Plitve vode. Nihče se ne boji plitve vode. Na poti ae je človek, ee more, izogne; če ne, pa jo pregazi in škode za to nima druge razven te, da ai zmoc-i čevlje; če je pa ravno le v očetovih, tem bolje, še spere si jih. Enake vode so tudi v državi. Razne reči se gode v njenih mejah in niso brez vae nevarnosti za-njo, ali ker se taka nevarnoat ali že ne kaže o prvem pogledu ali vsaj ne velika, zato jih ljudje radi prezrejo, ceš, da so le plitve vode. Ali pa so v resnici tako malo nevarne, tega si mi ne upamo izreči. Naši čaai ao kakor navlašc za društva. Ljudstvo ae že nekak zaveda in Ijudje, čuteč, da jih več žuli enak čevelj, prec vam vtakno glave vkup, češ, da ai bo treba pomoči, in novo društvo je storjeno. Samo na Štajerju šteje ae aedaj v celem do 1200 društev. Da ni vseh teh društev treba, to ae zna in če ao potlej vsa državi ia ljudem aamim na korist, dvomi se po pravici. Ce že druga ne, časa, ki jim ga je za zborovanje treba, je škoda, kaj bi ne bilo še škoda denarja, ki se v njih trosi brez prave potrebe! Taciii druatev vidimo rasti, kakor gobe, pa kaj dene to, saj vam jih ljudje cejo, ao torej vsa ]e plitve vode. In v vrsti teh društev je turnarskih in gasilskih in šulvereinskih toliko, da že ima po nekaterih krajib akoraj vsaka vas eno ali drugo ali more biti vseh troje društev. Nobeno ni vzraslo iz avstrijskih tal, osebe so v njih akoraj vselej iate in zborov je v vsakem društvu in vsako leto vsaj nekaj treba, v njili pa tudi govorov. In kaki da so v nekaterih zadnji, za to nihče ne vpraša; da so le za uho udov prijetni, pa je vse dobro. Da pa niso taki, kakoršnji bi vsled društvenih pravil le biti smeli; da so veasih že pravo rogoviljenje in pa pogosto blagoatanju države nevarni, to ljudi ne skrbi veliko, aaj ae gode le v pohlevnem društvu, v čegar pravilili ne stoji nič o političnih. vprašanjih. Vai ao torej brez pomena in društva sama so jim le plitve vode. Odbori, arenjski, okrajni. aolski, ti so v resnici po avojem namenu časti vredne skupine. Njim pripada po postavi akrb za gmotae ali pa ob enem tudi za duaevne zadeve srenj, okrajev, ljudakik šol; da pa in če ae vtikajo v političue reči in podirajo s tem aami tiste koristi, zavoljo katerih so, to jim velja semtertje malo, saj niao politiona društva, njih počenjanja so torej le nedolžne šale, le plitve vode. Nedelji odločuje postava počitek glede vseh težkih in nenujnih del, in dobro je tako, saj je, če že ne gledamo na zapoved božjo, tudi delalcu treba pocitka, če se nam še naj vzdrži v zdravju in naj ne pade tako skrb za-nj in za njegovo družino prerano njegovi srenji v roke. Da. se pa vse eno zida na novih kolodvorih železnic in kleplje na poslopju kake hranilnice ali dela po tovarnah in piše po očitnili pisarnicah v svetek in petek, to, se ve, da ni, da vam bode človeka v oči, saj se ne dela kje na polju ali pa v logu ; ta dela jim so aamo potrebna zabava delalcev, le plitve vode. Brez novin, brez dnevnikov, ki nam govore o mogočih in nemogočih rečeh, svet, kakor je sedanji, ne more biti in ie-ti aami se ne vzdrže, če ne pišejo reči tako in tacih, kakor je njih bralcem pogodu. Da store potlej tako, dokler jim dopušča postava in pa eaanikarsko poštenje, to ne zaaluži graje, aaj so oni več manj vendarle glasila ljudatva; ali kedar ima za njih nekatere poatava široke meje, časnikarako poštenje pa jim je deveta briga; kedar udrihajo po svojih nasprotnikih, oaebah, stanovih, narodih brez usmiljenja, brez poštenja, — tojim človeka naj nič ne skrbi, saj ni80 to sodbe višje gospoake, ampak. samo prazne blodnje časnikarjev, le plitve vode. „ In mar še naj gremo v tem dalje in še naj naštejemo več tacik plitvih vodtl? Mi aodimo, da za naše bralce ni več treba; tudi se nam ne zdi varno, kajti celo lehko bi se nam izgodilo, kakor človeku, ki seže v gnjezdo aršenov. To pa, iz izkušnje vemo. ni prijetuo. Vendar ena misel ni, da jo v tem zamolčimo; vedno ae nam vriva ona z nova. Mi namreč ne menimo, da ao take plitve vode vaelej nedolžne in da ni v njib prav nobene nevarnoati za državo. Vaak kmetovalec ve, da se več plitvib voda, na sebi malo nevarnib, lehko združi v eno ali če tudi to ne, vec takih na njivi ali travniku ni na korist njegovi aetvi ali košnji. Zato stori le pametno, če jih ne pusti v uemar, marveč jih lepo porazpelje o pravem času in in ai jih tako obrne v avojo korist. Enako želimo, da ae izgodi tudi s plitvimi vodami — v državi. Ena sama še pač ni toliko nevarna, pa več skupaj — in njib število je v našem lepem eesaratvij veliko — je velika nevarščina za blagoatanje narodov. Kdor tedaj koli more kaj v tem, ivjega proaimo, da dela, kjer in kar spada v njegovo področje, na to, da bododo te plitve vode\— svoje meje. Tako vstreže gotovo blagoatanjv\ cesarstva in aodimo, da tudi želji višje gosposke. (?)