Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dam izvzemči nedelj in praznikov. NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenic daily* in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. rELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September, 21, 1903, at tke Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 237. — ŠTEV. 237. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 9, 1908. — PETEK. 9. VINOTOKA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL t ! Preselitev!! P1 rank: Sakser Co. Vojna med Avstrijo in Srbijo. Belgrad, Srbija, 8. oktobra. Srbska n.Q>| fiumn 1/nnirrnnnm vlada je poslala vsem vlastim v Ev-' 11611 GVlu|J* KOIIBSC HI» ropi protest proti nasiljlT, kojega je n . _ Predlogi Rusije. 99 59 Glas Naroda se nahaja od sedaj naprej v lastni hiši "ISH 82 Cortlandt St., New York City. Srbska vojska keraka proti bosanskem mestu Donja Tuzla. Grnoprci so poslali svojo vojsko preti Hercegovini. Vsa pisma, fcrzc^avi in druge stv ri nuj se blagovolijo poslati na ta naslov. Ako kelo naslovi 109 Greenwich St., dobimo istotako pisma in druge stvari, ker tam še za par mesecev obdržimo prostore. Glavna pisarna je torej t 82 Cortlandt Street. Hiša se nahaja prav tik Pennsylvania železnice Cortliindt St. Station, precej ko se čez vodo kdo pripelje, nas ugleda, ker je tretja hiša. Vsak potnik, ki pride po Pennsylvania žel ezniei, naj se prepelje s parnikom na Cortlandt St. in najde nas lahko, ker takoj ugleda novo belo hišo, ko stopi na ulico. Od Baltimore & Ohio železnice je le jeden blok, a vse druge železnice so blizo. Avstrija se v naglici mobilizira. Dosedaj je pri pravila za vojno štiri kore čet. Proti Srbom pošlje Srbe in Hrvatje. Srbski kralj in srpska vlada se zahtevam ljudstva za vojno proti Avstriji ne mere protiviti. Naseljevanje in izseljevanje po Atlantiku. 1,600,000 LJUDI JE TEKOM JED-NEGA LETA PREPOTOVALO ATLANTIK. Največ naseljencev je dospelo iz Rusije, toda došleci niso Rusi. STATISTIKA. Naselniški urad v Washing!onu izdeluje sedaj svoje letno poročilo o naseljevanju in izseljevanju tekom tekočega leta. Za sedaj je priposlal imenovani urad naseluiškemu uradu v New Vorku le seznainek o številu potnikov, ki so v poslovnem letu, ki se je zaključilo z dnem 30. junija, prepotovali Atlantik v obeh smerih. Iz tega seznama posnamemo, da je v imenovanem upravnem letu dospelo v Zjedinjene države 924.G03 naseljencev in nenaseljencev, dočim je 714 tisoč 828 naseljencev in nenaseljen-j nice do cev ostnvilo ozemlje Zjedinjenih dr-; mostovi žav. Naše prebivalstvo se je v imenovanem času pomnožilo po naseljevanju le za 209.807 ljudi. V Ameriko je dospelo v imenovanem letu po mesecih razdeljeno sledeče število ljudi: Razne novosti iz inozemstva. POTRES V RUSIJI; V KIJEVU JE PRIŠLO MED LJUDMI DO PANIKE; ŠKODA JE PRECEJŠNJA. Najhitrejša vojna ladij a na svetu je angležka križarka Inflexible. SRBSKO VOJSKO PROTI DONJI TUZLI VODI PRESTOLONASLEDNIK KARAGJOR-GJEVIČ. MORDA SE ŽE D AXES PRIČNE PROL1 VANJE KRVI. Hudi časi za Jugoslovane. —o— ITALIJA IN AVSTRIJA. Bogati trgovci so ponudili kralju svoja premoženja za nabavo vojnih potrebščin in dame prinašajo svoje dragulje. Predsednik skupštine je imel včeraj političen govor, v kterem je dejal: uAko z orožjem ne zmaga mo. bode in o imeli bombe na razpo lago." izvršila Avstrija proti srbskima dežel a-u. a Bosni in Hercegovini. V tem protestu izraža Srbija svoje uvere-nje. da bode Evropa čuvala neodvisnost Srbije, kakor tudi, da bode i skrbela za to. da ?e celemu narodu i ne dela krivica. I V svojem protestu izjavlja Srbija: ' " Flairrantna kršitev berolinske po-| godbe j>o Avstriji se je izvršila po j A v.-tri j i i/, zgolj sebičnih namenov. I ne da bi se pri tem oziralo na udarce ; za lane vsem Slovanom, posebno pa še srbskemu narodu, njegovim koristim in pravicam. Srbija v tem slu-: čaju no more drugače zadobiti popo]-ije zadovoljščine drugače, nego - tem, , da se prejšnji položaj Bosne in Her-ceirovine zopet ustanovi in sicer nJ-I tančno tako. kakor določa to beroli.i-ska pogodba. Ako je pa to nemogoče, ]H.tem srbska vlada v imenu srbskega naroda poživlja vlasti. da se jej da mesto zgubljene Hereeg-Bosne odškodnina v jednakej obliki, kakor jo je dobila Avstrija. Evropa mora ja-rnčiti za obstoj Srbije kot neodvisne države." Srbski kabinet, kteremu je predsedoval M. Velimirovič je odstopil. Minister in ost ran i h del je že preje _ | podal o-tavko. Sedaj se ustanovi novo ministerstvo. oziroma vlada, v kterej bodo zastopniki vseh štirih RAZNOTEROSTI. Kijev. Rusija. S okt. Včeraj Ko pišemo te vrstice se je morda že pričela vojna med Avstrijo in Sr bijo. Iz Dunaja se namreč brzojavlja, da se srbska vojska izredno hitro bliža bosanskim mejam in da koraka proti bosanskemu mestu Donja Tuzla. Prebivalstvo Srbije je za vojno i tako navdušeno, da vojne strasti ni mogoče več brzdati in kralj Peter bode prisiljen Avstriji napovedati voj-se no, dasiravno dobro ve, da bode Srbi- Maeedonsko - bosanski revolucijo- -lavnih strank v Srbiji. Vlada bode nami odbor je imel tekom včeraj- j Llsfan°viIa tudi novo nrinisterstvo za šnjega dneva sejo, kterej so priso- j e veliki deželi. Belgrad, !>. oktobra. Zahteve ljudstva, da prične Srbija nemudoma z vojno proti Avstriji, postajajo vedno večje in bolj burne. Vse ulice so polne ljudi in vse zahteva takojšnjo napoved vojne proti Avstriji za osvoboditev Herceg - Bosjie. Pred kraljevim konakom se je včeraj zbrala nepregledna množica ljudi, ki so zahtevali. naj se jim pokaže kralj. Vse je kričalo, naj se vojna nemudoma napove. Kralj je končno prišel na balkon zajedno z prestolonaslednkom in dejal množici: "Zaupajte meni in mojej vladi, mi bodemo storili svojo dolžnost!" Ljudstvo je kralju odgovorilo s živijo-kliei in z kričanjem: "Vojna proti Avstriji!" Prestolonaslednik je tekom dneva izrazil željo, da vodi on osobno vojsko v Bosno. Ko je prebivalstvo to zvedelo, je zavladala v mestu nepopisna navdušenost, ki je prikipela do viška, ko se je popoludne prestolonaslednik pojavil v svojem avtomobilu na Kali Megdanu. Na tisoče ljudi je šlo nasproti vojakom, ki se vračajo iz vaj. Ljudstvo tje vojake spremilo v mestu prepevaje bojne pesmi. Vse srbsko časopisje preti kralju, da bode zgubil prestol, ako ne prične z vojno proti Avstriji. "Pravda" piše: "Kralj, ti moraš rešiti Bosno, kajti gorje tebi in tvojim, ako Bosna ne bode rešena!" "Politika" izjavlja: "V Srbiji, Črni Gori in "feosni razpolagamo z vojsko, 'ki šteje milijon izvežbanih mož." Belgrad, 0. oktobra. Črnogorski knez Nikolaj Petrovič Njegoš je poslal srbskemu kralju brzojavko sledeče vsebine: "Ko odkoraka srbska ▼ojska proti bregovom reke Drine, bode odkorakala črnogorska proti Hercegovini" Ko se je objavilo to brzojavko, je navdušenost med ljudstvom postala brezmejna. Kasneje je ljudstvo priredilo veli- so na tllk- borzi avstrijske vre- ke demonstracije pred knezovo pala- j dnosti Padati- Tudi nemške listine so čo in pred ruskim konzulatom. j Pri,"ele padati in sicer tudi vladine. f London. 0. oktobra. Tuk. turško :__ poslaništvo je danes izjavilo, da bode tudi Turčija napovedala Avstriji vojno, ako Avstrija ne prekliče anek-sije Bosne in Hercegovine. Srbi se toraj ne bodo bojevali sami. temveč kraj svojih dosedanjih najhujših sovražnikov proti sedanjemu skupnemu sovražniku Avstriji. Carigrad, 9. oktobra. Vojno ministerstvo je odredilo mobilizacijo treh j Moderna ženitna pogodba. Chicago, 111.. 8. okt. Nemški mor-naričui poročnik Robert Zimmermann ! jc brzojavil Miss Adelaide Franz, j hčerki pokojnega st.-louiškega milijo-i uarja. je li pripravljena postati nje-! gova žena in deklica mu je takoj nate brzojavno odgovorila, da je pri- vojaških korov in sieer v Carigradu J pravIjena P0™'*111 z ^red- Drinopolju in Solunu. včerajšnjim se je vršila poroka. Pred petimi leti je gospodična Ad. | Franz potovala v Kel v Nemčiji, da Rim, 9. oktobra. Italijanska vlada in ljudstvo zahteva, da jej odstopi Avstrija vse svoje pravice, Tcoje si prilašča, do jedine črnogorske luke, Bar. Nadalje zahteva Italija, da se jej da albanska luka Velunj ob Adri-ji. Avstrija v to najbrže ne bode privolila in tuk. vlada je že sedaj v strahu, da ne pride po vsej Italiji do protiavstrijskih izgredov, kterih posledice bi za mogle biti osodepolne za vso Evropo. Dunaja 8. oktobra. Avstrijska vlada je dobila informacije iz Belgrada, da so v Srbiji v vsej naglici pričeli organizovati čete, kterih namen je pričeti v Herceg - Bosni z guerilja bojevanjem proti avstrijskim četam koje so zasedle Bosno in Hercegovino in ktere prihajajo v osvojeni deželi preko severne meje. Namen častnikov je preplaviti vso Bosno in Hercegovino z oboroženimi četami in dobivati novince med domačimi v obeh deželah, ker se bode četnikom prav lahko posrečilo, to tem bolj, ker z osvojitvijo obeh dežel ni nihče zadovoljen. Avstrija v naglici hiti z vojnimi pripravami, da čuva svoje meje, zlasti one proti Srgiji. Vise železnice na Ogrskem, ki vodijo proti Srbiji, zlasti pa tunele pri Petrovaradinu, je zasedlo vojaštvo. Sarajevo, Bosna, 8. oktobra. Po Bosni in Hercegovini vlada popolna tišina in mir, kar pa nič dobrega ne obeta, kajti ljudstvo jedva da zamore prikrivati srd, da je Avstrija osvojila obe deželi, ne da bi za to vprašala ljudstvo. se tam izuči v glasbi in mesto da bi postala dobra pevka, se je seznanila z imenovanim poročnikom. Pred dvema leti se je vrnila v Ameriko in od tedaj naprej sta si s poročnikom vedno dopisovala. Pred tremi meseci jej je poročnik poslal zgoraj imenovano brzojavno vprašanje, v ktero je ona takoj privolila. Pričetek z delom v premogovem rovu. Red Lodge, Mont., 8. okt. V vseh premogovih rovih tukajšnjega okraja izimši rova Bear Creek so zopet pričeli z delom in tako je nad 3000 pre-mogarjev zopet dobilo delo. Indijanska rezervacija Rosebud. Dallas, S. D., 7. oktobra. Naselni-ki, ki se nameravajo naseliti na indi janskej rezervaciji Rosebud, so že pričeli prihajati v velikem številu v county Tripp. Tamkaj je na razpolago 828.000 oral rodovitne zemlje. Mi-noli ponedeljek so" pričeli že notarji izdelovati predloge za naselitev in sicer vsled privoljenja sodnika James W. Whittena. Prava registracija se je pa pričela tukaj in v Gregory danes dopoludne ob 9. uri. Predlogov je prišlo brez števila. Registracija se bode nadaljevala do 17. oktobra, nakar bodo registracijske srečke dvigali iz kolesa. Po onih številkah, ktere bodo dvignene, si bodo zamogli registrirani načelniki potem izbrati svoja zemljišča na nekdanjej indi janskej rezervaciji. PROTEST TURČIJE SE POVSEM STRINJA S PREDLOGI RUSIJE. Cirkularna nota se v kratkem odpošlje evropskim vlastim. —o- ZMEŠNJAVE. -o—■— Petrograd, 8. okt. Turčija se povsem strinja z ruskim predlog.-m. \sled ktereiza naj se skliče posebna konferenca vseh evropskih vele\ lasti. da se tako prenaredi znana bero-linska pogodim. Tukajšnja vlada je prepričana, da bodo ta predlog vse vlasti sprejele in odobrile, dasiravno so take konference za mir najnevarnejše. Inicijativo za sklicanje kongresa je iskati predvsem v Turčiji, kajti turški poslanik je včeraj popoludne izročil nadomestnemu ministru ^no-st ranih del Čari kovu protestno noto glede neodvisnosti Bolgarske, kakor tudi glede aneksije Herceg-Bosne po Avstriji. Jednak protest je poslala Turčija vsem vladam v Evropi, ktere prosi, naj jej pomagajo, da napravi zopet mir v upornih pokrajinah, kajti Turčija ne namerava pričeti z voj-no. — - Glede ruskega poziva h konferenci se sedaj vrše še diplomatična posvetovanja. Tozadevna cirkularna nota še ni izšla, kajti razposlali jo bodo šele potem, ko bodo vse signatarue sile v to privolile. Avstrija še vedno" vztraja pri tem. da aneksije Herceg-Bosne ne bode predložila vlastim v odobritev, vendar so pa v ruskih uradnih krogih prepričani, da Avstrija pričakuje le na tozadevne pogoje. Inače so pa zastopniki Avstrije že sedaj prepričani, da pride do kongresa. Odgovori Italije in Francije so ugodni in tak odgovor je pričakovati tudi iz Anglije. Zastopniki Avstrije so predlagali, naj se vrši kongres v Parizu in ne v Petrogradu. Ako se pa bode kongres ponesrečil, potem je pričakovati mednai-odue katastrofe, ki se bode pričela predvsem na Balkanu in od tam se razširila tudi na ostalo Evropo. Ruska vlada bode pri kongresu zahtevala kompenzacije. Ko je avstrijski minister inostranih del nedavno govoril s svojim ruskim tovarišem, je omenil tudi aneksijo Ilereeg-Bos-ue in tedaj mu je ruski minister odgovoril. da smatra Rusija spremeni-tev berolinske pogodne brez dovoljenja vseli vlasti za nemogočo. Avstrija se sedaj ni zmenila za pogodbo. Vendar pa to še ne ponienja vojne in Rusija pričakuje, da se iz pogodbe odstrani vse ono. kar je Rusiji škodljivo, predvsem pa. da se ^jej dovoli Pardanele rabiti za prosti prevoz svoje vojne mornarice. Rusijo bode na konferenci v vseh točkah podpirala Francija. Ruski minister ino-stranih del, Izvoljskij potuje sedaj v Anglijo, da se s tamošnjo vlado domeni glede nadaljnega postopanja. Paris, 8. okt. Turški poslanik je izročil ministru inostranih del Pi-chonu protestno noto turške vlade radi proglašenja Bolgarije neodvisnim kraljestvom iu aneksije Herceg-Bosne po Avstriji. Turčija se predvsem sklicuje na flagrantno kršitev berolinske pogodbe po Bolgariji in Avstriji in poživlja vlasti, naj takoj skličejo konferenco. V svojej noti izjavlja j Turčija končno: "Turška vlada bi si lahko pomagala z orožjem, vendar pa ona spoštuje pogodbe in tudi splošni mir v Evropi. Vsled tega mirno pričakuje rešitve položaja po vlastih in si pridrži do tedaj vse svoje pri zadnjej internacijonal-nej konvenciji podeljene jej pravice." Položaj na Balkano. Albanija neodvisna? IZ RAZNIH KRAJEV SE POROČA V AVSTRIJO, DA SE JE ALBANIJA PROGLASILA ZA NEODVISNO. \ " ALBANIJI SO S K PRIDRUŽILI VILAJETI SKADAR, .JANINA IN' DEL KOSO VEGA POLJA. —o— Tudi Bolgarija se pripravlja v naglici na vojno preti Turčiji. POLOAŽJ. -o- 10 ur je stala v vodi. Holland, Mich., 7- okt. Mrs. Wm. Wiessova je stala deset ur v vodi nekega vodnjaka, da reši otroka, kar se jej je tudi posrečilo, toda iz vodnjaka ni mogla, kljub temu, da je na vse pretege kričala. Šele potem, ko je nekdo prišel slučajno po vodo, jo je rešil. Ko je prišla na površje, se je takoj onesvestila in sedaj je nevarno bolna. Otroka je držala ves čas nad vodo in vsled tega se otrok kljub temu. da je toliko časa prebil v globočini, dobro počuti. Dunaj. !». oktobra. 1/ ni/nih krajev i se brzojavlja. da -o ArnavtL. ali Albanci včeraj proglasili svojo neodvisnost oil Turčije. ; Trst. !>. i ktobra. Sen kaj -c br: ■ ja-• vlja, da se je včeraj pro_"!a ila AL i hanija za neodvisno republiko. Albanija. oziroma najnovejša republika i obstoji iz vilajetov Skadar. -Janina iu ! dela vilajeta Kosovo. Albanija :~e razprostira ob Jadranskem morju dalje od Črne srore pa vse do (Irske. Njeno obrežje je doliro-I'no milj in ima poldrugi milijon pre-I bi val cev. Italija bi rada osvojila AI-; banijo. kar bi Avstriji izredno ško-| dovalo in radi teea je pričakovati v kratkem spora med Italijo in Avstrijo. Carigrad. 8. oktobra. Turčija je sklenila, tla ne bode pripoznala zje-dinjenja otoka Krita z Grško. Vlada ; je dala ukaz, da morajo turške vojne i ladije odpluti proti otoku Samosu. ' Tz Smirae so že odplule štiri vojne ladije proti menovanem otoku. Sa-: tnos je grški otok ne daleč od Smir-] ne. ki pa plačuje tribut Turčiji. • Tuk. poslaništva so dobila naznanila. da so rp evropske vlasti že pričele posvetovati glede sklicanja nove-| ga evropskega kongresa, i Kanea. na Kritu. 8. oktobra. Kakor smo že včeraj na kratko poroča-j li. je prebivalstvo otoka Krita proglasilo, da se združi z kraljevino Grško. V to svrho so se meščani in okoličani zbrali v velikem številu na vojaškem vežbališču. kjer so sprejeli tozadevno resolucijo, nakar so po mestu pred vsemi konzulati priredil: demonstracije in Uročili' konzulom prepise imenovane resolucije. Navzo-•i so bili vsi oni revniucijonarji vodje, kteri so se pred leti odlikovali v levohu-iji prot Turčiji. Z njimi zajedno so prišli tudi vodje raznih političnih strank, župani vseh vasi okolico. duhovni in vse druse vpljivne osobnosti na otoku. Pred vsem so svečano izjavili, da preobrat, ki se ravnokar izvrši na miren način ni naperjen proti velesilam kot njihovim dobrotnicam, temveč le jedino za to, da se otok pridruži Grški kot njiho-vej pravej domovini. Vsled tega so pozvali vlado naj odsedaj naprej posluje le v imenu grškega kralja. Od konzulatov je odšla množica proti trdnjavam, kjer sc> potem tudi razobesili grško zastavo. Francosko vojaštvo je pa zahtevalo, da se ta zastava takoj odstrani, in ker domačini tega aiso hoteli storiti, so vojaki sami odstranili grško zastavo in razobesili ono otoka Krita. Ljudstvo se je pričelo srditi in nekaj časa je vse izgledalo tako, kakor da bi prišlo do prolivanja krvi. Vodjem ljudstva se je pa končno vendarle posrečilo, da se je množica pomirila. Tekom popoudneva je izšel vladin časopis v posebnem izdanju, ki je ljudstvu naznanil ljudski sklep in ukazal uradnikom, da v naprej uradu jejo le v imenu grške vlade. V mesto je prišlo na tisoče ljudi s z okolice, kteri so bili večinoma ob^ roženi in zavladala je nepopisna radost Vlada je izdala posebne odredbe za vzdrževanje miru, zlasti so vladina poslopja dSbro zastražena. Krit je največji otok na jugu Egej-skega morja in meri 8650 štiri jaških kilometrov. Na njem prebiva 309 ti soč ljudi, ki so po večini pravoslavni in po narodnosti Grki. Na otoku je tudi ^39.000 mohamedancev. London, 8. oktobra. Angleška vlada je dala na avstrijsko naznanilo glede aneksije Herceg - Bosne skoraj ravno tak odgovor, kakor na naznanilo da je postala Bolgarija neodvisno kraljestvo. Vlada je tudi naro- (Nadaljevanje na 2. strani.) Položaj na Balkanu. (Nadaljevanje od 1. strani). "GLAS NARODA" I5k>vemc Daily.) *n«d aud published by the COVENIC PUBLISHING COMPANY (t corporation.) PRANK 8AKHER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LXJUI8 BKNKIUK, Tnwnrer. Place of Bosinen of the corporation and «]4n*m» Of above officers: s_! Cortlandt zapisnika z dne 17. januarja 1871, OKy*tN-BY°U*h °l ManhattAn' New Y°rk v k tereni se je Avstrija zavezala, da ne bode kršila ni jedne pogodbe, ne čila angleškemu poslaniku na Dunaju, naj pri vladi protestira radi tega koraka Avstrije in naj svetuje av-strijskej vladi, da o stvari še enkrat 23. sept. piše .lobro premisli. Nadalje je angleška vlada opozorila Avstrijo na določbo Večen spomin-narodnim mučenikom! Ljubljanski 44Slovenski Narod" z Sprevod. Sprevod je bil določen, da se prič ne pomikati od pokopališča pri sv Krištofu ob 4. popoldne. Že ob 2. ^J1'1 ll8t M Amenko ^^ da 1,1 preje dobila dovoljenje od vseh uri se valile nepregledne množiee 1.W onih vlasti, ktere so tudi to pogodbo občinstva tja. Mnogo jih je bilo iz- ,1 pol l*U ...... ,. veto m niMito New York K >1 leta ta meeto New York ropo 4 00 2.0M i T»e teto...... 4.60 ......pol leta.....2.50 j ,, „ četrt leta . . . 1.76 * K»rrv|)o p<«>ilianio si npno tri številke. iila(- N A KOI »A" izhaja vsak dan is-I vaemči nedelj in praznikov "OLA8 NARODA" i" Voice of the People'*) UK«u*t ever} day, except Sundays and Holidays. Hot»cription yearly $3.00. ^Advertisement on agreement. Dopiei brex podpisa in oeobnoeti se ne aaJaMtvejo. □•oar naj m blagovoli pošiljati po •Coney Order. Pri spremembi kraja naročnikov 1 •roeim«, da se nam tndi prejšnje blvaH^e nainani, da hitreje najemo naslovnika Dopisom in poeiljatvam naredite naslov: "GLAS NARODA" 82 Con lan It Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. podpisale. Vsled tega je angleška me<1 nj»hj ki še niso videli ustrelje-vlada naznanila avstrijskej, da jej ni l žrtev in šli so jima izkazat zad-mogoee potrditi in odobriti kršenje , n3° čast, našima slovenskima narod berolinske pogodbe, niti privoliti v i "ima mučenikoma. Dogajali so se spremembo pogodbe, ne da bi se pre- i tukaj prizori, polni pretresijivosti. je ne posvetovala z velesilami, zlasti pa z Turčijo. Tajnik inostranih del Sir Edward <>rev je včeraj govoril političen govor o Balkanu in je izjavil, da ljudstva ne bodo več jodno drugim zaupala, ako se vlade ne zmenijo za sklenjene pogodbe. Ono kar se je se-laj zgodilo na Balkanu, bode ustvarilo še taka vprašanja, ki bodo brez-dvomno vodila do nadaljnih komplikacij in morda tudi do vojne. V Evropi se vedno deluje na to, da se stroški za vojske pomanjšajo, ve> Ljudje, ki niso nikoli videli po nedolžnem usmrčenih žrtev, so se na glas jokali, možki in ženske, stari in mladi. Menda pač nisi videl človeka. ki je videl mrtveca, da bi ne imel solznih oči. Ko je bila ura tri, je bila Dunajska cesta od kavarne "Evrope" do sv. Krištofa polna ljudi, ob polu 4. je bila Dunajska cesta od pošte do sv. Krištofa zaprta takorekoč za vsak promet. Ob 4. je bila že Prešernova ulica in Št. Peter-ska cesta vsa polna občinstva. Da ni skrbelo za red tako obširno šte- Bryanova kampanja Asa Bryanova obstoji s tnn. da ds» so vsi ti govt l.iez vsa ke v sebi njih ni ne ' ' stva so v j jrnvori. Vsi Bi dilna kampanja mnogo govori in prazni, oziroma O dejstvih v a ne sluha, kajti dej-•1 h« in protislovju z o-kampanji demokratov > ira se je sedaj demo-i agitacija koueentri-anje napram trustom. a u.'ša varnostna call« : "Vidite našega in potem bodele kma-. ki b.*lo sledili nje-Temu prorokova-•rjeli, kajti, ako hi bil hi prišh u v>,ikdo rotovo d<> republiki i »In* ti t il K. si uiki n dar pa ne bode mogoče tega doseči. j vilo izurjenih rediteljev, bi se b^Ia nko se ljudstva, oziroma njihove via- ffotovo zgodila kaka večja in manjša .le ne zmenijo za to, da bi se držale nesreča. Tako pa se je občinstvo sklenjenih pogodb. Ako pride sedaj ! lepo razvrstilo, da se ni pripetilo ni-do konference med vladami Evrope, 'i najmanjše nesoglasje, bode treba skrbeti pred vsem za to. Ko so prenesli mrtveca v krasnih ia se Turčijo zadovolji in določi nje- rakvah v kapelico pri sv. Krištofu, no nadaljno stališče. blagoslovil ju je tu stolni prošt Sa- Petrograd. 8. oktobra. Avstrijski j«^"ic v asistenci stolnega vikarja Po-poslanik je včeraj uradno naznanil tokarja, kateheta dr. Jeršeta, šent-ni-ki vladi, ia je Avstrija anektirala peterskega župnika Pavlica ter šent-Horceir - p.. ~iio. Dopoludne je dalj peterskih kaplanov Petriča in Zorka. • asa konferira! z nadomestnim mini- 1'" tem cerkvenem opravilu so ljub-! -m tu inostranih del Črikoviaa. Rusi- l.janski pevci. stoječi v "Zvezi slo-i anek-ije nesrečne llerceg - Bosne venskih pevskih društev". zapeli pred kapelico "Človek, glej dogna- ' nje svoje", ktera pesem je orosila ! vsem *»kuli stoječim oči. \ tem se je že pomikal sprevod od sv. Krištofa po Dunajski cesti. l!il je to veličasten sprevod, ki ga še ni videla Ljubljana in ne vemo. kdaj ga še bode. Bil je lo sprevod, j ki ostane vsem. ki srno tra videli, v neizbrisnem spominu Bil je to spre- dila je zveza telovadnih odsekov pod vodstvom staroste dr. Pogačnika in tajnika Podlesnika. Teh telovadcev je bilo blizo 100. Korakali so v če-tverostopih na čelu z zastavo krščan-sko-socijalne zveze in vencem. Im-pozanten je bil pogled na to armado! Rdeče |Brajce so elektrizirale občinstvo! Nato je šla šentvidska oitalniea z zastavo ter strokovni društvi papirnih delavcev iz Vevč in Preske, istotako z zastavama. Za njima je korakalo pevsko društvo "Lira" iz Kamnika z zastavo, potem čitalnica v Skofji Loki z zastavo in čitalnica v Kranju z zastavo ter čitalnica v Kamniku z zastavo. Sledilo je olepševalno društvo v Rožni dolini. Nato je korakalo politično društvo za vodmatski okraj z vencem in gospodarsko društvo za dvorski okraj z vencem. Sledili so vsi igralci in igralke slovenskega gledališča — po- slovenskih strank. Prišli so mu na pomoč ognjegasci. vseh omenjenih ognjegasnih društev. Seveda jih je bilo še premalo, zato so morali nastopiti v tem oziru še Sokoli. Ljudstva je bilo ogromno. Prejšnja množica tridesetih tisočev se je še pomnožila in reči se mora z vso resnostjo: pravo čudo, da se pri tolikem navalu ni zgodila kaka nesreča. Ob vhoda dalje se je napravil velikanski špalir. Na obeh straneh so stale zastave in venci. Na levi strani je bil postavljen s črno tkanino prevlečen oder za govornike. Ko je duhovščina opravila v kapelici svoje molitve, prinesli so krsti na pokopališče. Sprva se je mislilo, da ju postavijo ob odru, kjer bi naj bili govori, a tega niso storili, zato so bili tudi govori potem tik ob odprtem grobu. Ko je prošt Sajovic s tresočim glasom motil pri pokopavali ju predpisane molitve, že je vse jo- kojni Lunder je bil tudi zborov pe- kalo na glas. Jok in plakanje je bilo vec v gledišču. j pa mozeg pretresujeČe, ko so govorili Nato so prišla na vrsto pevska f župan Hribar, dr. Tavčar in Anton društva, in sicer glasbeno društvo "Ljubljano" z zastavo in vencem, pevsko društvo "Ljubljanski Zvon" z zastavo in vencem, "Glasbena Ma- Kristan. Posebno pri prvem govoru je bil jok tak, da govornika niti v bližini ni bilo mogoče razumeti. Prvi je govoril torej župau Hribar. hotela priznati, zgoditi šele po •i n ra v ign ller. okra t F. posjimez-ma premo-eer Mr. l{ri nas vse pol-* d jo. kakor pri-z.\ i /o z varnostno •da njim tarifoin? >•_.. I»esedičenja je ume-l»i ihajamo z dejstvi na v obliki številk. Dne 1. bil i je v hranilnicah s."».('t!(t.O' M M M >0 denar-koraj štiri milijarde pri-laknzvanih tnalih iaših državah. Te-desetili let. oziroma v ti«.bi varnostne carine. se je prihranjen denar malih ljudi, ki zaslužijo le malo in nalaga<<• svoj v hranilnice. |Miinnož:I kljub \:n*nostlu-j carini, oziroma |«» njenej zaslugi za tisoč-štststo milijonov dolarjev. Brvaniti IkhIo na to dejali, da se je to zgodilo kljub varnost m j carini, haš kakor jc ona tcnipcr«-etin-ki odstotka. in lastniki pl na. Takih l.j no. Toda za dejo ti ljudji ei.rino. oziroii Mesto mno: stneje. ako [i dan. in sicer 30. junija t. naše republike ia. ozitoma sk. hranjenih dola ljudi, ki bivaj« kom zadnji! za -cdaj ;e ne bo.lt \ajti to se zarnore kongresu evropskih vlasti. . T;ik. časopisje izjavlja jednogla-~no.
  • -ept. z kajti o n.ini-tf -e je <1 val /. i nih h Sokoli in akademiki. ki ga je poznal. Iskreno je bil udan —• Sprevod sta otvoida dva ognjegas-j Prizori. ki so se vršili med gledal-j svojima danes od t uge in žalosti ••a. ki -t a nesla K-j a šopka svežih [ d ob po?ledu ,,a mrl vaška vozova in j sključenima roditelj^nia, srčno je ljn- jokajoče sorodnike, so bili pretres- bil svoje brate in sestre, s pravo Ijivi t va ". Za njima je šel finim glavarjem fl\ornim svetnikom ugasnilo življenje! iieiteljiščniki z vencem, nato pa go- , Suk,iejem. Za njinii so ŠIi odvetni- Ju Ti. Rudolf Lunder, kaka neiz-jenke mestnega dekl-skega l.eeja z«-j ki. zdravniki. trgovci, sploh vse. kar rekljiva. kaka pretresljiva tragika je ]iet z vencem ter gojenke internata "Mladika" z vencem. in ponos, ki se mu je poznala skozin-skoz žalost na obrazu, da je bil iz njene srede iztrgan i - 1 • .,oslanci Jaklič, Pire in dr. Vil-tan. Vsi stanovi s, bili zastopani, vse je prišlo izkazat svojo zadnjo east nedolžnima žrtvama. Za možkimi je šlo ženstvo. Pred-\>em -o šle elaniee "Splošnega slo-\enskega ženskega društva'' na čelu 7 gospo dr. Tavčarjevo. Pred društvom se je nosil drag venec. Dame so bile vče črne od \rha do tal, vse v žaloval 11 i obleki. Hilo jih je tu do t isoč. Za njinii so priš'i zopet možki iz najrazličnejših stanov. Priključilo se SLOVENCEM NA ZNANJE. Cenjeni direktor Collins N. Y. Medical Instituta: Jaz se Vara zahvalim za Vaša zdravila, ker ste mi zares dobra poslali, da se sedaj čisto zdravega po-čutim, čeprav sem že skoro čisto obupal, a sedaj sem prepričan, da Vi lahko vsakega bolnika ozdravite. Zatorej, rojaki, ako ste bolni, obračajte sc le na Collins N. Y. Medical Institute, ker tam bodete gotovo popolno zdravje za dobili. Še enkrat se Vam lepo zahvalim ter Vas pozdravim, ostajajoč Vam vedno hvaležni Ivan Bajt, Box 160, Oregon City, Ore. st racije štvom. pred angleškim poslani- Nov praznik za mesto Chicago. zarji, vslužbenci južne železnice in vslužbenei skladišča južne železnice. Bilo jih je okoli 300. ImČli so pet vencev. Sledili so prijatelji in prijateljice umorjenih z vencem. Nato j*> šla šišenska čitalnica z zastavo; zastopana je bila korporativno do zadnje osobe, možke in ženske. Za Chicago, 111., 7. okt. Mesto je izdalo novo odredbo, ki določa, da je ujo je šlo ljubljansko zidarsko in te-12. oktober proslaviti v Chicagu kot sarsko društvo z vencem in zastavo praznik, in sicer v spomin Krištofa ter v kroju. Colomba. Novi praznik so ustano- vili vsled prošnje društva Knights of Columbus. Knabeshoejev balon. Pittsburg, Pa., 8. okt. R. L. Kna-btnshoe je v Schenley Parku po dolgem času zletel zopet v zrak in se od tam peljal v dolenje mesto, ktera razdalja je dolga dve milji. Od tam se je potem na isti način vrnil v park. l.etenje je bilo povsem uspešno. Na tisoče ljudi je prisostvovalo vzletu balona. Iščem mojega strica MIHA MLINARJA. Pred tremi leti je bival v Pit z Henry, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje je sedaj, da mi blagovoli naznaniti. — Bartholomew Miheue, 300 W. South. St., Ironwood, Mich. Prišla je društvera godba ljubljanska, ki je svirala žalostinke, presu-njajoče srce. Za godbo so korakali Sokoli, na čelu z dr. Oražnom kot starosto in Kajzeljem kot tajnikom 1 c Slovenske sokolske zveze1'. Za tema dvema je nesel zastavonoša ljub-1 .lanskega Sokola brat Mihael Verov-šek zastavo ljubljanskega Sokola kot zvezno zastavo, za njim so pa šli staroste vseh navzočih sokolskih društev. Tem je sledilo devet sokolskih zastav, in sicer Sokola v Šiški, Novem mestu, Kranju, Celju, Postojne, Kamnika, Zagorja, Ribnici, Idriji. Za dr. Jdurnikom kot zveznim načelnikom je šlo nato slovensko sokol-stvo iz Ljubljane (vseh treh sokolskih društev), Šiške, Škofje Loke, Kranja, Tržiča, Radovljice, Idrije, Vrhnike, Logatca, Postojne, Ilirske Bistrice, Domžal, Kamnika, Celja, Zagorja, Ribnice in Novega mesta. Bilo je vsega skupaj okoli šeststo-Sokolov, ki so korakali v četah. Sle- v Tvoji osoui! Dovršivši učno svojo dobo in postavi vši se na lastne nogi . poiskal si si ravno izvoljenko, da ustanoviš z njo domače svoje ognjišče. Ob roki svoje neveste si šel, od radovednosti gnan. 11a osodepolni kraj. Kar se sproži puška ter Ti predere mlado srce. V rokah mlade svoje neveste si izdihnil mlado svojo dušo. in sirotica. ki si je v svojem srcu že slikala blaži>i trenotek, o katerem jo j »o pelješ pred oltar, tone danes v potokih solza ob odprtem Tvojem grobu. Ali je za njo in za svojce obeh pokojnikov kaj utehe in tolažbe? O da! Uteha in tolažba njihova j;m je vse. kar je gledalo sprevod, ki I bodejo naj solze, k» jih pretaka ob je naraščal na ogromno število ude- tem dvojnem grobu večtisočglava ležnikov. Kogar si pogledal, je imel I množica; uteha in tolažba bodi jiiA od joka soizne in rdeče oči. globoka žalost, v ktero se je zavila Veličasten je bil ta sprevod. Po- J vsa slovenska domovina. Uteha in to-n.ikal se je po Dunajski cesti do po- j lažba bodi jim pa tudi zavest, da sta šte, od tod po Prešernovi ulici, čez pokojnika po nedolžnem prelila kri Marijin trg. po dolgi Šentpeterski ter postala narodna mučenika. Mu-cesti do šentpeterske cerkve in po- čeniška kri pa je delala še vedno ču-tem po Martinovi "esti čez železniški' desa. Tudi vajina mučeniška kri, prelaz na pokopališče pri sv. Križu, j Ivane in Rudolfe, mora jih storiti! J* zaihtela vsevprek slovenska duša-.vensko srce! Stiskala jo je neiz- sh merita Nat, bol. •ijalne demokracije. .ie govoril še Anton Kristan kot zastopnik soci Rekel je: 'Gobovi tulijo, pred nami se odpirata dva nova sveža prostora, ki se pridružujeta ostalim na tem pokopališču. Grobovi tulijo, a tudi naša srca tulijo nad krivico in se krivijo v o-gorcenju nad nečuvenim divjanjem, M ga je zakrivila avstrijska birokracija. Komaj smo Slovenci pokazali v preteklih dneh prav malo. da živi- Pot je dolga nad pet kilometrov, a prvi udeležniki sprevoda so se bližali h svojemu cilju, ko so zadnji odhajali od sv. Krištofa. Ko je bil ves sprevod v premikanju, bilo je v njem okoli dvajset tisoč osob. Ako pa štejemo vse gledalce in udeležnike sprevoda, računamo lahko na najmanj trideset tisoč ljudstva. Vredna sta bila narodna mučenika Lunder in Adamič tolike časti. Prelila sta kri za svoj slovenski narod! Veličasten je bil sprevod, a bil je tudi žalosten. Po v§eh ljubljanskih cerkvah se je zvonilo od 4. do 5. ure, kjer se je pomikalo občinstvo, so gorele luči električne in plinove, zavite v črn flor, vsi prostori so bili zaprti, razen pri Slonu (1). To in plakanje ljudstva, priprostega, kakor onega v svili, te je pretreslo, da si se zjokal in se ti je srce trgalo žalosti. Na pokopališču. Na pokopališču pri sv. Križu je skrbel za red kakor tndi preje pri pogrebu narodni odbor iz vseh treh In zares, prvi čudež godi se v tem trenotku ob Vajinem grobu. Tukaj sredi ravnega ljubljanskega polja, v očigled gorskih velikanov, ki obkrožajo krasno našo domovino, pod vedrim nebom, s čigar visočin zrta Vidva na nas, polnijo se srca nepregledne množice s rvetim ognjem za domovinsko stvar iu ustna te množice šepečejo nemo prisego: služiti sveti domovini z vsem žarom in do zadnje kaplje krvi. Ako Bog da, ni daleč drugi čudež, ki ga stoi: Vajina po nedolžnem prelita kri: čudež bratovskega objema obeh sedaj med seboj nesložnih slovenskih političnih strank. Vama nedolžnima mučenikoma: večni spomin! Za njim je govoril deželni poslanec in deželni odbornik dr. Tavčar ta-ko-le: Pokopali smo Rudolfa Lundra in Ivana Adamiča! Zadnji je bil še otrok, a ubit je bil v državi, ki ga je rodila in ktera bi ga bila morala nositi na svojem srcu Mi jokamo, mi ; zd11111 jemo. in pretresa «.as krvava zavest, da domovina, da država temu revnemu delavcu, temu ubogemu otroku ni drugega dala kakor prezgodnji grob! I Pa ta grob se še ni zaprl, že ga i skušajo one cediti sovražniki našega naroda, ki lažejo, da so nemške puške morale pokati. Ker je letelo kamenje. ker se je grr.zilo z revolverji! Te sence mi na nesrečna ta groba ne pustimo pasti! Vsi. kar nas je tu, ' slovesno pričamo pred Bogom in pred ljudmi, da sta ta dva. ki jHtči-1 \ata tu spodaj v slovenski zemlji. I krivično pod plaščem zakona zgubila j svoje mlado življenje, da sta bila u- Je nastoP»la z vso besnostjo j bita. ne da bi se bila le za las pre- 'mni dlv-»a^ka soldateska. Člo- g rešil a proti postavi. Posušile se , Srte' f"e S€ spominja na te bodo solze tistih, ki so Rudolfa Lun- tstl-'aIno-sti- a nekaj je gotovo: slo-dra ljubili, utihnil bode jok obupanih yen*kl nar,,d mora opraviti to, kar starišev Ivana Adamiča, ali ta dva Je avstnJsk» birokracija zagrešila, groba bodeta še dolgo kričala proti po',ravitl n,ora to s solidnim vse-nebu, kričala o tem, kako se je av- *tran*k,m delom. Socijalna demo-strijska uprava v letu. ko smo praz- ^ ? .Je «n*m* pošilja t ve n*j pošiljajo krajevna društva as blagajnika: nrtlN (,ul Ž-K. P O Bo* ]05, EI3, Afinn., po »vojem zastopnika in nobe--»eru dru/eni. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo dupLikat vma&» >o*iljrtt\e ru vnuke pritožbe. Zupan o dogodkih. Ljubljanski župan Hribar je v intervivevu zastopniku neke dunajske korespondence dejal, da je vseh izgredov kriv deželni predsednik Schwarz, ki je konferiral z orožniškim poveljnikom Riedlin-£?erjem, pa ni nje^a poklieal k sejam. Kakor hitro je bila policijska oblast izročena zopet magistratu, je nastopil mir. Mayerjevi vojaki tiltir i« *4«;T,AS V\ROf>A" DrobnosJi. KRANJSKE NOVICE. Oficirji in vojaki belgijskega peš polka so >e 22. .»opt. zopet prikazali' na ulicah. Voja-tvo je hodilo večino-j ma v gru>ah in =o nektere teh skupin i.ust bf._-!jrki vojaki prav krep- ]ko cerkvijo se je neko olovt'Uslvo »i. k!e ^pozabilo tako daleč, da je govor .«. z nekim belgijskim vojakom. Za t«' jo druira dekleta opljuvala in op.-ovala z " vlaeusro", čc>: ''Po-u-na Slovenka ne govori z BclirijvemV različnih javnih lokalih »o go-t je začeli »iliti lastnike, da Belgijcem ne smejo dati ne je«li ne ' pijače, »icer izo-taaejo vsi in bodo ! njciMv |.,kai 1 .«jk«.tirali. Tako se je zirodiio v ka\ami ''Evropa". Gostje kavarnarja primorali. da ne l>o več , pu-čal belsrij>kih oficirjev v lokal-Dne 22. sepr. je prijel poročnik S. v to kavarno, a povedali so mu. da mu ne smejo ničesar več dati. nakar je zapustil kavarno. Tudi v kavarni "Pri slonu"' ~o slovenski gostje kategorično zahtevali, da belgijskim o-firirjem ne ^me biti dovoljen vstop, sicer izostanejo slovenski gostje in bodo kavarno bojkotirali. Tretja kavarna. kamor*so hodili belgijski oficirji, je "Union". Tudi t«m zahte-; vajo gostje, da se mora belgijskim ! oficirjem zabraniti obisk. Kako je poročnik Mayer odšel iz Ljubljane? Dne 23. sept. o polnoči je odšel iz Ljubljane poročnik Maver. Moral je oditi, kajti vsa jeza slovenskega obeim-tva se je obrnila proti njemu. Zvečer je bil Maver v mestu. Ko so Slovenci zvedeli o tem, nastala je med njimi velika razburjenost, da si ta morilec Slovencev upa v Ljubljani na cesto. V Prešernovih ulicah je neka okoli 50 let stara gospa za božjo voljo prosila nekega gospoda, naj obvesti župana, da hodi Mayer s samokresom po ulicah in da se je bati gotove nesreče, če ga ne odstranijo. Gospod je šel takoj k županu, ki je pri brigadirju zahteval, naj se Maver odstrani. Poslali so ta^ koj častnika s patruljo, ki je odvedla Mayer j a proč. Kaj bi se mu bilo zgodilo. če bi bil šel sam, ne vemo, mislimo si pa lahko. O polnoči je pred odhodom vlaka stražilo pred južnim kolodvorom pet orožnikov. Nobenega drugega človeka ni bilo tam. Pri blagajni je bilo pet Belgijoev-prostakov s prtljago. Tik pred prihodom vlaka je prišel Mayer iz kolodvorske restavracije v spremstvu petih mlajših častnikov, ki so bili vsi 27. pešpolka. Ko so vstopili, je prišlo iz policijske stražnice kakih 20 orožnikov, ki so obstopili Mayerja, ki je stal pri bla^ gftjni in kupoval vozni listek. Dva, njegova tovariSa sta se vedla skrajno izzivalno in s komolci dregala Ijndi, o kterih ota mislila, da so Slovenci. Ko je Mayer topil vožni listek, eo ga častniki in orožniki spremili na pe-r -kušali vplivati na Mayerja. naj gre v voz. Značilno je, da se izmed orožnikov ni nihče zmenil za Maver-j jeve besede, da naj aretirajo tega in t«-ira. Ko >o jeli ljudje vpiti "M.'.r-dt*r", da on niiaa pravice ukazovati, je Maver sam potegnil v voz. Gledalcev pri Mi prizorih je bilo vse polno, zlasti veliko jih je prišlo gledat iz braovlaka. Ko je odhajal vlak. se je Maver dvignil iz kupeja in -kozi t«"_ra vratca žuyal s pestjo. Med ljudmi je nastal urnebesni krik in leteli so klici kakor "Morder", "Šuft". "morilec", "baraba". Ko >o padle prve l>esede "M.lrder". je neki nadporočnik zahteval od orožnikov, naj aretirajo demonstrante, a njegovi tovariši so vplivali nanj, naj ne stavlja take zahteve in naj miruje. Ker se razburjenost med ljudmi > ni hotela poleči, tolažili so jih -mirnejši oficirji: "Er geht ja, er geht ja, vvir k.innen nichts dafiir." Značilno je, da ni bilo navzočega nobenega starejšega častnika. Kar jih je pa bilo navzočih častnikov, klicali so jim ljudje, da ne bi šli nikdar spremit takega človeka, kot je Mayer. Oficirji so bili tiho in nihče ni rekel nobene besede. Tako je odšel iz Ljubljane človek, ki je povzročil v svoji krvoločnosti, da ležita v hladnem grobu dve mladi nedolžni slovenski žrtvi, da je 10 Slovencev težko ranjenih, ki bodo morda vse življenje čutili posledice njegove brutalnosti in da je bilo lahko ranjenih cel kup istotako nedolžnih ljudi. Odmevi ljubljanskega umori v Postojni. Postojna, 22. sept. Postojna je vsled kanibalskega nasilstva nemškega avstrijskega vojaštva v Lju-blja ni v črnih zastavah. Ob spomeniku Vilharja plapolati na drogih črni zastavi. Po noči so bili po vsi Postojni samonemški (! T) in nemško-slo-venski napisi obliti s Črnilom. Zadet je bil celo nemško-slovenski napis na poslopju c. kr. okrajnega glavarstva, čeprav je isti prav pod poetrešjem nad drugim nadstropjem. Velika, sa-monemška reklamna tabla, ki jo ima na kolodvorskem prostoru "Grand Hotel", je bila izruvajia e stebroma vred, vničena in vržena čez nasip. Ne hiši razvpitega nemčurja Jakše-ta, po domače "Hionsa", sta bili s kamenjem trbiti dve šipi. oknu v skrajno izzivalni pozituri. Nič ni pomagalo, olo-žaj. Občinstvo je že pričelo na izzi- nje zastave i«ma v "Narodnem domu"* "Slavjanska čitalnica", ona ima namreč balkon v prvem nadstropju in na glavni ia-adi palače. No. šli so ljudje v "Čitalnico" in pixisili čuvaja, da bi smeli na balkonu razobesiti zastavo. Čuvaj pa je rekel, da ne sme dovoliti. Nato so šli dotični k predsedniku "Čitalnice" in ga profili dovoljenja, da razobesijo zastavo, in ta jim je rekel, da tega ne sme, da mora to dovoliti odbor v posebni seji. Vendar je pa slovenska troboj-uica. povita s črnino na pol dro*_ra v znak žalovanja visela z nekega okna glavne fasade "Narodnega dorna". 1 Bratom Slovencem in Hrvatom } | naznanjam, da imam na prodajpo \ I zelo nizki ceni dobra, stara narav- | s na vina. Imam bela in rudeča vina f po 40c. galona s posodo vred. Pri P1 j manjših naročilih kot 50 galon ra- k iunam za posodo $2. Z naroČilom = I naj se pošlje polovica zneska in f i ostanek se plača pri sprejemu vina & Za obila naročila se priporoča | i posestnik vinogradov f ! Frank Stefanich I Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edin! na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKI! Ako ste boini ali slabi ter Vara je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolesen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTOiNJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: THE vajoče vojake kričati Fej! Reditelja Visela je raz okno poštenega Nemea, gospod« Ki-idna. Izvesila sta jo pa g. Jaklič in pa vratar Antončlč! > vet ni k tigovske zbornice Krega r m deželni inženir Podkrajšek sia najodločneje zahtevala, da se morajo vojaki takoj umakniti. Vladni zastopnik je šel v vojašnico zahtevat, da se vojaki od oken odstranijo, kar se je naposled tudi zgodilo. Tudi pred-nn je kazal na oknu narednik od 1. stotnije, >o nekako pol ure pred tem trije civilno oblečeni ljudje na oknu vojašnice pasantom žugali in nekaj vpili. Tudi za te je posredoval Senekovič, da so morali stran. PRIMORSKE NOVICE. Odmevi ljubljanskih dogodkov v Trstu. Ves »lan je 21. sept. vrelo v tržaških Slovencih radi krvavih dogodkov, ki so te dan prej vršili v Ljubljani. Na večer se je bilo zbralo pred ii Narodnim domom" mnogo stot in slovenskih delavcev in trebalo je v-e zgovornosti državnega poslanca dr. Rybara, da jih je pomiril in jim ubranil, da niso šli -demonstrirat pred Iiišo nemškega "Turnvereina'% v ulico Coroneo. Dali so se pa umiriti le pod pogojem, da skliče politično Iščem brata Fran 1'dovča. Pred jed-društvo "Edinost" protestni sJhod in da se razobesi na 4'Narodnem domu" zastava na pol droga. No, politično društvo "Edinost" ni moglo sklicati shoda takoj, ker mom — seveda — sklicanje shoda skleniti društveni odbor. Vendar se je pa protestni shod vršil. Sklicala ga je "Narodna delavska organizacija", to še tako mlado, a vendar že tako krepko in agilno društvo. Ta shod se je vršil v prostorih 'Narodne delavske organizacije', ----------------- — in ti prostori so bili natlačeno polni. Kje sta moja dva brata JERNEJ in L. K- R. No. 7 Box si FRESNO, CAL. NAZNANILO. Iz lleilwood. Pa., nam nekdo naznanja o zakonskih in nezakonskih iazmerah ondotnih rojakov, kar ne moremo priobčiti. Naš list ne prinaša osobnosti. kiere niso za splošno korist narodu, tem manj pa še takih, kleri škodujejo narodu. Če ni v zakonu kaj prav. je najbolje, da prizadeta sama med seboj poravnata. Iščem prijatelja MIHAELA PARNE, po domače Pernetov, iz Kresniških Poljan. Pred štirimi leti sva bila skupaj v Denverju, Colo., in od tam je šel v Salido, Colo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Frank Mahkovec, Box 272, Oregon City, Ore. (7-12—10) mm mesecem je bival ▼ Sheboygan, Wis., pri g. A. Suša in od tod neznano kam odšel. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam zglasi, drugače sem primoran objavit njemu znane reči in ponatisniti cela njegova pisma, ktera mi je pisal lani in letos. — Aloysius Udovč, 1024 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. Za predsedniško mizo je bila, razvita modra zastava, ''Narodne delavske organizacije", a na nejej je bil v znak Žalovanja pripet črn trak; istotako so bile v črnem povite vse pli-nove svetilke v društvenih prostorih. Na shodu so govorili predsednik 'Narodne delavske organizacije' dr. Jo-=ip Mandič, podpredsednik Jaklič, dr. Rybarz in še drugi govorniki. Vsi so tolažili ogorčene ljudi in jim polagali na srce, naj nikar ne prirejajo nikakih uličnih demonstracij. — Posebno lepo je povedal tovariš Jaklič. Rekel je, da tržaški Slovenci ne smejo v Trstu demonstrirati proti Nemcem, ker v Trstu sploh Nemcev ne «ne biti; če se pa demonstrira proti njim, s© te tem le svetu pokaže, da so vendar res tu. "Če bi jim mi razbili par šip — je dejal — bi bilo to za nas korak nazaj: do sedaj neznani tržaški Nemci, bi ti*oj postali sla-vni; mi jim pa ne smemo delati reklame, mi jim ne smemo pomagati do slave!" — Med drugimi govorniki j« govoril tudi neki član " Šišenskega Sokola". Udeleženci shoda so bili JOSIP ILJAŠt Doma sta iz Ža-lovica pri Novem mestu na Dolenjskem. Pred dvema leti bila sta v Jolietu, 111. Prosim cenjene »rojake, kdor ve za njih naslov, naj mi blagovoli nazrAniti, ali pa naj se sama javita. — Frank Iljaš, care of Mr. Muss, 1575 Myrtle Avenue, Brooklyn Borough, New York. (9-12—10) P V « V V f Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, IU., kakoi tudi rojakom po Zjed. drla vab, da sem otvoril novo urejeni saloon uri "Triglavu", 572 Bfae Island Ave., Chicago, UL kjer točim pristno uležano Atlas pivo, irrrstni whiskey. Najbolia vina in diiefie nnodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kw> lfiK« in igridna ndsa (pob! tablej. PotnjoCi Slovenci dobrodošli. Vse o bodem dobro postregel. Za obilen obisk se pripordCh 371 Bhie ^Und Ave., COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hwafos- icteri potujejo čez Duluth, Minn., p r-poročamo Josip Scharabon=a, 499 W£ST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj SALOON prav bUzo kolodvora. Vsak rojak y pri njemu najbolje po streže n_ Spoštovanjem &LOVENIO PUBLISHING CO.. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Zdravju • naj p > ^ i.*. ~>f-H L. E1 & V PIVO ^ ktero je varjeno iz najboljša ■ > » teSk&g? n ntu -iil naj n;kdo ne zamudi poskus • s >. t-- t--»r.st k»if » ' r * svoje družine svojih prijate^.-. ^ - Leisy pivo it ' 1 -v J« J gostilnah Vse podrobnost Kteri Vam dragevoJ je vse po * . THE ISAAC LEIS> »ki*W^N(x tOM^ft^^ CLEVk* ^ o, AVSTR0=AMERIKANSKA CRTA (preje bratje Cosulich.) ^s Najpripravnejša in najcenejša parobredna črta za Slovenca in Hrvate, s^- Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. Geni rožnih listkov iz NEW YORKA za ill. razred so do: \ p* sp ii a j navedem novi parobrodi 1 n« d v-* vijaka imajo brezž ifinl brzojav: AFJCK, IaAITBA, MARTHA WASHINGTON, JlBGHNTINA. y meeeeib maju in jmljn ae bod eta oirorfe) ma i M*uai mw brodrwlu prl- truiit* f*> » iltTic« nov* potniška (aMHfs A a a a> TRSTA............................................$28.— L.TUBLJAJNH........................................$28.60 REKE..............................................$28.— ZAGREBA.......................................$29.20 KJLRLOVCA.......................................$29.26 n. RAZRED do TRSTA a!l HKlfT....................$50.00, $56.00 in $60.00 Parobrod ALICE odpluje 21. oktobra. MARTHA WA$H£STGT05T (n% ^va vijaka) 4. novembra. ABGENTINA odpira na m nov. Ta parnik pluje direktno v Patras na svojem potu proti iztoku. Phelps Bros. & Co., Gen. Agen 2 Washington Street, NEW YORK. - • v BUT DO THE CLOTHES FIT HIM ? ■kni May; m, "Glas Naroda' fc. C. DRUGA KNJIGA. PO DIVJEM KURDISTANU, {Nadaljevanja.) "Pomfje nam bo pripovedoval, kar mora povedati. Naprej!" '' Stoj nekoliko, rai*>, ker moram nnjno s teboj govoriti!" ga prosim. * 'Molči!" se tadere nad menoj. "Jaz sem general mojih vojakov, in kar jaz rečem, se mora takoj zgoditi. Ženska govori, mož pa dela. Sedaj ae bodemo klepetali." Nisem bil vajen poslušati enakih povelj. Tudi Mohamed me skrivaj pogleda. Rais je že odjahal nekaj korakov naprej: hitim torej za njim in pri men i njegovega konja za uzdo. "Stoj! Počakpj! Jaz sem bejev poslanec!" ga svarim z resnim obrazom. Večkrat ^m se že prepričal, »hi ti divji ljudje spoštujejo človeka, ki je neustrašen in m<>čan. V tem -lučaju sem se pa debelo zaračunal; mož namreč dvigne svojo pest in zagrozi: Človek, roko stran od konja, sicer udarim!" Spoznal sem, da se noje jm>lanstvo popolnoma ponesreči, če se mu udam. Kadi teira n.u jrrozet-e odvrnem: "Jaz sem tu mesto l>eja ia jaz moram poveljevati; ti si pa turški kiaja (župan manjše vasi) in moraš mene ubogati!" Tu zjrrabi irrdun za svojo puško in jo zavihti nad mojo glavo. "Ker. >eri te čar tan kim." zagrmi nad menoj, "takoj ti zdrobim bučo na štiri dele, prismoda!" "Le p< -kuai. toda preje slušaj!" mu odvrnem smeje. Bliskoira udarim i iegovega konja po zadnjih nogah, da se spodtakne, nai" |ta / vsi> -:i -un»*m v trebuh, da prestrašen zopet skoči po kpneu. Kiaja ,f v>i, d k.mi-kili ~ .okov takoj >kočil s scd'a,,. Predno se zopet dvi-g:,e. » it n u že vzel njegov nož in puško ter pričakoval njegovega napada. " Sa p - • " zagni ; :iad menoj, ko skoči kviško in plane nad mene; "zdrobil te bodem." Kurd skoči proti me: : : jaz pa dvignem nogo in ko se mi dovolj približa. _ra sunem \ trebuh, da >e trikrat zvrne po zemlji; nato pa vzamem njegovo puško in pomerim nanj: "Mož. sloj, sieer te ustrelim!" mu za po vem. Kurd vstane, >e drži za trebuh in divje gleda proti meni, vendar se me ne upa napasti. "Daj mi moje orožje!" reče grozeče. "Pozneje, ko - teI>oj pogovorim!" "S teboj rečem ničesar govoriti." "Toda jaz hočem - teboj govoriti, in vajen sem, da se me posluša, zapomni t-i. kiaja!" "Jaz nisem kiaja; jaz sem^jais. nezanum." I)asi j«- ves prepir trajal le malo časa, vendar so se medtem nabrali okoli na.ju Kurdi. vojn'ki beja iz Gumri. En sam pogled na voj^ike me prepriča, du ?e neče ni t če prehitro u mešava t i v mojo zadevo. Kaditega odvrnem brez skrbi: "Ti nisi niti rais niti nezanum; ti nisi niti prost Kurd, kot so ti možje, kterim zapoveduješ." "I>okaži mi!" kriči v največji jezi. ~~ 1 w "Ti si najstarejši v va>i Dalaša; toda vasi Palaša. Hal. Serškiuta, Beiuka. Behedri, Biha in Šuraisi spadajo pod okraj Hal. ki mora plačevati namestniku v Amadiji davek, torej so vasi pokorne pasi v Modulu in sultanu v Štanibulu. Naj-tarejši vaščan vasi. ki plačuje padišahu davek, pa ni prost nezanum. temveč turški kiaja. Če mene razžali prost, hraber Kurd, zahtevam z orož.jem v roki zadoščenja, k#r je on sin moža, ki pred nikomur ne pripogne svojega kolena. ('e se pa predrzne tui-ški kiaja, ki je sluga ui<-ul>kega namestnika, mene imenovati psa. ga vržem raz konja — 'V " v "V - Tfi " '^i-n Infill Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne urednižtvs. %n n VU >i gt mUfi ^ my » i/V n iH) Compagnie Generale Transalianiip (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBLJAlte Poštni parniki »o:' ..lt,200 ton, 30,000 konjski n mer Ia Pro.ence" na dva vijaka......... *La Savoie" „ „ „ 'La Lorraine" „ „ „ "LaTouraine"^ „ „ "La Bretaen z"........... 'La Gasgogne"........... .........12,- ali PaziJ°> možje: Kdo je po- ^Gospod," začne aga. "pripravljeni smo poslušati stavii tega turškega kiaja za vašega načelnika vam, ki ste prosti Kurdje!" Toda ali se ta moi tudi "deleži našega zborovanja?" e začuje med navzočimi. Čez kratek čas pa odvrne nekdo: "On sam." Obmem se proti govorniku: "Ali me poznaš?" "l)a. emir, večina nas te pozlfa." "Torej veš. da »en. prijatelj vašega beja." "Vsi vemo." T«»rej mi odgovori: Ali ni bilo med bervarskimi Kurdi nobenega, ki bi bil vreden, da poveljuje mesto beja?" "Bilo jih je mnogo," odvrne ponosno; "toda ta mož, kterega ti imenuješ kiaja, je bil večkrat pri beju v Oumri. Močan mož je, in ker ima z melekom v Licanu krvno maščevanje, in ker z dolgim posvetovanjem nismo hoteli gubiti ča-a. >mo mu izročili poveljstvo." "Močan mož, praviš je? Ali ga nisem vrgel s konja in podrl na tla? Povem vam, da nikdar več ne vstane od tal. in da odide njegova duša v džeheno. o ^e enkrat predrzne zaničevati mene ali moje prijatelje." "Gospod, kaj zahtevaš od njega?" "Hej je v Licanu ujet. Poslal me je k vam, da se pogovorim z vašim načelnikom vse potrebno glede njegove rešitve. Ta mož pa neče slušati beja: on neče govoriti 7. menoj in imenoval me je celo psa!" "On te mora slušati — mora ubogati!" začuje se v krogu. "I>obro." odvrnem. "Vi ste mu izročili poveljstvo, kterega naj obdrži, dokler hej ne bo prost. Toda kakor mu jaz podelim in vrnem njegovo čast. tako ri < »ra tudi on meni zadostiti. Mene je poslal bej; jaz sem njegov namestnik tukaj: <"e hoče ta kiaja v miru z menoj obravnavati, mu izročim nazaj njegovo orožje, in va- bej bo kmalu prost." Vprašujoče po-ledam j>o zbranih Kurdih. Bilo jih je več kot sto in v.ii so mi pritrjevali. Xato se pa obrnem k kiaji: * — "s: ::i -i mo r be~e,!o: pripoznam te za poveljnika teh ljudij in od ročili smo zopet iz Ljubljane večj« h'ej naprej te ho,•eni imenovati aga. Tu je tvoja puška in nož. Sedaj pa število pričakujem, da poslušaš "inoje besede." • "Kak-no naročila imaš za mene?" vpraša godrnjaje. 4' S k 1:' • i \-t- Kurde. Naj se ne odstranijo preje, dokler se midva ne pogovoriva!" Pogleda me zelo začudeno. "Ali ne veš, da hočemo napasti Lican?" me vpraša. "Znano rui je: toda zgodilo se bo pozneje vse ob svojem časn. tvoje nasvete. *LA TOURAINE *LA SAV0IE *LA PROVENCE *LA LORRAINE *LA TOURAINE 15. okt. 1908 *LA SAVOIE 22. okt. 1908 »LA PROVENCE 29. okt. 1908 *LA LORRAINE 5. nov. 1908.*LA TOURAINE 12. nov. 1908 La Bretagne 19. nov. 1908. 2G. nov. 1908. 3. dec. 1908. 10. dec. 1908. 17. de* 1903. POSEBNA PLOVITVA. Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 7. nov. v Havre. Parnik CALIF0RNIE odpluje dne 12. dec. v Bordeaux. Samo drugi in tretji razred od pomola 84 N. R., vznožje rap. 44. ulice. Ctit drugega razreda če Havre: f66.0# in vijje, ;Nmik8 i Tt&z&C' ^EDanivfft^ rmsjo k i W\ Kozminsk Deaoorn JSt., Chl^aifo. > ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! Marija Orill Prodaja belo vino po........70c. gallon „ črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklcnic za........«12.00 ali 4 gal. (sodček) za..........$16.00 Za obilno naročilo se priporoča Marija drill, $308 St Clair Ave., N. L, Cleveland, Ohio. na prodaj NARAVNA CALIFGRMJSKA VIN/ črn« lx bel« vtns od K i 16 centov galona. •taro ali ixiut viae M ks ? salona. TniHi| 66 eentov galoa« Kdor kupi manj kmker 2% gol »t vina, mora mb pomodo DroftaOr po $2£9 pdona. ■ttvovioa po $8.00 galotui. Pri veŽjem naročilu dam poroal Spoštovanjem ffTJbFJUH JAKiS. €r»vcketl, Contra OnU f*» AITCLEŽČINA v S. de 6. mesedh. Lepopiije, slovenščina, rm^annfvo Pouk m vrii potom dopisovanja. Po jasnila m dajejo mastonj. Heveamka karMpoadeašaa ftola, P. e. Bos 181, Sta. B. Cleveland, <■ Telefon 246. Frank Petkovšek 720 Market Street, Waukegan, 111. priporoča rojakom svoj j ^ SALOON, ^ v kterem vedno toči sveže pivo, "dobra vina in whiskey, ter iroa na razpolago fine smodke. || H Pošilja denarie v staro domovino zelo hitro in ceno. P € ........... ft MARKO KOFALT/ 249{So. Front St., STEELTON, Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje ku^nib pogodb, pooblastil aii pclnomoči (Volt' macht,. >n drugih v nntjrski posel ST.ada]očib si vari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prods cm parofcrodne Ustkc za v star' fera"' za v^e b< Ijše parn'.ke in parobrodnr t>rcce ter pošiljam denarje vstarodomovin. oc oain:zu ceni B, \\r« Alurk.c» Kufalt n»5 zastopnik ia vse oosic • - .attorn toplo priporočamo FRANK SAK.SER CO 9V" VAŽNO ZA SLOVENSKE FARMARJE l Vsled zahteve nekterih rojakov na* Poze-' ..... ; Pozor1 i?SALON^ Sedaj pa število zmodernlmkogijiSčem PRAVIH DOMAČIH KOS, c » . u • v » 11 u • ' Sveže pivo v sodickih m buteljkah n ktere imamo sedaj v zalogi, in sieei druge raznovrstne pijače ter unTskt dolge po 70 in 65 cm. smodke. Po'riiki dobe p. i meni *ednr prenočišče za nizko ctuo. ! Postrežba točna in izborita. palno orodje. Na razpolago imamo tudi prists« , domaČe brusilne kamne (osle) ter ki* Ker je bilo letos vpražanje po tem "Ce dolj*o ug-iha ir.o. planojo na nas nestonjanci, ki vedo, da prihaja- j blagu tako veliko, da nismo zaznogli kpr sn r«R viH*H " ixvrfiti ^ ^ 8Vetujemo V^ otim, da se že sedaj preskrbe ■ tem orodjem za prihodnje leto. Glede ees pišite na: ^ FRAK K 8AK8ER CO., 83 Cortlandt St.. Hew York Olty mo, ker so nas /e videli. "Ravno ker nestorijanci vedo, da mi prihajamo, me je poslal bej sem. Nestorijanci vas ne bodejo napadli; umaknili so s»e za reko Zab in v Licanu bodo branili most." "Ali veš to natančno t" "Jaz sam sem jim svetoval, kako naj se branijo." Mož me temno pogleda, in tudi v krogu Kurdov zapazim marsikako grozeče oko. Haditeira se poveljnik odloči: "Gospod, storil bom, kar zahtevaš; toda ne domišljaj ei, da »se ravnamo po slabih nasvetih, ki prihajajo od tujcev!" "Stori, kar hoeeš! Poiščimo odprt prostor, kjer se lahko zberemo. Odlični vojniki naj pridejo k posvetovanj u, dočim naj drugi čuvajo okolico, da bomo brez skrbi." Poveljnik zapove, kot sem nau naročil, in ljudje so postali kmalu precej živahni. Dobil sem priliko, da se z Mohamed Eminom neikoliko pogovorim. Povedal sem mu vse, kar se je zgodilo za časa najine ločitve, in bas sem bil gotov, ko mi naznanijo, da so dobili ugoden prostor. "Sadi." reče Hadedin, "hvaležen sem ti, ker si kiaji pokazal, da smo možje!" "Ali je tudi s teboj surovo postopalt" "Gospod, jaz nisem tako srečen kot ti. Kurdi bi me raztrgali, če bi kiaji pol toliko povedal kot ti. In pomisli, da znam samo nekoliko kurd-•kih besed, Kurdje pa ne razumejo arabščine. Kiaja mora biti razupit ropar, ker ga Kurdje tako zelo spoštujejo." 4' No, prepričal si se, da spoštujejo tudi mene, dasi nisem tat ia ropar. Vsem Slovencem in drugim Slovana* se toplo priporoča Martin Potokar 664 So. Cantor Ave, Chicago, lit bodisi kakoiinekoli vrste Izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpeino in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo polije, ker sem £e nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te rmConam m deln kakortno kdo zahteva bres nadaljnih upraianj. JOHN WENZEL, * 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O. POZOR SLOVENCI IN HRVATI. Podpisani priporočam vsem potnje-fira rojakom v Oimgi, 111., in okoBai evoj dobro urejeni —: SALO O H. :— Na nmpolaco ism t«H tepe ke« UtfSe. Točkn vete uril im Mp pivo, Jako dobro rame likerje ter prodajam ke. Poetreiba onHfce Prodajam ta£ i ROJAKI, NAROČAJTE 'GLAS Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnih ulog je: milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 8OO.OOO.— kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenske denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh nlog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato e. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREbEPNOVIH ULICAH. Na« zanpalk v Zdraienib državah je ie več let FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St-, NEW YORK, N. Y. 6104 Saint Clair Ave. N. CLEVELAND, O. \