali poslovanje v letu 1963, posebno pa v HI. tromesečju ter ©ceno izvršitve plana sektorja za leto 1963.
| Medtem, k° so na eni strani ugotavljali izpolnitev plato servisne operative, pa je bila situacija okoli prodaje
rezervnih -delov težja in predvidevali so, da povišani plan prodaje rezervnih delov za 1. 1963 verjetno ne bo v celoti izpolnjen. .(O tem bomo lahko točneje poročali v .eni izmed naslednjih januarskih številk glasila. C|p. tir.) Razlog za neizpolnitev plana prodaje rezervnih -delov naj bi -bil v tem,, da nekatere tovarne niso servisu dobavile zadostnih količin potrebnih rezervnih delov. Na drugi strani pa so ugotovili porast
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi 18. seje t)0 tovarne ¡elementov za elektroniko (8.1.1964)
! 0 V zvezi ,z obravnavo problematike za izvršitev plana v letu 1963 in v zvezi s povečanim planom za 1.1964 JJO zadolži upravo in vse službe tovarne, predvsem v tehničnem sektorju, da operativno rešijo vso problematiko v zvezi z nabavo reprodukcijskega materiala za proizvodnjo, izvršijo program investicij ter izvedbo že odobrene organizacije v orodjarni.
UO zahteva od projzvocjne-ga sektorja in ostalih ustreznih služb -podjetja ISKRA. ,
• Upravni odbor tovarne je na podlagi sklepa DS podjetja c povišanju OD ugotovil, da je tovarna v 1.1963 dosegla tako stopnjo dohodka, ki dovoljuje povišanje osebnih dohodkov v tovarni. 1 © Prav tako je razvidno Iz predloga družbenega plana tovarne za leto 1964, da obstaja možnost povečanja obračunskih postavk, pri če-
mer se razmerje med skladi in OD zaradi tega povečanja ne bo zmanjšalo v breme •skladov.
Zato daje spremenjeno tabelo, v kateri je ¡upoštevan % povišanja po predlogu DS podjetja, v razpravo kolektivu. Pripombe naj EE oz. člani kolektiva dostavijo upravi tovarne do 23.1.1964.
•	Upravni odbor opozarja vse enote, naj še ravnajo po navodilih in se držijo rokov za dovršitev posameznih del pri inventurnem popisu, da bo možno inventuro pravočasno oddati.
V zvezi s tem naj predsednik centralne inventurne komisije tov. Ladiha na prihodnji seji UO poroča o poteku popisa.
•	UO zadolži predsednika komisije za tekmovanje mladine za dvig produktivnosti tov. Kotluška, da na prihodnji seji UO poroča o rezultatih tekmovanja.
•	UO zadolži upravo tovarne, da na osnovi predloga tov. Bradača detajlno pregleda položaj glede perspektive strokovnega kadra in v zvezi s tem stanovanjsko problematiko v EE g1 Keramični kondenzatorji Žužemberk.
zalog in tudi velike količine nekurantnih rezervnih delov.
Ker bodo v letošnjem Je tu (M) v EE Servisni sektor PSO vezali na izpolnjevanje pianov, med katere spada tudi prodaja rezervnih delov, bodo morali napeti vse sile, da bodo tudi te nekurantne zaloge odprodali.
Vse servisne delavnice (Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Rijeka, Split) razen beograjske so plan svoje dejavnosti v 3. 1963 v celoti Izpolnile. Razlog, da je beograjska dčlavnica zaostala za plangm, kar navaja poročevalec tov. Zlata Antičeva, pa leži v nepopolni zasedbi delovnih mest v tej delavnici (manjkajo 4 produktivni delavci). , '	J
Ker še niso znani dokončni podatki poslovanja EE Servisnega sektorja v lanskem 1963. letu. DS ni dokončno sklepal iguffireplh, ki so potrebni, .‘da"8ll odsteanl-jo ©vire, ki so zarafale uspešno izpolnitev nalog, ki jih jeimel v MBkrni letu ta marljivi in vztrajni delovna kolektiv.
©a bi leto 1964 in naslednja leta zaključevali s že večjimi uspehi jn da bi bili popravljeni izvrševati 'vse ¡naloge, Id stoje pred servisnim sektorjem Iskre, posejmo’pa pred šervisriimi delavnicami, je bil sprejet sklep, da gre servisni sektor v široko izobrazbo kadrov. V ta namen bodo skupaj ,s šolskim centrom Iskre izdelali konkreten urnik tečajev in seminarjev, ter s tem v zvezi izračunali stroške in predvideli vire fmanciranja.
Tudi © delovni disciplini so govorili; posebno ljudje, ki imajo stike s strankami (v sprejemnicah Jn monterji na domu); mgKgo biti vijiSd-ni jn primemo oblečeni in ne čez mero Jrlepetavi (so problemi, za katere je vseeno de jih stranke ne vedo).
IZVLEČEK IZ PRAVILNIKA O FINANČNEM I
POSLOVANJU SINDIKALNIH ORGANIZACIJ |
PLAČEVANJE ČLANARINE	j'
Člen 2.
Članarina je redni dohodek sindikalnih organi* tge|j, plačujejo jo člani sindikata (v nadalnjem be* sedilu: člani):
—	M so v stalnem ali začasnem delovnem raz» mer ju;
—	ki so sezonski delavci;
—	ki se šolajo, študirajo ali se strokovno izpo polnjujejo, že v tem času prejemajo štipendijo ali nadomestilo za osebni dohodek ali plačo.
Člen 3.
Članarina znaša 0,6 ®/o od:
—	skupnega mesečnega čistega osebnega dohodka ali plače, ki obsega osnovo in položajno plačo (v nadaljnjem besedilu: osebni dohodek);
—	skupnega mesečnega meška nadomestila ža osebni dohodek, ki ga član prejema med boleznijo;
.—s skupnega mesečnega zneska štipendije ali nadomestila za osebni 'dohodek; ki ga član prejema, dokler se šola ali-študira ali se strokovno izpopolnjuje, .	' /
Pri izračunavanju članarine zaokrožujemo čisti osebni dohodek na stotdoe, znesok članarine pa na desetice.
Člen 4.
V osnovo za obračun članarine ne upoštevamo:
—- novoletnih nagrad;
—	honorarje za zunanje, sodelovanje;
—	nadomestila za ločeno življenje in
—	drugih nadomestil, ki jih izplačujejo na podlagi obstoječih predpisov.
" Člen S.
Članarino v znesku 10 din, ne glede na znesek nagrade ali osebnega dohodka, plačajo elani, ¡ki so:
—	učenei v gospodarstvu;	.v g
—	na brezplačnem dopustu, daljšem kot 30 dni,
za ves čas, dokler traja dopust. ,	,	.
Člen 16.
Plačevanje članarine .pri članih, ki delajo ali so v službi vtujini, reguliramo s posebnim odlokom Centralnega sveta ZSJ.
člen 7.
članarine ne -plačujejo člani: /
—	ki so začasno brez zaposlitve;
—	ki služijo vojaški rok;
—	ki se šolajo ali študirajo ali se strokovno izpolnjujejo, če v tem času ne prejemajo štipendije ali ¡nadomestila namesto osebnega dohodka.
V tem času tem članom miruje članstvo V sindikatu.
Gornja določila kažejo, da je bilo obvestilo, ki smo ga prejeli od Občinskega sindikalnega sveta, in M smo ga objavili v prejšnji številki — preuranjeno, kar s tem popravljamo.
Uredništvo
Eelo večji odraz hotenj iz Ijfenja kolektiva dn s tem iji vpliv v Iskrini skupnosti.
’’s Prezreti pa ne smemo Svetov delovnih enot kot. dsnov-lih .samoupravnih organov v 'ZA. Ti Sveti SP bili izvo-jeni ob koncu leta 1962, z letom pa so dejansko začeli ‘l začetku drugega trimeseč-a lanskega leta. Na sestan-: m poli tiSnega .aktiva ZZA za jo področje, ki je sredi leta «bravnaval problematiko de-• a teh Svetov je bilo ugotovljeno, da sta z ©zorom na ! kvalifikacijski .sestav -član-twa in dosedanje izkušnje v ; amoupravljan ja v bivših ¡padli etjih njihova rast in uve-jarijan je prepočasna. Kljub ¡emu, da so bile s posebnim jtaslavnibom «dovolj obsežno to. Jasno določene njihove pristojnosti, niso bile obra-v-(tovane tiste problematike, ki so za neko delovno enoto : najbolj peneče, oz se ni ob-travmavala kompleksna pso-jitoemaiteka delovne enote v I smeta internih akcij odgovornih delavcev ali .celotnega
kolektiva, ali pa .v smeri konkretnih predlogov za pomoč in sodelovanje pristojnih organb^ v ZZA ali 1PE ISKRE. Vzroke za to »neuspešnost« lahko najdemo med drugimi tudi v preveliki f amil javnosti v nekaterih DE, kjer za ¡ugotovljene nepravilnosti in neuspehe le preradi iščemo zunanje vzroke in vplive ter nam take ugotovitve zadoščajo kot opravičilo. Po drugi stranhpai so družbeno politične organizacije v 7.7A pitemalo storite v smeri .ustvarjanja in. razvijanja pravilnih odnosov med organi samoupravljanja in organi vodenja. Le pne-često so bile seje Svetov DE .bolj podobne kolegijem vodstvenih strokovnih delavcev sektorjev, Sveti pa so bili Zgolj zunanji plašč sprejetih sklepov. Razumljivo je, da taki sklepi ne morejo imeti svpje veljave tam, kjer bi bito največkrat najbolj potrebno.
Vse to .govorimo zato, ker sta se. v dobi obstoja Svetov DE uspenšo .uveljavila od
sedmih le dva, ¡in. to Svet DE študijsko projektivnega sektorja in Svet DE raziskovalno razvojnega sektorja I v Kranju.
Prečesto .pa se- je v preteklem letu izražala želja celotnega ¡kolektiva v tem, da hi smel aktivno sodelovati v organih delavskega samoupravljanja ¡podjetja ISKRA im to predvsem zato, ker je pretežni del delovne problematike ZZA vezane na ISKRO.
Kolektiv ZZA smatra, da bi moral pri sprejemanju vseh sklepov, ki zadevajo skupno problematiko Zavoda in podjetja, t. j,, razvojno in proizvodnjo dejavnost, aktivno sodelovati, da bi s. tem tudi zavestno prevzemal v izvršitev kot enakopravni partner z dragami kolektivi ISKRE vse naloge, M iz takih sklepov izhajajo.
Osnutek statuta podjetja ISKRA predvideva, da širši kolektiv ISKRE predstavi ja-.90 ¡tudi tiste organizacije An inptitmdje, katerih- ustanovi-
telj je podjetje ISKRA in s tem daje kolektivu ZZA upanje, da se bo njegova upravičena zahteva po ¡sodelovanju v delu sajhoupravnih .organov podjetja izpolnila.
Poleg vsega tega pa bi bilo tudi še v bodoče potrebno ustvarjati in razvijati sodelovanje samoupravnih ciganov ZZA s prav vsemi samoupravnimi organi proizvodnih .enot ISKRE, da se bodo .kolektivi med seboj spoznavali to gojili tovariške delovne to družbene odnose in v takem vzdušju laže in hitreje reševali svojo medsebojno delovno problematiko.
GOSPODARJENJE
IN PRODUKTIVNOST
DELA
Gospodarski načrt Zavoda je bil v vseh preteklih letih im tako bo tudi v letu 1964 osnovan na predvidenih delovnih kapacitetah. Zato so morali doslej, in bodo morali .tudi -v bodoče, odgovorna vodstveni upravi in politični činitelji V ZZA in izven «še-
ga posvečati izredno pozornost pravilnemu obravnavanju in reševanju kadrovskih vprašanj in vprašanj produktivnosti dela ter s tem v zvezi pravilnem reševanju gospodarjenja z vsemi sredstvi, ki . jih Zavod upravlja.
Doslej v raziskovalno razvojnih, študijsko projektivnih, tehnološko projektantskih in sličnih dejavnostih še nismo uspeli najti najuspešnejših osnov to meril gospodarjenja in produktivnosti dela V to smer so kolektiv ZZA, . njegovi odgovorni to vodstveni delavci ter tudi družbeno politične organizacije vložili že precej dela to naporov, vendar so vse dosedanje rešitve le prehodnega značaja.	-čto' -
Pravilnik o delitvi čistega dohodka, ki je bil sprejet y letu 1962, je kolektiv Zavoda polno uveljavil v letošnjem leto. Za to uveljavljanje je •bilo potrebno precej smelosti, ker njegova določila zahtevajo izkoriščanje vloženih sredstev m .obstoječih delovnih kapacitet prav v vsaki
POZIV
Upokojenci Prodajnoservisne organizacije Iskre na novoletnem sprejemu
Srečanje z upokojenci PSO
•Malo pozno sicer, a vendarle še neprepozno prinašamo sestavek o tem, kako se je sindikalna organizacija v PSO 'za novo leto spomnila svojih »najnovejših« upokojencev. Na dan novoletne proslave v Domu »Maksa Perca« so po-vabili pet, lani upokojenih, bivših sodelavcev v PSO na tovariški razgovor in skromno pogostitev.
Upokojene tovariše: ing. Pelhana, Tičarja, Baloha, Rozmana in' Mihaliča je v tajništvu najprej, v imenu uprave PSO pozdravil tov. Jože Hujs, v imenu sindikata in delavskega samoupravljanja pa tov. Marjan Brezar in Ivo Kusturin. Pozneje se je z upokojenci srečal tudi direktor PSO, tov. Metod Rotar. V prijetnem vzdušju in kramljanju o »peesojevskih« in ■ upokojenskih -problemih sta kar prehitro minili skoraj dve uri. Sindikalna organizacija je povabljenim upokojencem za novo leto izročila po 5000 din kot skromen dokaz, da v .poslovni enoti še zdaj niso pozabljena prizadevanja in napori bivših sodelavcev PSO', ki so’jih z delovnih mest, pregnali izpolnjeni pogoji za upokojitev.
Soglasni so bili v tem, da se je bilo kar težko odtrgati od kolektiva, v katerem so delali dolga leta in se povsod trudili, da bi ISKRI kar najbolje »šlo«. Šaljivec med njimi pa je v pogovoru menil: smo ,pregurali’ delovno
dobo, se bomo pa tudi nekako znašli v »penzionistov-skem stažu« (ih ustrezni tarifni postavki — vendar ta del .stavka ni bil povsem izgovorjen).
Skratka 1— prav je, da so se svojih bivših sodelavcev na tak način spomnili in jih ob slovesu še povabili k novoletni proslavi.	E
Želeli bi razumevanje do naših teženj
(Nadaljevanje s 6. strani) drugo besedo: postajajo apatični, kar pa ni prav! To, da so se borili za boljše življenje, vredno človeka,, naj bi posebno razumeli tisti, ki so po svojih ah po drugih zaslugah: ta cilj že dosegli,: posebno pa naj bi to razumel mlajši rod,
»To hotenje članov ZB je po 18 letih svobode in ogromnega napredka povsem razumljivo. — Imate še kakšne načrte?«
»Da, v program smo zajeli tudi letne dopuste, izlete, proslave, spominske pohode ipd. Prav posebno pa se bomo zagrizli v stanovanjske probleme. Socialno in zdrav-
stveno ogroženim bomo nudili pomoč, ki jo bomo pač zmogli.«
»Menite, da boste v tem letu rešili vse probleme?«
»Upamo. Vodstvo in samoupravni organi so našim predlogom .naklonjeni. Ce bi nam. to uspelo ..: da, če bi to uredili.. Ne vem, kako bi se izrazil, da. bi. prav. izzvenelo. Menim, da bi bil srečen, in z menoj vsi tisti člani ZB, ki že dolga leta zaman čakajo na zboljšanje življenjskih pogojev.« ■
»Imate še kakšno željo?«
»Mislim, da bo prav, če v imenu članov ZB povem tole: Želeli bi razumevanje do naših teženj!«	Iver
I
[l
jj
¡!
£
[i
[l
Ti
tj
ii
¡1
1
ZA VLOŽITEV DAVČNIH PRIJAV ZA ODMERO
DOHODNINE IN PROMETNEGA DAVKA IN
davka od osebnega dohodka
Do 31. januarja 1964 morajo vložiti davčne prijave za odmero davka ca leto 1963 oziroma 1964-naslednji: davčni zavezanci:
1.	Obrtniki in samostojni poklici ter, ostali, ki sp. imeli dohodke od 'drugega premoženja-v letu 1963, katerim se odmerja davek po preteku leta; p
2.	Obrtniki — pavšalisti, ki. opravljajo uslužnost-no obrt brez tuje delovne sile :in ne uporabljajo Strojev ter gostilničarji za promet in čisti dohodek, ki ga predvidevajo za leto 1964;
3.	Vsi lastniki zgradb z območja mesta Kranj in klimatskih ter turističnih krajev Preddvor, Jezersko, Goriče in Golnik za vse stanovanjske hiše v ostalih krajih pa ža tiste zgradbe, ki So oddane v celoti' ali delno v najem.
Za dohodek od stavbe, ki ga je treba prijaviti, se šteje vrednost lastnega stanovanja, prejete najemnine od v najem in podnajem oddanih stanovanj in lokalov ter dohodki od garaž danih v najem ali v" lastni uporabi;	-	-
4.	Vsi J posamezniki in civilno pravne osebe, ki’
So dosegle v letu 1964 čisti osebni dohodek iz rednega, dopolnilnega in začasnega delovnega razmerja,-honorarnega dela in od avtorskih pravic“, ki presega 900.000 dinarjev.	64	. ' '
Davčne prijave še dobijo v sprejemni pisarni Skupščine občine Kranj, soba št. 10 (pritličje) in v pisarnah pristojnih krajevnih uradov.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ ODDELEK ZA FINANCE
Z volitev v prvi DS tovarne polprevodnikov v Trbovljah: v kranjski enoti
obračunski dobi, t. j. v vsakem mesecu.
Nihanje med uspehom in neuspehom je pri tem bilo v posameznih mesecih zelo občutno in se je v končni fazi konkretno izražalo v vrednosti točke, ki je osnova za izračun osebnih dohodkov delavcev. To so posamezni kolektivi delovnih enot tudi občutili pri delitvi OD, saj je razvojni sektor III v začetku leta prejemal le 90% OD, študijsko projektivni sektor pri prveni obračunu'po orner njenem Pravilniku še celo 70 odstotno, ravno, tako sta tudi razvojni sektor I in razvojni sektor II prejela samo 80% OD od osnov po Pravniku o delitvi- osebnih dol hodkov. Razumljivo, jd, da so bili taki rezultati v posameznih mesecih spodbuda posameznim kolektivom, da so z večjo prizadevnostjo in dodatnimi napori do konca leta popravili, te svoje negativne rezultate.
Za tak način, reguliranja prpduktivnpsti dela in gospodarjenja v*”Zavodu smo se
odločili še posebno zato, ker smo zasledovali- princip bolj enakomernega doseganja finančne realizacije skozi čelo leto 1963. V letih 1961 in 1962 je namreč bilo običajno, da je bil pretežni del nalog zaključen v zadnjem trimesečju, če ne celo v zadnjem mesecu leta. Seveda je tak način poslovanja zelo neekonomičen, ' ker med letom veže velika obratna sredstva ter nepravilno in zelo drago angažira delavce ob zaključku leta, oz. so med letom slabo produktivni.
: Z ozirom na nizko stimulacijo srednje strokovnega kadra in v zvezi s tem skoraj 25%-no fluktuacijo tega kadra v letu 1962, se je kolek-1 tiv ZZA odločil, da sprejme novi Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki popravlja Štartne osnove ' pri'-’ delitvi osebnih dohodkov prav temu kadru Ta Pravilnik je ravno tako kot Pravilnik o delitvi čistega . dohodka osnovan na ekonomičnosti poslovanja vsake DE posebej in Zavoda kot celote.
Krepitev kolektivnega dela smo še vedno zasledovali s tako imenovanim »pogodbenim delom«, ki se je v tem letu veliko bolj dosledno in širše uveljavilo kot v letu 1962. Zato so tudi »špekulativni« izpadi posameznikov znatno manjši in so doživeli kritiko lastnega kolektiva, odgovornim vodstvenim delavcem pa so bili opozorilo za njihovo odgovornost pri sklepanju delovnihp ogodb. sklepanju delovnih pogodb.
Čeprav veliko boljše kot v zadovoljivo, je v letu 1963 potekalo sklepanje dogovorov — med ZZA in PE ISKRE,' pri čemer je’ moral., Zavod vedno igrati vspodbudno vlogo. Ta pomanjkljivost je tudi letos v znatni meri vplivala na produktivriost dela v ZZA, ker je bila organizacija dela in. materialna oskrbljenost ‘ često. v zagati, enkrat zaradi premajhnega, drugič pa zaradi prevelikega obsega
Kolektiv ZZA si je v teku triletnega dela na vseh teh področjih nabral precej izkušenj tako, da bo v teko-
čem letu lahko svoje poslovanje še izboljšal, naj bo to v pogledu organizacije dela znotraj Zavoda, ali v sodelovanju s proizvodnjo. Zato so že bili izdelani konkretni predlogi bodisi samostojno, ali1 skupno z odgovornimi službami ■ Uprave podjetja ISKRA, o možnostih njihove uspešne realizacije pa bomo govorili v eni prihodnjih številk tega našega glasila.
DRUŽBENO POLITIČNE
ORGANIZACIJE
Za te običajno že nekaj let delamo prelomnice s sprejetjem delovnih programov na letnih konferencah ali na občasnih aktivih. Toda kako težko je vse te delovne programe uresničiti, ko pa so ponavadi odgovorni in sposobni tovariši preobremenjeni z vsakodnevnimi problemi v svojem strokovnem de lu na svojem delovnem me stu. Poleg tega pa je ZZA kot samostojna delovna enota še mlada organizacija.in zato so mlade in neustaljene tudi njene družbeno politične or»
ganizacije, njihovo delo še n« dovolj utečeno in med se boj koordinirano.	¡ ¡ j
Kljub temu pa ne smemo in ne moremo odzemati pozitivne vloge in vpliva sub-. I jektjvne šile pri dogajanjih j v ZŽA in pri njegovi nadalj-.t nji krepitvi v okviru Iskrine skupnosti in tudi izven nje. Rezultati dela aktiva ce H lotnega članstva ZKS v ZZA so bili tudi v tem leju po-. membni za razvoj ZZA in za njegove odnose v podjetju’ ISKRA, želeli bi le, da bi se tudiv sindikalne in mladinske, organizacije v večji meri kot doslej aktivirale v tej smeri.
Ko tako šumiramo uspehe in neuspehe svojega dela v' i ZZA v terh letu, ali še bolje v, celotni dobi skupnega dela I kolektiva od 1961. leta dalje,* ter pri tem vse skozi ugotav-] Ijamo aktivnost in uspešnost svojega poslovanja,-si ža ba-j doče leto lahko obetamo še več uspehov v svoje zadovoljstvo ter v korist in tudi ponos ožje in širše skupno-