Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
Po mestni občini
Ptuj • Direktor Komunale v primežu lokalne politike
O Stran 3
Ptuj, petek, 21. septembra 2012 letnik LXV • št. 75 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
V
Staj
Spodnje Podra
Zahvala č
Občinska organizacija Rdečega križa Zavrč, ki je bila ustanovljena davnega leta 1956, je 18. septembra poskrbela za presenečenje.
Ptuj • Z novim šolskim letom nove aktivnosti v CID
Horuk v novo sezono!
Z današnjo filmsko projekcijo in otvoritvenim koncertom se v Centru interesnih dejavnosti Ptuj začenja nova sezona. Tudi letos bo ponudba pestra, vsestranska in namenjena širokemu občinstvu.
Vinogradništvo
Sp. Podravje •
Kam vodi nižanje odkupnih cen?
O Stran 6
ú
Po naših občinah
Videm • 0 projektih, ki čakajo na lepše čase
O Stran 8
5t v enoti za transfuzijsko dejavnost
i nocohirnActi hnmanncti
Ai
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -■OBNOVE KOPALNIC-
(Rradioptuj
89,8* 98,2 »ICH3 www.radio-ptuj.si
J MM
V I
Slovenska popevka praznovala abrahama
Šport
Nogomet •
Aluminij v Pokalu prek Rudarja med osem najboljših
O Stran 11
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
V okviru rednega odvzema krvi, ki so se ga udeležili njihovi krvodajalci, med njimi so imeli tudi jubilantko Terezijo Zebec, ki je tega dne kri darovala že petdesetič, so pripravili manjšo slovesnost. Z njo so se želeli zahvaliti vsem krvodajalcem za njihovo humano poslanstvo in prav tako zaposlenim v enoti za transfuzijsko dejavnost, ki so del krvodajalske dejavnosti. Ju-bilantka Terezija Zebec je besede zahvale zapisala v pesmi, ki jo je ob spremljavi orglic tudi zapela. V imenu ptujske enote za transfuzijsko dejavnost se je za lepo presenečenje zahvalila vodja Bojana Bizjak. Na Ptuju na leto opravijo od 3500 do 4000 odvzemov, z odvzeto krvjo tako krvodajalci s Ptujskega pomagajo 10.500 ljudem. Čeprav je prost dan za krvodajalce odpravljen, od ptujskih podjetij naj bi ga ohranili le še v Perutnini Ptuj, se število krvodajalcev povečuje tako na Ptujskem kot po vsej Sloveniji.
MG
V Mestnem kinu Ptuj bo danes projekcija filma Stari pi-sker. Film prikazuje resnično dejanje celjskih aktivistov, ki so decembra 1944 iz zloglasnega gestapovskega zapora Stari pi-sker brez enega samega strela osvobodili 127 zapornikov. Darko Nikolovski, režiser, scenarist in igralec, je k sodelovanju povabil Iva Grobelnika, zadnjega živečega od sedmih herojskih osvoboditeljev. Na projekciji bo prisoten tudi Nikolovski, ki bo skupaj s Ptujčanko Leonoro Matici, ki je tudi igrala, govoril o nastanku filma, o dobrodelnem projektu, povezanem z njim, in o koščku zgodovine, ki je navdihnil projekt.
Projekciji bo sledil koncert v prostorih CID Ptuj, na katerem se bo uvodoma predstavil mladi ptujski raperski up Gotti, kot zvezda večera pa še raper Darko Nikolovski. S tem se bo v Centru interesnih dejavnosti Ptuj začela nova, sveža sezona.
Do konca septembra potekajo V CID Ptuj vpisi v delavnice in tečaje, ki se začnejo oktobra. »Izobraževanje je zasnovano tako, da predvsem mladim pa tudi malo starejšim glavam
!
ponuja uporabna znanja, ki jim bodo koristila tako kratkoročno (aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa) kot dolgoročno (večja konkurenčnost na trgu dela, lažje iskanje
!
zaposlitve),« pojasnjuje Mateja Lapuh, strokovna delavka CID Ptuj. Kot pojasnjuje, bo dejavnosti tudi to sezono izjemno veliko.
V njihovi ponudbi bodo med drugim novinarska delavnica, tečaji kitare, glasbenih skupin, klavirja, fotografije. Z Majo Koser bodo mladi spoznavali znakovni jezik, obeta se še začetni tečaj kitajščine, s Katarino Per-nek pa se bodo lotevali desetprstnega tipkanja. Vračajo se tudi orientalski plesi z Majdo Fridl, nemški in angleški tečaj,
Foto: Črtomir Goznik
v novi sezoni pa CID pripravlja še prav poseben projekt, ki bo združil krajše izobraževalne module (tečaje ali delavnice) s skupno rdečo nitjo - izdelaj, popravi, spremeni, recikliraj! Ubadali se bodo s tem, kako lahko v časih pretiranega potrošništva, gospodarske in finančne krize ter ekoloških katastrof poskrbimo za to, da bo naše življenje preprostejše, cenejše, bolj ustvarjalno ter prijaznejše do narave in sočloveka.
Še ena novost, ki jo bo prinesla nova sezona, je projekt Mala šola okusov. Ponudila bo krajše izobraževalne module s področja kulinarike in gastronomije. Jeseni se začenjajo še ustvar-jalno-igralne filmske delavnice za otroke v tako imenovanem Kino vrtičku.
Pomagali bodo tudi tistim, ki bi se želeli udeležiti mednarodnih izmenjav, in sicer tako, da jim ponudijo informacije o možnostih sodelovanja na izmenjavah. Prijave sprejemajo do konca septembra, v primeru prostih mest pa je vključitev možna tudi med letom.
Vse, ki bi želeli pomagati, pa V CID Ptuj vabijo k sodelovanju. Iščejo namreč prostovoljce, ki bodo pomagali soustvarjati različne dogodke.
Dženana Kmetec
Ptuj • Na dnevnem redu mestnega sveta uskladitev cen programov v vrtcu
Starši se ne strinjajo - se bodo svetniki?
Na dnevnem redu ponedeljkove seje sveta Mestne občine Ptuj bo med drugim uskladitev cen programov v Vrtcu Ptuj. Na eni strani je predlagano majhno nižanje cen, sočasno pa starše čaka nov denarni udarec: predlog za odpravo rezervacij v poletnih mesecih.
Predlaganih novosti, o katerih bodo svetniki razpravljali v okviru točke o uskladitvi cen programov v Vrtcu Ptuj, je precej. Vrtec je konec avgusta občini posredoval predlog za uskladitev cen programov predšolske vzgoje, ki so ga utemeljili z različnimi razlogi. Med pomembnejši je vsekakor uveljavitev zakona o uravnoteženju javnih financ, s čimer so se znižali stroški dela zaposlenih v javnem sektorju.
Strokovna služba Oddelka za negospodarske javne službe na MO Ptuj je proučila predlog Vrtca Ptuj in predlagala celo še nižje cene. V povprečju se predlagane cene programov od veljavnih znižujejo za 6 % oziroma od 2,65 % (bolnišnični oddelek) do 8,86 % (razvojni oddelek).
Ni več dodatnih znižanj
V šolskem letu 2012/13 je v Vrtec Ptuj vpisanih 1022
Uvodnik
otrok, od tega 908 iz MO Ptuj in 114 iz drugih občin. Kot je razvidno iz predloga sklepa o uskladitvi cen, ki ga bodo svetniki obravnavali v ponedeljek, število otrok iz ptujske občine v zadnjih letih strmo narašča. Medtem ko jih je bilo leta 2009 okrog 650, jih je danes kar 908.
Kot je razvidno iz strukture cen po posameznih programih, zajemajo največji delež cene stroški dela, v jaslih na primer kar 80 odstotkov. Stroški materiala in storitev znašajo približno 12 %, sredstva za živila pa 9 %.
Starši polne, ekonomske cene ne plačajo skoraj v nobenem primeru. S 1. 1. 2012 in uveljavitvijo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) se je postopek odločanja o znižanem plačilu vrtcev z občin prenesel na centre za socialno delo. Ta zakon je prinesel veliko novosti, med drugim tudi novo lestvico in razporeditev v razrede.
Ujemite lopove!
»Prišla je jesen. Rumeno listje odpada. Ptice so se preselile v južne kraje. Kmetje pospravljajo poljske pridelke. Ljudje na dvoriščih sekajo drva za mrzlo zimo.«
Tako smo nekoč kot otroci v kratkih stavkih opisovali dogajanje v svojem okolju približno v tem času. Danes bi za opis vsega, kar se dogaja, potrebovali roman. Takšnega v nadaljevanjih. Ampak ob njegovem branju ne bi bilo nikomur nič jasno, niti avtorju niti bralcem. Kot tudi nam v naši državi najbrž zvečine ni jasno, kaj nas je zadelo in zakaj. Od kod naenkrat nekake luknje v bankah, ki jih bomo zdaj morali pokrpati mi, nič krivi, nič dolžni. Pa saj je menda vsakomur jasno: če si izposodim denar, ga bom moral vrniti. Banka najbrž ne bo pozabila name, saj sem ji moral skrbno podpisati kar nekaj papirjev, preden sem se zadolžil. Če ne bom vrnil - ve se: bančniki me bodo oskubili kot staro kuro, da si povrnejo ves dolg. Brez milosti. Od kod torej silni milijonski dolgovi v bankah? So izgubili papirje, da ne vedo, kdo si je vzel posojilo? In ti - ljudje z imeni in priimki - se skrivajo za nazivi svojih podjetij, ki da so dolžniki bank. A sta res v imenu podjetja vzela kredit čistilka Marica in vratar Hanzek? Nista! Vračati pa ga bosta morala. Zraven pa še vsa njuna žlahta. Pa še en razmislek: če si izposodiš denar, si ga menda ne za to, da boš z njim obložil zidove namesto tapet, ampak si nekaj z njim počel. Če ne drugega, si si ustvaril kupček in se naslajal ob pogledu nanj. Najbrž pa si ga pretopil v kaj drugega. Vilo na kakem daljnem otoku, da te nevoščljivi Slovenci ne bi imeli nenehno na očeh; bolnišnico na kakšni daljni celini, kamor novinarji ne bodo vtikali svojega nosu; jahto, da lahko kadar koli pobegneš s potapljajoče se slovenske ladje... Vse to bi torej moralo obstajati. Menda ni kar izpuhtelo. In če zna banka priti po svoje k malemu človeku, naj gre tudi k velikemu. Ki je velik samo po svoji lopovščini, vse drugo v njem je prav majhno, zlasti morala.
»Ah ja,« mi bodo rekli, »kako ti to poenostavljaš!« In karavana bo šla naprej ...
Jože Šmigoc
Foto: Črtomir Goznik
Ptujska občina ukinja možnost manjšega plačevanja za otroke v času, ko niso v vrtcu ...
Doslej je ptujska občina za starše iz MO Ptuj ponujala dodatna znižanja, ta pa se s tokratnim predlogom v celoti odpravljajo. Za starše in občino bi tako odslej veljale enotne cene, deleži pa so določeni z ZUPJS. V predlaganem sklepu pa so cene nižje od dozdajšnjih, ki so veljale od leta 2009. V povprečju bi bila ekonomska cena (če bo ta predlog sprejet) nižja za približno 20 evrov. V prvem starostnem obdobju je predlog cene 483,35, kar je za 20 evrov manj od zdajšnje, v drugem starostnem obdobju za otroke 3-4 let bi bila cena nižja za 22 evrov, za otroke 4-6 pa za 29 evrov. Skoraj neopazno znižanje se obeta v kombiniranem oddelku 2-4 let, kjer je predlog za zniža-
nje cene za 8,5 evra. Pri tem je treba poudariti, da to niso zneski, ki bodo odšteti s položnic staršev, temveč bodo znižanja odvisna od odstotka polne cene, ki jo starši plaču-)'ej°.
Na eni strani
znižanje, na drugi nov udarec
Za večino staršev se je z novo zakonodajo vrtec tako ali tako že podražil. Spremenila se namreč je lestvica dohodkov, upošteva se premoženje, ni več brezplačnega vrtca za drugega otroka ... Ptujska občina sicer s predlogom, ki ga imajo svetniki tokrat na mizi, nekoliko znižuje ekonomsko ceno, to pa se v denarnicah staršev ne bo bi-
stveno poznalo.
Bo pa se poznal drugi, nov udarec. V tokratnem predlogu namreč ni več možnosti plačila rezervacije za vrtec v poletnih mesecih (najmanj en in največ dva meseca), kar je bila v MO Ptuj ustaljena praksa zadnjih deset let. »V juliju in avgustu letošnjega leta je to možnost izkoristilo 265 staršev iz MO Ptuj,« pojasnjuje Lidija Radek z Oddelka za negospodarske javne službe MO Ptuj.
Na vprašanje, zakaj te možnosti ni v tokratnem predlogu o uskladitvi cen v Vrtcu Ptuj in ali to pomeni, da se ta možnost odpravlja, odgovarja pritrdilno in pojasnjuje: »Odločitev o financiranju počitniške odsotnosti otrok je izključno v pristojnosti vsake
lokalne skupnosti, zato je višina prispevka, ki ga plačajo starši med odsotnostjo otroka, po občinah različna. V Ljubljani prispevajo starši 30 % njim določenega zneska po odločbi za program, v katerega je bil vključen otrok pred počitniško odjavo, v Celju 50 %, v Mariboru 30 %, v Kranju 40 %, v Velenju 2 5 %, v večini občin pa te pravice staršem sploh ne priznavajo.«
Doslej so starši otroke, vpisane v ptujski vrtec, lahko v poletnem času najmanj en in največ dva meseca imeli doma in so plačali zgolj polovico cene. Če na primer plačujejo sicer 180 evrov mesečno, so poleti plačali le rezervacijo 90 evrov mesečno. Če bo nov predlog sprejet, pa ne bodo več imeli te možnosti. S tem se seveda ne strinjajo. Se bodo strinjali svetniki?
Tudi ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž ni zadovoljna s takšnim predlogom. Kot pravi, so se v občinskem proračunu vsako leto našla sredstva in občina je staršem ponudila možnost, da otroka odjavijo med počitnicami in plačajo le polovico določenega zneska. »Vendar ali to možnost ponudijo ali ne, je res samo dobra volja občine,« še dodaja Bratuževa in pojasnjuje, da se jim je vsako leto uspelo dogovoriti, da se ta možnost ponudi, tokratni predlog sklepa o ukinjanju rezervacij pa naj bi bil posledica varčevanja.
Kako se bodo torej odločili svetniki, ki se bodo sestali v ponedeljek?
Dženana Kmetec
Ptuj • Objavili razpis za novega direktorja bolnišnice
Ni treba, da je direktor zdravnik
15. septembra je bil objavljen dolgo pričakovani razpis za novega direktorja ptujske bolnišnice, ki naj bi ga izbrali do konca leta 2012.
Ptujska bolnišnica ima od decembra lani vršilko dolžnosti direktorja Mirjano Bušljeta, nekdanjo glavno sestro; mandat se ji na tej funkciji izteče konec leta 2012. Svet Splošne bolnišnice Ptuj je razpis za novega direktorja objavil v dveh osrednjih slovenskih medijih in Uradnem listu. Za razpis so se odločili ne glede na to, da statut bolnišnice, ki bi omogočal, da je za direktorja lahko imenovan nekdo, ki ni zdavnik, tega še
ne omogoča oziroma še ni spremenjen. Po sedaj še velja-vem statutu mora imeti direktor bolnišnice zdravniško izobrazbo. Statut naj bi spremenili do konca leta, potem ko bo država dokončno potrdila spremenjeni odlok o preoblikovanju bolnišnice.
Do konca leta naj bi ptujska bolnišnica le dobila novo vodstvo. Glede na objavljeni razpis se lahko na to delovno mesto s štiriletnim mandatom prijavi vsak z univerzite-
tno izobrazbo, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj, ter z ustreznimi organizacijskimi in upravljavskimi znanji. Kandidati bodo morali v razpisnem postopku predložiti tudi program dela in razvoja zavoda. Tretji pogoj, ki ga mora prijavitelj za direktorja oziroma direktorico zavoda izpolnjevati, je državljanstvo Republike Slovenije, četrti pa aktivno znanje slovenskega jezika. Prijave z semi dokazili o izpolnjevanju pogojev in
programom dela in razvoja zavoda morajo kandidati predložiti v petnajstih dneh od objave razpisa. Pregledala jih bo komisija, ki jo je za izbiro novega direktorja imenoval svet zavoda, kandidati pa bodo glede na razpis o izbiri obveščeni v 30 dneh. V primeru, da bo za direktorja oziroma direktorico izbran nekdo, ki ni zdravnik, bo ptujska bolnišnica potrebovala tudi strokovnega direktorja.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Barbara Ferčič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Pogovor s predsednikom NS Komunalnega podjetja Ptuj
Komunalni direktor v primežu lokalne politike
Kot smo pisali v torkovi številki Štajerskega tednika, vse kaže, da po 1. oktobru direktor Komunalnega podjetja Ptuj Franc Dover, ki je ta položaj zasedel v začetku aprila letos za dobo šestih mesecev in z možnostjo podaljšanja, dokončno odhaja, saj nič ne kaže, da bi mu podaljšali mandat.
Spomladanski razpis za direktorja je sicer predvideval petletni mandat, a ker nobeden izmed petih kandidatov, ki so se prijavili na razpis, ni bil izbran, je predsednik NS Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec Dovra povabil k sodelovanju najprej za tri mesece, pozneje pa za šest. Janko Širec to odločitev pojasnjuje z besedami:
»V Nadzornem svetu smo prišli do zaključka, da nobenega od petih prijavljenih za mesto direktorja Komunalnega podjetja Ptuj ne želimo dis-kriminatorno obravnavati in da gre za pomembno in odgovorno delovno mesto, na katerega ne moremo imenovati nekoga, ne da bi ga vsaj minimalno poznali, poznali njegov način dela, funkcioniranje, sposobnosti. Nismo bili stoodstotno prepričani, da bomo izmed prijavljenih kandidatov izbrali takega, ki bo ustrezal in pod čigar vodstvom bo podjetje uspešno poslovalo. Zato smo se v dogovoru z izbranim kandidatom odločili za krajši mandat - šestmesečno obdobje, v katerem se bomo lahko bolje spoznali in videli, kaj se da narediti. Že ob sklenitvi šestmesečne pogodbe z mag. Francem Dovrom smo vanjo zapisali možnost podaljšanja na celotno petletno obdobje.«
Širec pojasnjuje, da je bil začetek zelo pozitiven, obetaven, tudi vzdušje v kolektivu je govorilo v prid novemu direktorju, česar pri njegovih dveh predhodnikih ni bilo zaznati. V tem primeru je bilo stanje popolnoma drugačno, ljudje so Franca Dovra zelo pozitivno sprejeli. Zaposleni so povedali, da ima boljši odnos do njih, da se z njimi pogovarja, jih ne nadira. Novi direktor je tudi sklical nekaj sestankov z župani občin, solastnic KP Ptuj, da bi se vendarle našle
rešitve glede konsolidacije lastništva. Ko pa se je z župani bolje spoznal, je uvidel, da bo to zelo trd oreh.
»Nadzorni svet je strategijo podjetja za obdobje 2012-2015 dobil na znanje, jo obravnaval, vendar razprave o njej še ni zaključil. Nihče ni razmišljal o tem, da bi bila napisana čisto narobe, izraženo pa je bilo, da jo je treba nekoliko dopolniti, nikoli pa o njej nismo govorili negativno,« poudarja predsednik NS mag. Janko Širec. Strategije se je po njegovi oceni dobro lotil, v zakup pa je treba vzeti, da se je doslej kot menedžer ukvarjal z energetskim področjem, ki mu je zelo blizu, saj je bil zaposlen v Petrolu, Mariborski plinarni, ostale dejavnosti, s katerimi se ukvarja ptujsko Komunalno podjetje, pa mu niso bile tako blizu. Še nekaj mesecev bi potreboval, da bi podrobneje spoznal vse probleme in vsebino, saj je zelo težko dobiti nekoga, ki bi se na to spoznal že od samega začetka.
Kdo bo ugriznil v kislo jabolko
Po neuradnih informacijah, ki jih ima, naj bi se Franc Dover prijavil na nek razpis, odločitev o tem, ali je na njem uspel, pa naj bi bila znana te dni. Takrat bo o tem tudi seznanil NS. To je članom NS dalo misliti, niso ga več videli kot človeka, ki je pripravljen ugrizniti v kislo jabolko in pomagati pri reševanju Komunalnega podjetja Ptuj, če že pred iztekom šestih mesecev išče novo službo.
Iluzorno je bilo pričakovati neko silno navdušenje županje in županov, solastnic Komunalnega podjetja, ob pripravljenem in predstavljenem
Foto: Črtomir Goznik
V sezoni 2010/2011 Komunalno podjetje Ptuj in njegovo hčerinsko podjetje TOP energija podjetju Adria plin nista plačala niti evra (fotografija je simbolična).
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Janko Širec, predsednik nadzornega sveta Komunalnega podjetja Ptuj: „V tehničnem pogledu je koncept prenosa infrastrukture na lastnike dobro zastavljen."
modelu prenosa infrastrukture na lastnike, ki bi moral biti realiziran že 1. 1. 2010, pravi Širec. V vlogi direktorja Komunalnega podjetja Ptuj si vedno na nek način v primežu lokalne politike, ki se dnevno spreminja. Širec ocenjuje, da je Dover v tehničnem pogle-
du koncept dobro zastavil, resnica pa je, da pa so rešitve odvisne od nekih političnih odločitev. Še vedno ni rešen prenos infrastrukture na občine, še največji eksperti tega ne bi rešili v pol leta. Zavedati se je treba, da ko odločanje pride z operativnega, tehničnega nivoja na političnega, je to čisto drugačna zgodba. Nekatere župane, predvsem nove, zgrešena zgodba prenosa infrastrukture na občine s prvim januarjem 2010, kar se je zgodilo po nekem teritorialnem principu, ki je nerealen, ne zanima, ker takrat še niso zasedali tega položaja. Komunalno podjetje ni vodilo evidence o prihodkih in amortizaciji na podkontih, da bi se natančno vedelo, koliko amortizacije se je v nekem obdobju nabralo na Ptuju, Hajdini ..., in to je izvirni greh Sedaj, ko so preneseni objekti sestavni del bilanc občin, bo zelo težko stvari popravljati, da se bo vzpostavilo kolikor toliko realno stanje. Problem pa je treba rešiti tako
na strokovni kot na politični ravni. Na enem zadnjih sestankov je bilo občinam, ki se ne strinjajo s predlaganim konceptom predlagano, da naj si za reševanje tega problema najamejo strokovnjake, s pomočjo katerih naj pregledajo številke in povedo s čim se ne strinjajo, da bi končno prišli do kvalitetnih podatkov in rešitve problema.
Nadzorni svet ravna odgovorno
Širec pri tem ne pozabi povedati, da člani nadzornega sveta zelo odgovorno ravnajo, zavedajo se, da če bo sistem enkrat porušen, ga bo nemogoče ponovno vzpostaviti. Podjetje razpolaga z znanjem in opremo, to rušiti bi bilo zelo škoda.
V javnosti prevladuje mnenje, da je MO Ptuj tista, ki ruši Komunalno podjetje Ptuj. »Meni je jasno, zakaj se to govori. Ko govorimo o prenosu dejavnosti na občinsko pod-
jetje Javne službe, trenutno je aktualen prenos ogrevanja, govorimo tudi o prenosu celotne ekipe, ker ne želimo, da bi kdorkoli ostal brez službe. Iz konsolidiranega poslovnega poročila za leto 2011 izhaja, da imata tako Komunalno podjetje Ptuj kot hčerinska firma TOP energija velike obveznosti do dobavitelja plina. Ptujčanom se lahko zgodi, da če Komunalno podjetje skupaj s hčerinskim podjetjem teh obveznosti ne bo moglo poravnavati, da bo nekdo sredi zime pipico s plinom zaprl. V času prejšnjega direktorja je bila pipica že dva dni zaprta, pa javnosti tega takrat nismo želeli razlagati. V sezoni 2010/2011 Komunalno podjetje Ptuj in hčerinsko podjetje podjetju Adria plin za dobavo plina ni plačalo. Zato zaganjamo to dejavnost na Javne službe, kjer začenjamo od začetka, z ničle, da bodo ljudje na toplem. Z vidika Komunalnega podjetja je to pomembna dejavnost tudi zaradi rednega dotoka denarja. V primeru, da plina ne bo, ker ne bo dobave, in če ne bo ogrevanja, ljudje ne bodo šli nad direktorja Komunalnega podjetja, prišli bodo pred Mestno hišo. Res pa je tudi, da je ogrevanje tista dejavnost, ki se v glavnem dotika MO Ptuj in dela Kidričevega, ostalih občin oziroma županov pa ne, ker gre za dejavnost, ki se izvaja le na omenjenem območju.
Zdaj ni zagotovila, da se bo z denarjem s položnic, ki jih plačujejo uporabniki, res plačal plin. Tega pa je treba plačati za sprotno porabo in za nazaj. Dolg naj bi krepko presegal milijon evrov. V primeru, da Adria plin ne bo več koncesionar na Ptuju, bo takoj prekinil dobavo in terjal poplačilo dolga.
Na sestanku pri ptujskem županu, ko smo govorili o prenosu ogrevanja na Javne službe, se direktor KP Ptuj s tem prenosom ni strinjal," povedal predsednik NS mag. Janko Širec. Zaposlenim na zboru delavcev, ki ga je sklical dan po sestanku, pa naj bi dejal, da ne prenese pritiskov ptujskega župana in MO Ptuj, zato bo odšel iz Komunalnega podjetja.
Po najnovejših informacijah, prejeli smo jih tik pred zaključkom redakcije, Franc Dover s 1. oktobrom zapušča Komunalno podjetje. V prvi fazi bo vodenje podjetja, do imenovanja novega direktorja, prevzel kar predsednik nadzornega sveta.
MG
Ormož • Občinski proračun bo dobil rebalans
Proračun bodo uskladili z realnim stanjem
Vsakoletni rebalans občinskega proračuna je potreben za uskladitev prihodkov in odhodkov. Letos so bili glavni razlogi zanj sprejetje zakona o uravnoteženju javnih financ, uskladitev prenosa ostanka iz preteklih let, ki je bil ugotovljen po sklepnem računu za leto 2011.
Foto: Viki Ivanuša
Vodja oddelka za finance Mirko Šerod je pripravil rebalans proračuna, ki je za okrog 20 % manjši od veljavnega. V ponedeljek ga bo predstavil občinskemu svetu.
Na oblikovanje rebalansa vpliva tudi to, da je zdaj večinoma že znano, koliko od načrtovanih sredstev bo občina dejansko dobila iz različnih razpisov. Ker se končuje večina investicij, se lahko uskladijo planirane in dejanske vrednosti teh. Proračun je bil prvotno načrtovan v višini 21,400.000 evrov, z rebalansom pa se zmanjšuje na 17,100.000 ali za 4,3 milijona Vodja občinskih financ Mirko Šerod je na vprašanje, zakaj je razlika tako velika, povedal, da je to običajno, saj so že ob načrtovanju za nekatere projekte vedeli, da jih najverjetneje ne bodo mogli realizirati, oziroma je bila njihova realizacija odvisna od odobritve sredstev. Vendar če hočejo prijaviti projekt na javni razpis, morajo imeti občine v proračunu zagotovljena sredstva. Pri projektu Cerop pa razvoj dogodkov ni odvisen le od Občine Ormož, saj gre za skupni projekt z Mestno občino Maribor.
Največji projekt, ki je zah-
teval rebalans, je vodovod na območju Drave (1,5 milijona evra), kjer je občina sicer dobila sklep države, da bo sofinancirala projekt, vendar se zaradi številnih potrebnih postopkov realizacija premika v leto 2013. Februarja se je občina z dvema projektoma prijavila na ukrep 322 - razvoj vasi in podeželja, vendar ni bila uspešna. Tako bodo za izgradnjo komunalne infra-
strukture na Kogu (500.000 evrov) v prihodnosti morali najti druge vire, prav tako bo izpadlo sofinanciranje obnove vaško-gasilskega doma pri Veliki Nedelji, za kar je bilo načrtovano 265.000 evrov. Dvoletni projekt izgradnje kanalizacije na vodovarstvenem območju (440.000 evrov) je bil premaknjen na naslednji razpis, na katerega se morajo občine prijaviti do konca leta,
gradnja pa bi se začela prihodnje leto. Nekoliko so se spremenile tudi številke pri izgradnji cest. Končujeta se gradnji športnih objektov, kjer je v Ivanjkovcih zmanjšanje vrednosti investicije za 85.000, pri Miklavžu pa za 116.000 evrov. Občina je načrtovala tudi obnovitvena dela v knjižnici (130.000 evrov), a letos ni bilo vsakoletnega razpisa za to. Zmanjšale so se tudi obveznosti občine do vrtcev, in sicer za kar 155.000 evrov, kar je posledica zakona o uravnoteženju javnih financ.
Ob rebalansu v proračun niso umestili večjih novih projektov, ker je do konca leta premalo časa za njihovo realizacijo. So pa namenili 11.000 evrov za manjša popravila pri treh gasilskih domovih: PGD Žerovinci, PGD Ormož in PGD Bresnica. Občina bo za službene potrebe kupila novo vozilo (10.000 evrov), saj je zdajšnje staro 13 let. Ker bo manj investicij, se zmanjša tudi načrtovano zadolževanje.
Viki Ivanusa
Ptuj • Deveti Sejem prostega časa
Kako kakovostno preživeti prosti čas
Čeprav je bil letošnji Sejem prostega časa predviden za 1. september, so ga organizatorji zaradi slabega vremena izpeljali šele prejšnjo soboto. Tokrat je vse steklo po načrtih, več kot zadovoljiv pa je bil odziv tako predstavnikov organizacij kot obiskovalcev.
Deveto leto zapored je Novi trg na Ptuju (pred Blagovnico) prizorišče Sejma prostega časa. Center interesnih dejavnosti Ptuj projekt v začetku septembra organizira z namenom, da bi mladim ter staršem in njihovim otrokom ponudil možnost spoznavanja in vpogleda v dejavnosti različnih nevladnih in javnih organizacij, ki delujejo na Ptuju in širše.
»Prosti čas v našem življenju postaja vedno bolj dragocena vrednota, zato ni nepomembno, kako ga preživimo. To je treba upoštevati zlasti pri otrocih in mladih, saj pozitiven način preživljanja prostega časa pomembno vpliva na zdrav telesni in duhovni razvoj mladega človeka, pri čemer imajo starši še posebno pomembno vlogo,« pojasnjuje Jure Šarman, vodja projekta.
Letos se je prestavilo 21 organizacij s področja kulture, športa, rekreacije, izobraževanja, socialne, preventive in drugih dejavnosti.
Kot pojasnjujejo organizatorji, namen sejma ni prodaja, ampak informiranje javnosti o kakovostni ponudbi progra-
mov v našem mestu. Obiskovalci so lahko spoznali raznoliko paleto dejavnosti. Predstavili so se: Ars Vitae, Center interesnih dejavnosti Ptuj, Center za socialno delo Ptuj, Dijaški dom Ptuj, Društvo Čar griča, Društvo prijateljev mladine Ptuj, Judo klub Drava Ptuj, Klub tajskega boksa Muay-Tha Gym Ptuj, Lidija Plešivčnik, s. p., Plesna družina Gea, Faceforce, d. o. o., Ljudska univerza Ptuj, Mestno gledališče Ptuj, Plesni
klub Mainstream, Plezalni klub 6b Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Plesni center Mambo, Rekreacijsko-ustvarjalno društvo Eleja, Športno kinološko društvo Canis, Zavod RS za zaposlovanje - Območna služba Ptuj ter Center za informiranje in poklicno svetovanje.
Da so sejmi oblika predstavitve, ki je blizu vsem tistim, ki iščejo takšno ali drugačno obliko preživljanja prostega
časa, dokazuje tudi dober odziv. Tudi letos se je namreč sejma udeležilo veliko mladih in starejših, ki želijo kakovostno preživeti proste ure in jih posedanje pred televizijo ne prepriča. Kljub trgatvam je bilo na Novem trgu veliko vedoželjne-žev, ki so si priskrbeli različne informacije o delu kar 21 organizacij. Sami pa se bodo odločili, ali se bodo kateri priključili in kaj bodo izbrali.
Dženana Kmetec
Od tod in tam
Ptuj • Menedžerji darovali kri
Foto: Črtomir Goznik
Od 27. do 31. avgusta je potekal letošnji menedžer-ski teden Daruj energijo za življenje. To so tudi dnevi, ko v Sloveniji najbolj primanjkuje krvi. Združenje Manager Slovenije je lani na pobudo mladih menedžerjev prvič izvedlo krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo 200 menedžerjev. Letos so jo ponovili. Da bi tudi letošnja akcija imela kar najširši odziv med slovenskimi menedžerji, so imenovali 19 ambasadorjev akcije. Ptujski ambasador je bil izvršni direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Vloga ambasadorja ni samo v tem, da daruje kri, ampak da v svojem okolju spodbuja k čim večjemu darovanju krvi, je povedal Klasinc. Z enkratnim darovanjem krvi se njegovo amba-sadorstvo ni končalo, to poslanstvo nadaljuje, saj želi, da bi se podobnih akcij v bodoče udeležilo še več ptujskih menedžerjev. Letos jih je sodelovalo 12. Sam je prvič daroval kri že med služenjem vojaškega roka.
MG
Ptuj • Prvi dan zdravja Sanolaborja
Foto: Črtomir Goznik
Sanolabor oziroma njegova prodajalna v ptujski bolnišnici je 14. septembra na Novem trgu na Ptuju pripravila Dan zdravja s številnimi stojnicami, da bi približali svojo ponudbo občanom in obiskovalcem Ptuja. K sodelovanju so povabili veliko število svojih dobaviteljev ter pripravili pestro ponudbo in izbor izdelkov za zdravje in dobro počutje. Dan zdravja je privabil številne obiskovalce, še posebej je bilo veliko tistih, ki so se odločili za brezplačno merjenje holesterola, trigliceridov in sladkorja. K sodelovanju so povabili tudi Društvo diabetikov Ptuj in Društvo za srce in ožilje Maribor. Petkov Dan zdravja Sanolaborja na Ptuju je bil prvi te vrste, a kot je povedala Edita Mahič, direktorica prodajalne Sanolabor v ptujski bolnišnici, ni bil zadnji. Sodeč po odzivu ljudi, so se pravilno odločili, saj nasvetov za zdravo življenje ni nikoli preveč.
MG
Markovci • Poslovni objekt zaživel
Foto: MZ
Gradnja novega poslovno-stanovanjskega objekta v Markovcih gre h koncu. V petek, 14. septembra, so v njem odprli prvi poslovni prostor - nov gostinski lokal, bar Pri oračih. Prijeten in sodobno opremljen lokal je urejen na sto kvadratnih metrih pokritih površin, 30 kvadratnih metrov pa je tudi terase. Nosilca gostinske dejavnosti sta mlada podjetnika Andrej Janžekovič in Gregor Bezjak. V baru sta redno zaposlitev dobili dve natakarici. Petkovega slovesnega odprtja se je udeležil tudi župan Milan Ga-brovec in v družbi investitorja, direktorja podjetja MCK Franca Janžekoviča, ter obeh najemnikov lokala slavnostno prerezal trak. Danes pa v novem objektu odpirajo tudi poslovalnico Deželne banke Slovenije in prodajalno z živilskim blagom - Mercatorjevo franšizo, ki jo upravlja Kmetijska zadruga Ptuj.
MZ
Ormož • Blagoslovili nov pastoralni dom
Svet je majhen
Končno, končno, končno!
Pred dnevi so me klicali s številnih radijskih postaj, da bi komentiral dogajanja oziroma sporočila, ki so prihajala iz Bruslja. Pri vsakem intervjuju sem poudaril le tri besede: končno, končno, končno! Predsednik EU-komisije je končno spregovoril nekaj pametnega. Guverner Evropske centralne banke je končno sprejel nekaj dokončnih odločitev. Po skoraj dveh letih brezvladja iz evropskih ustanov se Unija vrača na parket mednarodne politike.
Predsednik komisije je opozoril, da Unija potrebuje pot proti večji federativni ureditvi, kar pomeni, da je treba delati majhne korake v smeri večje politične povezanosti. Mario Draghi pa je dokončno, definitivno, sprejel pravilo, da ECB na trgu lahko kupuje neomejeno vsoto obveznic držav v težavah. Mario Draghi, glavni evropski bankir, se je končno odločil. Predsednik Evropske centralne banke je potegnil odločno potezo in mogoče rešil celinski politični projekt za nekaj let. Vsi tisti, ki so v zadnjih mesecih brali njegova uradna poročila in stališča, so začutili zmedenost in neodločnost, ki je vladala v institucijah EU. Človek z minimalno ekonomsko kulturo se je lahko le spraševal, ali je Draghi primeren za pozicijo, ki jo zaseda. Dokumenti so si vsak drugi dan nasprotovali. Vendar danes vse kaže, da svetloba na koncu predora le obstaja.
Ne glede na močno nasprotovanje Nemčije, ki se ne želi oddaljiti odpravil delovanja ECB-ja, ki jih je izsilila v devetdesetih letih tako, da je prelila v statut ECB pravilnik Bundesbanke in nas vse vezala le na boj proti inflaciji - torej na zategovanje pasu -, je Mario Draghi z omenjenim varovalnim mehanizmom začrtal pot, s katero bo centralna banka sporočala finančnemu špekulativnemu svetu, ki nas že dve leti drži v šahu, da stoji za evrom in da bo naredila vse, kar je v njeni moči, da obdrži stabilnost sistema ter znosne razmere za tiste države evroob-močja, ki bi se znašle pod povečanim pritiskom.
Ne moremo še govoriti o normalni centralni banki, ampak smo od samega začetka krize pisali, da so takšne odločitve nujno potrebne in da se bodo napadi na našo skupno valuto umirili le v trenutku, ko bo prišlo iz Fran-kfurta in Bruslja jasno sporočilo, da ECB stoji za evrom z »vsemi topovi«. Končno smo na dobri poti. Sama možnost, da je centralna banka pripravljena odgovoriti na špekulativne napade, v finančnem svetu takšne načrte odvrže. Kapital ne mara tveganja. Kapital sledi zagotovljenemu dobičku.
Zgodovinski odločitvi Marija Draghija je nekaj dni kasneje sledil Barrosov dokument komplementarnega značaja o nujnosti večje politične povezave in skupnega bančnega sistema. Ta Draghijevi potezi dodeli še plat politične suverenosti. Unija kaže znake revitalizacije in novega zagona. Dve leti smo morali čakati, da je zdrava pamet, o kateri smo velikokrat pisali prav v tej kolumni, srečala voditelje v Bruslju. Dve leti zamude in gasilskega pristopa reševanja gospodarske krize sta nas stali ogromno denarja in znatno znižanje blaginje. Nekdo bi v resnici moral za vse to odgovarjati!
Nemci sicer še vedno nasprotujejo, sklicujejo se na ustavno sodišče, na javne profesorske debate po časopisih, na obračunavanje v parlamentu, ampak to je le predstava za notranjepolitično rabo. Merklova je morala popustiti, če ni želela ostati popolnoma izolirana na mednarodnem odru, in mi Slovenci zdaj lahko resnično malce zadihamo. Zakaj? Ker bodo od tega trenutka mednarodni napadi na evro manj verjetni, zagotovo pa manj uničujoči, kar nam zagotovi, da se lahko ukvarjamo s svojimi financami z manjšim pritiskom, mirneje. Zdaj lahko mislimo le na preoblikovanje svojih financ brez bremena zunanjega napada. Zdaj pa moramo dokazati, kaj znamo.
V nesreči smo imeli neverjetno srečo. Slovenija nikoli ne bi zdržala bremena preoblikovanja javnih financ in sočasno zunanjega napada na lastni dolžniški primanjkljaj, ki se izraža v interesih do državnih obveznic. Nastopil je čas, da sami rešimo in prečistimo Slovenijo in da prepričamo evropske partnerje, da se čim prej skliče veliki politični vrh za evropsko prihodnost in da začnemo oblikovati bodočnost ter dokončno obračunamo z egoizmi, nasprotovanji in populizmi, ki so nas skoraj pripeljali do kolapsa!
Laris Gaiser
Foto: Viki Ivanuša
Številni Ormožani so se pridružili slovesnosti in si ogledali nove prostore.
Dom bo služil vernikom in kraju
V nedeljo po 10. maši je pred skoraj dokončanim pastoralnim domom sv. Jurija potekala slovesnost, na kateri je veliki mojster križniškega reda dr. Bruno Platter z Dunaja blagoslovil objekt. Ob tej priložnosti so veroučenci pripravili lep in raznolik kulturni program, zapel pa je tudi cerkveni zbor v spremljavi trobilnega orkestra Glasbene šole Ormož. Dogodka so se udeležili številni verniki in meščani, pridružil pa se je tudi župan Alojz Sok.
Na slovesnosti smo lahko slišali, da zaradi spleta okoliščin ni bilo priložnosti za blagoslov temeljnega kamna, tako da je bila sedaj priložnost za blagoslov nečesa veliko večjega. Dom sicer še ni dokončan, saj za dokončanje učilnic manjka še okrog 115.000 evrov, ki se jih Ormo-žani nadejajo dobiti z Dunaja. Veliki mojster dr. Platter je župniji naklonjen:
„Menim, da je to pomemben projekt za župnijo in ves kraj, saj kaže na to, da je tu poleg cerkve prostor, kjer delujejo in se srečujejo različne skupine. Najvažnejše pa je, da se lahko tukaj izvaja tudi verouk. Križniškemu redu se zdi zelo pomembno, da se pri tem projektu angažira in pomaga župniji pri dokončanju objekta. Kot veste, časi niso najboljši, zato bo za dokončanje objekta potrebno še nekaj časa, ampak upam, da bo mogoče ta lepi pastoralni dom čim prej končati."
Dr. Bruno Platter je Ormož tokrat uradno obiskal prvič, čeprav je seveda bil tukaj na neuradnih obiskih že večkrat. Povedal je, da se je zelo razveselil svete maše, prisrčnega sprejema in slovesnosti, ki je sledila. S patrom Dragom Avsenakom se redno srečuje, saj je ta član generalnega sveta, ki sestankuje vsaka dva meseca in sprejema najpomembnejše odločitve. Province križniškega reda so razen v Sloveniji še na Češkem, Slovaškem, v Avstriji, Italiji in Nemčiji.
Pastoralni dom bo služil za verski pouk, za srečevanje staršev, za mladino, pevske vaje, starejše in bolne, za organiziranje oratorijev in delavnic ter različne nastope, prostor pa bo tudi za Karitas, ki je v župniji zelo dejaven.
Red z bogato zgodovino
Nastanek nemškega viteškega red, kakor križnike tudi imenujejo, sega v tretjo križarsko vojno v čas med obleganje trdnjave v Ako-nu (Akka v Izraelu), ko so v vojaškem taboru, ki so mu muslimani zaprli dovoz hrane in pitne vode, začele razsajati kužne bolezni. Takrat je nekaj trgovcev iz Bremna in Liibecka postavilo zasilna zavetišča, v katerih so skrbeli za bolne in ranjene. Tako je nastala karitativna bratovščina in iz nje viteški red, ki ga
je v začetku leta 1199 potrdil papež Inocent III. Leta 1205 mu je podelil tudi redovno oblačilo - habit: bel plašč s črnim križem. Po padcu Ako-na je bil sedež reda preseljen v Evropo, nekaj časa je bil v Benetkah, nato na Poljskem in v Nemčiji, po letu 1809 pa na Dunaju.
V Evropi so se križniki posvetili karitativni in dušni oskrbi prebivalstva, postali pa so tudi veliki zemljiški posestniki. Pomagali so pri obrambi, kolonizaciji in pokristjanjevanju v različnih delih Evrope. Vojaška moč reda je bila zlomljena 1410 v bitki pri Tannenbergu, čemur je sledila izguba številnih ozemelj. Red je preživel pod zaščito Habsburžanov in 1840 je bila slovesno razglašena obnova reda, v katerem je v nadaljevanju ponovno ožive-
la tudi ženska veja - križniške sestre, ki so skrbele za nego in strežbo bolnikov v bolnišnicah in zavetiščih.
Po končani 1. svetovni vojni in nastanku novih držav je se je red znašel v kočljivem položaju, saj kot laični red ni imel prihodnosti, na Češkem in v Jugoslaviji mu je grozila ukinitev in konfiskacija imetja. Zato je leta 1923 odstopil zadnji viteški veliki mojster neduhovnik, nadvojvoda Evgen, na njegovo mesto pa je prišel brnski škof Norbert Klein. Leta 1929 so sprejeli nova pravila in postali duhovniški oziroma kleriški red, njihovo vodstvo pa so prevzeli v duhovnike posvečeni redovni bratje.
Polno ime nemškega viteškega reda je red bratov in sester nemške hiše sv. Marije v Jeruzalemu, v vsakdanjem
Foto: Viki Ivanuša
Veliki mojster križniškega reda dr. Bruno Platter je blagoslovil pastoralni dom sv. Jurija, ob njem prior Janko Štampar in pater Drago Avsenak.
jeziku pa se imenujejo kar križniki, križniški viteški red ali nemški red. Uradni naziv je Deutscher Orden, v slovenščini pa križniški red. Člani reda so bratje duhovniki, bratje laiki, sestre redovnice in familiarji.
Danes križniki na Štajerskem in v Beli krajini
V Slovenijo so križniki prišli že v 13. stoletju, ko so ustanovili postojanke pri Veliki Nedelji, v Ormožu, Središču ob Dravi in Jeruzalemu pri Miklavžu. Križniške komende (redovne hiše s posestjo) so nastajale v urbanih središčih ob glavnih tranzitnih cestah. V Ormožu je bila leta 1899 ustanovljena redovno bolnišnica, ki je takrat z 32 posteljami veljala za eno najmodernejših.
Slovenska provinca se je osamosvojila leta 1917. Do druge svetovne vojne so križniki vodili bolnišnico v Ormožu, dom za onemogle v Muretincih pri Ptuju in Mediki, dom za vajence v Ljubljani in dijaški konvikt v Križankah, skrbeli pa so tudi za dušno pastirstvo v devetih župnijah. Med drugo svetovno vojno so pregnali vse redovnike s Štajerske, več jih je bilo tudi pobitih in zaplenili so jim premoženje. Po 2. svetovni vojni se je končalo tudi delovanje križniškega reda v Ljubljani.
Danes deluje v Sloveniji devet križniških župnij: štiri na Štajerskem in pet v Beli krajini.
Viki Ivanuša
Sp. Podravje • Križi in težave vinogradnikov
Kam vodi nižanje količin in odkupnih cen grozdja?
„Odkupne cene grozdja, ki ga dobavljamo Ptujski kleti, konstantno padajo že več let. Podatek, da so ostale približno na lanski ravni oziroma da so se pri nekaterih sortah nekoliko povišale, pri nekaterih pa malo znižale, je netočen, saj so se zvišale za en cent le pri štirih sortah, pri vseh drugih pa so se znižale za precej več kot en cent," so se na članek o letošnji trgatvi in odkupu grozdja v Ptujski kleti odzvali nekateri vinogradniki.
Po ceniku, ki velja za odkup grozdja v Ptujski kleti, se je za letošnjo trgatev dejansko dvignila odkupna cena za en cent po kilogramu (z 0,59 na 0,60 centa) za sorte rumeni muškat, sauvignon, traminec in dišeči traminec. To so hkrati tudi najvišje možne odkupne cene za kilogram grozdja. Enaka odkupna cena kot lani (0,51 centa) velja za muškat otonel in ranfol, za vse ostale sorte grozdja pa je bila cena znižana v povprečju za 10 odstotkov za bele sorte. Pri rdečih sortah grozdja je padec cen večji: žametno črnino je lani Ptujska klet še odkupovala po 0,41 centa za kilogram, letos pa po 0,33 centa. Za modro frankinjo so pridelovalci lani dobili 0,51 centa, letos pa 0,41 centa, enaka znižanja so doletela še sorti modri burgundec in gamay beaujolais. Za sorto zweigelt pa je lani veljala cena 0,45 centa, letos pa 0,41 centa. Seveda vse cene veljajo za prvi kakovostni razred grozdja, v ostalih dveh razredih so cene še nižje.
Najnižja odkupna cena za prvi kakovostni razred grozdja velja za mešano belo grozdje, in sicer 0,24 centa po kilogramu, med najnižjimi odkupnimi cenami v prvem kakovostnem razredu pa so še šipon (0,33 centa) ter laški rizling in rizvanec (0,36 centa).
Poleg za vinogradnike prenizkih odkupnih cen prvovrstnega grozdja dobivajo plačilo za prodano grozdje v 14 obrokih, pri čemer naj bi bil prvi obrok izplačan januarja, a
Rdeče grozdje, ki so ga v Ptujsko klet pripeljali s Perutnininimi tovornjaki iz Srbije (na posnetku), bodo v kleti po besedah direktorja Alojza Erlača ločeno obdelali in nato ustekleničili za poslovnega partnerja pod njegovo blagovno znamko.
se je letos (za plačilo lani oddanega grozdja) zamaknil za tri mesece in so prva izplačila prejeli šele aprila. Kot pravijo, pa so vsaj plačila potem redna in Ptujske klet pri tem ne zamuja. Prav tako za grozdje izjemne kvalitete dodajajo vinogradnikom do 10 odstotkov dodatnega plačila, ki se poračunava ob vsakem izplačanem obroku.
Novost letošnjega leta so tudi omejene količine posameznih sort grozdja, ki jih Ptujski kleti lahko proda posamezni vinogradnik. Vsak vinogradnik je tako prejel aneks k pogodbi, v kateri mu točno
piše, koliko kilogramov grozdja posamezne sorte iz svojega vinograda lahko pripelje na odkupno mesto Ptujske kleti. Iz določene kvote grozdja so si tako vinogradniki lahko tudi preračunali obremenitev na posamezni trs; po IVG sicer velja, da je lahko na enem trsu do največ 3 kilograme grozdja, po aneksu Ptujske kleti za odkup pa so te količine manjše, tudi samo do enega kilograma, sicer pa različne od vinogradnika do vinogradnika. S presežkom grozdja, ki ga kooperanti pridelajo, lahko počnejo, kar jih je volja ...
Ptujska klet prideluje vina tudi za zunanje naročnike
Največje omejitve glede odkupa količine naj bi se uvedle pri rdečem grozdju; zakaj kooperanti niti ne vedo natančno, menijo pa, da zato, ker se pač rdeča vina ne prodajajo tako dobro kot bela; omejitev oz. zmanjšanje količine so tudi sprejeli in se z njim strinjali. Precej revolta pa je v tem kontekstu povzročil Perutninin tovornjak, ki je v Ptujsko klet pripeljal veliko količino rdečega grozdja iz Srbije. O tem, kaj
se dogaja in zakaj odkup domačega rdečega grozdja močno omejujejo, po drugi strani pa ga uvažajo iz Srbije, je na naše vprašanje direktor Ptujske kleti Alojz Erlač povedal:
„Ptujska klet je v zadnjih desetih letih intenzivno investirala v tehnološki razvoj, kar so prepoznali tudi izven meja. Skupaj s strokovnim znanjem svojih kletarjev svojo vrhunsko tehnologijo tržimo, kar pomeni, da za naročnike lahko izvajamo tudi uslužnostno kle-tarjenje. V zadnjih letih smo tovrstne storitve izvajali za več naročnikov iz drugih držav, kar je poseben način izvoza našega znanja. To pomeni, da nam vinogradniki ali vinarji dostavijo grozdje, mi pa ga v tehnološkem centru obdelamo in donegujemo v vino skladno z našimi kakovostnimi zahtevami. Po zaključenem procesu ga ustekleničimo in predamo nazaj lastnikom, ki vina potem tržijo pod okriljem svoje blagovne znamke, način logističnih rešitev pa ureja vsak naročnik sam. Sicer pa Ptujska klet za donegovanje vin pullus, haložan in pinky chick grozdje odkupuje le od svojih kooperantov."
Ptujska klet je torej postala tudi storitveni izvajalec za druge naročnike na vinskem trgu in tudi v konkretnem opisanem primeru je šlo prav za to; v kleti bodo tako za partnerja iz Srbije donegovali vino zanj, povsem ločeno od negovanja ostalih znamk vina Ptujske kleti. Vsaj tako je razumeti odgovor direktorja Erlača.
Vinogradniki, kooperanti

Prodajalna Videm | Prodajalna Majšperk J Prodajalna Podlehnik
AVx><$s
PONUDBA V PRODAJALNAH ŽERAK
0
¿JÉ
ŽJ
Ptujske kleti, ne vidijo nič kaj lepe prihodnosti; pogodbe, ki so jih za odkup grozdja v začetku letošnjega leta podpisali s Ptujsko kletjo, nimajo več klavzule o petletnem obveznem sodelovanju, pač pa le člen, po katerem lahko en ali drugi pogodbenik odpovesta sodelovanje s triletnim rokom, v katerem se zmanjšujejo količine oddanega oziroma prevzetega grozdja (vsako leto nekaj). Dejstvo je, da je večina vinogradnikov že starejših in so veliko bližje upokojevanju kot ohranjanju ali celo širjenju svoje dejavnosti. Podobno velja tudi za njihove vinograde ... Tiste nekaj mlajše , ki jih danes zelo skrbi, kako bodo preživeli z vinogradništvom, pa ob tem, da jim Ptujska klet lahko kadarkoli odpove sodelovanje oz. odkup grozdja s triletnim rokom zmanjšanega prevzema oziroma še nadalje zmanjšuje cene in odkupne količine, pestijo tudi druge težave - od sprememb kmetijske politike naprej, ki naj bi leta 2015 ukinila plačila za integrirano pridelavo, itd. Sprašujejo se tudi, kje se bo končala politika nižanja odkupnih cen, ki je sicer prisotna povsod, ne le v Ptujski kleti. Menijo namreč (tako kot tudi ostali pridelovalci v ostalih kmetijskih panogah), da so razlike v maloprodajnih cenah vin in odkupni ceni grozdja absolutno prevelike:
„Cene vina se v zadnjih letih niso nižale, ampak višale, cene grozdja pa konstantno padajo. Poglejmo, recimo, buteljko sauvignona; gre za 0,75 litra vina, za katerega se je porabil dober kilogram grozdja. Če vzamemo odkupno ceno za sauvignon prve kvalitete, ta znaša danes 60 centov za kilogram, tudi če se porabi za buteljko kilogram in pol, je to največ 90 centov. Buteljka vina sauvignon pa stane dobrih 12 evrov ... Kdo tukaj služi največ, ali trgovec ali proizvajalec vina, ne vemo, vemo pa, da daleč najmanj vinogradniki."
Enako trdijo tudi ostali kmetje, od pridelovalcev pšenice do prašičerejcev. Kodeks dobrih poslovnih praks, ki naj bi reševal cenovna razmerja med deležniki v agroživilstvu, pa je ostal na papirju ...
SM
SVINJSKA REBRA	■ PREKAJENA
S KOŽO	| kg J ZADNJA KRAČA	€ | kg
KISLA SMETANA 400G, Pomurske mlekarne
€ | kos
Foto: SM
Cirkulane • Končuje se največja naložba
Dvorana končana, prizidek na papirju
Prav v teh dneh so se končala še zadnja dela v veliki večnamenski dvorani ob šoli v središču Občine Cirkulane. Naložba se po besedah župana Janeza Jurgca kljub nekaj aneksom in spremembam ni podražila, tako da ostaja vrednost dvorane okoli dveh milijonov evrov.
Večino denarja za dvorano je občina pridobila s kandidaturo na lanskem pozivu regionalnih razvojnih programov (RRP). Dela so tekla v načrtovanem časovnem planu, med naknadnimi spremembami pa je bila dodatna akustična oprema in povečanje debeline fasadne izolacije z osmih na 20 centimetrov.
Toda medtem ko je dvorana uspešno spravljena „pod streho", je precej drugačno stanje s prizidkom, v katerem naj bi se uredila vsa potrebna tehnologija za ogrevanje z lesno biomaso, ki bi zadoščalo za vse javne objekte v centru občine (vrtec, stara in nova dvorana, šola ter občinska stavba). Kot je znano, je namreč večina svetnikov na predpoletni seji zavrnila predlog župana, da bi se s projektom izgradnje prizidka, v katerem naj bi delovala tudi 500-kilovatna peč, prijavili na letošnji šesti poziv RRP. V blagajni RRP je namreč za občino Cirkulane ostalo še slabih 310.000 evrov, ki jih lahko porabi le za točno določene projekte. Skupno naj bi sicer celoten prizidek z ostalo in-
frastrukturo po oceni projektanta zahteval slabih 600.000 evrov, vendar je župan Jurgec mnenja, da bi razpis za izvajalca del, če bi ga občina lahko izvedla, gotovo pokazal, da bi se dela lahko opravila kar precej ceneje.
Nova dvorana pozimi zaradi mraza zaprta?
Kakorkoli, skupina svetnikov je prijavo projekta na RRP zavrnila z več nasprotnimi stališči; od tega, da je lokacija za takšen objekt neprimerna, do tega, da naj za sistem daljinskega ogrevanja z biomaso poskrbi koncesionar v celoti in naj se v sistem vključijo še gospodinjstva v centru občine, zato bi pa morala biti tudi večja moč planiranega kotla, vsaj en megavat.
Ker s projektom občina torej ni mogla na poziv RRP, je župan poleti objavil razpis za koncesionarja, na katerega pa se ni javil niti en sam samcat interesent ... Jurgec je ob tem povedal, da ga v času objave
Nova večnamenska dvorana ob šoli je dokončana, žal pa je ostalo dobesedno na papirju njeno ogrevanje, zato je vprašanje, ali ne bo čez zimo ostala zaprta.
razpisa nihče ni niti poklical: „Niti dva potencialna interesenta, ki sta se prej še zanimala za ta projekt, se nista oglasila."
Tako je projekt izgradnje prizidka ostal dobesedno na papirju, težava pa ni le v tem, ampak se zdaj pred vodstvo občine postavlja še vprašanje, kako sploh ogrevati večnamensko dvorano: „Kotlovnica
Ptuj • Država za gradove ne skrbi
z dvema kotloma z močjo 200 kilovatov v šoli namreč ne zadošča za ogrevanje šole in pri-zidane dvorane; potrebnih bi bilo vsaj 350 kilovatov. Tako se bo letos najverjetneje zgodilo, da bo dvorana ogrevana le minimalno, toliko, da ne pride do poškodb zaradi prenizkih temperatur oziroma zmrzovanja. To pa po drugi strani pomeni,
Za en dan je turniški grad zaživel!
V soboto je turniški grad vsaj za en dan dobil neko vsebino. Smela ideja, da se tam organizira nevsakdanja kulturna prireditev, ki so jo spremljali tudi športne igre in druženje na prostem, je privabila veliko tistih, ki si želijo, da bi grad Turnišče po 30 letih vendarle ponovno zaživel.
Čeprav so v zadnjih mesecih bili narejeni nekateri koraki k revitalizaciji turniškega posestva in gradu, prepotrebnih 5 milijonov ni na vidiku. Toliko naj bi namreč potrebovali za celovito obnovo grajskega kompleksa. Tako objekt sam kot posestvo nudijo nešteto možnosti, a denarja ni videti. Devet tisoč kvadratnih metrov površin v gradu tako propada
že 30 let.
Med prvimi pobudniki za oživitev kompleksa je režiser Samo M. Strelec, ki se zavzema za to, da grad ponudi streho nad glavo tudi kulturnikom. Prepričan je, da ponuja veliko možnosti, ki se (zaenkrat) lahko izkoristijo tudi brez velikega finančnega vložka. Da takšni in drugačni posveti, pisma o nameri in
podobno ne bi ostali le mrtva točka na papirju, pa je zavihal rokave in organiziral kulturno prireditev.
Sobotno srečanje je tako postavil na dvorišče gradu Turnišče, poimenoval pa jo je "Na tuji zemlji". „Želimo si, da bi grad in okolica čim prej oživela. S čim primernejšimi vse-binarni. Ena takih vsebin naj bi bila tudi preprosto druženje,"
Turniški grad je vsaj za en dan zaživel.
je med drugim svojo odločitev, da za prizorišče izbere ravno turniški grad, podkrepil Strelec. In kot kaže, ima pri tem veliko somišljenikov. Grad je namreč v soboto popoldan bil veliko bolj živ kot sicer. Na dvorišču so bile razprostrte odeje, ljudje so se družili, uživali v glasbi, predavanjih, projekciji dokumentarnega filma ...
"V dobrem letu se mi je pri zgodbi 'Turnišče' pridružilo kar nekaj somišljenikov, ki postajajo tudi so-delujoči! Zakaj naslov Na tuji zemlji? - Nekdo mi je rekel, da sem vsiljivec, ki hodi po tuji zemlji. A ker je ta zemlja od države, in ker sem tudi jaz državljan te države, je to torej tudi malo moja, tvoja, njegova ... zemlja. Za svoje pa lahko poskrbimo sami vsaj tako dobro - slabo bi bila ustreznejša beseda -, kot že 30 let (ne) skrbi država; v tem je tudi ena od poant srečanja," pojasnjuje Strelec, ki je še enkrat dokazal, da nam ni treba zgolj čakati križem rok. Denar seveda je pomemben, a tudi z idejami lahko storimo korak naprej. Dokler grad ne bo obnovljen, se bo enostavno treba znajti po svoje.
Dzenana Kmetec
da dvorane pozimi kljub pridobljenemu uporabnemu dovoljenju, če ne najdemo kakšne drugačne rešitve, ne bo možno uporabljati."
Jurgec ob teh informacijah ne skriva razočaranja in jeze: „Osebno sem predvideval, da koncesionarja, ki bi s svojim vložkom zgradil vso potrebno infrastrukturo za daljinski sistem ogrevanja z biomaso, ne bo. Časi so namreč krizni, investitor pa bi v tem primeru čakal na dobiček, če bi ga sploh dočakal, najmanj 10 ali 15 let. Poleg tega je tudi dejstvo, pred katerim nima smisla zatiskati oči, da imajo v centru občine skoraj vsa gospodinjstva oziroma hiše že urejeno ogrevanje bodisi na svoj les bodisi na toplotne črpalke in jim priključitev na takšen skupni sistem ne more biti zanimiva niti jim ne more predstavljati cenejše rešitve. Na vse to sem opozarjal svetnike, a so vztrajali pri tem, naj ves sistem financira neki investitor in da naj si ta zagotovi tudi priključitev ostalih gospodinjstev." Župan Janez Jurgec je ob tem še prepričan, da če bi občina sama zagotovila potrebno energetsko infrastrukturo, bi veliko lažje in skoraj gotovo našla partnerja, ki bi bil pripravljen ta sistem vzdrževati in oskrbovati v okviru javno-zasebnega partnerstva.
Bodo dokončno izgubili 310.000 evrov?
Tudi v primeru, če bi se občinski svetniki glede na zanko, v katero se je zdaj ujela njihova občina, odločili, da naj prizidek s kompletno tehnologijo in cevnim razvodom vendarle zgradi občine preko prijave na razpis RRP (kar je še vedno možno), pa je župan Janez Jur-gec glede te možnosti hudo skeptičen:
„Sicer je res, da je ta projekt uvrščen v plan regionalnih naložb, vendar je zdaj težava v tem, da so naši svetniki zelo glasno in kar naprej govorili o kurilnici, tako da je to poimenovanje prišlo v javnost in v medije, pa tudi do odgovornih za razdeljevanje regijskega razvojnega denarja, kjer so nas jasno opozorili, da se kurilnica ne more sofinancirati iz RRP. Tako sem osebno zdaj zelo skeptičen, ali bi nam ta denar odobrili za naš projekt. Žal pa drugega primernega projekta, ki bi ga lahko še prijavili letos ali naslednje leto, nimamo. Pripravljen je le projekt izgradnje kanalizacije in čistilne naprave v Dolanah, a je ta ocenjen na skoraj milijon evrov, kar pomeni, da bi ob denarju iz RRP morali iz občinske blagajne dodati še 700.000 evrov. To pa
je za naš proračun absolutno previsok znesek!"
Tudi za pripravo kakršnegakoli drugega projekta, s katerim bi morda še lahko kandidirali za preostalih 310.000 evrov razvojnega denarja, je po županovih besedah premalo možnosti in časa: „Gre za to, da na RRP lahko prijavljamo le občinske projekte z gradbenim dovoljenjem. Razmišljali smo tudi o urejanju obrtne cone, ki bi našim obrtnikom prišla prav, a žal še vedno nimamo niti potrjenega občinskega prostorskega načrta, kaj šele da bi kupili zemljo in pridobili gradbeno dovoljenje. Enostavno povedano, glede na omejitve in kriterije, ki so postavljeni za rabo denarja iz RRP, nimamo in ne moremo pripraviti več nobenega primernega projekta ... "
Brez razpisnega
denarja le še kak meter asfalta
Modernizacije cest, ki so rakasta rana vseh haloških občin, tudi Cirkulan, pa se iz RRP ne smejo in ne morejo (več) sofinancirati. Edini letošnji razpis, ki je to omogočal, je bil januarja objavljeni razpis kmetijskega ministrstva, ukrep 322, kamor je občina Cirkulane tudi prijavila modernizacijo ceste Le-vičnik-Brezovec v vrednosti slabih 500.000 evrov. Žal, kot veliko drugih občin je pred nekaj dnevi dobila negativno odločbo, torej državnega sofinanciranja ne bo, s tem pa je propadla tudi načrtovana modernizacija te ceste:
„Zdaj lahko le še upamo, da bo decembra objavljen razpis za Južno mejo, kamor bo morda možno prijaviti cestne projekte, če se kriteriji ne bodo spet spremenili oziroma če razpis sploh bo. Sicer pa se čas naložb za našo občino do nadaljnjega zaključuje. Edino, kar bomo lahko še delali v prihodnjem obdobju, če ne bo sofinanciranja preko razpisov, bo asfaltiranje krajših odsekov cest. Prav ti gramozirani odseki cest bodo tudi naložbena prioriteta naslednjega leta, kar pomeni, da bodo ceste z dotrajano asfaltno prevleko morale počakati, čeprav so morda že potrebne prenove. Žal imamo v občini še dobrih 35 kilometrov gramoziranih cest in te bomo reševali najprej. Vendar kot rečeno, le krajše odseke; za daljše bo vseeno potreben razpisni denar. Če se naši svetniki s prioritetnim asfaltiranjem gramoziranih cest, kar jim bom predlagal tudi s proračunom za naslednje leto, ne bodo strinjali, potem pa ne vem, ali bomo sploh kaj delali ... "
SM
Foto: SM
Foto: CG
Videm • Zakaj se ne gradijo komasacijske ceste in kanalizacija
O projektih, ki čakajo na lepše čase
Že kar nekaj let je v ospredju naložbenih načrtov veliko občin gradnja kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav. Nekatere med njimi omenjeno infrastrukturo bolj ali manj pospešeno gradijo, seveda z velikim deležem evropskega in državnega denarja, spet druge se še vedno bolj kot ne dajejo le s papirnatimi načrti.
Med slednjimi je tudi občina Videm, ki je pred nekaj leti izpadla iz skupnega konzorcija sedmih občin, ki so v prvi fazi sicer uspele zgraditi lep kos kanalizacijske mreže, zatika pa se jim pri drugi fazi. Vendar pa se v Vidmu izgradnji kanalizacije (še) niso odrekli. V planu je namreč izgradnja kanalizacijske mreže v delu Pobrežja in Dravinjskega Vrha in nove čistilne naprave v centru občine. Projekt je ocenjen na 1,85 milijona evrov, približno 700.000 evrov pa nameravajo pridobiti iz poziva regionalnih razvojnih programov (RRP).
Vendar projekta gradnje mreže in čistilne naprave letos še niso prijavili na že junija izdani šesti javni poziv RRP; razlog je v dejstvu, da za prvotno lokacijo oz. parcelo za postavitev čistilne naprave občina ni dobila potrebnega soglasja Inštituta za vode, zato so naknadno spremenili njeno lokacijo, zanjo pa še nimajo urejene potrebne dokumentacije in gradbenega dovoljenja. Brez tega se na poziv ne morejo prijaviti. Zato so „kanalizacijski" projekt z nedavnim rebalansom črtali s postavke v proračunu za letošnje leto. Vodstvo občine sicer upa, da bo gradbeno dovoljenje izdano do novega leta, sicer pa je lahko tudi kakšen mesec kasneje, saj je nove pozive za denar iz RRP še pričakovati v naslednjem letu.
Na RRP so v Vidmu sicer že prijavili projekt komunalne ureditve obrtne cone, ki je ocenjen na dobrih 950.000 evrov, iz razpisa pa si obetajo sofinanciranje v višini 550.000 evrov - seveda od naslednjega leta naprej, saj je vlada že pred časom javno povedala in objavila, da se bo denar iz RRP občinam nakazoval v letih 2013 in 2014.
Pilotski projekt malih čistilnih naprav
Precej bolj inovativno pa so se v Vidmu lotili reševanje problematike gradnje kanalizacijskih sistemov v hribovitem in redkeje poseljenem delu občine, kjer „klasična" gradnja cevovodov med hišami in do skupne čistilne naprave zaradi razdalj in stroškov ni ekonomična. Na razpis IPA Slovenija - Hrvaška 2007-2013, ki povezuje slovenske in hrvaške občine, so namreč prijavili dva pilotska projekta gradnje manjših čistilnih naprav za pet do deset gospodinjstev. Gre za skupen projekt štirih občin; na slovenski strani sodelujeta občini Videm in Poljčane, na hrvaški pa občini Bednja in Le-poglava. Po konceptu razpisa so slovenske občine upravičene do povračila vseh stroškov brez DDV, hrvaškim pa se
Od decembra odvoz odpadkov od vrat do vrat
Videmski občinski svet je na zadnji seji sprejel sklep, da bo izvajalec odvoza odpadkov prvega decembra letos moral začeti odvoz odpadkov od vrat do vrat, kar pomeni, da bodo gospodinjstva (podobno, kot to že opravljajo Javne službe v Mestni občini Ptuj) prejela vreče različnih barv za ločevanje odpadkov doma. S tem nameravajo oziroma želijo razbremeniti zasutost ekoloških otokov, kjer se znajdejo odpadki vseh vrst neločeni, tudi takšni, ki tja ne spadajo, in jih mora čistiti ter odvažati - na stroške občine - občinski režijski obrat.
V Vidmu bodo projekt kanalizacije in nove čistilne naprave lahko prijavili na poziv RRP šele potem, ko bodo dobili gradbeno dovoljenje za čistilno; za urejanje komasacijskih cest pa bodo morali počakati na soglasje Zavoda za kulturno dediščino in nato še na odločbo upravne enote.
stroški izvedbe projekta pokrijejo 100-odstotno. Skupna vrednost projektov za vse štiri vključene občine znaša dobrih 226.000 evrov, za Videm pa je vrednost dveh prijavljenih načrtov dobrih 46.000 evrov.
Če bi na razpisu uspeli, bi v Vidmu zgradili dve manjši čistilni napravi, ki bi povezovali od pet do deset domov; en tovrsten kanalizacijski sistem naj bi se gradil v naselju Soviče, drugi pa v nižinskem delu naselja Repišče. Na rezultate,
ali so bili na razpisu uspešni, bodo v Vidmu morali počakati predvidoma do začetka naslednjega leta. Na mejnem območju severovzhodne Slovenije je Videm (skupaj s Poljčanami) prva občina, ki je na razpis IPA prijavila opisana pilotska projekta gradnje manjših čistilnih sistemov, medtem ko so občine na območju Dolenjske bile pri tovrstnih projektih v preteklosti že uspešne in so porabile razpisani denar.
Komasacija: čakajoč na soglasje
Trenutno pa je v objavi javni razpis za sofinanciranje komasacij in aglomelioracij, v okviru katerega lahko občine prijavljajo tudi urejanje cest na komasacijskem območju oziroma na območju, kjer so zložbe zemljišč že opravljene. V Vidmu postopek komasaci-
je še vedno poteka na območju Pobrežja, medtem ko je v coni Videm 2 (Lancova vas) že zaključen, zato so v občini že pripravili projekt ureditve cest po komasacijskem območju v vrednosti približno 120.000 evrov. A se je zapletlo zaradi tega, ker je ena izmed cest v vplivnem območju kulturnega spomenika, zato potrebujejo še soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor, a ga še nimajo.
Župan Friderik Bračič je povedal, da morajo po pridobitvi soglasja počakati še odločbo Geodetske uprave oziroma Upravne enote, ki bo omogočala prijavo na razpis. Sicer pa tudi pri tem razpisu velja, da naj bi bil kasneje - konec tega leta ali v začetku naslednjega -še ponovljen, zato se bodo pač prijavili na naslednji razpis, če ne bodo ujeli zaključnega roka sedanjega.
SM
Sveti Andraž • 12. redna seja
Za prireditve društvom 1500 evrov
Po poletnem oddihu so se svetniki občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah prejšnji teden znova sestali. Na dnevnem redu so imeli šest točk, večjih težav pri sprejemanju sklepov pa ni bilo. Razpravljali so o varnosti, razpolaganju z občinskim premoženjem, dodelitvi sredstev za javne prireditve, polletni realizaciji proračuna ...
Pri prvi točki, predlogu sklepa o potrditvi ocene izvajanja občinskega programa varnosti v letu 2011, se je svetnikom pridružil vodja redarske službe Robert Brkič. Kot je povedal, se delo redarstvo izvaja po planih. Izpostavil je dejstvo, da je v času, ko se je pričelo šolsko leto, opazna večja prisotnosti redarjev, predvsem v bližini šol. Po oceni redarske službe je izvajanje občinskega programa varnosti pri Svetem Andražu zadovoljivo. Kaže pa se potreba po krepitvi dela občinskih redarjev predvsem v večernih in nočnih urah. Zato je Brkič predlagal usklajeno delovanje redarjev s policisti. S tem so se očitno strinjali tudi svetniki in oceno sprejeli soglasno.
Pri drugi točki so se svetniki seznanili s polletnim poročilom o izvrševanju občinskega proračuna. Župan je pojasnil,
da je na prihodkovni strani proračun realiziran zgolj v višini 27,8 odstotka, kar naj bi bilo posledica kasneje začetih del pri gradnji večnamenske dvorane ter posledično kasneje porabljenih evropskih sredstev. Odhodki so znašali 705.867 evra. Tudi tukaj je razlog zakasnitev gradnje dvorane in nezačeta obnova stanovanjskega bloka.
Prodajajo parcelo in stanovanji
Na seji je bil predstavljen tudi predlog spremembe letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem za tekoče leto. Ena izmed sprememb se je nanašala na odkup parcele zaradi potreb ureditve parkirišča pri večnamenski dvorani, ki bo odprta naslednji mesec, pred-
videna pa je tudi prodaja dveh občinskih stanovanj v bloku. S šestimi glasovi za so svetniki potrdili tudi prodajo majhne
občinske parcele v Vitomarcih; gre za parcelo, veliko le 46 kvadratnih metrov, ki ni primerna
za gradnjo.
Predsednik nadzornega odbora Ivan Čeh pa je predstavil poročilo nadzornega odbora o izvedenem letnem nadzoru zaključnega računa za leto 2011. Kot ugotavljajo nadzorniki Ivan Čeh, Valerija Ilešič Toš in Petra Braček, je občina v letu 20112 gospodarno porabljala proračunska sredstva, zaradi česar so podali pozitivno mnenje k zaključnemu računu. Ob tem je Čeh še dejal, da pri nadzoru za tekoče leto pričakujejo
Svetniki občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah so se sestali na 12. redni seji.
konkretne predloge svetnikov. Prepričani so, da bo nadzor tako najučinkovitejši, saj imajo svetniki najjasnejši pregled nad porabo proračunskih sredstev.
Milan Černel, predsednik odbora za negospodarstvo, pa je predstavil svetnikom predlog pravilnika o dodeljevanju sredstev za javne prireditve in akcije, ki pospešujejo turistični, kulturni in športni razvoj ter promocijo občine. Gre za dodelitev sredstev za posebne prireditve, ki jih organizirajo domača društva, občina pa je za to namenila 1500 evrov. S sprejetjem pravilnika se bodo društva lahko prijavila na razpis in sredstva bodo razdeljena še pred koncem leta.
Svetniki so sprejeli tudi sklep o sistemizaciji delovnih mest v vrtcu Vitomarci za šolsko leto 2012/13. Predlog je predstavil župan, ki je povedal, da se predvideva sistemizacija v enakem obsegu kot prejšnje leto. Obenem so svetniki dali soglasje k povečanju normativa za 2 otroka, kot to narekuje pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje.
Dženana Kmetec
Foto: SM
Foto: DK
Od tod in tam
Monošter • Mednarodno folklorno srečanje Skupni program
Foto: zasebni arhiv
Folklorna skupina Korajža in etno glasbena skupina Gudalo iz Osnovne šole Ormož sta se minulo soboto udeležili mednarodnega folklornega srečanja v okviru projekta Skupni program 24 evropskih mest.
Že več let Evropska skupnost podpira regionalne iniciative za spodbujanje čezmejnega sodelovanja evropskih držav. Sodelovanje mest Republike Madžarske in Republike Slovenije ter dežele avstrijske Štajerske je pridobilo podporo za vzpostavitev čezmejnega mestnega povezovanja v okviru programov Slovenija-Avstrija in Avstri-ja-Madžarska. V programu sodeluje sedem madžarskih, osem avstrijskih in devet slovenskih mest, med njimi tudi Ormož in Ptuj. V okviru projekta potekajo najrazličnejša srečanja, kot je bilo nedavno folklorno.
Mladi folkloristi in muzikanti so se najprej predstavili v paradi, kjer so z občinskimi in državnimi znamenji predstavljali Ormož in Slovenijo, nato pa so nastopili na osrednjem prireditvenem prostoru. Bili so najmlajši udeleženci srečanja in so poželi simpatije publike. Folklorno skupino sestavlja sedem parov, ki so med drugim zaplesali klobučkov ples, rašpljo in mlinček, na nastop pa sta jih pripravili mentorici Mateja Kovačič in Marija Cvetko. 20-minutni nastop so Ormožanipričeli z glasbo skupine Gudalo, ki je nato spremljala folkloriste in skupni nastop zaključila z venčkom domačih. V skupini igra devet učencev, tokrat pa jih je nastopilo le sedem. Mentorica skupine Gudalo je Metka Lešničar. Otroci in mentorice so bili z nastopom, za katerega so se intenzivno pripravljali od začetka pouka, zelo zadovoljni.
Viki Ivanuša
Ptuj • Razstava Martine Fukuhara Štirn
Foto: DK
Akademska slikarka, psihologinja, plesalka in lutkarica Martina Fukuhara Štirn se po dolgih letih ponovno predstavlja na Ptuju. V Miheličevi galeriji je odprla razstavo z naslovom Dotiki toka, na kateri ponuja svojstven nežen, barvit in razgiban pogled na svet.
Kot je o delu slikarke na otvoritvi razstave povedala umetnostna zgodovinarka Vesna Krmelj (na levi), so slike Fukuhara Stirnove polne osebne poetike. Barve, ki jih je uporabljala, so svetle, z njimi se sprehaja med različnimi prostorskimi plani, se pa z leti spreminjajo. Na njeno delo je zelo vplivala selitev na Češko leta 2004. Namesto barve je takrat začela uporabljati platnene zvitke. Takrat pa se je prvič srečala tudi z japonskim plesom butoh, ki jo je povsem prevzel. Leta 2007 se je znova preselila v Ljubljano, temu pa so sledile številne plesne delavnice in predstave. Izpeljala je triletni projekt, ki se je začel z delavnico japonskega plesa in se nato razvijal na več kot 25 lokacijah Plečnikove arhitekture. Butoh zanjo ni le ples, umetnica ga tudi upodablja, kot podobo, ki jo slika na platnu. Linije, ki jih slika, so vidne kot sledi gibanja, nastajajo pa počasi, ena za drugo.
S plesno predstavo Tanka nit popka se je umetnica skupaj s svojim možem predstavila v nedeljo v Miheličevi galeriji, kjer je postavljena njena razstava. Gre za predstavo, ki jo navdihujeta nosečnost in rojstvo otroka. Med ritualom, ki je sestavljen iz sedmih delov, plesalca izmenjujeta svoji vlogi. Martina, kije poleg slikarstva zaključila tudi študij psihologije, je od leta 2005 tudi doula, porodna spremljevalka, ki pomaga pri rojstvih. Ob vsem naštetem pa uživa še v vlogi lutkarice. Z lutkovno predstavo Rojstvo se predstavlja po vrtcih in šolah.
Dženana Kmetec
i
Gornji Ključarovci • Dopolnilna dejavnost na kmetiji
Tudi rezanci s kmetije
Marija Žinko iz Gornjih Ključarovcev 16 z možem Mirkom in sinom Borutom živi na manjši kmetiji, ki ji po domače rečejo pri Juričevih. Vedno je veliko in rada pekla. Pecivo je razdajala prijateljem in znancem. Z razvojem dopolnilnih dejavnosti na kmetiji pa se je odločila peči za trg.
Marija je bila dolgo časa zaposlena v trgovini, upokojitev pa je dočakala v centru za starejše občane. „Odlično je, če lahko združiš tisto, kar rad delaš, in pri tem še kaj zaslužiš," zadovoljno pove Marija, ki je maja lani registrirala izdelavo keksov, peciva, kruha in rezancev na kmetiji. Največ seveda speče kruha, veliko keksov in peciva, vedno več pa mora pripraviti tudi rezancev. Peče domači mešani kruh, po naročilu pa tudi pirinega. Kruh prodaja ob vikendih na tržnici v Murski Soboti in pri Sv. Tomažu.
Za prodajo skrbi večinoma sin Borut, ki mami pomaga tudi pri mesenju kruha, saj večino dela opravi ročno, tudi pirine mašinske kekse. Kekse tudi pripravi za prodajo na tržnici. Zapakira jih v 500-gramske in kilogramske škatle. V vsaki je vsaj pet različnih vrst keksov, kajti stranke imajo najraje mešane kekse. Po naročilu naredi tudi pirine ali le določeno vrsto, zelo priljubljeni pa so mašinski keksi.
Foto: Viki Ivanuša
Marija Zinko iz Gornjih Ključarovcev je v pokoju uresničila svojo željo po peki.
Recepte za kekse je Marija pobrala iz najrazličnejših knjig, večkrat pa peče zlasti tiste, ki ji najbolj ležijo oziroma ki jih imajo ljudje najraje. Kokosovi keksi in domači prijatelj ne manjkajo v skoraj nobeni škatli.
Tudi rezance zamesi na roko, nato pa jih razvalja in nareže na stroj. Za rezance med strankami še ni toliko zanimanja, kot bi rada, a je prepričana, da se bodo ljudje na domače rezance navadili.
Pohvala strank ji je v vzpodbudo in je hkrati tudi najboljša reklama, saj ji zadovoljen kupec pripelje številne nove stranke.
Na Dobrotah slovenskih kmetij je lani sodelovala prvič in dobila srebrno priznanje za orehove rogljičke. Letos pa je imela na ocenjevanju ma-šinske kekse in ponovno orehove rogljičke; oboji so dobili zlato priznanje.
V pogovoru potoži tudi, da bi morali povečati krušno peč,
saj je bila ta narejena za domačo rabo in ne za organizirano peko večjih količin. V peč gre le šest kolačev kruha, zato mora vsak petek peči kruh trikrat, pa še vsaj dvakrat v soboto, da zadosti običajnemu povpraševanju. Peči začne ob 19. uri in peka traja do jutra. Peč podkuri sama, moška ji le pripravita drva. „Ko tretjič podkurim, peč več ne vem, kako mi je uspelo, in veliko je odvisno tudi od sreče," pove Marija, ki ima na spisku želja tudi konvekcijsko pečico, s katero bi prihranila veliko časa pri peki keksov. Večino sestavin pridelajo na kmetiji, sestavine, ki jih potrebuje za kekse, pa je treba dokupiti.
Za registracijo pravi, da je potekala zelo hitro in brez težav, saj je imela prostore že pripravljene, treba jih je bilo le še prepleskati. Tudi vodenje knjig se ji ne zdi pretežko, seveda pa je treba biti pazljiv in natančen. Zdaj na kmetiji razmišljajo tudi o tem, da bi registrirali še izdelavo bučnega olja.
Viki Ivanuša
Dozivite jesensko preobrazbo!
Sodelujte v nagradni igri do 5. oktobra 2012.
Obiščite deželo nakupov Qlandia, izpolnite nagradni kupon in ga odvrzite v žrebalno skrinjico. V vsaki od 7 Qlandij bomo izžrebali srečneža, ki bo prejel jesensko stilsko preobrazbo v vrednosti 1000 EUR.
QLANDIA
www.qlandia.si
Ptuj • Obletnica razstavišča Lužnik
V petnajstih letih 77 razstav
Razstavišče Lužnik je staro 15 let, prvo razstavo so tam odprli 19. septembra pred 15 leti. Na začetke in prehojeno pot razstavišča so se ljubiteljski slikarji spomnili 13. septembra, ko so odprli že 77. razstavo v teh prostorih, hkrati z razstaviščem pa 15. obletnico praznuje tudi likovna sekcija DU Ptuj.
Na začetke razstavišča Lužnik in prehojeno pot je spomnila Rozina Šebetič, vodja razstavišča.
Ko so ljubiteljski slikarji izgubili svoj prostor v stari gostilni Ribič, so ostali brez vsakega prostora, kjer bi lahko razstavljali. Naključje je naneslo, da so prav v tistem obdobju obnovili gostilno Lužnik. Da stene obnovljene gostilne ne bi bile prazne, je lastnik Milenko Lužnik povabil Rozino Šebetič, naj razstavi svoje slike. Ko jih je snela, mu ni bilo najbolj po godu, saj so bile stene znova prazne. Predlagala mu je, da bi pri njem lahko razstavljali ptujski in drugi ljubiteljski slikarji. Idejo je sprejel z navdušenjem, naložil pa ji je skrb za to, da so se razstave menjavale. To vlogo z velikim veseljem opravlja
že 15 let. V tem obdobju se je zvrstilo 77 razstav, od tega 20 skupinskih, ki so jih pripravile likovne sekcije, skupine in društva. Največkrat je razstavljala domača likovna sekcija DU Ptuj, in sicer kar desetkrat. Drugih deset razstav pa so pripravili likovni amaterji s Tolminskega, KD Ruše, likovna sekcija DU Murska Sobota, likovna sekcija Brest-art iz Bre-sternice, Lisa iz Studencev v Mariboru, društvo Ustvarjalec Majšperk in zavod dr. Marjana Borštnarja, ki je predstavil dela svojih gojencev. Tudi na samostojnih oziroma osebnih razstavah so se predstavili likovni ustvarjalci iz vseh koncev Slo-
venije. V obdobju 2006-2011 so nekoliko manj razstavljali, ker so imeli takrat člani likovne sekcije DU Ptuj dogovorjen razstavni prostor v gostilni Pri pošti. Ljubiteljski slikarji so hvaležni, da imajo tudi zdajšnji najemniki posluh za umetnost in jim še naprej omogočajo, da se lahko predstavijo javnosti.
Hkrati z razstaviščem Lužnik praznuje 15. obletnico likovna sekcija DU Ptuj, ki jo vodi Franc Simonič. Na slovesnosti ob 15-letnici razstavišča Lužnik in odprtju 77. razstave je povedal, da razstava izkazuje rezultate 15-letnega dela, učenja in ustvarjanja. V likovnih delih se pozna napredek, to lahko
potrdijo tudi mentorji, razlike so vidne, kakovost del iz leta v leto raste. Najbolj zaslužen za oblikovanje sekcije je Branko Gorjup. Ob 10. obletnici so izdali almanah in pripravili pregledno razstavo. »Naša razstava predstavlja vsakega umetnika posebej, njegovo motiviko in tehniko slikanja. Vsak si lahko sam ustvari vtis o sliki in umetniku. Lepo je, da smo tako različni v svojem izrazu, da se tako razlikujemo in se ne zgledujemo po drugih,« je še povedal Simonič.
V kulturnem programu so sodelovale pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, Marjana Tkalčec, tajnica likovne sekcije DU Ptuj, ki je prebrala Prešernovo pesem, in Mirko Jaušovec, slikar in literat, z avtorskim razmišljanjem o umetniku.
Ob koncu slovesnosti so povabili še na ogled razstave likovne sekcije DU Ptuj v Blagovnico na Novem trgu, ki bo na ogled do konca meseca. Oktobra se bo v tem razstavišču predstavila likovna sekcija dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda.
MG
Zahvala družini Bratušek, De-janu in Tereziji, zdajšnjim najemnikom gostilne Lužnik, ki ljubiteljskim slikarjem še naprej ponuja prostor za razstave.
Majšperk • Odprli razstavo likovne kolonije
17 slikarjev iz Slovenije in Italije
Tudi letos so v počastitev 16. praznika Občine Majšperk organizirali likovno kolonijo Majšperk 2012. Dela 17 slikarjev iz Slovenije in Italije, ki so nastajala v Halozah in ob Sestrškem jezeru, so v petek, 14. septembra, razstavili v razstavišču AP Albin Promotion.
Kot je ob odprtju razstave pojasnil vodja kolonije Branko Gajšt, predsednik likovne sekcije društva Ustvarjalec Majšperk, je na letošnji likovni koloniji sodelovalo kar 17 slikarjev iz Slovenije in gostje iz Italije. Pod mentorskim vodstvom profesorja Jožeta Fol-tina s Ptuja, ki je bil tudi sam udeleženec kolonije, so ob slikovitem Sestrškem jezeru, na Jelovicah in na območju Haloz v prvi polovici septembra ustvarjali Igor Dolenc iz Ribnice, Branko Gajšt iz Sestrž, Zdenka Vinšek z Iga pri Ljubljani, Jasminka Čišič iz Ljubljane, Marko Vodopivec iz Trsta, Miriam Sarricchio iz Argentine, Janez Korez iz Stogovcev, Kristina Kolar s Ptuja, Jože Poto-kar iz Trbovelj, Majda Kropf iz Slovenske Bistrice, Bernardina Paj iz Makol, Marjan Žumer iz Majšperka, Ana Krajnc iz Pivo-le pri Hočah, Igor Dacinger iz Slovenske Bistrice, Zvonko Me-sarič z Jelovic ter Metka Tadič z Brega pri Majšperku.
Slikarje in udeležence je ob odprtju razstave nagovoril tudi likovni kritik kustos Mario Berdič iz Maribora, ki je poudaril, da so dela udeležencev kolonije odsev rasti posameznih umetnikov: »Posamezniki, katerih ustvarjanje spremljam že lep čas, so me prijetno presenetili, saj sem mislil, da jih že dobro poznam, pa očitno še ne
dovolj. V celoti gledano gre za nekakšen neoekspresionizem, čeprav je med posameznimi deli čutiti odstopanja.« Berdič se je nato sprehodil ob razstavljenih slikah in sproti komentiral njihovo vsebino ter ustvarjalnost in likovno izražanje posameznih avtorjev.
V imenu Občine Majšperk je udeležencem kolonije česti-
tala in se jim zahvalila županja občine dr. Darinka Fakin,
ki je zatem razstavo tudi odprla, z ubranim petjem pa so dogodek kulturno obogatili pevci moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk pod vodstvom Stanka Vedlina. Razstava bo na ogled vse do 8. oktobra.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Likovni kritik, kustos Mario Berdič iz Maribora (drugi z desne), je ob odprtju razstave poudaril, da so dela udeležencev letošnje likovne kolonije odsev rasti posameznih umetnikov.
Tednikova knjigarnica
Svet, poln ljubezni in sreče
Pravijo, da je najbolje govoriti, pripovedovati in se spominjati veselih stvari in dogodkov. Pravijo, da je modro širiti dobre novice, slabe pa bi bilo boje zamolčati. Pravijo, da imajo ljubezen, dobromiselnost in dobrodelnost brezmejno moč. Saj veste, cenjeni bralci, dobro se z dobrim vrača. In seveda, velja tudi narobe: slaba misel slabo mesto najde. Pravijo, da je lepa, dobra misel pravi zdravilni napitek, njen učinek pa, če je še na smeh naravnan, lahko zamenja marsikateri obisk pri zdravniku. Tudi za branje velja, pa naj bo še tako malobesedna slikanica, da je prava knjiga tista, ki ima v sebi lepoto; mislim umetniško prepoznavno dejanje besedi in sliki. Prisotnost umetniške lepote - nekateri to lepoto pišejo z veliko začetnico, torej Lepota je v knjigah za najmlajše še posebno pomembna. In za Lepoto je potrebna tudi sreča; samo delo in znanje in umetniški dar niso dovolj.
Dovolj vsega naštetega ima slikarka Andrea Petrlik Huseinovic, ki je pravkar izdala peto avtorsko slikanico za najmlajše in njim podobne. Avtorica je dobro znana tudi slovenskim bralcem, sicer ustvarja v sosednji Hrvaški. Slikarka pravi, da je takrat, ko je bila še otrok, živela v svetu, kakršnega si je narisala. Ko pa je odrasla, je videla, da je svet, ki si ga je ustvarila na papirju, precej drugačen od sveta, ki jo obkroža v realnem življenju. In to je, lepo metaforično povedan razlog, ki je Andrejo Petrlik Huseinovic pripeljal do odločitve, da bo vedno risala.
Rodila se je v Zagrebu, kjer je končala šolo za oblikovanje in akademijo za likovno umetnost. Doslej je ilustrirala številne slikanice, za prvo, Modro nebo, je dobila dve pomembni nagradi: zlato plaketo na svetovno najpomembnejšem salonu ilustracij za otroke, na 19. bi-enalu ilustracij v Bratislavi, in nagrado Grigorja Viteza. Originalne ilustracije te slikanice pa so bile uvrščene v mednarodno, stalno zbirko Chihiro Art Museum na Japonskem. Petrlikova je za slikanico Ciciona Ciciona leta 2004 prejela grand prix na bienalu ilustracije na Japonskem. Njene slikanice so prevedene v japonščino, francoščino, nemščino, italijanščino, kitajščino, ruščino, korejščino. V slovenskem vzajemnem knjižničnem katalogu je najti kar 40 zadetkov z avtorstvom Andree Petrlik Huseinovic, navajam izbrane slikaniške naslove: Trije snežaki, Trgovina pri sraki, Sebični velikan, malček, Srečna družina, Moja družina, Dobil sem bratca, Trije prašički, Rdeča kapica „.Vse te so likovno, slikarsko izjemno privlačne, avtorica namreč uporablja »klasično« slikarsko tehniko, ki tudi v slikaniški, tiskani izdaji daje skoraj reliefni občutek zamaha s čopičem, ki je dodobra namočen v gostljato oljno barvo. No, barve so verjetno moderni akrili, vendar delujejo poteze čopiča tako prepričljivo, mamljivo in dinamično, kot bi gledali ustavljeno sliko animiranega filma z junaki iz plastelina. Vsaj tako plastično in likovno sočno deluje najnovejša avtorska slikanica Andree Petrlik Huseinovic, ki je te dni izšla pri založbi Karantanija s preprostim naslovom Ljubezen.
Slikanica je pravzaprav odličen besedni in slikarski povzetek temeljnih pravic otrok. Osnovna pravica je, da so otroci. Otroci imajo pravico do svojega doma in pravico do ljubezni in ljubeznivega odnosa. Otroci imajo pravico prijateljstva in prijateljevanja. Otroci imajo pravico do zdravega in naravnega okolja. Otrokom ne sme biti kratena pravica do igranja. Otroci imajo pravico do šolanja in izobraževanja. Do njih je treba biti pravičen in spoštljiv. Otroci imajo pravico do miru in življenja brez sovraštva. Otroci ne smejo biti ne zapuščeni, ne osamljeni. Otroci imajo pravico do sreče in zadovoljstva.
In odrasli imamo dolžnost, da skrbimo za svet, ki je prijazen do otrok! Pa pošten tudi!
Liljana Klemenčič
Foto: MG
Foto: MG
Rokomet
V Pokalu napredujeta Drava in Gorišnica
Stran 12
Rokomet
Ormožani v soboto gostijo Krko
Stran 12
Kikboks
Na SP kar 5 medalj za člane KBV Ormož in Ptuj Stran 13
Namizni tenis
Začetek prvoligaških nastopov
Stran 13
Atletika
Sprejem za našo paraolimpijko
Stran 14
Košarka
KK Ptuj želi napredek na vseh področjih
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Pokal Slovenije, osmina finala
Prek Rudarja med osem najboljših
Aluminij - Rudar 5:4 (1:1, 0:0)
STRELCI: 1:0 Topolovec (51.), 1:1 Bratanovič (85.)
STRELCI IZ ENAJSTMETROVK: 1:2 Jeseničnik, 2:2 Kmetec, 2:3 Rotman, 3:3 Bingo, Rošer (prečka), 4:3 Topolovec, 4:4 Bratanovič, Kurež (preko gola), Radujko (Murko brani), 5:4 Drevenšek.
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Kašnik, D. Rešek (od 56. Medved), M. Rešek, Bingo, Drevenšek, Kožar (od 78. Kmetec), Vraničar, Bešič (od 60. Kurež), Jeleč. Trener: Bojan Flis.
RUDAR: Rozman, Jeseničnik, Berko, Stakič, Jahič, Stje-panovič (od 61. Rošer), Radujko, Bratanovič, Črnčič, Firer (od 61. Rotman), Podlogar (od 78. Bakarič). Trener: Aleš Čeh.
H H - _
Foto: Črtomir Goznik
Žiga Vraničar (Aluminij, rdeči dres) je bil eden najbolj aktivnih igralcev domače ekipe, ki si je po streljanju enajstmetrovk zagotovila napredovanje v naslednji krog pokalnega tekmovanja.
Srečanje osmine finala Pokala Slovenije med Aluminijem in Rudarjem je bilo izrazito obarvano z igralci Aluminija; poleg enajsterice v rdečih dresih je četverica nekdanjih igrala v dresu Rudarja. To so bili Rozman, Firer, Črnčič in Rot-man. Rudar je v sredo na prvi uradni tekmi vodil nekdanji član zlate generacije Aleš Čeh.
Domači trener Flis je glede na sobotno prvenstveno tekmo z Mariborom opravil štiri menjave v začetni postavi (»Nekateri so si zaslužili odmor, drugi so igrali slabo.«): izostali so Sulejmanovič, Spahič, Medved in Kurež, nadomestili so jih Denis Rešek, Vrani-čar, Kožar in Jeleč. Slednjega, 25-letnega Hrvata, so v Kidričevem registrirali tik pred koncem prestopnega roka, tokrat pa je dobil prvo priložnost za igro v konici napada.
Približno 200 gledalcev je na začetku videlo dinamično
igro; za goste je že v 1. minuti poskusil Firer, za domačine pa se je v 5. minuti v lepi priložnosti znašel Jeleč, a je njegov strel Rozman ubranil. Sledilo je obdobje raztrgane igre z veliko napakami v podajah, šele zaključek 1. polčasa je ponudil nekoliko boljši nogomet. Obe ekipi sta si priigrali nekaj priložnosti, pravega izkoristka pa ni bilo oziroma sta bila uspešna vratarja.
Na začetku drugega polčasa so prvi zagrozili gostje iz prostega strela, a se je Murko znova izkazal. V 51. minuti so gostje storili prekršek nad Kožarjem na razdalji 20 metrov od gola. Prosti strel je izvedel kapetan Denis Topolovec, ki je z močni strelom ukanil Rozmana; ta se je sicer dotaknil žoge, a se je ta vseeno odkota-lila v mrežo - 1:0. Nekaj minut pozneje je Vraničar lepo prodrl po boku, podal pred gol, a so se gostje rešili. Pobudo so nato prevzeli Velenjčani, ki so
iskali priložnost za izenačenje. Veliko so poskušali s streli iz polrazdalje, a je bil Murko vedno na pravem mestu. Na drugi strani so Kidričani grozili iz nasprotnih napadov: v najlepši priložnosti se je v 75. minuti znašel Kurež, ki se je po lepem prodoru znašel sam pred Rozmanom, ta pa je odlično reagiral. V 82. minuti je Drevenšek natančno podal iz kota, Kme-tec pa je z glavo žogo poslal v vratnico. Tri minute pozneje so gostje izenačili: po dolgi akciji se je žoga na koncu odbila do Bratanoviča, ki jo je iz bližine zabil pod prečko - 1:1.
V oblačnem in deževnem vremenu so igralci v težkih razmerah (zmanjšana vidljivost,
močan naliv, nizke temperature) morali odigrati podaljška dvakrat 15 minut, v katerih pa kljub številnim poskusom na obeh straneh ni bilo spremembe rezultata. Najbližje temu so bili Kidričani v 119. minuti, ko je Drevenšek znova lepo podal iz kota, Jeleč pa je tokrat po strelu z glavo zadel prečko. Sledili so streli z bele točke, ki so po petih serijah vendarle prinesli zmagovalca. Po izenačenih štirih serijah je Tomaž Murko v peti ubranil strel Radujka, nato pa je Marko Drevenšek ugnal sovaščana iz Gerečje vasi, Matjaža Rozmana, in Kidričanom zagotovil napredovanje v četrtfinale.
Jože Mohorič
Pokal Slovenije, osmina finala, rezultati:
Aluminij - Rudar Velenje 5:4 (1:1, 0:0); strelci: Topolovec 51.; Bratanovič 85.
Mura 05 - Olimpija 0:3 (0:0); strelca: Nikezič 57., 82., Jovič 90./11-m.
Brda - Celje 0:3 (0:1); strelci: Močič 39., Močivnik 48., Žurej 66. Dravinja Kostroj - Domžale 2:1 (1:0); strelca: Kotnik 17., 56.; Knezovič 70.
Odranci - Triglav 0:2 (0:0, 0:0); strelca: Poplatnik 115., Kelar 116.
Tolmin - Gorica 1:4 (0:0, 1:1); strelci: Kravanja 65.; Ndiaye 47., Praprotnik 99., Celcer 115., Jogan 119./11-m.; R.K.: Šuligoj 114., So-kvanovič 119./oba Tolmin
AH Mas Tech - Luka Koper 0:3 (0:2); strelca: Dos Montes 35., 79., Majcen 39. Srečanje Zavrč - Maribor bo odigrano v kasnejšem terminu.
Žiga Vraničar, Aluminij: »V rednem delu tekme smo imeli oboji svoje priložnosti za zmago. V končnici smo prejeli prepoceni zadetek, tako da so se igrali podaljški. Skozi vso tekmo smo igrali na zmago, enajstmetrovke pa so zares prava loterija. Lahko smo veseli uvrstitve v nadaljevanje Pokala Slovenije, kjer so naše želje priti čim dlje.«
Matjaž Rozman, Rudar: »Glede na prikazano je bilo pričakovati, da bodo enajstmetrovke odločile zmagovalca. Vratar ene ali druge ekipe v takih trenutkih postane junak. Aluminiju čestitam za napredovanje in mu želim veliko uspeha v nadaljevanju.«
V soboto prvenstvena tekma v Kopru
Ritem igranja tekem bo izčrpavajoč tudi v nadaljevanju, saj Kidri-čane najprej v soboto čaka težko gostovanje v Kopru, v sredo pa bodo na domačem igrišču že gostili kranjski Triglav. Koper trenutno zaseda 2. mesto na lestvici in je proti novincu v 1. ligi izrazit favorit. Na prvi medsebojni tekmi v Kidričevem so bili s 3:0 boljši gostje. »Koper ni naključno na 2. mestu, saj ima odlično ekipo. Na Bonifiko kljub temu ne gremo z belo zastavo in bomo vsekakor poskušali presenetiti. Na pokalni tekmi smo videli, da so igralci hitro pozabili na slabo predstavo z Mariborom in so znova željni dokazovanja. Zagotovo se bo znova zgodile kakšne spremembe v ekipi, vendar bom odločitev o tem sprejel tik pred tekmo.«
Nogomet • 2. SNL
Zavre zanimajo le tri točke
V teh dneh je res lepo biti nogometaš Zavrča: pet zaporednih zmag je dalo ekipi prepo-trebno mirnost in samozavest. A časa za spanje na lovorikah preprosto ni. Že v soboto čaka ekipo sila neugodno gostovanje v osrednji Sloveniji, saj potujejo k ekipi Rolteka. Roletarji iz Doba so bili v lanski sezoni podprvaki 2. lige, v dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev v 1. ligo pa so bili boljši od Triglava. Kljub vsemu se nato zaradi pomanjkanja primerne infrastrukture niso odločili za igranje v najvišjem rangu tekmovanja. Tudi letos imajo nogometaši Doba visoke am-
bicije, zadnji izidi pa kažejo, da so varovanci Jerneja Javornika v dobri formi. Toda v dobri, če ne odlični formi so tudi nogometaši Zavrča, ki so nanizali kar pet zaporednih zmag in so trenutno trdno zasidrani na 2. mestu na lestvici. Varovanci Mirana Emeršiča, ki bodo v Dobu zaradi izključitve na prejšnjem srečanju s Krškim pogrešali Denisa Kuserbanja, bodo poskušali slaviti šestič zapored ter s tem na najboljši možni način povabiti publiko na dve zaporedni domači preizkušnji, proti Šampionu in Šenčurju.
tp
Kolesarstvo • KK PP
Znova zelo uspešen konec tedna za kolesarje Perutnine Ptuj
Minuli konec tedna so nase znova opozorili člani KK Perutnina Ptuj. V Idrijski Beli v soboto in v Vodicah v nedeljo so še enkrat dokazali, da odlični letošnji izidi niso naključje.
Idrijska Bela -kronometer
V	soboto so nastopili na gorskem kronometru na Idrijsko Belo, ki je štel za pokal Slovenije. Dolg je bil 5,8 km, na njem pa so nastopili vsi slovenski klubi. Med mlajšimi mladinci so barve Perutnine Ptuj branili: Manuel Bedenik, Mitja Serdinšek, Mitja Mohorko, Alen Plajnšek in Aleš Kor-par. Največ so pričakovali od Serdinška, Bedenika in Plajn-ška. Z izjemo zadnjega, ki ni znal najbolje razporediti moči, sta Bedenik in Serdinšek s progo opravila zelo dobro in osvojila 2. in 5. mesto. Državni prvak Serdinšek je bil do 4 km celo najhitrejši, a mu je na koncu ritem padel in je zasedel še vedno odlično 5. mesto. Proga pa je očitno ustrezala gorskemu državnemu prvaku Bede-niku, ki mu je malo zmanjkalo do vnovične zmage. Plajnšek je bil 14., Mohorko in Korpar sta končala v drugi polovici nastopajočih.
V	Idrijski Beli so nastopili tudi dečki A, B in C. Tudi za te starostne kategorije je bila proga dolga 5,8 km, trasa pa je potekala od razcepa Idrija-Idrijska Bela. Klanec je imel na-
klon med 4 in 6 %. Pri dečkih C je bil najboljši član Perutnine Ptuj Nace Malovič, ki je osvojil 14. mesto. V kategoriji dečkov B je brez težav slavil Luka Sagadin, ki so ga konkurenti še enkrat gledali v hrbet. Luka je bil ves čas zelo prepričljiv, tekmece pa je ugnal za več kot 36 sekund. Jernej Paj je bil 8. Pri dečkih A je odlično odpeljal Tim Roškar, ki je prav tako stopil na zmagovalni oder, saj je bil 3.
VN Občine Vodice
V nedeljo so se vse kategorije dečkov udeležile VN Občine Vodice, krožna dirka pa je potekala v Selu pri Vodicah. Krog, v katerem sta bila dva dolga in precej strma klanca, obenem pa je bila cesta ozka, kar je naredilo dirko precej zahtevno, je bil dolg 3 km, Tudi ta dirka je štela za pokal Slovenije. Dečki C so morali prevoziti 12 km, kot v soboto pa je bil od mladih kolesarjev Perutnine Ptuj najboljši Nace Malovič na 12. mestu. V kategoriji dečkov B ni bilo dvoma o zmagovalcu. Velik talent je znova pokazal Luka Sagadin in na 21 km dolgi progi slavil novo zmago. Pri dečkih A je bil Luka Kram-berger 8.
Ptujski kolesarji pa ne bodo počivali niti ta vikend, saj jih čaka dirkanje po hrvaških cestah. V soboto bodo tekmovali v bližini Varaždina, v nedeljo pa v Stubičkih Toplicah.
tp
Rokomet • Pokal Slovenije
Drava in Gorišnica napredujeta
Pokal Slovenije -šestnajstina finala
REZULTATI: Cimos Koper
-	Jeruzalem Ormož 42:22 (20:9), Rudar Trbovlje - Velika Nedelja Carrera Optyl 29:27, Drava Ptuj - Dol Tki Hrastnik 32:30, Brežice -Krško 32:40, Ajdovščina -Moškanjci Gorišnica 32:36 (17:15), Grosuplje - Maribor Branik 29:51, Mokerc Ig - Sviš Pekarna Grosuplje 26:31, Šmartno - Istrabenz plini Izola 33:37 (po podaljšku), Nova Gorica - Slovenj Gradec 2011 22:25, Ribnica Riko hiše - Gorenje Velenje 27:41 (19:19), Mitol Sežana -Celje Pivovarna Laško 15:33 (8:18), Radeče Mik Celje -Grča Kočevje 32:24, Slovan
-	Krka 30:31, Loka 2012
-	Dobova 34:29. V osmino finala se je že uvrstil Črnomelj. Srečanje Škofljica - Trimo Trebnje je preloženo.
Sanjski prvi polčas Drave: Drava Ptuj -Dol TKI Hrastnik 32:30 (19:10)
DRAVA PTUJ: Toš, Lesjak 1, Janžekovič 4, Verdenik 5, Tomič, Čeh 3, Bezjak 3, Maroh 7, Požar 3, Bedenik, Pukšič 3, Kenda, Grm, Šalamun, Ferk, Sabo 3. Trener: Tomi Matjašič
SEDEMMETROVKE: Drava 5(3), Dol TKI Hrastnik 7(6). IZKLJUČITVE: Drava 12 min., Dol TKI Hrastnik 12 min.
Rokometaši Hrastnika, ki nastopajo v 1. B-ligi (letos imajo visoke ambicije), so prišli v 1/16 pokalnega tekmovanja na Ptuj v vlogi absolutnih favoritov. V 1. krogu so namreč doma ugnali prvoligaša Sevnico, trener Robi Šafarič pa premore fizično izjemno zasedbo nekaj nekdanjih prvoligaških igralcev (Teržan, Lesjak, Klepej). A favoriti v športu ne zmagujejo vedno, čemur je bilo priča okrog 100 gledalcev tudi v sredo zvečer v ptujski dvorani Ljudski vrt.
Gostje so sicer v 6. minuti povedli z 1:4 in zdelo se je, da večjih težav ne bodo imeli. Domači rokometaši pa so imeli ta večer povsem drugačne načrte; najprej so po projektilu Bez-jaka v 11. minuti izenačili, nato pa z granitno obrambo na meji fanatizma onemogočali rume-no-črnim dostope do svojih vrat. Prednost je v zadnji tretjini prvega dela začela skokovito rasti, ko je mrežo gostov po duhovito izpeljanih akcijah vse ekipe, polnih kombinatorike, rešetal predvsem Maroh. V 25. minuti je pri izidu 14:9 gostujoči trener zahteval minuto odmora, a to Zasavcem ni pomagalo. Dravaši so še naprej igrali kot v transu, v prvem delu prejeli le 10 zadetkov, v napadu pa zanje ni bilo ovir. Ob polčasu je semafor kazal 19:10 in gostje kar niso mogli verjeti, da se jim na Ptuju obeta pravcati polom.
Ali bodo igralci Drave v 2. polčasu vzdržali, je bilo glavno vprašanje pred nadaljevanjem. Četa Tomija Matjašiča je namreč izjemno mlada, v tako silovitem ritmu pa tudi ni navajena igrati. Gostje so zaigrali na vse ali nič, toda na več kot sedem zadetkov se jim do 42. minute ni uspelo približati.
David Verdenik, rokometaš Drave: »Vse se nam je 'poklopilo'. V ekipi je vladal pravi timski duh in rezultat je temu primeren. Mislim, da je bil prvi polčas najboljši do zdaj, odkar igramo v tej postavi. V nadaljevanju se je poznala naša neizkušenost, toda tekmo smo vseeno mirno pripeljali do konca. V srečanje smo šli sproščeni, saj proti favoritom nismo imeli česa zgubiti. Vedno igramo na zmago, in če da vsak igralec vse od sebe, lahko v prvenstvu premagamo vsakega. Tako računam tudi na zmago proti Železnikom.«
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave so z izjemno borbeno predstavo presenetljivo ugnali 1. B ligaša iz Hrastnika.
Glede na pomembnost sobotne prvenstvene tekme 3. kroga proti Krki se je ormoški trener Saša Prapotnik odločil, da na pokalni tekmi v Kopru zaigra pomlajena zasedba z le tremi članskimi igralci (Sandi Žuran, Jaša Rajšp, Aleš Šišma-novič). Kljub visokemu porazu je bila odločitev pravilna, saj so priložnost za igro in za nabiranje prepotrebnih izkušenj dobili mladinci in trije kadeti. Nekateri ormoški fantje so koprske rokometaše še pred kratkim spremljali le po TV, tokrat pa že zaigrali proti imenom, kot so Škof (10 obramb v 1. polčasu), Vran (9 obramb v 2. polčasu), Matjaž Brumen, Nejc Poklar, Robert Konečnik, Uroš Bundalo, Dean Bombač, Uroš Rapotec. Poraz bi bil veliko nižji, če bi fantje šli v tekmo brez strahospoštovanja, saj so se jim že ob pogledu na vratarja Škofa zašibila kolena ter zatresle roke. Za mladeniče je to povsem normalno in jim ne gre zameriti, saj so se na vse pretege borili proti fizično močnejši in izkušenejši ekipi. Še najbolj sproščeno in s hitro igro so se vinarji predstavili v uvodnih desetih minutah 2. polčasa, ko so zmanjšali zaostanek na 9, 25:16. Tudi v 50. minuti pri rezultatu 30:19 je bil pogled na semafor še sprejemljiv, nato pa so gostje popolnoma popustili in Cimos jim je s serijo 12:1 ušel kar na + 22, 42:20. Rok Cvetko in Jaša Rajšp sta na koncu z goloma ublažila pričakovani poraz. Preostali del ekipe je med tekmo na Hardeku opravil trening.
KU
Sicer se je videla mladostna zagnanost v domači vrsti, ko so se predvsem v napadu roke nekajkrat pošteno zatresle, toda vse to je bilo pričakovati. Kmalu je začela puščati tudi obramba Drave in v 44. minuti so se Hrastničani s serijo 3:0 približali le na štiri zadetke zaostanka (23:19). Tudi po minuti odmora na zahtevo Tomija Matjašiča je prednost Ptujča-nov še naprej kopnela: obramba ni našla recepta za Teržana (7 zadetkov) in Hribška (9 zadetkov). V 52. minuti je bilo 26:24, kar je obetalo dramatično končnico. Toda Ptujčani so se kljub močnemu pritisku izkušenih Zasavcev znova prebudili in v 57. minuti pobegnili na +4 (30:26). Končnico so gostje izrabili za le kozmetični popravek izida na semaforju.
Prva uradna zmaga v novi sezoni in izločitev 1. B-ligaša iz Hrastnika je sijajna popotnica za rokometaše Drave, ki bodo v soboto začeli tudi prvenstvene boje. Ob 19. uri se bodo doma namreč pomerili z ekipo Alple-sa iz Železnikov.
Tadej Podvršek
Ajdovščina - Moškanjci Gorišnica 32:36 (17:15)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: E. Bra-tuša, Petek 11, Zorli, M. Bedrač, Žgeč, T. Bedrač, Balas 3, Lozinšek 6, Kovač 1, Lukaček. Dimec 3, An-derluh, Firbas 9, Preac 3, Gerčar. Trener: Sebastjan Oblak.
V tekmi drugega kroga slovenskega pokala so rokome-taši iz Gorišnice gostovali v Ajdovščini ter prišli do načrtovane zmage in napredovanja v tretji krog. Na pot so odšli brez štirih poškodovanih igralcev (Arnuš, Vincek, Valenko in B. Bratuša). Na začetku srečanja so bili uspešnejši gostje, ki so vodili 3:6. Sledilo je obdobje nekoliko slabše igre, kar so izkoristili domačini in v 16. minuti povedli z 8:7. Prvi pol-
čas so dobili z dvema goloma prednosti.
Uvodnih deset minut drugega polčasa gostom igra nikakor ni stekla. V 40. minuti so roko-metaši iz Gorišnice le izenačili rezultat na 22:22. Gostje so nato zaigrali svojo igro, najprej vodili za zadetek ali dva, proti koncu srečanja pa so ohranili zanesljivo vodstvo. Pri roko-metaših Moškanjci Gorišnice sta se strelsko odlikovala Miha Petek z enajstimi in Primož Fir-bas z devetimi zadetki.
Danilo Klajnšek
Cimos visoko ugnal pomlajeni Ormož: Cimos - Jeruzalem 42:22 (20:9)
CIMOS KOPER: Škof (10 obramb), Vran (9 obramb); Do-belšek 4, Grzentič 7, Brumen 1, Bombač, Poklar T. 6, Poklar N., Hrastnik 5, Konečnik 1, Rapotec 2, Gavranovic 3, Bundalo, Boškovic 9, Bratkovič 4, Osmajic. Trener: Fredi Radojkovič.
JERUZALEM ORMOŽ: Šulek (7 obramb), Žuran (6 obramb 2 x 7m); Mavrič, Deržič, Ogorelc 6, Rajšp 6, R. Cvetko 3, Kirič, Kolmančič 2, Hrupič, Topolovec, Šišmanovič 5. Trener: Saša Praprotnik.
Pomlajenaekipa Jeruzalema Ormoža (na fotografiji sta Jaka Rajšp in Aleš Šišmanovič) se ni mogla resneje upirati Koprčanom.
Rokomet • Jeruzalem Ormož
V tretje gre rado
Rokometaši Jeruzalema so slabo začeli sezono, saj so bili dvakrat poraženi, proti Celju ter Sevnici. Še posebno boleč in nepričakovan je bil poraz na gostovanju v Sevnici, kjer Or-možani proti resnično slabim gostiteljem razen redkih izjem niso prikazali praktično ničesar. Igra obeh ekip na tekmi v Posavju je bila slaba in obe ekipi čaka veliko dela za obstanek v ligi.
V soboto ob 19.00 na Har-dek prihaja Krka, neugoden tekmec, ki je lani v štirih poskusih trikrat zapored ugnal vinarje. Še posebno boleč je bil poraz (27:28) v rednem delu, ko so Novomeščani slavili z golom v zadnji sekundi. Zadel je levičar Jernej Papež, nekdanji kadetski in mladinski reprezentant, okrog katerega se tudi danes vrti igra Dolenjcev. Ob tem četa trenerja Saša Prapotnika ne sme pozabiti na solidnega vratarja Anžeta Vrbinca, neugodne-
ga organizatorja igre Patrika Lebna, levičarskega bombnika Mateja Flajsa, predvsem pa na odličnega trenerskega lisjaka Slavka Ivezica, ki je v minulem prvenstvu s Krko že delal čudeže po številu zaporednih zmag. Novomeščani so v sredo v pokalu z golom prednosti premagali Slovan in v taboru Jeruzalema upajo, da jih je tesna zmaga stala tudi dodatni atom moči. Predvsem pa bo končni rezultat tekme odvisen od Ormoža-nov. V tem hipu ni jasno, kaj je ekipa sposobna. Prikazali so nekaj odličnih predstav v pripravah, povsem bledo pa so odigrali v Sevnici. Zdaj je skrajni čas, da strnejo glave in zaigrajo, kot znajo. Predvsem pa tri prestave hitreje kot proti Sevnici, kjer so prikazali negledljiv rokomet. Ekipa bo še naprej v nepopolni zasedbi brez Anžeta Kljajiča, Jaka Špiljka in Mateja Hebarja.
UK
Rokomet • 2. SRL (m)
Cilj je boj za vrh
Uradno se je nova sezona za rokometaše Drave začela že v sredo, ko so se v 1/16 pokala pomerili z 1. B ligašem iz Hrastnika, v soboto pa jih čaka še prva prvenstvena tekma. Dravina zasedba je tudi letos praktično povsem domača, kar bi moral biti magnet za ptujsko občinstvo, ki se počasi, a vztrajno vrača v dvorane. Prvo priložnost bodo ljubitelji rokometa in športa nasploh imeli že v soboto, ko bodo dravaši v 1. krogu v dvorani Ljudski vrt ob 19.00 gostili Alples iz Železnikov. Pot modrih proti 1. B ligi se torej začne že ta konec tedna.
Cilji višji kot lani
Zasedba Drave pred novo sezono ni doživela velikih sprememb. V moštvu so ostali praktično vsi nosilci igre od lani, ekipo pa je okrepil krožni napadalec, 21-letni Žiga Lesjak. Na veliko veselje ptujskih navijačev v moštvu ostajata tudi edina izkušena člana Robert Bezjak in vratar Boštjan Grm. Tudi drugi mladi fantje zelo hitro napredujejo, poleg tega pa so glede na lansko sezono bogatejši za leto izkušenj. Drava se tako v letošnji sezoni upravičeno spogleduje z mesti na ali pri vrhu prvenstvene tabele. Mlada zasedba je v pripravah na sezono 2012/13 odigrala štiri prijateljske tekme, na katerih so modro-beli pokazali povsem različne igre: od tistih sila povprečnih do zelo solidnih za čas priprav. Tudi sicer so bile priprave, ki so bile v celoti izpeljane na Ptuju, po mnenju akterjev uspešne, edini razsodnik o pripravljenosti pa bo tako kot vedno prvenstvo. Ptujčani so lani osvojili odlično 5. mesto, kar je bil glede na mladost zasedbe zares lep dosežek, še posebno dobro pa so odigrali drugi del sezone. Letos želijo še nadgraditi lansko delo, nekoliko višje pa so tudi ambicije, čeprav se zdi, da 2. liga že dolgo ni bila tako izenačena kot bo v letošnji sezoni.
Silovit boj za prvaka
Že lani je bila liga sila izenačena, z izjemo Slovenj Gradca in Mo-škanjcev-Gorišnice so bila preostala moštva precej skupaj, letos naj bi bila zgodba podobna; mnogi so celo mnenja, da bo prvenstvo še bolj izenačeno. Kot trenutno kaže, so se najbolj okrepile Radeče, ki so jim na pomoč priskočili Celjani, nevarna pa bo tudi ekipa Loke 2012, ki se po mrku počasi vrača. Nevarni bi lahko bili tudi ekipi Brežic in Črnomlja, v ligi pa sta tudi letos za Dravo neugodni ekipi Pomurja in Radgone. Seveda ne gre odpisati niti preostalih moštev, ki bodo posebno na svojem parketu še kako nevarna.
Tadej Podvršek
Tomi Matjašič, trener Drave: »Menim, da so bile priprave uspešne. Tudi na prijateljskih srečanjih smo pokazali dobre tekme, izjema je le zadnja proti sosedom iz Gorišnice, ko smo povsem zatajili. Kljub vsemu menim, da je v redu, da se nam je taka tekma pripetila zdaj kot pozneje v prvenstvu, ko bo šlo zares. Upam, da smo se vsi skupaj iz tega nekaj naučili. Smo pa na teh srečanjih menjavali veliko igralcev. Zelo me je namreč zanimalo, kako se igralci obnesejo v določenih položajih. Veseli me, da imam v ekipi izkušenejša Bezjaka in Grma, vendar je treba dodati, da so lani tudi drugi mlajši naredili velik napredek, kar je vsekakor dober obet. Naša želja letos je nedvomno popraviti lansko 5. mesto, cilj so torej mesta od 1 do 4. Če bomo odigrali, kot znamo, verjamem, da bomo dosegli želeno. Smo dobri, vendar moramo to pokazati na parketu. Zadovoljen bi bil, če bi v prvi polovici prvenstva ponovili lanski drugi del sezone, ko smo le enkrat izgubili in remizirali, na vseh drugih tekmah pa zmagali.«
Namizni tenis
Začetek prvoligaskih bojev
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Pavič bo tudi v letošnji sezoni glavno orožje NTK Ptuj.
i. SNTL (m)
V soboto se bo začela nova sezona v 1. namiznoteniški ligi za moške, kjer bo tudi letos sodelovala ekipa NTK Ptuj. Zanjo bodo nastopili veteran Bojan Pavič ter mlada Matic Slodej in Luka Krušič. Po dolgih letih ne bo zraven Danila Pi-ljaka, ki bo odslej branil barve kluba iz Cirkovc v 3. ligi. Cilj ptujske ekipe je obstanek v ligi.
Favoriti so znova igralci Zavarovalnice Maribor (Zafošnik, Komac, Plohl), njihovi največji konkurenti pa bodo ekipe Krke (U. Slatinšek, Karkovic), Keme I (Horvat, Ropoša, Škra-ban) in okrepljene Ilirije (Gola-všek, Tvrdkovič, Roudi).
PARI 1. KROGA: Ptuj - Sobota I, Letrika - Tempo, Krka I
-	Ilirija, Zavarovalnica Maribor
-	Mengeš, Kema II - Kema I.
3. SNTL (m)
Pari 1. kroga (sobota, 22. 9., ob 10.00): Šternmatik Cirkov-ce - Žogica Radgona, Logatec - Gorica, Kajuh Slovan - Royal Beach Škofja Loka, Branik - Vesna Zalog.
1. OT za člane na Ravnah
V soboto, 15. 9., je na Ravnah potekal prvi letošnji odprti turnir za člane in članice. Na njem so nastopili tudi igralci in igral-
ke z našega območja. Vesno Rojko, članico Mute, je v četr-tfinalu ustavila Asja Kasabova, poznejša zmagovalka turnirja. Pri moških so se Bojan Pavič, Matic Slodej in Danilo Piljak uvrstili iz predtekmovalnih skupin v sklepne boje, to pa ni uspelo Luki Krušiču. V boju za uvrstitev med najboljših osem sta se med sabo pomerila Pavič in Piljak, uspešnejši je bil prvi (4:1). Med prvo osmerico se je uvrstil tudi Slodej (ugnal je Sukiča). V četrtfinalu sta oba predstavnika NTK Ptuj izgubila: Slodeja je izločil prvi nosilec Gregor Zafošnik (Zav. MB), Paviča pa Bojan Ropoša (Kema I). Zmagal je Uroš Slatinšek (Krka).
1. OT za mladince v Logatcu
V nedeljo, 9. 9., je v Logatcu potekal prvi odprti turnir za mladince. Med fanti je nastopilo kar 51 igralcev, med dekleti pa 36. Anja Bezjak (NTK Ptuj) je osvojila končno 9. do 16. mesto, med fanti pa sta Darko Hergan in Žan Napast (oba Cirkovce) zasedla 17. do 28. mesto. Marsel Šegula in Jernej Masten Toplak (NTK Ptuj, oba mlajša kadeta) sta v predtek-movalnih skupinah z eno zmago osvojila 3. mesto in se nista uvrstila v finalni del.
JM
Planinski kotiček
Snežnik, 1797m
Sobota, 6. 10. 2012
Osamljena razgledna piramida nad prostranimi gozdovi S parkirišča pod gradom se bomo ob peti uri zjutraj odpravili proti jugovzhodnemu delu gorskega sveta. Dinarski velikan, Snežnik, se ponosno postavlja in kraljuje nad prostranimi gozdovi med Ilirsko Bistrico in Cerknico na Notranjskem. Z malo manj kot 1800 m je resnično osamljen v tem delu. Ob jasnih jesenskih dneh, ko gozdovi pod njim, ki ga obdajajo okrog in okrog, dobivajo jesensko barvitost, se nam z njega ponuja čudovit razgled. Proti severu od Karavank prek Kamniško-Savinjskih Alp do Pohorja, na zahodu se na obzorju vidijo Dolomiti, Karnijske in Ziljske Alpe, Julijci s Triglavom, pred njimi pa Trnovski gozd, Vremščica, Nanos in Javorniki. V bližini vidimo Loško dolino, Cerkniško jezero, Cerknico z goro Slivnico nad njo ter Bloško planoto. Na zahodu se sonce v svojem zatonu zrcali v tržaškem zalivu, na jug pa sega pogled na Kvarnerski zaliv in njegove otoke.
Na pot se bomo podali s Sviščakov proti Malemu Snežniku in se na sedlu obrnili proti Velikemu. Če bolan si, slabe sape, naprej počasi štej korake. Če pa mlad si, poln moči, na rame daj si par drvi.
S tem izpisanim vabilom, ki preži na mladeniče vseh starosti na poti proti vrhu Snežnika in njeni koči, se bomo srečali in oprtani (na nahrbtniku se bo našlo kakšno poleno) nadaljevali pot proti koči - ki je tako kot druge vedno lačna drv za kurjavo, ki daje prijetno toploto ob hladnejših dneh.
Skupne hoje bo približno pet ur. Če nam bo na razpolago še kaka urica, jo bomo zapolnili z zanimivim dogodkom.
Stroški izleta so 29 evrov. Prijave in informacije v pisarni PD Ptuj v času uradnih ur in na 041 237 010 do torka, 3. 10. 2012. Vrnitev na Ptuj bo med 20. in 21. uro. Izlet vodi Miran Ritonja s sovodniki.
Kikboks • Svetovno kadetsko in mladinsko prvenstvo 2012
NuSa Štefančič svetovna podprvakinja, Luka Vindiš, Patrik Šulek in Dejan Kociper bronasti
Na svetovnem kadetskem in mladinskem prvenstvu WAKO organizacije v Bratislavi se je naša mlada reprezentanca odrezala nad pričakovanji. Na Slovaškem je od 9. do 15. septembra sodelovalo okrog 1600 tekmovalcev iz 50 držav z vseh pet celin. Tekmovanje je potekalo v semi, light in full con-tactu, po pravilih K-1 ter low kicku in glasbenih formah.
Slovenci so skupno osvojili 16 kolajn: 1 zlato, 6 srebrnih in 9 bronastih. Na tekmovanje je pod vodstvom predsednika Kickboks zveze Slovenije Vla-dimirja Sitarja odpotovalo 40 članic in članov iz 11 klubov iz vse države.
Do medalj dva Ptujčana ...
Med Ptujčani sta bila najuspešnejša Luka Vindiš v semi kontaktu do 69 kg med mladinci ter Patrik Šulek v semi kontaktu do 47 kg med mlajšimi kadeti.
Luka Vindiš je bil kot eden izmed nosilcev skupine v 1. kolu prosti, v osmini finala pa je po odlični in prepričljivi borbi premagal Ngamira Kopa iz Nove Zelandije z 12:2. Trenerje in preostale člane reprezentance je navdušil z zelo taktično in tehnično odlično borbo.V četrtfinalu je Luka stopnjeval formo in premagal Da-miana Gebala iz Poljske s 7:4.
V	polfinalu je nasproti našega mladega tekmovalca, ki je letos prvič nastopal med mladinci, stal Seba Lukas iz Češke. Luka prve runde ni oddelal, kot bi lahko, in je po zaostanku v drugi in tretji rundi lovil prednost Čeha. Na koncu je moral priznati poraz, s čimer je osvojil 3. mesto, kar je izjemen uspeh našega mladega Ptujčana.
Patrik Šulek je nastopal v kategoriji mlajših kadetov do 47 kg. Med vsemi Ptujčani je imel najboljši žreb. V 1. kolu je bil Patrik prosti, v četrtfinalu pa je prepričljivo premagal Ni-klasa Bognera iz Avstrije s 5:1.
V	polfinalu je Patrik izgubil proti Italijanu Sadah Sadalahu in tako osvojil odlično 3. mesto. Na prvem tako velikem tekmovanju je odlično izkoristil priložnost in osvojil kolajno.
Vito Čurin je nastopal med starejšimi kadeti do 69 kg. V osmini finala je premagal tekmovalca iz Bosne, Petra Mihalja z 8:2, v četrtfinalu pa je tesno izgubil proti Mishelu Padovanu iz Italije in na koncu osvojil 5. mesto.
Gašper Mlakar je v kategoriji do 63 kg med starejšimi kadeti po prvem prostem kolu v četrtfinalu proti Bolgaru Bori-slavu Hadjigenovu izgubil v podaljšku borbe, saj je bil rezultat po rednem delu borbe (3 runde po 2 minuti) neodločen. Gašper je prikazal dobro borbo in je bil na robu zmage, ki bi ga vodila v borbe za medalje. Na koncu je osvojil 9.16. mesto.
Simon Kaisersberger je imel prvi nastop na največjem tekmovanju. Opravil ga je zadovoljivo, saj je v kategoriji do 69 kg med mladinci v osmini finala po treh rundah enakopravne borbe izgubil proti bolj izkušenemu tekmovalcu iz
Ormožani v Bratislavi
Udeleženci SP iz KBV Ptuj in KBV Ormož
KBV Ptuj: Luka Vindiš, Vito Čurin, Timi Sitar, Patrik Šu-lek, Simon Kaisersberger in Gašper Mlakar;
KBV Ormož: Dejan Kociper, Rok Tomažič, Žan To-mažič, Matjaž Pleh in Nuša Štefančič;
selektor Bojan Korošec.
Bolgarije Alexu Chaushevu za eno točko in s tem osvojil 9.16. mesto.
Timi Sitar je imel med vsemi Ptujčani največ tekmecev v svoji kategoriji in bi moral za preboj v polfinale premagati tri tekmece. Timi je v kategoriji mlajših kadetov do 42 kg v šestnajstini finala presenetil vse in premagal Rohita Eyyunnija iz ZDA z 11:1. V osmini finala je dobil za nasprotnika poznejšega finalista Luka Henseya iz Irske in po dobri borbi izgubil. Tako je kljub odličnemu nastopu osvojil 9.16. mesto.
... in dva Ormožana
Med Ormožani sta bila najuspešnejša Nuša Štefančič med mladinkami v semi kontaktu do 55 kg ter Dejan Kociper v light kontaktu med starejšimi kadeti.
Rok Tomažič je med starejšimi kadeti do 42 kg v semi kontaktu v osmini finala po dobri borbi izgubil proti Davidu Minoiaa iz Italije in osvojil 9.16. mesto. Matjaž Pleh je med starejšimi kadeti do 47 kg v semi kontaktu v 1. kolu izgubil proti Leonardu del Ga-udiu iz Italije, v light kontaktu pa je izgubil v 2. kolu proti Dimitru Vasilevu iz Bolgarije. V obeh disciplinah je osvojil 9.16. mesto. Žan Tomažič je v kategoriji do 57 kg med starejšimi kadeti v semi kontaktu v 1. kolu izgubil proti tekmo-
Ptujčani v Bratislavi
valcu Dominiku Plheimerju iz Avstrije in ni prišel med prvih šestnajst. Žan je uspešneje nastopal v light kontaktu, saj je v 1. kolu s 3:0 premagal Andresa Boccalandra iz Venezuele. V osmini finala pa je tesno z 1:2 izgubil proti Arturu Gornikovu iz Nemčije in tako osvojil 9.16. mesto.
Dejan Kociper je med starejšimi kadeti do 42 kg v semi kontaktu v osmini finala z odlično borbo premagal Leona Fitera iz Slovaške z 12:2, v četrtfinalu pa je po dobri borbi, ki je bila do zadnjih sekund izenačena, izgubil proti Kristijanu Kardumu iz Hrvaške. Dejan je tako osvojil še vedno odlično 5.8. mesto.
Dejan je v disciplini light kontakt v 1. kolu prepričljivo s 3:0 premagal Wen-Chi Chena iz Tajvana, v četrtfinalu pa mu je moral priznati premoč tudi Dimitar Dyakov iz Bolgarije z rezultatom 2:1. V polfinalu je Dejana po odlični in požrtvovalni borbi obeh tekmovalcev premagal Eoghan Stephenson iz Irske. Tako je Dejan osvojil odlično 3. mesto.
Nuša Štefančič je med mladinkami do 55 kg v semi kontaktu po prostem 1. kolu v četrtfinalu prepričljivo pre-
Vladimir Sitar: »S SP se vračamo zelo zadovoljni in ponosni, saj smo osvojili 16 kolajn. Predvsem smo veseli člani KBV Ptuj in KBV Ormož, saj imamo skupaj 5 kolajn. Naj poudarim, da je bilo treba v posameznih kategorijah za osvojitev kolajne dobiti kar nekaj borb. Tokrat je bila konkurenca res huda, resnično je bila prisotna vsa svetovna elita in na takih tekmovanjih ni slabih tekmovalcev ali 'podarjenih' borb. Po napornih petih dneh smo Slovenci osvojili kar 16 medalj, kar je po mnenju strokovnega vodstva odličen uspeh. Predvsem je bil na tem prvenstvu opazen velik dvig kakovosti naše reprezentance v disciplini semi kontakt, rahel padec smo zaznali v light kontaktu.«
magala Zoe Engelhard iz Nizozemske z rezultatom 19:9. V polfinalni borbi je prav tako suvereno premagala Aysenur Topal iz Turčije. V finalu je ob precej športne smole morala priznati premoč Italijanki Roberti Cavallaro in tako postala svetovna podprvakinja.
V	light kontaktu do 55 kg je bila Nuša kot nosilka skupine v 1. kolu prosta, v četrtfinalu pa je premagala domačinko Alexandro Nižnikovo z rezultatom 3:0. V polfinalu jo je kljub odlični borbi in dobro postavljeni taktiki trenerja premagala Nicole Perona iz Italije.
Ekipno tekmovanje
V	ekipnih borbah je za reprezentanco Slovenije (ena članica in trije člani) nastopal tudi Timi Sitar v kategoriji mlajših kadetov, za reprezentanco Slovenije v kategoriji starejših kadetov pa sta nastopala Gašper Mlakar in Vito Curin, za mladinsko reprezentanco pa je nastopala Nuša Štefančič.
V	kategoriji mlajših kadetov je reprezentanca Slovenije v osmini finala izgubila z ekipo Madžarske (poznejši zmagovalci, smola z žrebom) in osvojila 9. mesto.
V	kategoriji starejših kadetov je reprezentanca Slovenije v osmini finala izgubila z ekipo Velike Britanije in osvojila 9. mesto.
V	kategoriji mladincev je naša reprezentanca po zmagah nad ekipami Nemčije ter Rusije in porazu v polfinalu proti ekipi iz Italije osvojila odlično 3. mesto.
Franc Kociper, Franc Slodnjak
Atletika • Tatjana Majcen Ljubic
Sprejem za našo paraolimpijko
Atletski klub Cestno podjetje Ptuj je presenetil paraolimpijko Tatjano Majcen Ljubič in ji po vrnitvi z iger v Londonu (osvojila je 6. mesto v suvanju krogle in 8. v metu kopja) pripravil slavnostni sprejem na mestnem stadionu. Tja jo je pod pretvezo »suhega treninga« zvabil trener Gorazd Raj-her, ki je tudi vodil sprejem. Športnico invalidko so ob spremljavi glasbe sprejeli otroci iz Atletske šole Mirka Vindiša, sledila sta kratka pozdravna in zahvalna nagovora predsednika kluba Aleksandra Lorenčiča in trenerja Gora-zda Rajherja, ki sta Tatjani Majcen Ljubič predala tudi simbolična darila. Ob pogledu na otroke, znance, atlete, prijatelje in svojce, ki so se udeležili sprejema in jo prišli pozdravit, je bila ganjena, kar se je dobro slišalo tudi v njenem kratkem govoru. Večina udeležencev ji je iskreno čestitala za dosežene rezultate na paraolimpijskih igrah v Londonu. Po spontanem sprejemu so sledili prijetno druženje in številni pogovori z našo odlično atletinjo. Nekateri so nanesli tudi na to, kaj bo počela v prihodnje in ali bo še tekmovala. Pravi, da zdaj sledi obdobje počitka, v tem času pa bo premislila, ali bo nadaljevala športno pot. Želja po dokazovanju in nastopu na naslednjih paraolimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Janeiru še obstaja, kot ostajajo sanje, da bi znova dosegla svetovni rekord v svoji kategoriji v suvanju krogle. Dozdajšnja pot je bila zelo uspešna, v intervjuju pa nam je zaupala nekaj podrobnosti o nastopih in pogledih na pravkar končane igre.
Kakšen je vaš pogled na doseženo 6. mesto v suvanju krogle?
T. M. Ljubič: »Razdalja bi sicer lahko bila malo večja; vem, da sem sposobna vreči dlje,
Tatjani Majcen Ljubič so po vrnitvi s PAOI v Londonu pripravili sprejem v ptujskem atletskem klubu.
a v tistem trenutku sem dala svoj maksimum. Kar se tiče 6. mesta, lahko rečem, da je realno glede na konkurenco, ki je tekmovala.«
Kako bi ocenili 8. mesto v metanju kopja?
T. M. Ljubič: »V metanju kopja sem si v prvi vrsti želela priti v finale in ta cilj se mi je uresničil. Lahko rečem, da je to glede na konkurenco uspeh, saj v Pekingu nisem prišla do finalnega nastopa, tokrat pa mi je to uspelo. Tudi v metanju kopja bi lahko bila razdalja malo večja, ampak marsikaj je bilo pri mojih metih tokrat odvisno od pripomočka, metalne palice. Za boljše rezultate bi verjetno potrebovala še kakšno leto treninga. Splošna ocena obeh nastopov je definitivno zado-
voljiva; lahko bi bilo tudi boljše, ampak glede na razmere, ki so bile na tekmovanju, sem z rezultati zelo zadovoljna.«
Tako v suvanju krogle kot metanju kopja je zmagala Kitajka Liwan Yang z neverjetnima dosežkoma. Ali so ti rezultati sploh realni?
T. M. Ljubič: »Rezultati Kitajke so bili zares neverjetni. V izjavah po televiziji sem sicer zelo negodovala zaradi tega; meni se je tekmovalka zdela bolj moški kot ženska. Tudi večina delegacij iz drugih držav se je pritožila proti njej, vendar pritožba ni bila sprejeta, ker ta ni možna na klasifikacijo. Na žalost so ostali rezultati takšni, kot so bili doseženi. Ne samo v atletiki, ampak tudi v drugih športih so kitajski športniki in
Nogomet • 1. SMK, 1. SKL, U-14 - vzhod
1. SML
REZULTATI 9. KROGA: Aluminij - Olimpija 1:1, Bravo Publikum -NOGA Triglav 2:5, Celje - Maribor 1:4, Jadran Dekani - HIT Gorica 1:2, Mura 05 - Šampion Celje 1:0, Domžale - Krka 3:0, Rudar Velenje - Gummi Miral Jarenina 3:1, Koper - IB Interblock 3:1
1.	HIT GORICA	7	6	10	19:5	19
2.	KOPER	7	6	0 1	22:5	18
3.	DOMŽALE	7	5	11	18:5	16
4.	MARIBOR	7	5	1 1	19:7	16
5.	OLIMPIJA	7	5	1 1	13:9	16
6.	IB INTERBLOCK	7	3	2 2	15:12	11
7.	ALUMINIJ	7	3	2 2	10:11	11
8.	NOGA TRIGLAV	6	3	0 3	12:9	9
9.	RUDAR VELENJE	7	2	1 4	9:11	8
10.	B. PUBLIKUM 5 2 1 2 9:15 8
11.	KRKA 6 2 0 4 6:13 6
12.	MURA 05 7 2 0 5 7:20 6
13.	JAD. DEKANI 7 115 8:16 4
14.	G. M. JARENINA 5 1 0 4 4:16 3
15.	ŠAMP. CELJE 7 0 1 6 5:17 1
16.	CELJE 5 0 0 5 4:14 0 ALUMINIJ - OLIMPIJA 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Sagadin (17.), 1:1
Kapun (78.)
ALUMINIJ: Cvetič, Brence, Kaj-tna, Dvoršak Špehar, Kajzer, Sagadin, Kirič, Ž. Špehonja (Cafuta), Damše (Vujisič), Vindiš, Petek (Ze-čevič). Trener: Bojan Špehonja.
1. SKL
REZULTATI 9. KROGA: Aluminij - Olimpija 1:1, Bravo Publikum -NOGA Triglav 1:2, Celje - Maribor 1:4, Jadran Dekani - HIT Gorica 1:2, Mura 05 - Šampion Celje 1:2, Domžale - Krka 2:0, Rudar - Nissan Ferk Jarenina 1:0, Koper - IB
Kegljanje • 1. liga OTS MB
REZULTATI 1. KROGA: Drava Deta Center II. - Invalid I. 1:7, Ruše II - Radenska III. 6:2, Lokomotiva - Radlje 6:2, Krilato Kolo I - Di Vesta 2:6
DRAVA Deta Center II. -Invalid 1:7 (2858 - 3075)
DRAVA DETA CENTER II.: Jure Lozinšek 459, Mitja Kramberger 461, Martin Čeh 505, Andrej Re-
isman 248 - Mirko Štagar 208, Dušan Murko 483, Miran Ritonja 496.
Kegljači druge ptujske ekipe bodo letos tekmovali v 1. ligi OTS Maribor. V prvem krogu so gostili ekipo Invalida in izgubili dvoboj; osvojili so le eno točko. Seveda upajo, da bo v nadaljevanju prvenstva bolje.
Danilo Klajnšek
LIGA U-14
športnice zmagovali in kot po tekočem traku postavljali svetovne rekorde. Veliko držav se je pritoževalo na klasifikacije njihovih športnikov invalidov, vendar so bile vse pritožbe uradno zavrnjene - tukaj zagotovo nekaj ni bilo v redu.«
Bili ste na paraolimpij-skih igrah v Atenah in Pekingu. Kako so vam bile všeč te v Londonu?
T. M. Ljubič: »Ozračje na olimpijskem stadionu na tekmovanju je bilo zares fantastično. Za Angleže lahko rečem, da so izjemni navijači, saj je bilo vzdušje zares fenomenalno. Kar se pa tiče vsega drugega, smo bili v bistvu vsi po vrsti, ki smo že bili na kakšnih para-olimpijskih igrah, razočarani. Olimpijska vas je bila zelo neprilagojena za invalide. Prav tako so se organizatorji preveč držali nekaterih pravil in so bili premalo prilagodljivi do invalidov.«
Kakšni so bili po vašem mnenju pozitivni vidiki teh paraolimpijskih iger?
T. M. Ljubič: »En velik plus si organizatorji zaslužijo za prepoln olimpijski stadion in izjemno vzdušje, ki je bilo na njem v času atletskih tekmovanj. Sicer pa sem v Londonu težko videla veliko plusov; meni so bile zares najbolj fenomenalne igre do zdaj tiste v Pekingu leta 2008.«
Kakšne so želje za prihodnost?
T. M. Ljubič: »Moja največja želja je, da bi znova dosegla svetovni rekord v suvanju krogle. Po dolgem, dolgem počitku in temeljitem razmisleku bom videla, ali se bom odločila nadaljevati športno pot ali ne. Želja pa nastopu na igrah v Riu še obstaja, vendar bom šele čez čas videla, ali se bom odločila za nov športni cilj.«
David Breznik
Interblock 1:1
1.	DOMŽALE 7 7 0 0 28:3 21
2.	KOPER 7 5 2 0 18:4 17
3.	MARIBOR 7 5 2 0 16:3 17
4.	IB INTERBLOCK 7 5 1 1 17:8 16
5.	HIT GORICA 7 5 0 2 14:7 15
6.	NOGA TRIGLAV 6 3 2 1 14:8 11
7.	RUDAR VELENJE 7 3 1 3 6:8 10
8.	JADRAN DEKANI 7 2 1 4 8:12 7
9.	ALUMINIJ 7 2 1 4 8:13 7
10.	B. PUBLIKUM 5 2 0 3 7:8 6
11.	CELJE 5 2 0 3 9:11 6
12.	KRKA 6 2 0 4 4:11 6
13.	OLIMPIJA 7 1 2 4 4:9 5
14.	ŠAMPION CELJE7 1 2 4 5:15 5
15.	FERK JARENINA 5 0 0 5 2:13 0
16.	MURA 05 7 0 0 7 2:29 0 ALUMINIJ - OLIMPIJA 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Adamič (19.), 1:1
Dobaj (70.)
ALUMINIJ: Janžekovič, Šošta-rič, Zorec, Ahec, Bela, Mesarič, Pintarič, Novak (Knez), Stopajnik (Ornik), Vrbanec, Dobaj (Hreljič). Trener: Tomislav Grbavac.
1. MARIBOR	8	7	1	0	61:3	22
2. CELJE	8	7	0	1	40:10	21
3. ALUMINIJ	8	6	2	0	38:3	20
4. MURA 05	8	5	1	2	35:6	16
5. FARM. VERŽEJ	8	5	1	2	16:12	16
6. KRŠKO	8	5	0	3	28:15	15
7. RUDAR VELENJE 8		4	2	2	27:9	14
8. ŠAMPION CELJE 8		4	2	2	22:17	14
9. NŠ R. KOREN	8	4	1	3	21:16	13
10. POBREŽJE	8	3	1	4	13:14	10
11. NŠ POLI DRAVA 8		2	2	4	12:17	8
12. FERK JARENINA 8		2	1	5	9:17	7
13. ŽALEC	8	1	0	7	9:30	3
14. LJUTOMER	8	1	0	7	5:64	3
15. KOV. TEZNO	8	0	1	7	5:64	1
16. ŽELEZNIČAR	8	0	1	7	4:44	1
REZULTATI 8. KROGA: Kovinar Tezno - Aluminij 0:7, Maribor -Ljutomer 20:0, Pobrežje - NŠ Poli Drava 2:0, Mura 05 - Rudar Velenje 4:0, Železničar - Celje 0:14, NŠ R. Koren Dravograd - Žalec 4:0, Šampion Celje - Krško 3:1, Farmtech Veržej - Nissan Ferk Jarenina 1:0
KOVINAR TEZNO - ALUMINIJ
0:7 (0:0)
STRELCI: 0:1 Panikvar (43.), 0:2 Panikvar (45.), 0:3 Krivec (52.), 0:4 Petrovič (57.. iz 11-m), 0:5 Krivec (64.), 0:6 Elšnik (68.), 0:7 Panikvar (70.)
ALUMINIJ: Ponudič, Koser, Panikvar, Bračič, Lončarič, Dobnik, Krivec, Elšnik, Saboti (Jesenek), Petrovič, Bohak (Hliš). Trener: Borut Kolar.
POBREŽJE - NŠ POLI DRAVA 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Grebenar (4.), 2:0 Vivat (53.)
NŠ POLI DRAVA: Ž. Pivko, Majcen - Kostič, Brumen (Mesarič), Zemljarič, Murko, Irgl, A. Pivko, Lovenjak, Furjan, Cesar (Pihler), Kramberger (Šoštarič)
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA - SOBOTA 19.00: Rudar Velenje - Mura 05; SOBOTA 20.00. Luka Koper - Aluminij; NEDELJA 16.00: Triglav
-	Celje; NEDELJA 19.00: Maribor - Gorica, Domžale - Olimpija
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA - PETEK 16.00: Garmin Šenčur - Kalcer Radomlje; SOBOTA 16.00: Roltek Dob - Zavrč, Šampion Celje -Dravinja Kostroj, Krka - Šmartno 1928; NEDELJA 16.00: Bela krajina - Krško
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 5. KROGA - SOBOTA 16.30: Avto Rajh Ljutomer - AHA EMMI Bistrica, Malečnik - Kovinar Štore, Čarda Martijanci -Šmarje pri Jelšah, Zreče - Koroška Dravograd; NEDELJA 10.30: Rakičan - Tromejnik G Sukič; NEDELJA 16.30: Grad - Agroservis Beltinci, Odranci - Farmtech Veržej
SUPER LIGA MNZ PTUJ
PARI 6. KROGA - SOBOTA 16.00: 1 A Avto Gerečja vas - Carrera Optyl Ormož, Boč Poljčane - Oplotnica, Hajdina - Bukovci; NEDELJA 16.00: Stojnci - Središče, Podvinci Betonarna Kuhar
-	Drava Ptuj
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 5. KROGA - SOBOTA 16.00: Dornava Vrtnarstvo Kovačec -Podvinci Agrocenter Ptuj, Rogoznica - Markovci; NEDELJA 10.30: Lovrenc - Apače, Skorba - Tržec; NEDELJA 16.00: Gorišnica -Videm
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 4. KROGA - SOBOTA 16.00: Pragersko - Grajena, Zgornja Polskava - Hajdoše, Podlehnik - Leskovec, Spodnja Polskava -Makole, Slovenja vas - Cirkulane
VETERANI 35
PARI 5. KROGA - PETEK 17.00: Skorba - Boč, Apače - Polskava, Pohorje Oplotnica - Videm, Cirkulane - Grajena
VETERANI 40
PARI 4. KROGA - PETEK 17.00: Lovrenc - Podlehnik, Markovci
-	Gorišnica, Zgornja Polskava - Podvinci, Tržec - Ormož, Leskovec - Pragersko
Rokomet
1. NLB LEASING LIGA
PARI 3. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krka (sobota 19.00), Sviš Pekarna Grosuplje - Krško, Maribor Branik - Trimo Trebnje, Istrabenz plini Izola - Gorenje Velenje, Celje Pivovarna Laško - Sevnica, Ribnica Riko hiše - Cimos Koper
1.	A ŽENSKA LIGA
2. KROG: Zvezda Logatec - Mercator Tenzor Ptuj (sobota 18.00)
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA
1. KROG: Drava Ptuj - Alples Železniki (sobota, ob 19.00, v Ljudskem vrtu)
Namizni tenis
1. MOŠKA LIGA
1. KROG: Ptuj - Sobota (sobota, ob 17.00, v športni dvorani Mladika)
3. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
1. KROG: Šternmatik Cirkovce - Žogica Radgona (sobota, ob 10.00, v telovadnici OŠ)
Kegljanje
2.	ŽENSKA LIGA VZHOD
2. KROG: Drava Deta center Ptuj - Komcel (sobota 13.30)
3.	MOŠKA LIGA - VZHOD
2. KROG: Drava Deta Center Ptuju - Ceršak II. (sobota 17.30)
1. LIGA OTS MARIBOR
2. KROG: Ceršak III. - Drava Deta Center II. (sobota 18.30)
Mali nogomet • Turnir v Doleni
KMN Dolena organizira turnir v malem nogometu, ki bo v soboto, 22. septembra, ob 11. uri. Informacije: 040 370 159 (Damjan); 041 921 223 (Martin).
Judo • Moj novi šport
Judo klub Drava Ptuj obvešča svoje člane in članice, da so s septembrom začeli z redno vadbo. Ob tem vabijo vse, ki se želite na novo vključiti v začetne in nadaljevalne programe juda, da se vpišejo vsak ponedeljek in sredo med 17. do 20. uro v Judu centru Drava Ptuj v športni dvorani Mladika. Informacije: www. judo-ptuj.si ali po telefonu 02/ 778 10 71.
Danilo Klajnšek
Šahovski kotiček
80 let Martina Majcenoviča
Nedavno smo tokratnega jubilanta že predstavili bralcem Štajerskega tednika. Razlog je bilo visoko priznanje Šahovske zveze Slovenije, bronasta plaketa, ki jo je Martin Majcenovič prejel za velik prispevek pri razvoju šaha na Ptuju in širše. Tej plemeniti igri se je zapisal zelo zgodaj v Šahovski sekciji Aluminij Kidričevo, že več kot 50 let pa je član Šahovskega društva Ptuj, danes Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj.
Tokrat ne bomo naštevali njegovih športnih niti življenjskih uspehov. Teh je gotovo za
več kot eno knjigo. Več kot za eno knjigo pa je tudi zgodb, pripovedk in nezgod, s katerimi Macan, kot mu pravijo šahovski prijatelji, vedno znova preseneti in razvedri še tako slabo vzdušje. Morda jih bo kdaj uredil in zapisal, morda jih bo zapisal kdo drug.
Ob 80. rojstnem dnevu, ki ga praznuje prav danes (v petek, 21. 9 ), Martinu iskreno čestitamo z željo, da še dolgo vleče najboljše šahovske in življenjske poteze. Ob njegovi modrosti smo prepričani, da bo napačnih zelo malo.
Silva Razlag
Foto: arhiv SD Ptuj
Martin Majcenovič (levo) leta 2005 ob prevzemu listine »častni član ŠD Ptuj« skupaj z Janezom Podkrajškom in Jankom Bohakom
Tenis
Nastopilo skoraj 150 mladih
TK Terme Ptuj je pretekli teden organiziral naslednjega v seriji letošnjih turnirjev, ki se jih je v vseh starostnih kategorijah, od najmlajših do veteranov, zvrstilo kar nekaj. Na igriščih v Termah Ptuj je tako od 14. do 17. septembra v organizaciji domačega kluba potekal finalni turnir RR (round robin) dečkov in deklic v konkurenci do 12. leta starosti. Na njem je skupno nastopilo skoraj 150 mladih igralcev: 62 dečkov in 35 deklic na A-tur-nirju, 24 dečkov in 23 deklic pa na turnirju B.
Pri dekletih sta se v ponedeljkovem finalu A-turnirja pomerili Maruša Plank (Celje) in Tina Cvetkovič (Radovljica), z rezultatom 6:3, 6:0 pa je slavila prva. Izmed ptujskih igralk sta na B-turnirju nastopili Taja Lončarič in Ana Paternost.
Pri fantih je finalni dvoboj med Maticem Podlipnikom (ŽTK Maribor, 1) in Timom Tekavcem (Max LJ, 3) z rezultatom 7:5, 6:4 dobil Mariborčan. Na A-turnirju sta nastopila
Finalista med dečki: Matic Podlipnik (ŽTK Maribor) in Tim Tekavec (Max Ljubljana)
tudi Blaž Vidovič in Urban Gnilšek. Slednji je izgubil v 1. krogu, prvi pa se je uvrstil v 2. krog. Tam je pokazal zelo dobro igro proti Timu Tekavcu in bil na pragu zmage, a je na koncu klonil v 3. nizu (2:6, 6:1, 3:6). Na B-turnirju sta nastopila Jure Glodež in Alexander Gaiser.
JM
Rokomet • Mlade selekcije
KADETI - VZHOD
REZULTATI 1. KROGA: Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož 28:34 (15:20), Slovenj Gradec - HIB Li-benau 26:26 (13:15), Arcont Radgona - Velika Nedelja Carrera Optyl 29:31 (15:13)
ARCONT RADGONA - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 29:31 (15:13)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Kukovec, Šerod 7 , Ozmec, Bombek 4, Jaušovec 2, Bokša 5, Preac, Hojžar 1, Marin 7, Kumer 5. Trener: Branko Bokša.
Mladi rokometaši iz Velike Nedelje so prišli do prve zmage v novem prvenstvu. V uvodnem srečanju so slavili pri vrstnikih iz Gornje Radgone.
GORENJE - JERUZALEM 28:34 (15:20)
JERUZALEM: T. Cvetko (13 obramb); Kolmančič 10 (6), Luk-man 4, Šandor 2, Žižek Cvetko 5, R. Cvetko 8 (1), Kavčič, Kosi, Ozmec, Topolovec 5.
Ob polčasu je prednost gostov znašala pet zadetkov; enaka razlika je bila še pri rezultatu 24:19. Nato so se vse bolj približevali mladi Velenjčani, ki so imeli kar nekaj priložnosti za izenačenje, vendar je obramba Ormožanov po zaslugi vratarja Tomaža Cvetka zdržala vse pritiske. Jeruzalemčki so tekmo končali s serijo 5:0. Ekipa je nastopila v okrnjeni zasedbi, vendar je zmagala po zaslugi velike borbenosti.
DK, UK
Košarka • KK Ptuj
Zelja po napredku na vseh področjih
V	Grand hotelu Primus je bila v torek novinarska konferenca Košarkarskega kluba Ptuj. Na njej so sodelovali predsednik kluba Sašo Kram-berger, podpredsednik Dejan Levanič, trener članske in mladinske ekipe Matjaž Da-miš, trener košarkarske šole Zlatko Marčič in trije člani upravnega odbora: Boštjan Rojko, Filip Majal in Gregor Drevenšek. Gre za nekatere nekdanje in zdajšnje košarkarje ter košarkarske delavce, ki so na novinarski konferenci predstavili delovanje kluba, načrte in pričakovanja v sezoni 2012/13. Po lanski bolj ali manj »testni« sezoni so letošnji načrti bolj ambiciozni in predvsem kadrovsko bolj široki. To pomeni, da bodo imeli člansko in mladinsko ekipo, hkrati pa bodo začeli delati po svojih programih z mladimi.
Predsednik KK Ptuj Sašo Kramberger je med drugim povedal: »Klub stoji na trdih temeljih, saj imamo nekaj sponzorjev in širok krog ljudi, ki nam pomagajo. Lahko rečem, da smo v klubu vsi zagnani, stvari pa so precej dobro postavljene. Veliko bomo delali z mladimi; otroke bo košarkarskih osnov učil priznani trener Zlatko Marčič. Hkrati bomo imeli mladinsko in člansko ekipo, ki je še zelo mlada in si bo skozi sezono in tekme nabirala nove izkušnje.«
V	lanski sezoni je člansko ekipo prevzel Matjaž Damiš, ki je v igro poskušal vcepiti več discipline v igri in več kolektivnosti. To mu je delno uspelo, vsekakor pa je pred njim in njegovo ekipo še veliko trdega dela. »Naša mladin-
Kegljanje
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci so se predstavili: trener košarkarske šole Zlatko Marčič, trener članske in mladinske ekipe Matjaž Damiš, predsednik KK Ptuj Sašo Kramberger, podpredsednik Dejan Levanič in člani UO Boštjan Rojko, Gregor Drevenšek in Filip Majal.
ska ekipa bo v sezoni 2012/13 tekmovala v 2. slovenski mladinski ligi vzhod. Skupaj treniramo od začetka septembra, trenutno dvakrat na teden. V ekipo je za zdaj vključenih dvanajst igralcev, starih od 15 do 18 let. Cilj pri teh mladih igralcih je ta, da bi jih v prihodnjih sezonah čim več lahko priključil članski ekipi. Ta bo v tej sezoni igrala v 4. ligi vzhod, na novo tekmovalno sezono pa se pripravljamo že od 15. avgusta. V člansko ekipo je trenutno vključenih 16 igralcev, izmed katerih so še štirje mladinci. Povprečna starost ekipe je nekaj več kot 20 let, sestavljena pa je samo iz domačih igralcev. Ekipo sem letos nekako sestavil po svojih željah, saj gre
Tudi tokrat visoki cilji
Konec preteklega tedna se je začela nova kegljaška sezona, ki jo je KK Drava Deta center začela s tremi ekipami, žensko in dvema moškima.
Dekleta so se po enoletni izkušnji v ligi 1. B vrnila v svojo »domačo«, bolj prijazno in poznano sredino, ki jo predstavlja 2. liga vzhod. Ekipa se od lani ni spremenila, tako da dekleta napovedujejo vnovičen naskok na vrh lestvice. Rezultati iz pripravljalnega obdobja, predvsem odličen nastop skoraj kompletne ekipe na mednarodnem turnirju v Mariboru »Lo-kos Open 2012«, ki se je igral ob 60-letnici KK Lokomotive iz Maribora, so razlog za optimizem. Marina Kramberger je na turnirju zmagala v ženski konkurenci pred reprezen-tantko Evo Sajko, Melita Kru-šič je bila 4., Nada Fridl pa 9. Morda bo že v letošnji sezoni dobila svojo priložnost tudi mlada Maja Pavlič.
Prva moška ekipa v letošnji sezoni starta na sredino lestvice. Z rezultatom v zlati sredini, tj. od 4. do 6. mesta, bi bili povsem zadovoljni. Predvsem si želijo, da bi se izognili stalnemu boju za obstanek in da bi na domačem kegljišču oddali čim manj točk. Vsaka točka iz gostovanja pa je seveda zlata vredna. Ekipa ima novega čla-
na, to je Robi Golob, 28-letni igralec, ki je kegljaško pot začel pri ravenskem Fužinarju. Robi v zadnjih dveh sezonah zaradi zdravstvenih težav ni igral, letos se je z družino preselil na Polenšak in se uspešno vključil v prvo moško ekipo Drave. Pričakujemo lahko, da bo z resnim in ambicioznim pristopom pomenil dobro okrepitev in poživitev ekipe.
Druga moška ekipa, ki je doslej nastopala v 2. ligi OTS Maribor, bo letos tekmovala v 1. ligi OTS Maribor. Če so do zdaj nastopali v ligi, kjer so igrali po nekoliko prirejenem sistemu (v ekipi štirje igralci, za rezultat so šteli le podrti keglji ...), bodo v letošnjem letu igrali po enakem sistemu kot v državnih ligah. V ekipi bo nastopalo šest igralcev, igrajo po sistemu dvobojev, na set točke. To pomeni predvsem to, da bodo veliko več igrali kot doslej, posebno še zato, ker je v ligi kar 13 ekip. Za mlado ekipo, v kateri sta tudi dva starejša igralca, bo to vsekakor naporno, vendar tudi poučno. V ptujski ekipi si želijo, da bi iz moštva v nekaj sezonah dobili vsaj dva do tri dobre kegljače, ki bodo pomenili kader za 1. ekipo, ki jo bo treba v kratkem pomladiti. Ekipi sta se letos pridružila Jure Lozin-šek in Dušan Voglar.
Danilo Klajnšek
za igralce, ki želijo trdo delati in iz treninga v trening ter iz tekme v tekmo napredovati. Naš cilj v prihajajoči sezoni je uvrstitev v prvo polovico prvenstvene lestvice, če bo priložnost, pa tudi uvrstitev v play off,« je povedal Matjaž Damiš.
Zahtevno nalogo, tj. poučevanje osnov, je prevzel Zlat-ko Marčič, vodja košarkarske šole: »Začeli bomo z najmlajšimi in mlajšimi pionirji, ki se bodo osnove košarke učili v večnamenski športni dvorani v Spuhlji. Vsi vadbeni termini bodo razporejeni glede na starost otrok in se bodo vsak delavni dan začeli ob 17.30. Tako bodo najmlajši vadili dvakrat na teden, ob torkih in četrtkih, mlajši pionirji pa ob ponedeljkih, sredah in petkih. Glavni cilj košarkarske šole je, da bomo skozi leta zgradili vadbeno piramido, ki bo segala od otrok do članov.«
V KK Ptuj so si za to sezono postavili realne cilje, ti pa segajo nekoliko višje v srednjeročnem obdobju naslednjih petih do sedmih let, ko želijo s člansko ekipo napredovati v 2. ligo. Prva ekipa bo pred začetkom ligaškega tekmovanja po besedah trenerja Matjaža Damiša odigrala pet ali šest pripravljalnih tekem. Prvo uradno tekmo sezone bodo odigrali 9. oktobra, ko se bodo v Pokalu Spar pomerili z ljubljansko Ilirijo, medtem ko bodo 20. oktobra doma v uvodnem krogu 4. lige vzhod igrali proti Rušam. Te prve tekme bodo prava preizkušnja za ekipo KK Ptuj, ki je imela v lanski sezoni zelo zvesto publiko. To lahko na tekmah v še večjem številu pričakujemo tudi v tej sezoni, saj si gledalci v našem mestu očitno želijo spremljati kakovostno košarko.
David Breznik
Bovling • Podjetniška liga
Radio-Tednik v uvodu boljši od Saške
S tekmami 1. kroga se je v ponedeljek začela jesenska liga 2012, v kateri naslov branijo igralci ekipe Saška bar (ti so spomladi slavili pred ekipama VGP Drava in Tames). V derbiju kroga sta se pomerili ekipi, ki sta slavili v zadnjih treh sezonah, Saška bar in Radio-Tednik Ptuj. Daljšo so potegnili slednji, ki so v odločilnih trenutkih pokazali več zbranosti in povsem zasluženo slavili. Piko na i zmagi je postavila Monika Kolarič, ki je v odločilnem metu tretjega dvoboja »zaprla split«. Ob tem so člani ekipe RT Ptuj dosegli najboljši ekipni rezultat kroga (2709), le tri keglje manj so podrli člani ekipe DaMoSS, ki so v tem krogu slavili najprepričljivejšo zmago. Med najboljšo deseterico posameznikov ima ta ekipa kar tri predstavnike, po dva pa Radio-Te-dnik in Tames. Vrh je tokrat zasedel Marko Šamprl, kar pa njegovi ekipi ni pomagalo do zmage.
Z zmago so svoj nastop v podjetniški ligi začeli novinci, ekipa SKEI Ptuj. To sestavljajo: Stanislav Horvat, Marjan Vršič, Franc Šuen, Silvo Predikaka, Dejan Šibila, Aljoša Kelenc, Ivan Fajt, Danilo Cafuta in Evgen Muhič.
REZULTATI 1. KROGA: Tames -Elektro Maribor 6:2, DaMoSS - Ta-lum 7:1, Saška bar - Radio-Tednik Ptuj 3:5, Boxmark Team - SKEI Ptuj
Najboljši posamezniki 1.
kroga: 1. Marko Šamperl (Saška bar) 763, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 733, 3. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 732, 4. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 730, 5. Silvo Strauss (DaMoSS) 707, 6. Robert Šegula (Tames) 706,
7.	Andrej Trunk (Tames) 705,
8.	Zvonko Čerček (MP Ptuj d.o.o.) 700, 9. Srečko Cvetko (DaMoSS) 698, 10. Jani Kramar (DaMoSS) 695.
3:5, MP Ptuj, d. o. o. - Mestna občina Ptuj 5:3. Prosta je	bila	ekipa VGP Drava.
1.	DAMOSS	1	2706	7	169,1
2.	TAMES	1	2630	6	164,4
3.	RADIO-TEDNIK PTUJ	1	2709	5	169,3
4.	MP PTUJ, D. O. O.	1	2656	5	166,0
5.	SKEI PTUJ	1	2091	5	130,7
6.	SAŠKA BAR	1	2663	3	166,4
7.	MESTNA OBČ. PTUJ	1	2552	3	159,5
8.	BOXMARK TEAM	1	1993	3	124,6
9.	ELEKTRO MARIBOR	1	2473	2	154,6
10.	TALUM	1	2254	1	140,9
11.	VGP DRAVA	-	- -	-
Razpored 2. kroga: ponedeljek,
24. 9., ob 17.30: MP Ptuj, d. o. o. - SKEI Ptuj, Tames - Talum; ob 20.00: VGP Drava - Mestna občina Ptuj, Saška bar - Elektro Maribor, Boxmark Team - DaMoSS. Prosta je ekipa Radio-Tednik Ptuj.
JM
Kuharski nasveti
Smokve/fige
Smokve so izjemno zanimiv sadež, ki smo ga še pred 30 leti po večini srečevali na Primorskem, danes pa jih vse pogosteje najdemo tudi na Štajerskem. Domovina fig je Mala Azija, danes pa jo zaradi toplih območij gojijo po vsem svetu. Fige, sadež starih kulturnih rastlin, so sveže svojevrstna delikatesa.
Figov kolač
Najbolj znana sorta fig je jantarno rumena in v Turčiji domača smirna, ki jo oprašu-je posebna osa. Pogosto vidimo še rjavo vijoličasto black mission, ki je primerna za sušenje; največ suhih fig je ravno te sorte. Zanimive so še fige z rumenkasto zeleno lupino, ki so izjemno primerne za vlaganje.
Zanimivo je, da ljudje pogosto uporabljajo izraz smo-kve za svež sadež in fige za posušenega. Za naše konce, kjer sadje ni avtohtono, se za oboje uporablja izraz fige.
Sveže fige imajo občutljivo lupino in se hitro kvarijo. Z
dreves jih obiramo postopoma, najprej tiste sadeže, ki ob nastavku peclja kažejo nežne kratke razpoke lupine. Sveže olupimo, največji sladokusci pa uživajo tudi njihovo lupino. Vse imajo izjemno sočno sladko meso, polno užitnih semen.
Lupino s smokve z lahkoto odstranimo. Zanimivo zanje je, da jih vedno uživamo ogrete na sobno temperaturo in ne iz hladilnika; hladne ali ledeno mrzle izgubijo svojo tipično aromo. Fige ne prenašajo daljšega kuhanja. Za toplotno obdelavo oziroma kuhanje in pečenje lahko
uporabljamo še ne popolnoma zrele fige. Če jih na hitro kuhamo, poširamo, sadeže pred kuhanjem prebodemo, da aroma lažje pronica v tekočino. Pri pečenju jih pre-bodemo tik pred koncem postopka, da se aroma skon-centrira.
Zaradi ugodne hranilne vrednosti pojemo le 2 do 3 fige, saj vsebujejo največ ogljikovih hidratov, malo beljakovin ter natrij in vodo. Sveže fige shranjujemo v hladilniku največ dva dneva, vložene v sladkorni sirup imajo daljši čas trajanja, globoko zamrznjene pa lahko
hranimo tudi do 6 mesecev.
Iz fig pripravljamo sladice, sladke omake in prelive. V Franciji pripravljajo figov narastek, ki ga pogosto mešajo z malinami in smetano, v Angliji so dodatek pri divji perutnini. Brez znamenitega kompota iz fig z dobrimi palačinkami si Francozi prav tako težko predstavljajo ta sadež.
Pri nas večinoma pripravljamo pite, zavitke, narastke in marmelade, torej sladke jedi. Pito iz fig pripravimo iz krhkega ali iz kvašenega testa. Okusnejša je vsekakor iz krhkega, sploh z dodatkom marcipana. Pripravimo klasično krhko testo iz moke, jajc, masla ali margarine, dodamo malo belega vina ali limoninega soka in zgnetemo testo. Ob koncu gnetenja dodamo manjšo količino marcipana in ponovno dobro pregnetemo. Testo damo počivat v hladilnik vsaj 20 minut do pol ure. Nato damo v pomaščen pekač, potresen z ostro moko, dobro polovico testa. Testo je izjemno krhko in ga težko z valjarjem prenesemo v pekač, zato lahko to naredimo po kosih. Testo večkrat prebodemo in ga do polovice spečemo v pečici pri 180 do 200 stopinjah C. Nato nanj naložimo oluplje-ne fige, ki smo jih prerezali na polovico, eno zraven druge, rahlo potresemo po njih s sladkorjem, pokapljamo s sadnim likerjem (tega lahko tudi izpustite), potresemo z lističi mandljev in s preostankom testa naredimo mrežico. Testo premažemo z mešanico jajca in mleka in pečemo še 20 do 30 minut. Tako pripravljeno pito ponudimo toplo ali hladno kot samostojno sladico.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Pomen dietne prehrane pri malih živalih
Pomen dietne prehrane je v tem, da je njena sestava prilagojena zdravstveni problematiki pacienta. Gre za pomoč pri zdravljenju oz. lajšanju simptomov organskih obolenj. Pomen dietne prehrane v terapiji nekaterih obolenj pri malih živalih je zelo velik, pogosto celo pomembnejši od terapije z zdravili, npr. pri kroničnih boleznih ledvic, jeter, srca itd. Dietno prehrano lahko pripravljamo sami, kar je sicer pogosto zelo problematično, zato uporabljamo predvsem že pripravljeno dietno hrano v pločevinkah oz. briketih.
Diagnostika bolezni je v veterinarski medicini močno napredovala. Z uvajanjem novih diagnostičnih metod in aparatov, kot npr. rentgenski aparati, aparati za hematološko in biokemično preiskavo krvi, ultrazvok, EKG in drugi, lahko tudi pri živalih diagno-sticiramo bolezni srca, pljuč, jeter, ledvic, urogenitalnega sistema, krvi, kožne in presnovne bolezni, npr. sladkorno bolezen, alergije, maligna obolenja in druge bolezni. Pri zdravljenju teh bolezni in lajšanju simptomov je zelo važna ustrezna in prilagojena dietna prehrana. Navedel bom nekaj karakterističnih primerov.
Pri boleznih ledvic je dietna prehrana nepogrešljiva, saj je nujno treba zmanjšati vnos živalskih beljakovin v organizem, kar pomeni mesa, saj pri njegovi presnovi nastajajo strupeni produkti v krvi, teh pa ledvični bolniki ne izločijo iz organizma. Tu mislim predvsem na ureo (sečno kislino). Pri ljudeh je v neprecenljivo pomoč diali-za, pri živalih pa te možnosti nimamo. Muce in kužki so mesojede živali, v primeru ledvičnih bolezni pa morajo uživati predvsem ogljikove hidrate, ki ne obremenijo ledvic tako kot beljakovine, in v tem nastane velik problem. Psi in predvsem muce
nikakor ne marajo testenin, riža in podobne hrane, mesa pa ne smejo jesti, kot bi si želele. Rešitev je že pripravljena dietna prehrana z ustreznim razmerjem beljakovin in ogljikovih hidratov, prilagojena okusu živali in jo živali rade jedo. Podobno je pri boleznih jeter. Pri mucih so zelo pogosti kamni v mehurju. Z ustrezno dietno prehrano lahko uspešno preprečujemo njihovo nastajanje, že nastale kamne pa raztopimo in tako celo brez operacije pozdravimo žival. Srčni bolniki zelo potrebujejo dietno, lahko prebavljivo demineralizirano hrano s poudarkom na ogljikovih hidratih. Pri alergijah na koži je potrebna tako imenovana eliminacijska dieta, to je dieta s hrano, ki zanesljivo ne povzroča alergije. Če se alergija v času hranjenja z dietno hrano umiri, vemo, da je vzrok v hrani, in začnemo iskati povzročitelja.
Segment prodaje že pripravljene dietne prehrane je v močnem porastu. Hrana je na razpolago samo pri veterinarjih, saj se predpiše in uporablja kot sestavni del terapije. Vsekakor se zdravstveni problemi pri naših živalcah hitreje in učinkoviteje umiri-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Kmetijska svetovalna služba
Začenja se rok za prenos plačilnih pravic
0d 15. septembra do 31. januarja je odprt rok za vložitev zahtevkov za prenos plačilnih pravic, če je prenos potreben. Kot že lansko leto je tudi letos prenos možen z računalniško aplikacijo. Kmetje, ki imajo v lasti plačilne pravice, lahko te delno ali pa v celoti prenesejo na drugo kmetijsko gospodarstvo.
Aplikacijski vnos zahtevkov lahko kmetje opravijo na izpostavah pri KGZS, Zavod Ptuj -Kmetijska svetovalna služba od 15. septembra do 31. januarja.
Kmetija pridobi neposredna plačila na podlagi upravičenih površin, na katerih uveljavlja plačilne pravice. Razpolaganje z dodeljenimi plačilnimi pravicami je prosto, vendar mora biti plačilna pravica izkoriščena vsaj v enem izmed dveh zaporednih let, drugače se izdvoji v nacionalno rezervo.
Kmetija, ki nima plačilnih pravic, ima pa upravičene površine, ki jih obdeluje, lahko pridobi plačilne pravice s prenosom z drugega kmetijskega gospodarstva ali pod določenimi pogoji iz nacionalne rezerve.
Z aplikacijo se prenesejo trije najpogostejši prenosi plačilnih pravic:
-	trajni prenos - prodaja plačilnih pravic brez zemljišča: plačilne pravice se prodajo ali prenesejo drugemu kmetijskemu gospodarstvu;
-	trajni prenos - prodaja plačilnih pravic z zemljiščem: plačilne pravice z zemljiščem se prodajo ali prenesejo drugemu kmetijskemu gospodarstvu. Ob prenosu plačilnih pravic z zemljiščem morajo kmetijska gospodarstva skupaj s plačilno pravico prenesti najmanj sorazmerno število upravičenih hektarjev zemljišč;
-	začasni prenos - zakup plačilnih pravic z zemljiščem: zakup plačilnih pravic je možen samo z zemljiščem, pri čemer mora zakupodajalec prenesti na zakupojemalca sorazmerno število upravičenih hektarjev zemljišč. Zemljišča in plačilne pravice se z zakupom prenesejo za enako obdobje. Po zaključku sklenjene pogodbe se plačilne pravice prenesejo nazaj na zakupodajalca.
Za prenose plačilnih pravic, ki se nanašajo na dedovanje, zakup plačilnih pravic brez zemljišča (posebne plačilne pravice brez upravičenih površin), razdružitev in združitev KMG ter odstop plačilnih pravic v nacionalno rezervo še vedno ostaja ročni način izpolnjevanja in vlaganja zahtevkov na obrazcih, ki so dostopni na internetni strani ARSKTRP.
Posebej moramo biti pozorni pri prenosu plačilnih pravic z dodatkom podpore za ohranitev živinoreje, ki so bile dodeljene kmetijskim gospodarstvom s travinjem v letu 2010. Te plačilne pravice se lahko prenašajo na drugo kmetijsko gospodarstvo le z zemljiščem.
Za vse potrebne informacije o plačilnih pravicah in prenosu le-teh se oglasite pri svojem kmetijskem svetovalcu na izpostavi Kmetijske svetovalne službe Ptuj pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.
Izpolnjen in podpisane obrazce za prenos plačilnih pravic je treba priporočeno poslati na naslov: ARSKTRP, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, najkasneje do 31. januarja 2013.
Bernarda Trafela, ing. kmet.,
Kmetijska svetovalna služba Ptuj
jo oz. ne napredujejo več, če upoštevamo priporočila o dietni prehrani kot sestavnem delu terapije. Teoretično bi lahko tudi doma pripravljali dietno hrano, vendar to zahteva dosti časa, znanja, ustreznih surovin in ne nazadnje je vprašanje, ali bo naš bolni kužek ali muc hrano tudi sprejel in pojedel ali jo bomo morali zavreči. Tudi dietne že pripravljene hrane žival pogosto ne sprejme takoj, vendar bomo s svojo vztrajnostjo in zavedanjem, da le tako lahko pomagamo naši živali, pri tem uspešni in verjemite, vredno se je potruditi.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: Emil Senčar
Foto: AS V
Nagradno turistično vprašanje
Za urejeno okolje smo odgovorni sami
V soboto bo na Mestnem trgu na Ptuju osrednja prireditev s kulturnim programom ob letošnjem svetovnem dnevu turizma, ki je 27. septembra.
Turistično društvo Ptuj se bo vsem - posameznikom, institucijam, ustanovam in podjetjem, ki nesebično in odgovorno skrbijo za okolje - zahvalilo s priznanjem, zlato vrtnico. Priznanja bo podelila tudi MO Ptuj vsem tistim, ki so se letos aktivno vključili v projekt Entente Florale 2012 in aktivno podpirajo to gibanje, ki pomaga spreminjati zavedanje ljudi, da smo zlasti sami odgovorni za lepšo prihodnost.
Danes bo na Ptuju potekala tudi že tradicionalna vožnja s kolesi v okviru dneva brez avtomobila; začetek bo ob 12. uri na Mestnem trgu.
27. septembra, na sam svetovni dan turizma, bo potekala že tradicionalna trgatev na grajskem dvorišču in v mestnem vinogradu. Pred tem se bodo kolesarski navdušenci lahko zapeljali po LAS-ovih kolesarskih poteh.
Prejšnji teden so se v poljskem
tvi povedal izvršni direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, gre za enajst projektov na področju kulturnega sodelovanja z rimsko in srednjeveško vsebino, dijaško izmenjavo in klasično turistično izmenjavo. Sodelovanje s Kaliszem se je pričelo v letu 2010 s projektom jantarjeve poti, predstavitvijo rimske kočije in razstavo jantarja, ki je potekala v hotelu Primus. Kot je povedal Kla-sinc, Poljska predstavlja za Terme
eno tistih območij, s katerega želijo obisk v prihodnje še povečati. Dolgoročno imajo s tem trgom velike načrte; v zadnjem času se je število poljskih turistov pri njih zelo povečalo, letos so ustvarili nekaj tisoč nočitev.
Nagradno turistično vprašanje
Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje bo nagrado prejel Vlado Rola, Vitomarci 63, ki je pravilno odgovoril, da je nova plošča na ptujski mestni hiši plošča Ptuj - Mesto miru. Danes sprašujemo, pod katerim geslom poteka letošnji svetovni dan turizma. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus, Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 28. septembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Pod katerim geslom poteka letošnji svetovni dan turizma?
Mestna hiša v Kaliszu
Foto: http://en.wikipedia.Org/wiki/File:PL_KaNsz_Ratusz.JPG
mestu Kalisz srečali predstavniki Šetinca so se na osnovi lani spre-Term Ptuj in tega poljskega me- jetega pisma o sodelovanju dogo-sta. Ob prisotnosti slovenskega vorili za izvedbo novih projektov
veleposlanika na Poljskem Marjan	v letih 2013/2014. Kot je po vrni-
Midva • Partnerski odnosi
Kako naj umirim triletnika in moža?
Imamo fanta, starega tri leta, ki ga zelo težko umirimo. Mož pogosto izgubi živce in ga na-tepe. Ves čas mu govorim, da njegov način ni primerna vzgoja, saj fant potem še bolj nori. Kako naj dečka umirim in kako naj dopovem možu, naj ga ne tepe in nadira? Sin se mi smili, jaz pa se počutim brez moči. Ko začne noreti po hiši, mož pogosto izgubi živce. Po svoje ga razumem, domov pride utrujen in bi si rad odpočil. Imava tudi finančne težave, zaradi katerih se prepirava. Otrok se ob najinih prepirih prevrača na glavo, skače po pohištvu, poliva sokove, piše po zidovih, skratka, nemogoče ga je umiriti. Oba z možem sva zelo zaposlena, imava svoje podjetje in otroci veliko časa preživijo pri mojih starših. Vem, da je to problem, vendar zaradi finančne stiske trenutno ne gre drugače. Kaj mi svetujete?
Lepo pozdravljeni!
Lahko vas razumem v stiski, ki se vam prebuja ob sinovem vedenju, kajti kot pišete, temu vedenju vedno ali pa zelo pogosto sledi nasilje moža. Težko boste spremenili vedenje in odzive moža, lahko pa z njim nežno in sočutno najdete stik in mu pomagate, da se bo umiril sam. V sebi nosi globok spomin na nekoga, ki ga je zlorabljal in pretepal, kot on zdaj pretepa
sina. Telo ima nezavedni fizični spomin na zgodovino, ki tiho biva v nas. Ta spomin živi v nas, čutimo ga kot pritisk, ki se mora izraziti. Otroci pa so zelo senzitivna, čuteča bitja in nezavedno vse te potlačene zgodbe, ki jih nosimo, prebudijo v nas z nemirnim vedenjem. Gospa, kdo je bil ob vašem možu tako nemiren in ni vzdržal njegove stiske, ko je bil še otrok? Tam je odgovor na stisko vašega moža, ki se nenehno prebuja ob sinu. Vaš mož bo moral umiriti svoje telo, ob tem pa mu lahko s sočutjem in pogovorom pomagate tudi vi. Vi ste njegova žena in ga lahko objamete v trenutku, ko je najbolj ranljiv. Pomembno je, da se umirite tudi vi in najdete stik sami s sabo. Lahko pa se oglasite pri nas na svetovalnem pogovoru, kjer vama bomo pomagali videti in razumeti stiske.
Ob tem omenjate še finančne težave in prepire. Finančno stanje je odraz vajinega čustvenega stanja in stisk, ki jih nosita v sebi in ki se izražajo tudi v prepirih ter nerazumevanjem med vama. Poskušajte se na moža odzivati drugače, kot vam sporoča telo. Namesto da se odzivate z jezo in zamero, se umirite in poiščite z možem stik. Ko se bosta v sebi umirila in ne bosta več dovolila, da zunanji dejavniki rušijo vajin odnos, se
bo finančno stanje počasi začelo spreminjati. Družina je sistem, ta pa je sestavljen iz tisoč delov nas samih. Ko se zruši en del, se začne rušiti ves sistem. Ko začnemo en del znova graditi nazaj, se kosi sestavljanke, ki se je podirala, znova povežejo in poiščejo ravnovesje. To je težka in zahtevna pot, vendar je vredna napora.
Tudi čas, ki si ga želite preživeti z otroki in ga trenutno nimate zaradi potrebe po zaslužku in strahu za preživetje, boste počasi našli. Z možem imata vso moč, da obrneta kolesje sistema v drugo smer, kjer bodo med vami toplina, ljubezen in razumevanje. Stiske so sestavni del življenja, starejši ko
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@ siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
smo, več je stresa in pritiskov, hkrati pa nam je dana možnost, da ustvarimo drugačne odnose, se začutimo in najdemo stik na način, ki gradi odnos, daje varnost, podporo in sočutje. V takšnem odnosu tudi stiske izgubijo moč, življenje postane prijaznejše do nas, počutimo se varneje in odpre se prostor, kjer se lahko v odnosih umirimo in srečamo sami s seboj na drugačen način.
Vse dobro vam želim v prihodnje in srečno.
Sabina Stanovnik
Duševno zdravje
Brezplačno predavanje o partnerskem odnosu
Vabimo vas na brezplačno predavanje „Partnerski odnos v recesiji", ki bo potekalo v oktobru (dan bomo objavili pozneje). Vodila ga bosta zakonca, oče in mati treh otrok, specialista zakonske in družinske terapije Sabina in Tomaž Stanovnik. Zaradi omejenega števila udeležencev so obvezne prijave na spletni strani www.midva.si. Brezplačno vstopnico in obvestilo o prostoru, kje bo potekalo predavanje, boste prejeli naknadno. Dobrodošli!
0 odpornih otrocih
Klavdijo zanima, kako se otroci spoprijemajo s stresom v tem našem svetu in kakšni so odporni otroci.
Odporni otroci so tisti, ki uspešno prestanejo okoliščine, ki bi potolkle večino ostalih, tisti, ki obdržijo trezno glavo tudi, ko se soočijo z izzivi in grožnjami, ali ki dobro prenašajo travmatične dogodke. Ti otroci nimajo nikakršnih skrivnih lastnosti. Preprosto jim je uspelo, neugodnim okoliščinam navkljub, ohraniti osnovne sisteme in vire, ki pospešujejo pozitiven razvoj.
Najpomembnejši zaščitni dejavniki, za katere se zdi, da otrokom pomagajo premagati stres in prispevajo k odpornosti, so družinski odnosi in spoznavno funkcioniranje. Taki otroci imajo dober odnos in močno vez z enim od staršev, ki jim nudi podporo, če ne, so si morda blizu z vsaj nekim drugim kompetentnim odraslim. Prav tako dobro intelektualno funkcionirajo in so dobri pri reševanju problemov. Njihove nadpovprečne spretnosti predelovanja informacij jim morda pomagajo spoprijemati se s težavami, se zaščititi, paziti na svoje vedenje in se učiti iz izkušenj. Morda tudi pritegnejo zanimanje učiteljev, ki prevzamejo vlogo njihovih vodnikov, zaupnikov in mentorjev.
To so najpomembnejši zaščitni dejavniki, o še drugih pa več kdaj drugič.
Mag. Bojan Šinko
Krvodajalci
19. april: Jožef Škvorc, Breg
I,	Središče ob Dravi; Anja Špin-dler, Velika Nedelja 2 c; Rudolf Kosajnč, Veliki Brebrovnik 33, Miklavž pri Ormožu; Saša Čavničar, Krčevina 13, Miklavž pri Ormožu; Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi; Angel Gorgiev, Trgovišče 6, Ormož; Nastja Križan, Sakušak 10, Juršinci; Mirjana Še-ruga, Bevkova 8, Ptuj; Srečko Ko-rošak, Cesta talcev 42, Rače; Roman Skuber, Popovci 20, Videm; Marjetka Vrabič, Vičava 107, Ptuj; Majda Marinič, Pobrežje 74 a, Videm; Oskar Šturm, Raičeva
II,	Ptuj; Barbara Beranič, Apače
III,	Lovrenc na Dravskem polju; Dominik Rudolf, Kraigherjeva 24, Ptuj; Janko Peteršič, Dornava 76 a; Nina Korpar, Žabjak 24, Ptuj; Silva Cafuta, Ptujska Gora 110 b; Monika Emeršič, Jurovci 13 a, Velika Nedelja; Janez Požar, Lancova vas 60, Videm; Tjaša Kirbiš, Njiverce vas 29 b, Kidričevo; David Šenkiš, Žabjak 15, Ptuj; Kristina Vindiš, Ptujska Gora 3; Tatjana Mar Vrtič, Dornava 128 b; Barbara Rižnar, Gajevci 16 a, Gorišnica; Tadej Kamenšek, Belšakova ul. 67, Ptuj; Branko Eržen, Vičava 120, Ptuj; Marijana Sok, Sodinci 21 a, Velika Nedelja; Slavko Burjan, Hajdoše 53 a, Haj-dina; Vida Muršec, Ločki Vrh 52 a, Destrnik; Kristijan Lenart, Dor-navska c. 11, Ptuj; Vanja Cizerl, Gregorčičev drevored, Ptuj; Ino Šimenko, Volkmerjeva 54, Ptuj; Eva Kralj, Markovci 33 a; Robert Pehar, Pleterje 35, Lovrenc na Dravskem polju; Marjana Peteršič, Dornava 76 a; Uroš Majerič, Črmlja 20 b, Trnovska vas; Renata Avguštin, Lešje 37, Majšperk; Klavdija Selko, Ulica 25. maja 5, Ptuj; Nataša Ferk, Bukovci 38, Markovci; Renata Jupič, Mestni Vrh 6 a, Ptuj; Amadeja Živko, Ul. B. Kraigherja 2, Kidričevo; Ivan Božičko, Tržec 46 c, Videm; Marjan Hrga, Dornava 147 a; Doroteja Muršec, Ločki Vrh 52 a, Destrnik; Katja Poljanec, Nova vas pri Markovcih; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1, Destrnik; Brigita Pinter, Je-lovec 21, Makole; Jernej Lepej, Mostečno 7, Makole.
24. april: Majda Zemljič, Podgorci 44; Janko Moravec, Vičanci 87 a, Velika Nedelja; Jožef Krajnc,
Lancova vas 40, Videm; Boštjan Lešnik, Njiverce vas 2, Kidričevo; Anton Zelenik, Vintarovci 36, Destrnik; Jerica Ros, Kočice 36, Žetale; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98 b, Videm; Drago Furek, Draženci 87 a, Hajdina; Damjana Lah, Podvinci 71 a, Ptuj; Zvonko Zajšek, Ptujska Gora 104 a; Štefan Ros, Kočice 36, Žetale; Sabina Vilčnik, Minoritski trg 2, Ptuj; Janez Avguštin, Slape 15 e, Ptujska Gora; Vlasta Horvat, Polenci 21, Polenšak; Stanislav Čuš, Žamenci 12 a, Dornava; Darjan Petek, Grajena 2 a, Ptuj; Dragica Leskovar, Cirkovce 60 g; Marijan Pernek, Zg. Hajdina 104 d; Stanislava Polanič, Dornavska c. 13, Ptuj; Matej Hergan, Spodnje Jablane 43 d,Cirkovce; Stanislav Kitak, Prvenci 19, Markovci; Dušan Slodnjak, Sakušak 19 a, Juršinci; Mitja Safošnik, Zgornje Jablane 6, Cirkovce; Anton Zajko, Pobrežje 86 a, Videm; Renata Plohl, Stojnci 57 a, Markovci; Bojan Merc, Soviče 12, Videm; Marjan Škofič, Formin 7, Gorišnica; Miran Gajser, Stogovci 43, Ptujska Gora; Alojz Zorec, Minoritski trg 4, Ptuj; Sonja Horvat, Bukovci 88 a, Markovci; Jožef Trantura, Sestrže 93 a, Majšperk.
26. april: Marta Baum, Koko-lajnščak 12, Sv. Jurij ob Ščavnici; Marta Munda, Sodinci 9, Velika Nedelja; Katja Roškar, Bresnica 43, Podgorci; Aleksandra Petek, Sp. Ključarovci 15, Velika Nedelja; Boštjan Zamuda, Strjanci 28 a, Podgorci; Simon Šošterič, Kukava 45, Juršinci; Tonček Pinta-rič, Brezovec 89, Cirkulane; Anton Horvat, Ul. heroja Lacka 1, Ptuj; Anica Horvat, Podvinci 21 b, Ptuj; Franc Šeruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Rok Vaupotič, Stanošina 12, Podlehnik; Tadej Horvat, Juršinci 20; Damjan Fras, Gabrnik 17 a, Juršinci; Srečko Toplak, Vičanci 98, Velika Nedelja; Rudolf Pulko, Krčevina pri Vurbergu; Franc Pre-log, Markovci 52; Darko Čuš, Me-zgovci 64 a, Dornava; Aleš Petek, Zagorci 74, Juršinci; Bojan Verde-nik, Krčevina pri Vurbergu; Rok Kaisersberger, Gorišnica 56 b; Marjeta Kaisersberger, Gorišnica 56 b; Darko Emeršič, Tovarniška c. 4, Kidričevo; Zvonko Bohinc, Juršinci 34 a; Boštjan Pelko, Njiverce vas 37 a, Kidričevo.
Slo glasbene novice
Manca Izmajlova in Benjamin Izmajlov - mednarodno uveljavljen zakonski par, pevka mezzosopra-nistka s prelepim glasom in virtuoz violinist, tokrat z največjih svetovnih glasbenih odrov prihajata na najmanjše slovenske. Serija »100 srčnih koncertov« je niz koncertov po majhnih kulturnih domovih z željo, napolniti srce čim večjemu številu poslušalcev. Sprva je bila turneja načrtovana na vsega deset koncertov. Zaradi izjemnega zanimanja publike so število koncertov razširili na sto, turnejo pa podaljšali še v leto 2013. Repertoar koncertov bo sestavljen iz največjih uspešnic Mance Izmajlove s platinastih albumov Slovanska duša in Slovensko srce ter drugih najlepših svetovnih in slovenskih melodij.
•k-k-k
Vokalno gledališče Carmina Slovenica pod umetniškim vodstvom Karmine Šilec bo novo sezono začelo s projektom When The Mountain Changed Its Clothing, ki ga pripravlja s priznanim skladateljem Heinerjem Gobbelsom. Premiera bo konec septembra na festivalu Ruhrtriennale v Nemčiji. Slovensko občinstvo ga bo lahko videlo na Borštnikovem srečanju.
V Carmini Slovenici so počaščeni, da lahko sodelujejo s tako imenitnim ustvarjalcem, s katerim je Kar-mina Šilec navezala stike pred štirimi leti. Premiera projekta je bila načrtovana kot eden največjih projektov Evropske prestolnice kulture v Mariboru, a ni bil uvrščen v program, zato je produkcijo prevzel nemški producent.
MZ
Glasbeni kotiček
DJ" 1 O CA
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. TVOJ GLAS - LETIMO NAPREJ
9,	. NASE SANJE
8. jERIČAHABERL - NI MOJ SVET 7. KATJA KOREN & DAŠO - DAN PRILOŽNOSTI 6. FRENK NOVA - NOV JE DAN 5. ANDRAŽ HRIBAR - NI RES 4. SAŠA LENDERO - OD PORTOROŽA DO PIRANA 3. VICTORY - ŽIVETI SPET 2. TINKARA KOVAČ - TI SE LJUBIŠ 1. DARE KAURIČ & MARTINA MAJERLE - ČOKOLADA IN VANILIJA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Rastemo je tako album, s katerim je Tinkara Kovač zrasla še v eni smeri. Njen izjemni občutek za interpre-
Tinkara Kovač izdala nov album ,ac"°1 11 že 1
Priljubljena primorska pevka Tinkara Kovač se predstavlja z novim albumom, ki ga je naslovila Rastemo. Tokrat je svoj glasbeni izdelek namenila predelavi nekdanjih jugoslovanskih uspešnic.
let in ga vzamem za svojega vsakokrat, ko v sebi kličem glas urbanega realizma. Elektronska glasba pa me zasleduje kar sama in hoče, da grem naprej, nekam, kamor
še nisem šla,« je o albumu povedala glasbenica, ki je še pred njegovo uradno izdajo predstavila tudi tri single: En majhen poljub, Senca in Ti se ljubiš.
pozabljenim skladbam povrneta življenje. Tinkara je album ustvarjala z veseljem in posebnim zagonom, saj je bil zanjo to prvi tovrsten projekt. A verjetno ne zadnji.
Avtorja aranžmajev na albumu Rastemo sta Iztok Turk in Tinkara Kovač, design zanj pa je ustvarila Manca Švara.
MZ
Na albumu je 11 skladb v novi preobleki. To so pesmi: Senca, Čolnič, Gvendo-lina, Krokodili prihajajo, En majhen poljub, Rastemo, Ti se ljubiš, Je to res, Počasen ogenj, Plima in Nič novega pod mesecem. Tinkarina interpretacija starejših slovenskih in nekaterih jugoslovanskih skladb prinaša skupaj z zvoki prečne flavte nekaj drugačnega in razigranega. Pravzaprav bi lahko album Rastemo poimenovali kar zbirka predelav ex-yu uspešnic, ki so z ženstveno interpretacijo dobile povsem novo podobo. »To ni album, to je glasbeni esej. Nove preobleke in interpretacije starejših raznovrstnih slovenskih in nekaterih jugoslovanskih skladb so žanrsko še najbližje elektro punku. Punk odzvanja iz mojih najstniških Tinkara Kovač se na albumu Rastemo predstavlja s predelavo nekdanjih jugoslovanskih uspešnic.
Foto: arhiv managementa
Filmski kotiček
Histerija
Histerija je film o prestrašenem patriarhatu, ki izgublja nadzor nad žensko. Zgodba temelji na resničnih dogodkih iz 19. stoletja, ko zgornji angleški družbeni razred ni imel pojma o fizionomiji ženske in njenem dojemanju spolnosti. Slednja je bila zahvaljujoč kraljici Viktoriji tako zatrta, da še ženske niso več razumele same sebe, moški pa so jih znanstveno opazovali in se čudili raznim menjavam razpoloženj, slabi volji, zadirč-nosti, večnemu nerganju, nezadovoljstvu. Za to stanje so jim postavili diagnozo histerije,
Hysteria
Igrajo: Hugh Dancy, Maggie Gyllenhaal, Jonathan Pryce, Felicity Jones, Rupert Everett, Ashley Jensen, Sheridan Smith.
Režija: Tanya Wexler. Scenarij: Stephen Dyer in Johan Lisa Dyer po zgodbi Howarda Genslerja. Žanr: komična drama. Dolžina: 100 minut. Leto: 2011.
Država: Velika Britanija, Francija, Nemčija, Luksemburg.
ker naj bi jo povzročala maternica. Blažja oblika te bolezni se začasno uspešno zdravi s posebno vrsto mednožne masaže, na katere so ženske hodile k zdravniku.
Zaplet je tako za lase privlečen, da lahko z današnjega stališča res temelji le na resničnosti, ker je preveč čudaški, da bi si ga bilo možno izmisliti. Film Histerija je tako ženski film o ženskem boju za vse oblike svobode žensk. Prav tako je to film o prestrašenih moških, ki so pozabili, zakaj so to njim tako nerazumljivo bitje sploh podjarmili. Vendar z osvoboditvijo žensk pride tudi do pojava moškega prastrahu pred večno skrivnostno vagino, kar v filmu strašno lepo prikaže skoraj an-tologijski prizor, ko trije tipi s pomočjo tehnologije (prvega električnega vibratorja na svetu) in zaščiteni z delovnimi očali prestrašeni zrejo v razprto vagino in skušajo to neobvladljivo pošast nekako ukrotiti, sicer jih bo požrla kot za šalo in izpljunila njihove blede kosti. Tako v filmu izvemo več stvari o odnosih med spoloma. Namreč, patriarhat vedno znova, ko že kaže, da se bo ženska
izvila iz svojih družbenih spon in se spolno osvobodila (in za patriarhat ni hujšega kot nenadzorovana spolno osvobojena ženska, kar vprašajte Cerkev), reši tehnologija. Pred 120 leti je bil to vibrator, dobro stoletje kasneje pa viagra. Moški kot zgolj biološko bitje ženske očitno spolno ne more dohajati, potrebna je tehnologija. Ni čudno, da je moški torej žensko podjarmil z drugačnimi prijemi in jo uspešno prepričal, da ji je najbolje doma za štedilnikom.
Takšen zgodbovni nastavek je za takšen levičarsko dušebri-žniški film naravnost čudovit, saj bi se lahko razvil v praktično vse smeri, od situacijske komedije do resne drame s političnim sporočilom. Dialogi in liki so sočni in film vsaj to danost izkoristi, čeprav malce premalo, zlasti pri karakteriza-
ciji glavne ljubezenske zgodbe, ki se zato zgodi preveč nepričakovano in osladno. Film, ki bi lahko podrl meje in zablestel, se žal v drugi polovici sprijazni z navadno holivudsko formulo ljubezenske komedije in začne delovati proti samemu sebi. Žensko najprej osvobodi, nato pa nazorno pokaže, kako trmoglavko zop et ukrotiti: z velikimi prosečimi očmi lepotca na kolenih, ki ponuja zaročni prstan. No, zdaj vemo, da so navidez nemogoče zahtevne ženske čisto preprosta bitja: v odnosu hočejo le, da jih moški podnevi redno spravlja v smeh in ponoči redno dobro obdeluje v postelji. Vse ostalo se da zdržati. Kot je ugotovil že Kubrick in kot nazorno pokažejo račke v filmu Histerija, je moški nekje z razvojem civilizacije enostavno pozabil fu... ženske.
Matej Frece
J
(g
^ " OVEN
(21.3. - 20.4.)
Privlačile vas bodo skrivnosti. Raziskovali boste novo in zanimivo. Močan pečat vam bo podarila ljubezen, vendar bo težko, če ne bo vse po vaše. Umetnost bo vir navdiha in priložnost za pridobitev notranjega miru. Na delovnem mestu boste izvedeli zanimivo novico.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Magnetična energija vam bo v korist tako v ljubezni kot pri sodelovanju s tujimi ljudmi. Besedno se boste morali bolj sprostiti. Čas bo primeren za čustveno izpoved. Na delovnem mestu bodo občutki mešani, uspehi bodo skupinski. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava.
m
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)
Zastavljenih nalog se boste lotili na intenziven način. Morda se bodo zadeve zasukale drugače od pričakovanega in vendar bo to čas notranjega uspeha. Popaziti bo treba na zdravje in se dovolj gibati na svežem zraku. Obdani boste z ljudmi, ki vas bodo osrečili.
¡Sh RAK
W (21.6. - 22.7.)
Blesteli boste glede komunikacije. Jasno bo, da se vam bodo odprle nove poti in priložnosti. Čustveno se boste prelevili in zadeve spremljali iz ozadja. Pomembno bo, da se pogovorite o vsem tistem, kar vas boli. Zvezdni ples boste plesali na delovnem mestu - zelo zanimivo bo.
YU LEV
Wal (23.7. - 22.8.)
Ognjena energija vam bo v pomoč. Odkrivali boste skrite strasti svoje duše. Blizu vam bodo znanja iz sveta duhovnosti in ezoterike. Na delovnem mestu bo treba usmeriti svoje misli, potem bodo uspehi briljantni. Nekaj več prilaganja in notranjega nemira bo v ljubezni.
m DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Narava vam bo podarila moč in skrit navdih. Dobro se boste počutili v družbi. Teden bo ugoden za pridobivanje znanja in iskanje novih resnic. Obdani boste z ljudmi, ki vas bodo osrečili. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale - pravilno bo, da boste zaprosili za pomoč.
SESTAVIL
EDI KLASINC
TOVARNA V KOPRU
Štajerski TEDNIK
ZVIJAČA, INTRIGA
VARSTVO
PREOBRAT, ZASUK
METNA ZANKA
AMERIŠKI PISATELJ HUNTER
TANTAL
VISOKO LISTNATO DREVO
VISEČ SNEŽNI ZAMET
MAJHNA MIŠ
SVETOVNO MORJE
OBLASTEN MOGOTEC
km ,
fr
f- -- IS

i / miSTmä^Siu ME* A -J	J, V



PREBIVALEC MALIJE
OZEBLINA (NAREČ.)
IZUMRLO DIVJE GOVEDO
MINATTTI
GLAVNO MESTO SARDINIJE
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA
DVOJNA VRSTA, DVORED
RAHELA RADMILA (KRAJŠE)
NOGOMETNI KLUB IZ ŠMARTNA
NAPAKICA
VLADO DIMOVSKI
RAZGRAJANJE, NEMIR
SMUČARKA (ANA)
RACIONALNOST
AVSTRALSKA GL. SKUPINA
VETER MORJAK
GRMIČASTA RASTLINA VRES
NAŠ GLEDALIŠKI IGRALEC
GREGOR KLANČNIK
REČ, PREDMET
NIZOZEMSKI DIRIGENT (JOS)
NAŠA ARHEOLOGI-NJA KOROŠEC
OTOK NA JADRANU
MAKAROVI-ČINA MAČKA
POŽELENJE
ROCKOVSKI TEORETIK IGOR VIDMAR
MANJ KOT ENA
VESOLJSKA UPRAVA
TRNOVE VEJE
PENIK UJEVIČ
DALMATINSKA ANA
TANČICA, PAJČOLAN
PEVSKI GLAS
i3
VAS PRI HRASTOVCU
KOZJI GLAS
VBOD, S KATERIM SE OBŠIJE ROB
NASA PEVKA BARUCA
MANJŠI OTOK
VELIKA VODNA PTICA
KOMBINACIJA KART PRI POKRU
UGANKARSKI SLOVARČEK: BOON = nizozemski dirigent, violist in trobentač (Jos, 1922-), CAGLIARI = glavno mesto italijanskega otoka Sardinija, DAAS = avstralska glasbena skupina, EVAN = ameriški pisatelj Hunter, MILER = slovenski gledališki režiser (Edvard, 1950-), OPAST = viseč snežni zamet, PAŠET = zložljiv lesen meter, VINIČKA VAS = vas pri Hrastovcu.
■sni 'ue>i!|ed '^egojo
'eje"| 'eoueiuo 'eujgeA 'sba e^gjUjA Isieuu} 'un 'efujj 'eseN ">|S 'b|s 'quo 'e|oe<j 'uoog '>19 'je|||/\| pjeAp3 'esej 'jeiunzej 'asjq 'ibabj^ 'eouoiuod 'e^ie|ds 'jeueuns 'je^so 'jesed 'eojdo 'soluoi :ouAejopoA '3>INVZId>l 31 A3LIS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 22. september:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pregled tedna (ponovitev). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). NEDELJA, 23. september:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30
in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). PONEDELJEK, 24. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50
NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
TOREK, 25. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI
NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Po-dravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
SREDA, 26. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA.
18.00 Vrtička rije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). ČETRTEK, 27. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK.
24.00 Skupni nočni program. (Radio Univox).
PETEK, 28. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
Odmevi iz športa - vsak ponedeljek po 9. uri z Jankom Bezja-kom.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Za resnico in pravico se boste pripravljeni boriti. Obdani boste z zanimivimi ljudmi. Mnogo reči boste pogledali iz drugega kota in našli nove dimenzije. Ugoden teden za finančna opravila in poslovne dogovore. Notranja moč vam bo pomagala na življenjskih razpotjih.
ŠKORPIJONOM STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Stvarem boste prišli do dna. Pravzaprav bo obdobje namenjeno raziskovanju. Zadev se bo treba lotiti intenzivno. Odločnost bo koristna odlika na delovnem mestu. Sreča bo obiskala tiste ljudi, ki bodo znali prisluhniti glasu svojega srca. Ljubezen - romantična doživetja.
Pred vami bi nekoliko bolj mističen teden. Pozitivno bo, da boste naredili osebno bilanco. Vsekakor morate stvari postaviti na svoje mesto. Pomembne odločitve bo modro preložiti. Neizmerna sreča vas bo čakala doma, v okrilju doma. Staro se bo zaključilo in odprlo se bo novo.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Po planetnih vibracijah je moč razbrati, da vas bo čakala sreča. Obdobje bo prineslo mnogo skladnosti in svežine. Na delovnem mestu bo tako moč narediti rez. Čustveno se boste mnogo bolj sprostili in si zaupali. Obeta se ugoden teden za učenje, komu-'jo in potovanja.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Na delovnem mestu vas bo označeval pogum. Dejstvo je, da se boste odpravili naprej in doživeli razcvet. Notranji pogum vam bo podaril krila in vlil zaupanje. Ugodne iztočnice boste doživeli tam, kjer bo veliko ljudi. Finančna sreča bo odvisna od modrosti vaših odločitev.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Iz ozadja vas bo spremljalo zaupanje. Pomembno bo, da si boste svoje občutke zapisovali. Muza ustvarjanja vam bo v pomoč na delovnem mestu. Vsekakor se bodo zadeve počasi, korak za korakom, uredile v vašo korist. Srčni izvoljenec vam bo ponudil roko harmonije.
Ptuj • Slovesno v enoti za transfuzijsko dejavnost
Naj medicinska sestra/tehnik 2012
Završki krvodajalci poskrbeli za presenečenje
V torek, 18. septembra, je bila v Enoti za transfuzijsko dejavnost UKC Maribor Centra za transfuzijsko medicino v ptujski bolnišnici slovesnost, kakršne v tej enoti še ni bilo. Pripravili so jo završki krvodajalci znotraj krvodajalske akcije občinske organizacije RK Zavrč, ki sojo povezali s petdesetim darovanjem krvi Terezije Zebec, ki je za to priložnost tudi napisala pesem kot zahvalo človečnosti, nesebičnosti, požrtvovalnosti in humanosti, vrednotam, ki jih s svojimi dejanji dnevno izkazujejo krvodajalci z darovanjem krvi, in zaposlenim v enoti za transfuzijsko dejavnost. Priložnostne slovesnosti seje udeležila tudi sekretarka Območnega združenja RK Ptuj Marjana Cafuta.
Predsednik 00 RK Zavrč Stanislav Ivančič je povedal, da ima njihova organizacija okrog 180 članov, od tega blizu 40 krvodajalcev - toliko se jih udeležuje rednih krvodajalskih akcij. V torek se je odvzema udeležila tudi Brankica Vidovič, ki je kri darovala prvič. Prve korake je 00 RK Zavrč naredila že leta 1956, od takrat do danes deluje z nekaterimi prekinitvami. Bolj intenzivno delujejo zadnjih šest oziroma sedem let. Enkrat na leto organizirajo srečanje s pogostitvijo za občane, starejše nad 70 let. Vsako leto ob koncu leta na domovih obiščejo tudi bolne in tiste občane Zavrča, ki jesen življenja preživljajo v domovih starejših v Muretincih in na Ptuju. Na teh obiskih jih spremljajo učenci OŠ Zavrč, ki poskrbijo za kulturni program, sami pa tudi za majhna darila. Vsako leto pripravijo sprejem za mlade člane RK. Načrtujejo ustanovitev skupine za pomoč invalidnim ljudem, da bi jim olajšali premagovanje vsakodnevnih težav in jim polepšali življenje.
Na leto uspešno organizirajo tri krvodajalske akcije z več deset udeleženci. To je predvsem zasluga Stanislava Ivančiča. »Trudimo se, da krvodajalce stimuliramo, nagrajujemo, jim omogočamo druženje. Po vsaki akciji organiziramo srečanje krvodajalcev s pogostitvijo, na katerem se poveselimo. Slovesnost, ki smo jo pripravili v enoti za transfuzijsko dejavnosti 18. septembra, pa je nekaj posebnega. Veseli del vedno ponujamo le našim krvodajalcem, zakaj ne bi poskušali teh trenutkov deliti tudi z osebjem
Cetrtouvrščena Valerija Božičko
enote, jim pripraviti presenečenje, ker so tudi oni v bistvu del krvodajalstva. Sodeč po odzivu med zaposlenimi in krvodajalci, ki so tega dne darovali kri, je naše presenečenje doseglo namen,« je povedal Ivančič.
Krvodajalci so srčni ljudje, ki vedno mislijo na druge, čeprav se nikoli ne ve, kdaj bodo tudi sami potrebovali kri. To je tisto, kar te mora voditi pri tem. Morda te je v začetku strah, ki pa je zanemarljiv ob dejstvu, da se že pri samem odvzemu zaveš, da boš s krvjo pomagal nekoga ohraniti pri življenju. Ivančič je krvodajalec na klic, odziva se tudi na te akcije, s krvjo pomaga bolniku iz Maribora, ki mu vsake tri mesece zamenja-
Dopolnilo k sestavku Upad števila učencev po šolah
V prispevku z naslovom Upad števila učencev po šolah: Ponekod manj, ponekod več učencev kot lani, objavljenem v torkovi številki Štajerskega tednika, smo povsem slučajno pozabili omeniti Osnovno šolo Cirkovce.
Letos je na omenjeni šoli 169 učencev, kar je za tri več kot lani. Kot pravi ravnateljica Ivanka Korez, imajo tudi 16 prvo-šolcev. Večjih investicij v preteklem šolskem letu, razen izvedbe zasenčenja, na šoli niso imeli. V tekočem letu pa bodo bogatejši za novo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.
Za neljubo napako se opravičujemo!
Uredništvo
jo življenjsko tekočino.
Terezija Zebec, ki je 18. septembra kri darovala pet-desetič, je prepričana, da bi v svoji krvodajalski knjižici imela zapisanih že več kot 50 odvzemov, če bi tovrstne akcije znotraj OO RK Zavrč potekale tako kot zadnjih sedem let. Prvič je kri darovala leta 1978, ko se je vrnila iz Nemčije in ko krvodajalstvo še ni bilo tako dobro organizirano v primerjavi z danes. »Ko prideš v enoto za transfuzijsko dejavnost na Ptuj, ves strah mine. Vsi so tako prijazni. Želela sem jih presenetiti z eno pesmico, ki sem jo sama napisala. Kar mi leži na duši, želim spraviti na papir. Tako je nastala tudi ta pesem. V veliko zadovoljstvo mi je, da sem jim nekaj podarila v zahvalo. Namenila sem jo vsem zaposlenim v enoti na Ptuju, vsem, ki sodelujejo v dejavnosti transfuzije, in vsem krvodajalcem. Hkrati pa bi se želela zahvaliti za požrtvovalno delo našemu predsedniku Stanislavu Ivan-čiču, ki nas zna motivirati, spodbujati za to humanitarno dejavnost. Vselej mu tudi uspe, da nas po vsaki krvodajalski akciji povabi na veselo druženje, ki nam da nove moči za nove akcije.«
To, kar je pri moških 100.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Završki krvodajalci so se s pesmijo in besedo zahvalili krvodajalcem in osebju ptujske enote za transfuzijsko dejavnost za njihovo požrtvovalnost in prijaznost, ki jo izkazujejo na vsakem koraku.
odvzem, je pri ženskah 50., je pojasnila predsednica Območnega združenja RK Ptuj Marjana Cafuta. Petdeseti odvzem krvi je navadno zgornja meja. Moški imajo možnost letno darovati kri štirikrat, medtem ko ženske trikrat. Zebčeva je, kljub temu da pravi, da je začela pozno, dosegla zgornjo mejo, a je malo žensk, ki dosežejo to število.
Završki krvodajalci so pripravili resnično odlično presenečenje. »V Območni organizaciji RK Ptuj spodbujamo dejavnost krvodajalstva na splošno, kar pa se dogaja s posameznimi krvodajalci, je po navadi skrito, oddolžimo se jim le s priznanji, ko dosežejo določeno število odvzemov. Zavrčani so nas vse skupaj resnično presenetili, morda jim bodo sledili tudi drugi. Vedno večja tekmovalnost med posameznimi organizacijami RK, ki smo mu v zadnjem obdobju priče, je nadvse spodbudna. Zagotovo bo prispevala k povečanju števila krvodajalcev,« je še povedala Marjana Cafuta.
V imenu ptujske enote za transfuzijsko dejavnost se je za lepo presenečenje zahvalila vodja Bojana Bizjak, dr. med., spec. transfuziologinja.
MG
Valerija Božičko, medicinska sestra v zasebni ambulanti Videm zdravnice Maje Pelcl: »Najbolj si želim, da bi imeli več časa za pogovor s pacienti.«
Valerija Božičko, medicinska sestra iz zasebne ambulante Videm zdravnice Maje Pelcl, specialistke družinske medicine, je doma iz Lancove vasi, mama enega sina. V poletni akciji Štajerskega tednika Naj medicinska sestra/ tehnik 2012 se je uvrstila na četrto mesto. Valerija pove, da je bilo to svojevrstno presenečenje zanjo. Vsak glas, oddan zanjo, ji veliko pomeni in je potrdilo, da z zdravnico delata dobro, v korist pacientov in da predstavlja tim, ki mu bolniki zaupajo. Vsem se za podporo tudi iskreno zahvaljuje.
Valerija Božičko je medicinska sestra 11 let. Za ta humani poklic se je odločila, ker jo to delo izjemno veseli, ker rada dela z ljudmi, ker jim želi prisluhniti in pomagati po najboljših močeh. Že od vsega začetka dela v ambulanti v Vidmu, ki je bila najprej v sestavi ZD Ptuj, pred tremi leti pa jo je prevzela koncesionarka Maja Pelcl. Tudi Valerija je povedala, da je časovna stiska največji krivec za to, da tako njej kot zdravnici primanjkuje časa za pogovor s pacienti. Za vse je v ambulanti sama, za snemanje EKG, dajanje injekcij, pre-vezovanja, ob tem pa mora še dvigovati telefon. Z zdravnico skrbita za mešano populacijo, od starejših do majhnih otrok. Najbolj si želi, da bi bil čas, odmerjen za bolnike, lahko daljši, vsak pride v ambulanto z neko težavo. Medicinska sestra je prvi filter, prva, ki ji predstavijo svoje probleme. Delo zahteva veliko angažiranost.
Ko je doma, ko ima prosti čas, je Valerija Božičko najraje v naravi, na vrtu, rada pa tudi kolesari. Ker je sin že odrasel, ima več časa zase. Kadar pa je čisto sama, najraje bere. Akcijo Štajerskega tednika Naj medicinska sestra/tehnik 2012 ocenjuje kot zelo dobro. Vsaka pozitivna ocena, ki je neke vrste merjenje kakovosti opravljenega dela, je dobrodošla. Rezultat podpore je tudi rezultat zaupanja pacientov v tim zasebne ambulante, ki ga sestavljata z zdravnico Majo Pelcl. Rada hodi v službo, zdravnica je enkratna kot šefinja in enkratna v odnosu do bolnikov, pove. To ljudje vidijo, zato so sproščeni že v ob vstopu v ambulanto in pozneje pri zdravnici v ordinaciji. Skupaj z videmsko lekarno so resnično usklajen tim, majhna družina, ki so drug drugemu v pomoč. Enkrat do dvakrat mesečno z zdravnico dežurata tudi v Zd Ptuj. Med dopusti pa za paciente videmske ambulante skrbi zdravnica Liljana Jovanovic iz ambulante v Majšperku in obratno.
MG
Od tod in tam
Središče ob Dravi • Nadvoz prek železniške proge
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je naznanilo javno razgrnitev osnutka državnega prostorskega načrta za izvennivojsko križanje glavne ceste in glavne železniške proge v Središču ob Dravi in okolj-skega poročila. Gre za nadvoz na glavni cesti proti Republiki Hrvaški na območju nekdanjega mejnega prehoda. Od leta 2007, ko so se aktivnosti začele, je bilo izdelanih že več variant. Razmišljali so tako o nadvozu kot o podvozu, sedanja varianta pa po mnenju župana Jurija Borka bistveno manj posega na kmetijska zemljišča kot prejšnje. Večji del predlaganega izvennivojskega križanja poteka po obstoječi cesti, gre preko starega mejnega prehoda, kjer je sedaj parkirišče za tovorna vozila, in nazaj na obstoječo cesto.
Gradivo je od 10. septembra pa do 10. oktobra razgrnjeno v prostorih občine. Dostopno je tudi v digitalni obliki na spletni strani www.geoprostor.net. Javna obravnava bo potekale 26. septembra ob 18. uri v Sokolani. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na osnutek državnega prostorskega načrta in na okoljsko poročilo.
Viki Ivanuša
petek • 21. septembra 2012 Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Od tod in tam
Gorišnica
Ivančič
Biserna poroka zakoncev
Zakonci, ki skupaj preživijo 60 let življenja, so redki, saj je bila nekoč življenjska doba ljudi krajša, danes pa je porok že manj kot ločitev. Med biseroporočence pa sta se minuli konec tedna vpisala Anka in Jožef Ivančič iz Gorišnice.
Oba zakonca sta se rodila v Varaždinu, davno nazaj pa sta se kot fant in dekle spoznala na t.i. Otoku in se tudi poročila prav v času agrarne reforme po vojni. Dobila sta hišo v Ižakovcih v Gornji Radgoni in nekaj zemlje ter si tam ustvarila družino. Rodila sta se jima sinova Viktor in Marjan ter hči Jožica. Po prvih treh letih skupnega življenja v Prekmurju se je družinica preselila v Placerovce 16, kjer sta živela Jožefova starša, in začela prenavljati že dokaj ubor-no hišo. Jožef je v želji za večjim zaslužkom, ki bi družini omogočal boljše življenje, šel tudi na delo v tujino, nato pa se je že v zrelih letih zaposlil kot železokrivec v gradbenem podjetju Drava. Anka pa je ves čas skrbela za otroke in domačijo, kjer je bilo vedno dovolj dela. Mož Jože je tudi potem, ko je našel službo blizu doma, v prostem času zelo veliko pomagal naokoli vsem prijateljem in znancem.
Zdravje je obema bisernima zakoncema dobro služilo, Anka je še danes zelo aktivna in poskrbi za dom, moža Jožeta pa je doletela starostna demenca, zato potrebuje pomoč, ki mu jo ob ženi nudijo prav vsi trije otroci z vnuki, še najbolj pa sin Viktor, ki je z družino ostal na domačiji v Placerovcih.
Danes zakonca Ivančič razveseljuje šest in vnukov in šest pravnukov, tako da jima res nikoli ni dolgčas.
Civilni obred biserne poroke je minuli vikend opravil župan Jože Kokot, ki je slavljencem ob tej priložnosti izročil tudi posebno listino občine in simbolično darilo - umetniško sliko z motivom občine Gorišnica. Cerkveni obred sta zakonca opravila v gorišniški cerkvi, nato pa je zbrana družba ponosnih svatov nadaljevala veselo druženje še v pozno noč.
SM
Borovci • igre fašenskih skupin
Etnografsko društvo Tradicija Borovci je v začetku septembra v športnem parku Borovci pripravilo prve igre fašenskih skupin. Družabnega popoldneva, ki je minilo v znamenju dobre volje, smeha in seveda tudi kančka
tekmovalnosti, se je udeležilo osem pustnih skupin iz občin Markovci, Dornava in Ptuj. Zmagala je skupina Vijolic predNagošejnskimipiceki in Etnografskim društvom Cigani Dornava. Skupine so se pomerile v šestih igrah, ki so bile vsaka po svoje zanimive in so zahtevale veliko spretnosti ter iznajdljivosti. Za dobro organizacijo iger je poskrbelo več sodnikov, program prireditve je povezoval Darko Plohl. Po koncu iger in podelitvi priznanj pa je sledila še vrtna veselica z ansamblom Vere Šolinc.
MZ
RADIOPTUJ
fta ¿filetee
www. ra d io-ptu ¡ .si
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187._
IZVAJAMO vse vrste strojnih ometov, zunanjih in notranjih, z materialom Roefix. Strojni ometi Kokot: 040 460 691, 041 726 398.
LESNI PELETI za ogrevanje. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56/b, tel. 051 631571.
BREZPLAČNO odpeljem vaš dotrajani avto ali tovorno vozilo na svoje stroške. Inf. na tel. 041 635 840.
NEPREMIČNINE
Prireditvenik
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa? V Milumed, d. o. o., Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.rama-
Slikopleskarstvo - fasaderstvo. Poskrbimo, da boste imeli kvalitetno izvedbo, dobre materiale, ugodno ceno ter pomoč pri pridobitvi subvencij eko sklada. Kristjan Murkovič, Muretinci 48 b. Tel: 041 510 853.

SONČNE ELEKTRARNE IN KLE-PARSTVO, Izdelava sončnih elektrarn na ključ, pokrivanje vseh vrst streh in montaža kleparskih izdelkov, Hercog d.o.o. Herma-nova 3, Ptuj; gsm 031-500-598, mail: robert.hercog@siol.net
Vodovod, ogrevanje. Izvajamo vse vrste inštalacij. Energovod -Krušič, d. n. o., Zg. Pristava 33, 2323 Ptujska Gora. Informacije na telefon 041 704 355.
Na Ptuju PRODAMO 3-sobno stanovanje 84 m2 - 103.900 €. Na Ptuju ODDAMO 3-sobno stanovanje 78 m2 - 380 €/mesec. Podlehnik PRODAMO HIŠO 220 m2 s 1833 m2 zemljišča - 89.900 €.
Hajdina PRODAMO HIŠO 70 m2 s 706 m2 zemljišča - 85.000 €. Hajdina PRODAMO zemljišče za gradnjo 1025 m2 - 65.000 €. Na Ptuju PRODAMO na odlični lokaciji HIŠO 280 m2 + 35 m2 poslovni prostor s 568 m2 zemljišča - 230.000 €. Pri Sveti Trojici PRODAMO ali ODDAMO VILO 540 m2 + poslovni prostor s 502 m2 zemljišča - 196.000 € oz. 550 €/mesec. Piran - Fornače PRODAMO le 50 m od morja APARTMA 54 m2 -130.000 €.
Rogaška Slatina PRODAMO VIKEND s prelepim razgledom 80 m2 z 2118 m2 zemljišča - 75.000 €.
Rogaška Slatina PRODAMO v zelenem pasu novo HIŠO s šestimi apartmaji, skupaj 740 m2, s 1061 m2 zemljišča. Terme Banovci PRODAMO v kampu BRUNARICO površine 30 m2 + 1 5 m2 pokrite terase -18.000 €.
Maribor - Tabor PRODAMO 2-sobno stanovanje 45 m2 -56.500 €.
Maribor - Center PRODAMO obnovljeno 3,5-sobno stanovanje 74 m2 - 115.000 €. Maribor - Center PRODAMO obnovljeno 3-sobno stanovanje 73 m2 - 115.000 €.
Za več informacij obiščite našo internetno stran www.areal.si, kjer boste našli še ostale zanimive nepremičnine, ali nas pokličite na 041/915364.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topolo, jelšo, brezo, lipo ... Opravijo tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudijo žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713
Petek, 21. september
10:00 Pragersko, Kulturni dom: razstava del likovne kolonije
12:00 Ptuj, Mestni trg: pričetek tradicionalnega kolesarjenja ob evropskem tednu
mobilnosti, do 14:00 18:00 Gerečja vas, gasilski dom: odprtje razstave 9. Bučijade s pokušnjo jedi iz
buč s kulturnim programom, Društvo žena in deklet Gerečja vas 18:00 Skorba 23, Megličeva kmetija: tradicionalno kožuhanje koruze, Društva
žena in deklet občine Hajdina 19:00 Hajdina, prostori občine: sprejem gasilcev PGD Hajdoše in PGD Gerečja vas
19:00 Leskovec, Dom kulture: Od poezije do satire
19:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: premiera satiričnega kabarea Ogledala
19:00 Voličina, Kulturni dom: proslava ob prazniku KS Voličina 19:30 Ptuj, Kavarna KPŠ: potopisno predavanje Sabine Cveček o potovanju po Balkanu
21:00 Mestni kino Ptuj in CID: projekcija filma Stari pisker in pogovor z ustvarjalci, nato v prostorih CID-a koncert ob začetku nove sezone - Darko Nikolovski
Sobota, 22. september
10:00 Gerečja vas, gasilski dom: razstava 9. Bučijade Društva žena in deklet
Gerečja vas, do 18:00 10:00 Ptuj, Murkova ul. 3 (Svet ustvarjalnosti): fotografska delavnica z Borisom Voglarjem
10:00 Ptuj, Murkova ul. 3 (Svet ustvarjalnosti): plesno-glasbena zabava za
predšolske otroke in učence prve triade 11:00 Ptuj, Murkova ul. 3 (Svet ustvarjalnosti): Aktivacija in razvoj lastnih poten-
cialov-promocijska delavnica Suzane Pibernik 14:00 Križeča vas: Dar jeseni - prikaz življenja na vasi, TD Lucija 14:00 Skorba, Megličeva domačija: tradicionalna vaška trgatev 19:00 Slovenska Bistrica, grad, viteška dvorana: satirični kabaret Ogledala
Nedelja, 23. september
12:00
10:00
10:00 11:00
12:00
14:00
18:00
19:00
Starše, pred vrtcem: praznik Pozdrav jeseni, osrednja prireditev, povorka starodobnih traktorjev, tekmovanje v trebljenju buč, stojnice, kulturni program, ob 19:00 ples
Gerečja vas, gasilski dom: razstava 9. Bučijade Društva žena in deklet Gerečja vas, do 18:00
Pragersko, Vodni stolp: dan odprtih vrat vodnega stolpa, do 19:00 Dornava, Ribiški dom: Krompirfest, tekmovanje v praženju krompirja, cigo pisker, kotl in bend, srečelov, vedeževalka - cigani iz Dornave Brunšvik, Športni park: ogled starodobnih vozil, nogometna tekma, družabne igre med občinama Starše in Kolan
Videm, občinska stavba: pohod po poteh snemanja filma Svet na Kajžarju - v vsakem vremenu. Poskrbljeno za malico. Organizator: KD Videm Majšperk, KPC: komedija Ti nori tenorji Kena Ludwiga, v izvedbi društva Smoteater
Slovenska Bistrica, grad, viteška dvorana: satirični kabaret Ogledala
Torek, 25. september
18:00
Ormož, Grajska pristava: odprtje slikarske razstave Vide Rajh in Ota Žnidariča
Mestni kino Ptuj
Petek, 21., sobota, 22., in nedelja, 23. september: 17:00 Ledena doba 4: Celinski premiki; 19:00 Projekt - otrok; 21:00 Stari pisker.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
V	OKOLICI Ptujske Gore prodam kmetijsko zemljišče v izmeri 17.450 m2, od tega je travnik 3.175 in gozd 14.275 m2. Tel. 041 234 031.
V	APAČAH pri Kidričevem prodamo parcelo z velikim vrtom in s staro hišo. Tel. 041 664 863.
KMETIJSTVO
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: HIT POLETJA: Nastopajo: Monika Pučelj, Ansambel Spev, Vesele Štajerke, Anžej Dežan, Kingston Ansambel Pogum, Werner in Brigita Šuler, Zreška pomlad, Saša Len-dero, Slapovi, Modrijani.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
UGODNO PRODAM bukova ali mešana drva v hlodih (poln kamion): počasi rastoča visokokalorična gorska bukev, mešana drva gaber in hrast. Telefon 041/798-740.
MENJAM BELO dobro vino za prašiča. Tel. 031 546 121.
PRODAM pujske 30 kg. Tel. 040 389 720.
BELE KOKOŠI, težke 4 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, 4 € za žival. Naročila sprejemamo po telefonu. Tel. 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PRODAM ali menjam za drva trgatev z brajd ter prodam drobilec zrnja in nerjaveč sod. Tel. 041 485 754.
PRODAM odojke od 25 do 30 kg. Tel 031 261 486.
PRODAM odojke. Tel. 041 393 188.
PRODAM dva kozlička in eno dojno kozo. Tel. 753-11-81.
PRODAM brejo telico. Tel. 031/498367.
BIKCE simentalce kupim. Tel. 041/825-057.
KUPIMO krave in telice za zakol. Plačilo takoj. Tel. 040/727-779.
PRODAM breje telice, A-kontrola. Tel. 031/207-156.
PRODAM suha bukova drva z dostavo. Telefon 031 532 785.
PRODAM lesne brikete, 100 % bukev, in lesne pelete, 50 % bukev, 50 % mehki les, z dostavo. Telefon 041 893 305.
KUPIMO gorenje muto v okvari ali pa samo menjalnik. Telefon 051 376 732.
PRODAM bikca simentalca. Telefon 02 794 57 61.
PRODAM grozdni mošt, beli pinot 500 l z 12 g nepovretega sladkorja in 500 l beli pinot s 7 g nepovretega sladkorja. Vinorodni okoliš Cirkulane. Tel. 041 604 908.
PRODAM skrinjo, 410-litrsko. 041 538 135.
PRODAM grozdje ali mošt s preše. Telefon 070 897 102.
PRODAM leseni pod in lesene obroče za prešo. Tel. 031/269-480.
PRODAM luščeno koruzo. Tel. 031/291-954.
DOM - STANOVANJE
60 m2 STANOVANJA dam v najem v okolici Ptuja. Tel. 031/623-079.
OSEBNA VOZILA
PRODAM osebni avto Racer, letnik 1996, prevoženih 88 tisoč km. Tel. 041 502 138.
AVTO FORD FIESTA 1,3, letnik 99, prodam, v račun vzamem kmetijski stroj ali živino. Tel. 051 336 879.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
IŠČEM moškega za skupno življenje od 60 do 69 let (premožnega, prijaznega, po možnosti z avtom, nekadilca, nealkoholika). Tel. 041 887 590.
PRAVNI SERVIS - PODJETJE ZA PRAVNO SVETOVANJE. Hitro, celovito in ugodno rešimo vse vaše pravne težave na vseh pravnih področjih. Naši vrhunski pravniki vam svetujejo in izdelajo vse pravne akte. Pravni servis Jasna Rijavec, s. p., Ormoška cesta 69, Ptuj - nonstop. Tel. 068 158 244.
www.tedni k.si
Foto: SM
Foto: MZ
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki.
Mo6tiček, proteze in bela zalivka cenejža kot pri koncesionaiju.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
SOBOTA 22. 9.
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Oddaja iz Občine Lenart 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 14:30 Video strani 18:00 Oddaja iz Občine Lenart 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj 23:00 Glasbene novičke z Ingrid 23:30 Video strani
NEDELJA23. 9.
00:00 Video strani 8:00 Oddaja iz Občine Markovci 9:00 Utrip iz Ormoža 10:00 Oddaja iz Občine Lenart 11:45 Ptujska kronika
12:00 Seja sveta Občine Dornava - posnetek
14:00 Video strani
18:00 Glasbena oddaja
19:30 Glasbene novičke z Ingrid
20:00 Folklorni večer v Markovci h
21:30 Glasbene novičke z Ingrid
22:00 Ujemi sanje
23:00 Video strani
PONEDELJEK 24. 9.
00:00 Video strani 8:00 Oddaja iz Občine Videm 10:25 Ptujska kronika 10:45 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Videm - Kimavčevi dnevi 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Folklorni večer v Markovci h 21:30 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Jutranji program 9:00 NK Gerečja vas in NK Hajdina 10:40 Ptujska kronika 11:00 Videm - Kimavčevi dnevi 13:00 Domava - Gostovanje v Srbiji 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:30 Glasbene novičke z Ingrid 17:00 Oddaja iz Občine Destmik 18:30 Oddaja iz Občine Lenart 20:00 Glasbena oddaja 21:30 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj 22:30 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 □omava 116 D, 2252 Domava
Od 1.10. 2012 dalje na SIP TV tudi programske vsebine iz OBČINE STARŠE
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Letnik Ceij^ Oprema Barva
Znamka
renault grand espace 2.0 dci initiale paris	2008	11.990,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
renault megane 1.6 e coupe	1997	1.150,00«	servovolan	k0v.b0rd0
seat ibiza 1.212v reference	2008	6.200,00 c	54.000 prev.	rdeča
renault scenic1.6ert	1998	1.250,00€	klima	kov. t. zelena
mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde	2003	12.500,(10«	usnje	kov. srebrna
citroen l2h1 jumpy2.0hdicon.	2008	9.090,oof	prvi last.	bela
peugeot 307 cabriolet 2.0	2005	5.950,00 €	59.000 prev.	kov.vijola
chevrolet lacett11.416v se	2009	5.950,00 €	serv. knjiga	kov. srebrna
audi a31.8	1997	1.790,00«	strešno okno	viola
renault limuzina laguna 1.816v exp.	2001	2.990,00€	serv. knjiga	kov. srebrna
volkswagen pol01.4	1996	750,00«	alarm	zelena
toyota yaris1jwt-i stella	2007	6.300,00«	51.000 prev.	kov. modra
peugeot 3071.6 sw monospace	2003	3.990,00«	serv. knjiga	k0v.b0rd0
peugeot limuzina 4071.816v sr confort	2004	5.250,00«	serv. knjiga	kov. modra
renault initiale velsatis 3.0 v6 dci	2004	4.450,00«	serv. knjiga	kov. siva
renault espace2.2 dci initiale	2006	7.500,00«	serv. knjiga	kov. Črna
alfa rome01451.415	2000	1.390,00«	prvareg.01	kov. srebrna
renault megane cabriolet 1.9 dci	2005	6.450,00«	avt. klima	kov. t. siva
renault berline evolut. laguna 1.616v lim	2007	6.850,00«	70.000 prev.	kov. srebrna
citroen 01.41 sx	2005	4.150,00«	prvi last.	črna
citroen xsara 1.41x	2001	2.390,00«	prvi last.	kov. zlata
peugeot partner 1.6 hdi	2007	5.690,00«	prvi last.	kov. srebrna
hyundai getz 1.31 gl	2005	2.740,00«	prvi last.	bela
peugeot 307 2.0hdi xt	2002	3.580,00«	prvi last.	kov. viola
PETKOV VEČER
Bodite nocoj O družbi oddaje Z gtasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednilui
IICRADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
^^^^ AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ f tjfvruj J Industrijska 9, MARIBOR	f
^J^ZS 02 2283020,031 658 679	f
NOVA VOZILA FORD	%
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE	f
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETNIK CENA €			OPR.	BARVA
CTTROEN XSARA 1.4J	1598	980,00	2. LASTNIK	KOV. MODRA
FIAT BRAVO 14 T-JET EMOTION	2008	7.890,00	ÏÏMP0MAT	KOV. ČRNA
FIAT SCUD0 VAN COMBI FURGON 1.9 IB	2000	2.390,00	MOŽN. ODBITKA DDV	BELA
FIATSTILO 1.616V DYNAMIC	2004	2.990,00	KUMA	KOV. T. MODRA
FORD FIESTA TUEND 1.25	2008	7.990,90	ALU PLATIŠČA	VISION'KOV. MODRA
FORD FIESTA 1.2S IRENO	2009	0.100,00	OBVOIANSKE KONTROLE	KOV.SDUEEZtZELENA
FORD FIESTA 14 COMFORT	2008	5.990,00	1.LAST, LE 44.000 km	KOV. TANGO 0RANGE
FORD FIESTA TITANIUM I.25Í	2012	11.535,00	CONTROL PAKET	KOV. ČRNA
FORD FIESTA TREND 1.25	2010	8.990,00	RADIMMP3,USB	KOV. ČRNA
FORD FOCUS 1.6 KARAVAN	2007	7490,00	D0D. 4 ZIM. GUME NA PLAT. KOV. SREBRNA	
FORD FOCUS 1.8 TT)	2001	3.490,00	LE 119.146 km	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS EBONY 1.6 ID»	NOVO	13.855,00	TREND PLUS PAKET	KOV. MODRA«
FORD FOCUS EBONY 1.6	2010	9.900,00	ALU PLATIŠČA	KOV. ČRNA
FORD FOCUS ECOROOST- AVTO LETA	NOVO	oo 13.830,00	ZELO NIZKA PORABA!!!	ČRNA, KOV. SREBRNA
FORD RESTA 1.25 TREND	2010	8.890,00	GARANCIJA 00 2014	KOV. SREBRNA
FORD FUSION 1.5 TREND, SU)	2008	7.790,00	1.LASTNIK, KUMA	KOV. T. SIVA
FORD FUSION EBONY 1.6-GARANCIJA	2011	9.890,00	LE 6450 KM	KOV. ČRNA
FORD KUGA TREND 28 TBCI4X2	NOVO	«23.200,00	SHLSN PAKET	BELA, ČRNA, KOV. LUNAR
FORDMONDEO 2.2TBCIGHIA	2006	7.000,00	PARK SENZORJI	KOV. ČRNA
FORD MONDEO 2.0 IDA MA. 163 KM	05/2011	23.280,00	ČRNAS1REHA	BELA
FORD S-MAX TREND 2.01DCI	NOVO	«23.330,00	PARK. SENL, LED LUČI,..	BELA
FORD TRANSIT 300S,26D	2004	5490,00	1.IAS1NIK	BELA
KIACEED 1.4 GSLli FRESH	2007	6.890,00	1. LASTNIK	KOV. ČRNA
MAZDA 6 2.0 ITE SPORT, COMBI	2009	13.990,00	PARK SENZORJI	PARIŠKO MODRA
OPEL FRONTERA 2.0 SPORT, HARD TOP 4X4	1997	2400,00	KUIHA, ALU PIATlSČA	TEMNO MODRA
OPEL ASTRA 1415V Git COUPE	2008	7450,00	1. LASTNICA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 207 Ml, 5 VRAT	2010	7.990,00	KUMA, POTOV. RAČ.	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 507 2D HDI	2006	8.990,00	ZELO UP DRUŽ. AVTO	KOV. SREBRNA
PEUGEOT BOXER 2.E D KOMBI FURGON	2001	2400,00	MOŽN. ODBITKA DDV	BELA
VOLKSWASEN GOLF 2.0 SOI	2007	7490,00	NIZKA PORABA	MODRA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
Znamka
AUDI A4 QUATTRO 3,0 TDI PEUGEOT 206 HYUNDAI 120 FIAT BRAVO 80 RENAULT MODUS 1,5 DCI ROVER 75 1,8 HYUNDAI 1X55 FIAT FREEMONT FIAT STILO 1,6
Oprema
Letnik Cena(€)
ABS, servo volan 2004 servo	1999
kamera za vzr. vožnjo 2012 klima	2001
ALU platišča, klima 2006 ABS, klima	2004
XENON, strešno okno 2008 7 sedežev	2012
klima	2002
2012 23.990 2002 1.990

gratis ob nakupu novega vozila na leasing
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
zaščita
osebna varovalna oprema
Septembersko čiščenje zalog v INDUSTRIJSKI PRODAJALNI.
-zaščitni plašči -farmer hlače -farmer bluze -predpasniki -čevlji, škornji -rokavice -kape
ZA SOLO IN TRGATEV j SAMO 30 DNI
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
ZAŠČITA Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, 2250 Ptuj
O OMiklavž
ODKUP. PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA «	OPR.	BARVA
AUDI A31.9 TOI	2009	11.980,00	AVT. KUMA	ČRNA
AUDI A4 2.0 TOI KARAVAN	2008	13.960,00	AVT. KUMA	ČRNA
AUDI A6 2.7 TOI AVANT MULTTTR0NIC	2009	18.940,00	ALU PLAT.	SREBRN
BMW 118 D	2009	12.980,00	AVT. KUMA	SREBRN
BMW318DUMUZINA	2009	14.970,00	AVT. KUMA	SAFIRČRNA
CITROEN C 4 PICASS01.6 HDI	2009	9.980,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
FIAT PANDA 1.3 MULTUET	2008	4.970,00	KLIMA	BELA
FIAT SEDICI 1.9JTD4X4	2009	9.580,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
FORD FOCUS C-MAX1.6 TDC1	2009	8.590,00	KLIMA	SREBRN
LANCIA DELTA 1.6 MULTUET	2010	11.680,00	PLATINO	KOV. SIVA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 COT	2010	14.980,00	ALU PLAT.	BELA
PEUGEOT 50081.6 HDI	2010	13.880,00	PREMIUM	KOV. BAK. SIV
ŠKODA OCTAVIA COMBI 2.0 TDI	2010	14.990,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
TOYOTA AURIS2.004D	2009	9.490,00	AVT. KUMA	SREBRN
TOYOTA YARIS 1.3 WT-I	2006	4.580,00	KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI DSG KARAVAN	2009	12.580,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VW TRANSPORTER 2.5 TOI	2004	10.580,00	KLIMA	KOV. MODRA
ODKUP VOZIL V ENI URI
PTUJSKA TELEVIZIJA

PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 2!. 9.
9:00 DnevrichTV Maribor - pnn 9=25 Kuhinjica - pori. 10:00 Ptujska kronika ■ pon 10:20 Modro - nori. 12:00 RefiTVOrmoi 15:35 Kumrjica
16:00 Duhovna oaza - 3. oddaja - por. 17:00 Povabilo na kavo-pon, 18:20 Ptujske odrske desk - S. oddaja ■
Idaja - pon.
20:20 Zemlja in mi - 9. oddaja - pen. 20:50 Športlno) - por. 21:20 Cista umetnost -11. oddaja - pen.
21:35 Mote scena -13. oddaja - pen. 21:55 Regi TV Gorišnica - pon.
Nedelja 23.9.
9J0 Ptujska kronika - pen 9:20 Kuhinjica 10:10 Duhovna oaza - 9. oddaja - pen. 11:00 Cista umetnost -11. odflaf 13:00 Pregled tedna-pen 13:25 Zemlja in ml - 3. oddaja - pnn. 13:55 Polka in majelka 18:00 Ptujska kronika -pon
ske grajske Igre - pon.
............tedna - pori.
20:00 Ptujska kronika-pon 20:20 Mura na dlani-s. "ISp
......tuisk
pen. 18:201D. Pti 18:40 Pregled
.....lijr'
ilti
21:25 Snort(no) - pon. 21:55 Moto scena -13. oddaja - pen.
pon.
Sobota 22.9.
9:00 Ptujska kronika-pon 10:00 Dunuvna oaza - a. oddaja -10:25 Modro - pen. 11:15 Zemlja in mi-9. oddaja - pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povahilo na kavo-pon. 13:00 Pregled tedna
13:20 RejT'".....'
15:15 Kuhinj 16:00 Ptujs
18:00 Ptujska kronika -non. 18:20 Cista umetnost -11. oddaja - pon. 18:35 Pregled tedna - pon. 20:00 Ptujska kronika - non 20:20 Epk napovednik - 9. oddaja - pon. 20:55 Kulturo na dlani - 6. oddaja - pon. 22:00 Ptujske odrske deske - 8. oddaja
V Ormoí - pon. ica - pen. ta kronika - pon takronika-p"
Ponedeljek 24.9,
9:00 Dnevnik TVMarihor-pen
9:25 Kuhinjica - pon.
9:50 Modro-pon.
10:46 Pregled teflna-pon
15:00 Pomurski tednik
15:40 Kuhinjica
17:00 Povabilo na kavo - pen
17:35 Pregled tedna-pon
18:55 Kultura na dlani - B. oddaja - pen.
20:00 Ptujska kronika-pon
20:20 Epk napovednik -9. oddaja - pon.
20:55 Moto scena -13. oddaja - pon.
21:15 Kimavtevi večeri-pon.
21:45 Ptujske odrske deske - 6. oddaja - pon.
-pon.

www.petv.tv
Oföej nas laids spremljate ledi rta T3 sn SIOL TV
PTUJSKA TELEVIZIJA
22. septembra bo minilo leto, kar si nas zapustil, dragi mož, oče, dedek in tast
Anton Eržen
Z VIČAVE 120
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko.
Vsi tvoji
Solza kane nam iz očesa, pred nami vajin je obraz, odšla sta tiho, brez slovesa, mirno spita in čakata nas.
SPOMIN
Karlo in Marija Klein
+ 6. 1. 2006 + 21. 9. 2011 Z VIČAVE 66
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in prižigite svečke v njun spomin.
Vsi njuni
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radlo-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 8024 m2 stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije na tel. 02/788-88-87 - Marinka Bezjak Kolenko
tira
» HQJM
RADIOPTUJ
89,8-98,S»I04;3
Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši...
(J. Medvešek)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in zeta ...
Vladimirja Novaka
IZ VIDMA PRI PTUJU 41
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo nekdanjim sodelavcem Motela Petrol Podlehnik, sodelavcem Mercatorja ter g. patru za opravljen cerkveni obred in sveto mašo.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
Mama, ti si ime,
ki v srcu nikdar ne umre.
Mama, ti si ime,
ki ga ponavlja srce.
Mama, ti si ime,
ki večna zahvala mu gre.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice
Betke Pravdič
S TURŠKEGA VRHA 34 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti na završkem pokopališču. Hvala vam za lepe misli in izraženo sožalje, za vse darove, sveče in svete maše.
Še enkrat lepa hvala vsem za vse.
Hčerke: Nada, Vera in Irena z družinami
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi in veliko prerani izgubi naše drage
Magde Brenčič
S PTUJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in maše, nam pa ustno in pisno izrečeno sožalje. Hvala g. patru Mirku Pihlerju za opravljen poslovilni obred in sveto mašo.
Hvala zdravnikom in medicinskemu osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in UKC Maribor.
Še posebno se zahvaljujemo doc. dr. Petru Frasu in dr. Branku Vukasoviču kot strokovnjakoma in prijateljema. Hvala govornikom, pevcem in podjetju Javne službe za opravljene pogrebne storitve.
Njeni najdražji
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
WILLIAMS O
UJIL.JIIU
CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 061 626 075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
C
I LI RI KA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija
Franca Letonja
IZ ŠTRAFELOVE ULICE 10, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za sv. maše, cvetje, sveče in nam izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo prijatelju dr. Zoltanu Mileti, ki nam je v najtežjih trenutkih stal ob strani. Hvala moškemu pevskemu zboru iz Markovcev, g. patru Pihlerju za opravljen pogrebni obred in sv. mašo, govornici ge. Eli Divjak za besede slovesa, Radioklubu Ptuj, Društvu gospodinj Jezero, DU Budina - Brstje, kolektivu Dravskih elektrarn Maribor, kolektivu Centra za socialno delo Ptuj, kolektivu Zlatarne Divjak, kolektivu Cvetličarne Orhideja, kolektivu Mir, d. o. o. Besede zahvale izrekamo vsem prijateljem z otoka Vira, ki ste ga v tako velikem številu prišli pospremit k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se pogrebnima podjetjema Mir, d. o. o., in Javnim službam Ptuj.
Žena Metka, hčerki Darja in Klaudija z družinama
Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta in dedka
Stanka Hercoga
IZ HERMANOVE 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Hvala g. župniku Janezu Kmetcu za opravljen obred in sv. mašo ter ge. Veri za molitev in govor. Hvala tudi pevcem MoPZ Jezero in Komunalnemu podjetju Ptuj. Posebej zahvala osebju intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj in Luciji Pribožič za nudeno prvo pomoč. Hvala tudi tistim, ki vas nismo posebej imenovali, pa ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami.
Z žalostjo v srcu njegovi najdražji
Vse življenje si garal, vse za družino, dom si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Čas nazaj bi zavrteli, da lahko bi te objeli. Zdaj ostale so nam solze, zdaj ostali so spomini, ki ne bodo te vrnili.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta
Štefana Vidoviča
22. 12. 1925 + 12. 9. 2012 IZ POBREŽJA 11 A
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Vsakemu posebej iskrena hvala.
Njegovi najdražji
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
Poslovili smo se od našega dragega
Mirka Černila
IZ VIDMA PRI PTUJU 7. 4. 1944 + 11. 9. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu pomagali v težki bolezni in ga z žalostjo in izrazi spoštovanja pospremili ob slovesu.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Ohranimo ga v lepem spominu. Mirko, hvala ti za vse.
Žalujoči tvoji najdražji
www.tednik.si
V	tihem jesenskem večeru
si se za vedno poslovil od nas z bolečino in solznimi očmi. In te bolečine ne moremo pozabiti niti solze zatajiti.
S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate sveče tri leta že gorijo in rože cvetijo, a dobrote tvoje ostale nepozabne so.
V	SPOMIN
Minevajo tri leta žalosti, odkar si nas zapustil, naš dragi mož, oče in dedi
Janko Meglič
18. 9. 2009 - 18. 9. 2012 IZ SPUHLJE 5 B
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Z bolečino in ljubeznijo v srcu, Tvoji najdražji
Kidričevo • V Boxmarku niso potrdili govoric o množičnem odpuščanju
V razvojnem centru celo zaposlujejo
Podjetje Boxmark Leather je eno tistih slovenskih podjetij, ki so zadnja leta kljub krizi veliko investirala. Po mnenju predsednika uprave Marjana Trobiša je bila najpomembnejša odločitev, da so zgradili svoj razvojni center, saj so s tem dosegli dodano vrednost, ki je bila v preteklosti prenizka.
V kidričevskem podjetju Boxmark Leather so ponosni, saj so kljub težkim kriznim časom sredi letošnjega junija ob obstoječih prostorih v Kidričevem odprli nove poslovne in upravne prostore ter center za raziskavo in razvoj, kar jih je stalo okrog 15 milijonov evrov. Nedavno pa so se razširile govorice o domnevnih pripravah na množično odpuščanje delavk, a jih direktor Marjan Trobiš ni potrdil:
»Govoric o množičnem odpuščanju delavcev zaradi zmanjšanih proizvodnih kapacitet ne moremo potrditi, saj imamo v primerjavi z enakim obdobjem lani skoraj enako število zaposlenih. Trenutno imamo zaposlena 1702 delavca. Res pa je, da se že nekaj časa uresničuje napovedana ohladitev na evropskem, predvsem na nemškem avtomobilskem trgu, na katero smo se pripravili, kolikor je bilo mogoče. Moram pa dodati, da smo lani in v začetku letošnjega leta v Boxmarku s pomočjo neenakomerno razporejenega delovnega časa ustvarili rezerve in jih s pravočasnimi ukrepi, ki so bili storjeni že pred poletjem, zdaj spet izravnali, tako da zaradi tega ni bilo večjega števila odpuščanj. Prilagoditev kapacitetnih potreb pomeni, da se podjetje glede na trenutne zahteve organizacijsko prilagaja. V večji meri smo se tega zavedali, in kot smo že večkrat poudarili, želimo v podjetju zagotoviti dobre temelje za dolgoročno poslovanje, kar pa ni vedno v naših rokah, saj smo odvisni od kupcev in prodaje.
Že leta 2009 smo v Boxmarku zasnovali novo vizijo v smeri prodora v nove panoge. Želje in cilji so bili uporabiti tako znanje kot
^ —	r
	
K r	i f
Foto: M. Ozmec
Direktor Marjan Trobiš: »Govoric o množičnem odpuščanju delavcev ne moremo potrditi, saj imamo v primerjavi z enakim obdobjem lani skoraj enako število zaposlenih.«
izkušnje avtomobilske industrije ter jih prenesti še v druge panoge, v katerih do takrat še nismo bili prisotni. Tako smo vzpostavili nov ra-zvojno-raziskovalni center, ki smo ga odprli junija letos. Na tem področju se kažejo že nova naročila, konkretno v letalski industriji, prav zaradi tega zaposlujemo nove kadre z visoko dodano vrednostjo, dodatno pa izobražujemo tudi lastne kadre.«
Ste zadovoljni z rezultati poslovanja v prvem polletju?
»Ciljem, ki smo si jih zastavili za leto 2012, smo se v prvi polovici leta približali, v drugi polovici pa tudi mi - kot večina slovenskih podjetij - ob negativnem trendu ekonomskih kazalnikov ne bomo dosegli zastavljenih ciljev. Manj naročil namreč pomeni manj dala in to zdaj že čutimo, tako da se to, zaradi česar smo imeli v začetku leta povečan obseg dela in smo morali kakšno soboto delati dodatno, zdaj kaže v obratni smeri. To pomeni, da morajo naše delavke kakšen
Gobe
(juhe, predjedi, glavne jedi)
www.pomaranca.si Q www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
Foto: M. Ozmec
V kidričevskem Boxmarku sta trenutno zaposlena 1702 delavca.
petek ostati doma. Vsekakor pa zmanjšanje naročil pomeni tudi zmanjšanje kapacitete v proizvodnji, saj jo moramo prilagoditi dejanskim potrebam kupcev. In ker bodo zaradi zmanjšanega povpraševanja nekatere velike avtomobilske tovarne v Evropi v oktobru ustavile proizvodnjo za skoraj 14 dni, se bomo temu pridružili tudi mi, tako da bomo v tem času imeli kolektivne dopuste.«
Kakšna so vaša poslovna pričakovanja glede na krizne razmere v svetu?
»Moram reči, da sem zaskrbljen tako zaradi trenutnega ekonomskega položaja v Sloveniji kot v evropskem merilu. Vsekakor pomeni to za nas izziv, s katerim smo se pač morali spoprijeti. A sem prepričan, da bomo z boljšo kondicijo, kot smo jo imeli leta 2008, tudi to krizo prebrodili in speljali v pozitivni smeri. V čim večjem obsegu bomo poskušali obdržati zastavljene cilje, ki smo jih
zaradi težkih razmer že bili prisiljeni nekoliko prilagoditi. Vsekakor si veliko obetamo od novega razvojnega centra, verjetno pa bo treba počakati, da se bodo kupci na novo formirali in da se bodo posledično obnovila naročila. Še pravi čas smo v podjetje pripeljali sodelovanje z letalsko industrijo, kar nam v bodoče zagotavlja ohranjanje večine delovnih mest, morda celo kakšno dodatno zaposlitev. Vsekakor je pozitivno, da kljub vsemu tudi zaposlujemo, predvsem v proizvodno-raziskovalnem centru, kjer zdaj uspešno sodelujemo z mariborsko univerzo. Tako bomo lastnosti našega najnovejšega izdelka, ki smo ga prvi v Sloveniji zasnovali v Kidričevem, gre za vodoodporno usnje X 3, poskušali še izboljšati in s tem
omogočiti prodor še v tretjo panogo ter si tako odpreti nove možnosti na svetovnem tržišču.«
Naj dodamo, da je bilo ki-dričevsko podjetje zaradi skokovitega naraščanja zaposlenih leta 2001 razglašeno za dravsko-pomursko gazelo leta. Ob koncu preteklega leta so bili v podjetju zaposleni kar 1803 delavci, to pa pomeni, da je po številu zaposlenih to že nekaj časa največje podjetje na območju Občine Kidričevo. Nova oprema in prostori jim že omogočajo, da se iz avtomobilske širijo tudi v druge panoge, za kar so že prejeli nekaj novih naročil. Uspešno sodelujejo z nemškim letalskim prevoznikom Lufthansa, postali naj bi dobavitelji za novo Pipistrelovo letalo, med njihovimi novimi kupci pa naj bi bile tudi ladjedelnice in nemške trgovine s pohištvom. V zadnjih treh letih so v razvoj vložili okrog 15 milijonov evrov, predvsem v klimatizacijo in obnovo 12.000 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov ter gradnjo novih, 7500 kvadratnih metrov velikih prostorov s sodobnim razvojnim centrom. Novi prostori jim omogočajo, da kupci spremljajo proizvodnjo od blizu. Vendar so tudi v Boxmarku zelo odvisni od razvoja dogodkov na evropskem in svetovnem trgu, zato si močno želijo, da bi se ti tokovi obrnili v pozitivno smer.
M. Ozmec
tehnični pregledi
i motorna vozila, I
vse za pogon
TEVE PTUJ
Dornavska i Telefon: 02
Črna kronika
Kolesarka - padla in se poškodovala
17.	septembra okoli 10.30 ure se je na Glavnem mostu v Mariboru pripetila prometna nesreča, v kateri je bila udeležena 56-letna kolesarka, ki se je po kolesarski cesti peljala s Trga revolucije proti Glavnemu trgu. Ko se je pripeljala do sredine mostu, je s kolesom padla po vozišču in se hudo telesno poškodovala.
Zaboden pri pretepu
16. septembra okoli 4.30 je na parkirišču pred gostinskim lokalom v Mariboru prišlo do pretepa med dvema skupinama moških. Med pretepom je en kršitelj z nožem zabodel 36-letnega moškega iz Maribora in ga lahko telesno poškodoval. Nadaljnji pretep so preprečili varnostniki lokala, ki so vpletene zadržali do prihoda policije. Poškodovani moški je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor. Policisti so štiri moške, stare od 23 do 27 let, pridržali.
Prevežal ukradeni moped
16. septembra ob 23.30 so policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor v Lormanju ustavili kombinirano vozilo romunskega registrskega območja, ki ga je vozil 27-letni državljan Romunije. Na lahkem priklopniku je prevažal moped Yamaha Cygnus in ob kontroli so policisti ugotovili, da je bil avgusta ukraden v Italiji. Vozilo so zasegli, 18-letnega sopotnika, državljana Romunije, pa bodo ovadili državnemu tožilstvu.
Zagorel Betnavski grad
13. septembra okrog 5.30 je izbruhnil požar na vzhodni strani stavbe Betnavskega gradu v Mariboru. Zagorelo je v električni omarici. Saje in dim sta na objektu poškodovala še okoli 2.500 m2 sten. Premoženjska škoda znaša okoli 25.000 evrov.
Trčil v peško
18.	septembra okoli 7.25 je 57-letni moški iz okolice Maribora vozil osebni avtomobil Honda civic z bencinskega servisa na Gosposvetski cesti v Mariboru proti križišču z Go-sposvetsko cesto. Na prehodu za pešce je trčil v 75-letno peško iz Maribora, ki je prečkala prehod iz njegove leve strani. Peška je padla na pokrov motorja vozila, nato pa na vozišče ter se hudo poškodovala.
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je Mavricija (22.) jasno nebo, 4/19 vetrovi pozimi hudo brijo.
Danes bo pretežno jasno. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, ob morju okoli 9, najvišje dnevne od 17 do 22 stopinj C.
Obeti
V soboto bo delno jasno, nekaj več oblačnosti bo v hribovitem svetu zahodne Slovenije. Pihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno. Občasno bo ponekod rahlo deževalo.

Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si