•t. 66. V Gorici, ? torek dne 14. junija 1910. TofcaJ *L. Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. . uri popoldne ter stane po pošti prejomana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . , 15 K % » . . 10 „ V..- »¦ . '.- 5,„' ^osanii^e^^Y*iMi^anejo;lCCViit^ V Gorici se prodaja "VSoČa*f v vseh tobakarnah. »SOČA* ima naslednje izredne* priloge: Ob novem letu .Kažipot -po Goriškem in firadiščanskem" in dvakrat v letu-^fozni -red železnic, parnikoT in poštnih zvoz •. Ha naroČila brez doposlane ua-ročnine se ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredek U Dr, l(. Lavril. Uredništvo ...¦ se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstf, na deSBO. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadštr. na levo v tiskarni. '"' Naročnino in oglase 'e plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., "-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat.po pogodbi. Večje-črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta, ~ Za''obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni prednik it? izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. TaUfon it. 83. - „Gor. Tiskarna" A. Gabršžck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Naša sedanjost in naša bodočnost v Egiptu. (Piše A. Gabršček). Konec. Doma sem našel sicer polno zastalega dela, ki je moralo čakati name, ali v-kljub temu sem brez odlašanja nadaljeval v Egiptu dozorele načrte o naših tamoš-njili kolonijah. — 1. i g i na Dunaj sem poročal vse, kar se je nje tikalo: kako bo sodelovala v Trstu in vseli pristaniščih v OrijenUi itd. Ta njena misija je nad vse idealno človekoljubno delo, ki bi neizmer-it"o dobrodošlo — mojim načrtom. Tako obsežno sodelovanje — in brez vinarja troška od naše strani!! In pomisliti je treba, da bi Liga delovala za nas v vsem Orijentu. cesto v obeh lndijah,'Singapore. Honkongu itd., kjer bi se mi ne znali kam obračati v slučaju potrebe, (kakoršnih je bilo že mnogo tekom zadnjih 40 let). * Obširna pisana poročila so šla: namestniku v Trst, notranjemu ministerstvu (tistemu oddelku, kateremu je načelova! sedanji notranji minister) in zunanjemu ministerstvu (tistemu oddelku, kateremu je načelova! baron C a 11). — Ali nisem ' se zadovoljil samo s pisajiimi poročili, marveč bi! sem povsod in celo po večkrat tudi osebno, kajti ustno se lahko še marsikaj povč, kar se težje spravi na papir. Ker pa je moja organi., »cija največjega pomena za avstrijski eksport v Egipt in Orijent sploh, sem govoril tudi s trgovinskim ministrom dr. Fortom. -~ Povsod sem naše! ie odobravanje brez slehernega prigovora. Vsi ti visoki gospodje so zatrjevali, da so moja poročila in predavanja tako lepo razpletena do podrobno-stij in tako premišljena, da ne bi vedeli, v čem naj bi s^ še kaj izpopolnilo. To pokaže šele praksa. (Imam tudi pisanih izjav v tem smislu). — Vsem pa je še po-sebe ugajalo moje predavanje o veliki važnosti .nameravane organizacije v fcgiptu y.n — naš eksport. Ako imamo n. pr..le v Aieksandriji kolonijo 5000 oseb, v Kajirj 4000 (za začetek, število bi raslo samo iz ^ebe!), in sicer kolonijo, ki ve, kaj hoče, za čem stremi, ki ima razumno vodstvo s programutoričnim delom —- tedaj lahko takoj otvorimo tam razna skladišča (mislil sem tudi ua Mizarsko zadrugo), dobri rokodelci, mali obrtniki in trgovci ' bi takoj našli tam dovolj trdnih tal. — Posebno pa si moramo zopet osvojiti Egipt za izvoz lesa in lesnih izdelkov (stavbinskih, pohištva, itd.). Opisoval sem statistično, kako je bila Avstrija pred desetletji prva, a je zdaj srečno potisnjena na zadnje mesto. Daleč nas je prekosila celo Italija, ki nas je — čujte! — potolkla z našim lesom (vse Alpske dežele, Hrvatska, Bosna in Hercegovina). Nešteto Italijanov je zbogatelo na naših tleh samo z izvažanjem lesa v Italijo. Tam ga obdelujejo, izdelke pošiljajo po zelo znižanih ta-rifih po suhem in po morju v Orijent, odkoder so nas izbacnili, ker pri nas niso šle na roko eksporterjem ne železnice ne parobrodne družbe. — Zašel bi predaleč, ako bi se spuščal dalje v podrobnosti. Cela knjiga se da napisati. Vse glavne misli pa sem razvijal vsem imenovanim mero-dajnim činiteljem v državi bodisi pismeno ali ustmeiio — in žel sem polno odobravanje in pohvalo. Izdelal sem tudi — pravil a, in sicer kot izvirnik v slovenskem in — italijanskem jeziku. Tiskana italijanska pravila sem poslal zastopniku naše kolonije v Aleksandriji dr. W., ki mi jih je vrnil z nekaterimi dopolnili. — Tudi ta pravila sem predložil označenim Jr-žavnim oblastnijam in dostojanstvenikom. .Po teh pravilih je bilo previdno preskrbljeno tudi za vse — prikrite namene, predvsem za to, da sodelujejo, plačujejo, žrtvujejo vsi avstro-ogerski državljani, glavni dobiček pa bi imeli naši rojaki; tudi vodstvo bi ostalo za vedno v naših rokah. — Dalje bi se stekali po tem društvu (s posredovanjem • Credit Lvonnais, avstrijskega Credit fur H. u. G. in Trgov- sko-obrtne zadruge) vsi denarni prihranki v domače zavode, ali bi se pošiljali v domovino varno in brez troškov. — Na ta način bi bilo lahko vloženo le pri našem društvu v A. vsako leto do 2 milijonov K. (Večja kontrola, večja varčnost! Kuharice, hišine itd. so imele do 6 Lir na mesec, t. j. 144 K našega denarja.,Izpod 2 Lir ni plače!) Ali dovolj o takih podrobnostih! Baron Call, sekcijski šei y zvijanjem ministerstvu, mi je dejal, da je z zanimanjem čital moja poročila, izrekel mi je svojo posebno zahvalo za to ustno predavanje, in prosil me, naj vsekakor vstrajno delujem na izvršitev prelepih načrtov. — Zagotovil mi je — vso pomoč. (Jaz sem namreč zahteval: 1. Moralno pomoč s tem, da dobe konzulati navodila, kako naj gredo naši organizaciji na roko. — 2. Zagotovilo vlade, da v slučajih epidemij ali drugih nesreč dobe naša društva denarno podporo, ¦*- X 7a\ začetek prispeva vlada 10.000 K k ustanovnim troškom in za pri-četno glavnico.) , " Baron Call me je končno naprosil, naj obširneje obrazložim vse, kakor njemu, tudi referentu za kolonije in izselnike (ime tega legacijskega svetnika sem pozabil). Tu sem pa videl, da je mož precej podoben konzulu v A. Razlagal mi je, kaj da vse stori za avstrijske___izseljence in končno dejal, da žal----za podpiranje takih organizacij nimajo denarja........ Tekom 1. 1907. sem imel veliko pisanje, veliko konferenc, — in končno sem prejel ta-le dopis: Oorz, a m 12. Dezember 1907. N.o 25.915 An Herrn An dre a S' Gabršček Buchhandler i '" Gbrz. Die von Umen hohereu Ortes vorge-legten Statutenexemplare riickschliessend, teilc ich Umen iiber Auftrag der k- k. Statthalterei in Triest dd. 18./12. 1907 Zl. 922 ! Pr. mit, dass das kk. Ministerium des Ausseren in Ihrer Angelegenheit zu- naehst das mitinteressierte kk.. Ministerium des tonem begrusst hut. Hieraut ervviderte das gedaclite Ministerium mit eiuer Note, in welcher dassel-be das ins Lebentreten eines solehen Ve-leines mit Riicksicht auf dessen fii.r unsere Connationalen in Egvpten gewiss nur erspries-sliche \Virksamkeit und insbe-sonders im Hinblicke auf die Tendenz der Bekampiung des Madchenhandels z w a r warmstens begriisst, jedoeh eine Subventionierung des Vereinszvveckes iti dem gegenwartigeu Clviindungsstadlum niclit ins Auge /ar-sen zu konnen erktfttt, Aueh das Ministerium des Aussern kanu von seineu S; -idpuhkte aus einer solehen beabsiclitigten OrUndung i m H i n b I i c k e a u f d e r e n voraus-s i c h 11 i c h e r s p r i e s s! i e h e W i rk-samkeit f Ur die w ir tš.chaf tli-c h e n I n t e r e s sen unserer Coniiatlo-nalen n u r das W o r t reden, und hat in Coiisequenz dieses Standpunktes die iu Betracht komiiienden Kohsulate in1 Ale-xahdricn und Cairo von der beabsiclitigten Griindung zunachst in Kenntnis ge-setzt, und \vird auch seinerzeit nicht er-mangeln, diesen Bestrebungen djirch die eben ervvahnten Vcrtretungsbehorden vorkouunenden Falles nachdruekliche Unterstiitzung angedeihen zu lassen. Was endlich die Frage-der Subventionierung der gedachten Vereinigung aus staatlichen beziehungsweise gemeiicamen Mitteln ambelangt, so moclite das Ministerium des Atissern den vorstehenden Ausfuhrungen noch hinzufiigen, dass es gleichialls im gegenwartigen Stadiurn aus prinzipieilen Griinden nicht in der Lage ware, dem gepianten Vereine einen Grundungsbeitrag zuzuerkennen, da nach dortiger Gepi'ogenheit Unterstii-tzungen nur bereits bestehenden Ve-reinigungen, dereu Wirksamkeit hiezu die Handhabe bietet, zuerkannt werden konnen, Der kk. Hofrat: •Attems. Kapitan Hnttoras ali Angleži na severnem tečsgu. Francoski spisa! Jules Teme. — Prevel 0. I. (Dalje). »Kopajta, kopajta,« priganja Hatteras. Bell si skoro ni upal kopati. Kdo ve. koliko mrličev je še morda podsutih tu notri. »Ti ljudje so bili žrtev slučaja, ki bi bil tudi nas skoro uničil.« reče doktor; »njihova snežna koča se je se-sedla. Poglejmo, če morda kateri še ne diha.« Urno razkopavajo prostor dalje in Bell odkrije zopet eno telo morda kakih štirideset let starega človeka, ki pa ni bilo tako mrliško ko druga; doktor se sklone nadenj in začuti še nekaj pojavov življenja v njem ter vzklikne: »Živi, živi!« Bell in on odneseta telo v svojo kočo, Hatteras pa nepremično zre na podrto bivališče. ; Doktor popolnoma sleče nesrečneža in5 ne opazi na njem nobene rane; s ;><»močjo Bella ga krepko drgne s predivom namočenim v vinskem cvetu in opazi, da se mu poraja polagoma življenje. A nesrečnež je bil popolnoma brez nioči in ni mogel ziniti besedice; jezik mu je bil prilepljen na nebu, kakor bi bil primrznjen. Doktor mu preišče žepe, a so bili prazni. Torej nika-ke listine. Bell ga dalje riblje, on pa se vrne h Hatterasu. Ta je bil splezal v prostore snežne hiše, je brskal po tleh in ravno prihajal venkaj z napol sežganim ovitkom nekega pisma v roki, na katerem 'se je še dalo cjtati: . . . tamont, . . . orpoise w-Vorck. ] »Altamont,« krikne doktor, »iz ladje Porpoise, iz New-Yorcka!« »Amerikanec!« de Hatteras in se zdrzne, »Jaz ga rešim, zato vama jamčim in tako bomo rešili to strašno uganko,« pristavi doktor. Vrne se nazaj k Altamontu, med tem ko Hatteras še vedno zamišljen ostane tam. Pri vsi skrbnosti se doktorju posreči nesrečnežu obuditi življenje, a k zavesti ga še ne pripravi; niti videl ni, niti slišal, niti govoril; a dovolj je bilo, da je živel. Drugo jutro reče Hatteras doktorju: »Pri vsem tem moramo odriniti.« »Odrinimo, Hatteras; saj sani niso preobložene, naložimo nanje nesrečneža in ga popeljemo k ladji.« »Le!« privoli Hatteras, »prej pa Še zagrebimo ta trupla!« Nepoznana mornarja položc pod razvaline sneženega stanovanja, Simpsona pa denejo na mesto, kjer je bilo pre| telo Altamonta. Trije potniki posvete svojemu sodrugu kot zadnji spomenik kratko molitev, potem pa nastopijo svojo pot nazaj proti ladji. Ker sta bila dva tovorna psa poginila, se je Duk skoro sam pontidil, da vleče sani.in opravljal je svojo službo zavestno in odločno kakor kak Oroenlandec. , Vrnitev je od 31. januarja do 19. iebr« bila skoro ravno taka kot prejšnje potovanje. Samo tla so bila popolnoma varna, ker je mesec iebruar najmrzlejšiv teh kra- jih. Potniki so sicer silovito trpeli vsled mraza, a ne toliko vsled meteža in viharja. Solnce se je prvič prikazalo po enointridesetem januarju in se je vsak dan bolj dvigalo nad obzorje. Bell in doktor sta bila s svojimi močmi pri koncu, skoro slepa in napol kruljasta; tesar ni mogel hoditi brez bergelj. Altamont je še vedno živel, a popolnoma nezavestno; od časa do čaSa so že obupavali nad njim, a umna postrežba ga je vzdrževala pri življenju. In vendar bi bil doktor sam potreboval skrbne postrežbe, kajti čim bolj je postajal truden, tem bolj se mu je slabšalo zdravje. . Hatteras je mislil le na Forward, na svojo ladjo. V kakem stanju jo bo našel? Ali se je kaj pripetilo? Ali se je Johnson mogel ustavljati Shandonu in njegovim privržencem? Ali je bil mraz hud? So li njegovo nesrečno ladjo požgali, so li prizanesli njegovim jadrnikom in osredju ladje? • '. .- .t.,,, Na vse to misleč io je Hatteras mahal naprej, kakpr:v bi hotel že iz daljave zazreti svojo ladjo. 24. februarja se naglo ustavi. Tri sto korakov pred seboj zazre rudečkasto svetlikale, nad'katerjm se je vil velikansk' steber črnega dima-,'ki Ise je izgubljal v sivih meglah neba. , ,-. »..,,.,.¦ »Kaj pa ta dim?« ž^iefMeVasV''" " * •* y Srce mu bije, kar mu ne poči. ... - < ^ -" ,; »Poglejta tU doli ta dim!« reče svojima tovarišema, ki sta ga v tem dohitela,' »moja ladja gori!« " »Toda mi smo še več nego tri milje oddaljeni od nje,« meni Bell; »to ne more biti Forward.« »Ih.vendar mora biti to naša ladja; le vsled zračnega odbijanja se vidi bližje,« reče doktor, , J Mz |ftM9isa i« razvidno, da sta no- . »Janezki« *m. Stfancar>ne fctoett po-^ -tranje- 4cakor zunaiit^- iiimisterstvo prav I sroltniti- lepo pripoznali važnost moje organizacije iv Egiptu, zunahte miffisterstvo je tudi zagotovilo svojo -moralno poihoč ali mate-r i fff$ll e podpore ni dalo ni prvo ni dru-g o. — Jaz bimbraf vse'prelepe načrte jz-vršitl — sam, šele potem bi m o r d a do-Šla pomoč' iiržave. —,, Jaz sem imel na'd! 2000% katere sem potrosil za potovanje v Egipt (bre? .trpškov doma), da sera proučjl. razmere':in ustvaril/epe načrte, — država pa ni imela 10.000 K za začetek.;..'. Brez denarja pa se niti doma ne< da'ničesar narediti, kaj H še v tujini! ' Vkijub temu nisem opustil svojih na-črtpv. Dasj Jmam, kakor' ve pač. vsakdo, dovolj poslov in trudapolnega dela doma, vendar.sem si-zabil-v srce in glave, da hočem na vsak način spraviti v življenje zasnovano organizacijo. Toda že jeseni 1. 1907. je počila — finančna kriza, sprva specijelno egiptska, potem svetovna. V Egipta je bil finančni polom strašen! Krah egiptske banke je povlekel.za seboj nebraj ialimentov raznih delniških družb in zasebnikov. En sam dan je fcio, prijavljenih na Tribunalu nad 700 konkurzov. — Gospodarsko življenje je uničeno vsaj za 10 let, Skoro vsi boljši Slovenci sp bili hudo prizadeti, mnogi uničeni; prej bogataši — so danes reveži, ki morajo znova pričeti svojo egiptovsko srečo!! (— Marsikdo se še danes z bridkostjo spominja, kako sem jih rotil, naj prodajo delnice tistih neštetih špekula-tivnih delniških družb, — in naj raje vlagajo denar v naše posojilnice! Da so to storili!! —) V takih razmerah je težko misliti na takp obširno zasnovano organizacijo — brez zagotovljene eksistence iz domovine. Zato sem čakal boljših Časov. Mislil sem, da bi se dala sprožiti ta misel v našem deželnem zboru, ali kako je tu, to zopet vemo- Torej: čakajmo boljših časov! "' Tem mojim člankom se pozna prav očitno, da sem se prizadeval, govoriti kolikor mogoče le v glavnih potezah; vidi se jim, da bi lahko napisal dvajset člankov, a še bi-ne povedal vsega. — Toda že iz tega, kar sem stlačil v tri, štiri članke, je jasno, to-le: Naša mizerija, naša sramota, naša žalost v. Egiptu — je velika, pomoč težavna. Vse to dokazujejo razprave v »SI. Narodu.« in 2aderskem »Narodnem Listu«. — Ni pa res, da se ni še nikdo bavil s tem dejikatnim in sila važnim vprašanjem, — • pač pa je reshiea,'da sem mu jaz posvetil svojo pozornost pred 4 leti, potoval nalašč v Egipt, proučil razmere, pokazal jasno očrtano pot ugodni rešitvi in zbudil zanimanje in odobravanje najmerodajnk ših činiteljev v Avstriji, Egiptu in celo drugod v inozemstvu. Da nisem izvršil velikih ia, kakor znamo nima sIUt ha jrHatoraj. prav nerad zapoje. Najbrže tudi i*Č zna nobene razun iste znamenite —i »Sem — sem lojtre pristavi! ..« — Mesto petja pa. se poslužuje v cerkvi reklame za napredne veselice, tO najbrže radi tega, da bi odjedel komu košček kruha .... RihemberŠkjm dopisnikom »P. L.« in »N. Č.« svetujemo, da če nočejo obdržati gumbov, naj jih pošljejo na neko osebo v Gorico, katera najbrže ima velik vpliv pri omenjenih časnikih in je tudi v sorodstvu s tistimi starimi hlačami, katere niso* držale »stiha« na gumbih —. tam gor nekje na gričku — To, to, aitro che »ušlo«. Družba sv. Cirila in Metoda. Pevma. — Podružnici sv. C. in M. v Pevmi je poslal namesto vstopnice k veselici gosp. Nik. Dominiko, sodnik pri najvišji sodniji na Dunaju, 10 K. — Naj-iskrenejša hvala! Za družbo sv. Cirila in Metoda. — Nevdeleženci goriške podružnice sv. C. in M. so nabrali pri Pavlinu v Oslavjii v korist naše prepotrebne družbe K 5.-—' Živeli zavedni Brici! DOPISI. Iz ajdovskega okraja. Iz Rihemberga. — Dasi imamo deževno in hlaano vreme, vendar razsaja v možganih tukajšnjih dopisnikov klerikalnih listov neznosna vročina. Hudujejo se na prireditve naših veselic, koje so od zavednega občinstva iako dobro obiskane. Ravno tukaj je tr.da kast,, katere' naš Domače vesti Veselica v prid družbe sv. C. in M. v. nedeljo »pri jelenu« K vspela tako, da dobi družba čistega dobička okoli .500 K. Torej popolnoma zadovoljiv uspeh. Proti večeru je bil vrt poln občinstva, zabava je bila prav prijetna, godba je svirata, v lepo napravljenem buffetu se je prodajalo raznotere reči, srečolov je dal 100 dobitkov. Zvečer so nastopili tudi pevci ter peli več lepih pesmi; posebno se je odlikoval tenorist g. Črnko. Poleg udeležencev iz mesta so bili navzoči tudi iz Mirna, Solkana, Renč, Podgore. Oba odbora sta marljivo delovala za vesetico, posebej pa moramo omeniti velecenjene gospe: Ko-mačeva, Kopačeva, Deklevova, Gabršče-kova, Musičeva, Bisailova, g.čna Korši-; čeva ter g.čne prodajalke razglednic itd.:1 Bajtova, Krančeva, Maraževa, Deklevova. Vsem, ki so delali in darovali za družbo, srčna hvala! Gosp. dr. Josip Stanič, bivši veliko-letni odvetnik v Tolminu in Gorici, se je preselil zopet v Gorico in otvori pisarno v hiši C o v a c i g zraven Trgovskega doma ob ljudskem vrtu. • Odlikovanje. — Naš rojak gospod Fr. M u n i h iz SV. Lucije, ravnatelj javnih klavnic na Reki, je dobil od cesarja križec vit. reda Fr. Jos. za svoje izvanredne sanitarne in higienične zasluge. — Čestitamo. Italija in Nemčija za laško pravno fakulteto v Trstu. — Položaj Bienerthove-ga kabineta je kritičen, Bienerth se proti-vi zahtevi Lahov, da naj se ustanovi la- | Ška pravna fakulteta v Trstu," zagotavlja pa se, da pritiska nanj Aerental, k e r s t a kakor se pripoveduje, i t a 1 i j an-s k i in ne m. š ki zuna.njiu rad; p r )<¦ t i s n i 1 a na A e r e n t a 1 a; n a j s e v zadevi pravne fakultete ugodi Lahom! Torej Italija in Nemčija se ifti-kata v čisto notranje avstrijske zadeve.-Položaj se mora pojasniti tekom današnjega dne pri glasovanju o prehodu «.y. specialne dele proračuna v poslanski zbornici. Vlada in laška pravna fakulteta. — Kaj delajo klerikalci. — Vlada hoče rešiti vprašanje o laški pravni fakulteti tako, da, naj se ustanovi provizprično ha Dunaju, zagotovi pa se potom zakona, dži po preteku 3 let se premesti v Trst ali pa v *— Gorico: f Preko slovenskih zahtev hoče preiti Vlada na dnevni red.------Pač čir- dno je, da v takih trenotkih klerikalci nesramno obrekujelo jugoslovanske posIah: ce, ki niso v klerikalnem klubu, razširjajo /lažnjive vesti terf spletkarijo na Vseh kori* clh nT krajih. Nam se zdi, da se pripravljajo na to, da zvrnejo vso krivdo na Zvezo južnih Slovanov, če ne bo nobenega uspeha za Slovence ter če dobijo Lahi svojo fakulteto brez zahtevanega junktima,,^ ~* »Žvej^a« južnih Slovanov je izročila kierikahremu klubu predlog, v katerem so bile formulirane slovenske zae-hteve za slučaj, da se laška fakulteta ustanovi na Dunaju. Klerikalci niso dali odgovora. »Zveza« je ponudila skupno sejo, pa so jo klerikalci odklonili. Pač sumljiva znamenja. Ali res ne marajo slov. klerikalci slovenske visoke šole? Dr. ŠusteršiČ o laški pravni fakulteti. — V nedeljo je govoril dr. Šušteršič na shodih v Tomišlju in v Rudniku blizu Ljubljane med drugim tudi o laški pravni fakulteti. Mož se je postavil na visoko stališče pa rekel, da naše razmerje do Italije je odvisno od »dreadnoughtk«, ne pa od pravnih fakultet. Mučno ga zadene kot pravega. Avstrijca, da se vlači zvezo z Italijo v td notranjo avstrijsko zadevo. Kar se tiče stališča Slovencev, se ne bojujejo zoper laške sodržavljane, ampak zoper stari dunajski sistem, po katerem se daje eni narodnosti prednost, drugo se potiska v stran. Slovenci zahtevamo reševanje visokošolskih vprašanj v smislu enakopravnosti in enakovrednosti. Poniževanje Jugoslovanov pomeni to, da se še vedno ni rešilo vprašanje o reciprociteti zagrebškega vseučilišča. Le malo dobre volje je treba . . . Glede mesta laške ' fakultete se krije stališče Slovencev z življenskimi interesi monarhije. — Morda komu imponirajo lepo zvite Šusteršičeve besede. Ali iz njih zveni neka splošnost, akademično razlaganje, kako naj se rešujejo vseučiliška vprašanja. — Toda kje je ostalo naše pravo slovensko stališče, kje je ostal gromovnik Šusteršič, ki drugače preti, da brez junktima ni laške fakultete? Če kdaj, je bilo umestno sedaj, da je označil naše slovensko stališče ter vs-kliknil: Brez junktima ne bo laške pravne fakultete! — Njegov govor pomeni — u m i k a n j e, kapitulacijo pred vlado in Lahi. Pričakovalo se je pač lahko,energične besede, v prilog slovenskemu postula-;tu glede vseučiliščnega vprašanja — culi : smo pa prazen govor moža, ki čuti po-itrebo, nekaj reči; pa pove tako, da se vi-i di, kako se hoče kriti na vse strani. Šus-i teršičev govor je presenetljiv ter ne' pomeni za Slovence nič dobrega!! Laška pravna fakulteta in Gorica. — Zadnje dneve se je culo večkrat, da bi u-tegnila priti laška pravna fakulteta kone-čno v Gorico. Lahi odklanjajo Gorico kot sedež laške .pravne fakultete, ker zahtevajo Trst, mi pa tudi odklanjamo vsiljevanje laške pravne fakultete v Gorico. Gorica, kjer se govori vsak dan več slovensko nego laško, ki je središče Slovencev, pač ni mesto kjer naj bi stala laška pravna fakulteta, kjer naj bi se nastanili vročekrvni laški izzivači. Taka fakulteta v Gorici bi pomenila skrajno izzivanje Slovencev, dobo pobojev in pretepov, izgredi in nemiri bi bili na dnevnem redu. Če je vlada proti Trstu, mora biti tudi proti Gorici. — Meja tuintam, irredenta tuintarn. Vrhu vsega pa: med Slovence ne tiče laška pravna f a kulte ta. V Gorico je ne bo! O političnem položaju je poročal v nedeljo na javnem shodu političnega društva »Edinost« v Barkovljah državni in deželni poslanec dr. Rybar. Podal je plastično sliko o dogodkih v parlamentu s posebnim ozirom na italijansko vseuči-liščno vprašanje. Govornik je slikal razmerje rned strankami, da pojasni, kako je moglo priti tako daleč, da je postalo rečeno vprašanje pravo državno vprašanje, ki bi moglo celo provzročiti ministersko krizo. V živih barvah je. govornik predo-či i vse faze omahovanja v postopanju Nemcev o tem vprašanju in je dokazal, da so se Italijan! tudi ob tem pretvezno kulturnem vprašanju dajali voditi od so-vraŽtva proti Slovanom. Da-si so Nemci tako zavratno postopali ž njimi, so Italijani vendar vedno sjmpatizirali ž njimi, a Slo-| vane prezirali, ker nas smatrajo za barba-J re, ki jim ne gre nikaka beseda v tem kulturnem vprašanju. Slednjič so Italijani odločno zahtevali plačilo za stojo zvesto službo vladi in Nemcem, s čeftier so spravili oboje v največjp zadrego. Potern je I govornik prepričevalno razložil vzroke za dosedanje pdstopanje Jugoslovanov in naglašal, d a o n i ne mor e j o i,n>e smejo o d n e h a ti, marveč morajo porabiti cav.no, to p r i 1 i kji), da izsilijo, da se u streže tudi; na-Iširn kulturnim potrebam, to tembolj, ker se hočejo tudi Nemci okoristiti ob rešitvi vprašanja italijanske univerze. ' ; s V zadnjem delu. svojega govora je poslanec Rvbar. slikal žalostne razmere v naši jugoslovanski delegaciji in je zaključil povzdignenim glasom: Kogar je n a r o d p o s l a I n a D u n a j, da z a s t o-p a n j e go v el i nt e r e s e, ne s m e g 1 e-da t i nas voj e,. ali na interese s v o j e s t na nje e, a m p a k m o r a g I e-d a t i na interese celokupnega naroda, ki ga je poslal v p ari a-.m.&n-t. . . C. kr. stud. knjižnica. — Vsled tozadevnega, predpisa se naznanja slavnemu občinstvu, ki knjižnico obiskuje, da morajo .biti /vse knjige vrnjene do '.*(). t. ni.-Med počitnicami se zopet lahko izposo-' ju jejo. — Vodstvo. Občine so dobile od," klerikalcev pozive, naj prispevajo za slovensko zasebno gimnazijo. Vso to reč o zasebni gimnaziji smo že razložili. Po eni strani stiska nadškof ljudstvo, da naj mu da denarja v\ njegovo ultraklerikalno gimnazijo, kjer bodo učili jezuitje in drugi taki patri, po drugi strani pritiska ljudstvo pa dr. Gregorčič, da naj mu da tisočake za zasebno gimnazijo, ki bi imela na sebi tudi vse znake klerikalizma, in sicer zategadcl,. ker mož na šolskem polju v družbi tako mogočnih ljudij, kakor sta n, pr. Šusteršič in Krek, ali kakor je bil poprej plemenitaš, za katerim še sedaj pretaka hinavske solze, ni dosegel ničesar; po tretji strani pa plačuje ljudstvo davke, iz katerih se vzdržuje državna gimnazija v Gorici. — Naše ljudstvo že tako bridko občuti breme radi ljudskih šol, ker nimamo deželnega šolskega zakona, sedaj naj bi prispevalo še za dve gimnaziji: za nadškofovo in Gregorčičevo. Kaj res nimata ta dva duhovna nujnejšega dela od tega, da zahtevata od našega revnega ljudstva novih žrtev? To je že od sile. Naše ljudstvo nima milijonov, da bi si špogalo zasebne srednje šole. Dolžnost je poslancev na Dunaju, .da kaj dosežejo, ne pa le nadlegovati ljudstvo: »daj,, daj, mi katoliški poslanci to zahtevamo.« Pebahajo se radi, da so storili svojo dolžnost, ali dosegli niso ničesar, prav ker niso storili svoje-dolžnosti ter ne znajo izrabljati položaja. Samo v gonji proti naprednjakom so zviti lisjaki, drugače pa ponižni in krotki; kjer treba govoriti energično besedo, j.ecl;ajo ali molče, kjer treba pokazati politično rutino, so nerodni, da jih zasmehujejo. Na vse to pa; »ljudstvo, daj.« — Ljudstvo pa ni tako,nespametno, da bi sedaj svoje te-i žko prislužene groše razdeljevalo še za nadškofoVe in Gregorčičeve kaprice! — Občine, pozor! . . Uzoren katoliški učitelj. — Slaboznu ni učitelj Rustja v Batah, Slornškar, je človek, ki ne dela časti učiteljskemu stanu. Učitelj, ki kaj nase drži, ga še ne pogleda. Ta človek je na dopustu pa bi prav lahko vršil svojo službo, oziroma za učitelja v pravem pomenu besede ,mož ni sposoben; zatorej v pokoj ž njim! Za službo je bolan, za agitiranje pri občin» volitvah je bil pa čudovito zdrav. Zdrav je tudi za nagajanje in za to, da dela »ba-rufo«. V. nedeljo popoldne je bil v klerikalni krčmi pri Madonu, kamor hodijo sami kerikalci. Med njimi se je nahajala ta dika katoliškega učitelja na Goriškem, slavni Rustja! Pravijo, da je bil nastal prepir. Kjer je Rustja poleg, tam ni miru. Ali tudi klerikalci so siti te sitne muhe: in pravijo, da bi se mu bila slaba godila, če je ni pravočasno odkuril iz klerikalne oštarije. Šolska oblast naj vendar že enkrat napravi konec s tem Rustjo! —. Ali takiv možje so ,ugvo r i katoliških učiteljevi Take hočejo imeti posebno no-vostrujarjL Po takih ljudeh hočejo uničiti ljudsko šoto! Kobilice na Krasu..— »Samouprava« je priobčila pbširno poročilo g. Fr. Ovoz-denpviča, nadzornika c. kr. kmet. posku-ševališča y. Gorici, p pokopčevanju kobilic na Krasu v letu 1909. Poročilo je prav temeljito. Na koncu, na strani 191., čitamo: »Sevedr ni mogoče reči, da so se kobilice Že popolnoma zatrle, kajti ostalo jih je po končanem lovenju še veliko, po- sebno pa v .takih ..krajih, kier se vsled prejnavedenih ovir iiiso mogle kobilice loviti. Kobilice, ki so ostale, sp lafcko nadalje žrle in zalegle jalfceca, ker jilt pri tem delu ni nikdo inotiL Kakor sjno že svoječasno pripomnili, ni pa tudi izključeno, da niso kobilice že med lo.venjem položile nekoliko zaleže, posebno pa v ¦ drugi dobi Iovenja, ker so bile nekatere že^godne. ^vamo.je^raj še^e^&jia;-! siraviib."se 1 e* rniiofČMtobilic*tiitiČilo, da ¦ nastopijo v bodočem letu fcopet v velikih množinah.« . Iz tega poročila sledi, da ie.pO'Krasu ostalo iz lanskega, leta se »bila kobilic. — Naši dopisniki s* Krasi'sa""pavediili, da so tudi letos kobilice po Kns-% samo toliko jih ni, kakor lani; pristavili pa so vsi, da je nujno potrebno, dn s^j jih prav letos pridno pokončuje, ker sic^r «e utegnejo prikazati drugo leto se v večjem številu kot lani Da jih je treba pokončevati tudi letos, tega mnenja'je bil tudi deželni zbor v svojem letošnjem zasedanju ter je vo-tiral primerno svoto v tm fuunen — ali deželni odbor je odMU da* se letos ne bo pokončevalo kobilic na Krasu. Menda čakajo, da se prikažejo drueo leto prav v izredno velikem številu,'ik*'bo ubogi Kras terpel zopet velikansko škodo, — Tu se vidi, kaki dobrotniki našega trpečega ljudstva so klerikalni poslanci, tu se vidi, kako škoduje našemu kmetovalcu slovita zveza Gregorčiča s Pajeriem! »Oštija«.... »*d jednako so kričali v nedeljo zvečer ob jttinejin kolodvoru v Gorici nabiti čuki, ki so se vračali iz Fod-gore od čukovske »veselice«. Naročili so si vina pa pili. da le bilo veselje. Svoje čukovske jope so bili zavezali.skoro vsi v »punkelček«, kakor vaiicJrovci. Prav lepo so se obnašali, kakor pravi divji čuki in kakor so se reveži mučili v duhovski družbi v Podgori! žalostno'je videti tako mladino, kako jo isskvarj^jo oni, ki so dolžni, dvigati jo, t«r pletnertiliti čutstva v njej! Podtaknjena pesem. — »JMladost«, glasilo »čukov« in »sov«, j e priobčila »Pesem Orlov«, katero bi bil zložil pokojni pesnik Anton Medved. V ^pesiiii« čitamo: »nam vere križ je večndsvet in drag nam jezik maferinji, Ne bojmo se s o v r a ž n ili č e t, k i k r a d e j o n at m t e s v e t i n j i«. Ti »sovražniki« so seveda naprednjaki! Potem pravi: »Junaško vadimo telo, da silna dlan sovrage zbega«. Ti »sovragi« so seveda naprednjaki! — Pesem je prišla šele sedaj na dan! Ce b\\N\, zložil »pesem orlov«, bi io bili že zt davna j natisnili, ne pa da jo je hranil nekaj let neki Papler! — Da bi bil Medved zložil tako hujskajočo pesem, pomešano se nesramno lažjo, kdo to verjame?! — Da klerikalci na tak način onečaščajo njegovo iirte, tega pokojni pesnik pač ni zaslužil! Veselica »Slov. bralnega 'n podpornega društva v Gorici« s*e bo vršila, kakor že naznanjeno, na dun sv. Petra in Pavla lia obširrienn prostor« Attemsove palače na Kornu. Predpriprave kažejo* da letošnja veselica prekosi one prejšnjih let. Odbor je pridno na delu in hofe nuditi si. občinstvu res mnogovrstno neprisiljeno zabavo. Gozdarsko društvo za Pri morje in Kranjsko bo zborovalo v Gorici \7., iS. in 19 t. m. Napravi tudi nekaj izletov v — Furlanijo! Razpis službe. —- Razpisana je služba računskega vežbenika v računskem oddelke c. kr. višje deželne soinije v Trstu. Plača 600 K. Vojaške konjske dirk« v Gorici priredi jutri tukajšnji draffonski polk. in sicer na Velikih Rojcali; začnejo ob 9. zjutraj ter trajajo do 5 pop. s presledkom 2 ur. Udeleže se častniki in moštvo regimenta. Sokolski zlet v Št. V&tet. - Danes nekoliko podatkov; Vcselični prostor meri okoli 10.000 nr. Telovadišče je dolgo 40 m, široko 30 m. Na tem 120« in'-' rnerečem telovadišču bode izvajalo 320 telovadcev proste vaje. o takim velikim številom telovadcev se ni še nobeden zlet vršil na Primorskem in. med Slovenci zabeležiti imamo le enega še večjega In sicer II. slovenski sokolski zlet, ki se je vršil leta 1P<)4. v Ljubljani in na katerem je telovadilo 800 telovadcev. J3e*ko(- rabil* fi^min. 50 sek., dir. za dr. Ob desni strani tega telovadišča bode,po-'4 *»Gorica«. II. je došel J. Modrijan, rabil ,5 stavljena 44 m dolga tribuna, s katere bode dalo posebno pozorno opazovati vrvenje na telovadišču. Našemu občinstvu priporočamo, da si sedeže na tribuni pravočasno preskrbi, kajti zna se zgoditi, da bodoMsti že pred 19. razprodani. Dosedai smo dobili že več naročil iz Trsta, Vipav-^ske,J(rasa, da^celo iz oddaljene Reke. ' Na veseličnem prostoru bodeti po- jnin. 52 sek., dir. za dr. »Gorica«. III. je došel D. Sancin, rabil 6 min., dir. za dr. »»Balkan«. IV. je došel V. Bavčar, rabil 6 imin. 10 sek., dir. za dr. »Balkan«. — V maksimalnem času so došii gg. J. Lavren-čičv A. Bavčar. Polževa dirka: I. A. Golja za dr. t »Gorica«, If. :r:*K-omjanc za dr. »Danica«, •' III. A. Vidmar za dr. »Danica«, stavljeni 2 obširni plošči. Na raznih stra- j 2rebano število za dvokolo je bilo neh veseličnega prostora se postavljajo 995.- . j okusni paviljoni, kjer bode preskrbljeno I Vdobitelj žrebane številke ima čas 1 za vse. Dobilo .se bode navadnega vina, ; priti po dvokolo 8 dni od dneva žrebanja. ' pivo,'jedila, kava in pritikline, pa tudi • Goriška kolesarska zveza vabi vsa šampanjec ne izostane. . j včlanjena društva, da se vdeležijo I. zleta ' Posetnike zleta opozarjamo, da bodo ' Primorske Sokolske Župe v nedeljo dne na veseličnem prostoru javno nabiti ce- V19, t. m. v Št. Petru pri Gorici. Odhod se ! niki. jedil in pijač. Cene so zmerne, tako, ' naznani pismenim potom. »Marta VVashington«, parb^o(T»Au-"' stro-Amerikane«, je priplul v Trst pretekli teden s 388 potniki, od teh 100 v I: r;; ostali so sami izseljenci, ki se vračajo v domovino. Japonska ekspediclja na južni tečaj. - Poročnik Žiraie v Jokohami namerava z avgustom odpluti s 15 mornarji proti juž-.nemu tečaju. S seboj vzame mandžurske konje. Ta poročnik je edini član ekspedi-cije Gunti 1. 1893., ki se je vrnil zdrav in živ v domovini). Upa imeti uspehe. * Vlak stopil iz tira. — Orijentni eks-presni vlak je skočil iz tira na. mostu Lu-leburgas blizu Carigrada. Nekaj vozov je razdejanih. Deset oseb je ranjenih, med temi trije težko. Rooseveit se vrne, kakor poročajo da se ne bode mogel nihče pritožiti. fveza narodnih društev. ObČrii zbor »Zveze narodnih društev« se bo vršil v četrtek 16. t. m. ob 10. uri predp. pri Jelenu. Na dnevnem redu bodo i poročila odbora in slučajnosti. I Iz Ročinja. — Kljub slabemu vremenu ' je bila udeležba 5. t. m. na veselici na- j tramu, dobitelju rodnega društva »Sloga« povoljna. Udele- |". Uar 10 K. Zdravo! žili so se je nekateri iz Kanala, Avč in j druge okolice. Onim pa, ki so ostali doma, je lahko žal, ker so zamudili tako lep užitek, ki ga je nudila ta prireditev. Že lepo, dovršeno petje zbora in kvarteta nas je oživilo Hitro smo pozabili na svoje vsakdanje skrbi, in se je nam vsem pojavil na obrazu izraz zadovoljnosti in radosti. — Pravi halo pa je povzročil Gašper Sre-brin s svojo bahavostjo in trmoglavostjo, katero je prav dobro pogodil. Enako je tudi hlapca Pavleta, ki je res izvrstno pogodil svojo vlogo, spremljalo občinstvo s smehom in ploskanjem. Mirko iu igralke so se odlikovali v tem, da so se prav dobro naučili svoje vloge. Z velikanskim aplavzom pa je odlikovalo občinstvo gg. dijake, ki so kot mojstri izvršili svojo nalogo. Spevoigra »Oijakova;zarubitcv.«.je \ tako ugajala, da se je morala ponoviti Pri 1 tem ne moremo odlikovati s pohvalo nobenega igralca, ker so vsi enako izborno igrali. Konečno nas je še godba zvabila na plesišče, kjer smo ostali do pozne ure. Ta dan nam ostane v lepem spominu. —r. listi, iz svojega trudapolnega potovanja Kolesarsko društvo »Danica« se ude- ' po Afriki in Evropi v četrtek v Ne\v- leži korporativno -sokolske slavnosti pri- ' York. Cela luka bo okrašena. Vse ladije bodrijo nedeljo v bt. Peter. ' bodo stale v parudL Vse je v New-Yorku u Kolesarsko društvo »Gorica.« se kar- ';p6 koncu. Vse bi rado videlo Roosevelta, poratrvno udeleži I. zleta Primorske so- ;saj je postal trikrat doktor na raznih cv- kolske žnpe v nedeljo dne 19. t. m. v bt. ' r^lh vseučiliščih. Kmalu se pa poroči Petru. — Zdravo! — Odbor. 'njegov sin Theodor z Miss Eleano Butler. Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vr- rj nevesti vedo povedatj poročevalci, da tojbi. — Podpisani odbor se zahvaljuje ' in1a VSe obleke v povprečni vrednosti 600 tem potom najprisrčnejše g. Josipu. Bel- ' k. Theodor Rooseveit »dela« v neki to- novega dvokolesa, za ; varnj Dreprog. Odbor kolesarskega i društva »Vrtojba«.......... Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Tečaj za šivilje v Ajdovščini se je zaključil v soboto s prireditvijo male rasta-vice. — Tečaj je bil prav dobro obiskovan; šivilje so s tem v svoji obrti prav veliko pridobile. ¦— Iz hvaležnosti za to so poklonile svojemu strokovnemu učitelj« ličen sponiinček. — Taki tečaji so kot nalašč za naše obrtnike po deželi. Obrtniki, le zganite se, in ne bode vam žal! — Za dosego tečaja obrniti se je na gospoda Ing. Pensa, vodjo c. k. eksposlture v Gorici, ki gre prosilcem prav rad na roko. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani bo imela svoj redni letni občni zbor dne 2,3. t. m. v Mestnem domu. Stoletnica prve hranilnice na Angleškem. — V tekočem mesecu proslavijo v Edinburgu na Angleškem stoletnico ustanovitve prve hranilnice na Angleškem. Posredovalnica slov. trg. društva »Mer« Politični pregled. Poslanska zbornica. — V soboto je govoril med drugimi Bugatto, da Lahi niso zadovoljili s proračunom. Podpirali so vlado v nadi, da se jim uresničijo njihove želje. Če se prepričajo o nasprotnem glede vseučilišča, se poprašajo, Če ima sploh kak pomen, podpirati vlado in sedanjo večino. Palčki, — V holandski Novi Guinei (blizu Avstralije) so našli raziskovalci zelo majhno ljudstvo. Vsak je povprečno visok 1.27 m. Prišteva se jih med negrite. Ljudje so zelo črni, imajo kodraste lase, žive od lovi in ribarstva in love zveri s puščicami, namočenimi v rastlinske stru-pove, znajo le do treh šteti, drugače so pa zelo ljubeznjivi in gostoljubni. Zadnja justifikacija avstrijskega poročnika. — Leta 1885. je bil obešen poročnik Farkaš v Temešvaru. Ustrelil je Včeraj je govoril ministerski predsednik Bienerth, rekoč, da upa, da bo vseučiliš- ! sv°to stotnika, ki je zahajal k njegovi ko vprašanje rešeno v splošno zadovolj- zenl- Justifikacija se je vršila, kakor jo ..ost tekom par dni. Govoril -je potem o Predpisuje voj.kaz.zak. V spremstvu proračunu, o potrebi enakotežja v držav- dveh koi»Pa"ii P°d P°ve«em m^» *c nem gospodarstvu; rekel je tudi, da iz na- bil PripeU«n obsojenii poročnik na dvori- glašanja laškega vseuč. vprašanja se ne šče vo^aske ^»»"ice. Kompaniji sta se sme sklepati, da bi bilo manj želeti rešitev P08*™1" <*">* vislic' njf t0 se * strf?.l() poročniku zvezde, zlomilo njegovo sabljo na komando so se vsi vojaki obrnili, in poročnik je bil obešen. L. 1867. je bil obešen stotnik Paltauf, ker je umoril neko gospo. Ako bo tudi Hotrichter obešen, bo to tretji slučaj justifikacije avstrijskega poročnika pod vlado Franca Jožefa. Toda to se najbrže ne zgodi. Zračna torpedovka. — Angleški inženir iz Liverpoola, Thomas Ravmond Philipps je izumil zračno torpedovko. To je vodljiv zrakoplov, katerega se vodi na vse strani z zemlje potom brezžične te-legrafije. V zrakoplovu ni nobenega moštva. Na dnu ladije je med akumulatorji shramba za bombe. Na gotovo znamenje vodnika, ki je na zemlji, se. odprejo < primernim krajem vratca, bombe padejo iz shrambe in na ta način se lahko uniči cele polke, celo mesto svojega sovražnika, ne da bi bilo treba žrtvovati svojih ljudij. drugih visokošolskih vprašanj. Narodno [t vprašanje se mora rešiti najprej na Češkem. Generalna debata o proračunu' je končana. Bienerthova vlada je v velikih škrip-Jcih. Vse se vrti okoli laške pravne fakultete. Laški poslanci pa so sedaj jeziček na tehtnici, od njih je odvisna usoda proračuna če odpadejo Lahi, je Bienerth brez potrebne večine. Lahi so rekli, da glasujejo proti proračunu, ako ne dosežejo fakultete. Ako bi pa proračun ne bil sprejet, bi bil državni zbor mogoče zaključen ali razpuš-čen ali pa nastopi § 14! Razne vesti. Po desetih mesecih so dobili v ra-beijskih hribih truplo vojaka, ki je lansko poletje ponesrečil pri trganju planink. V novem ogrskem državnem zboru so sklenili poslanci, da se bodo kakor običajno, vsi tikali, samo onih poslancev, ki so lansko leto metali tintnike in ranili dva ministra, ne sme nobeden tikati. ,. Čaj je začel kaditi ženski svet v Londonu. Do 20, 3Q .takih čajevih cigaret po-kade nekatere pi^teljice londonske na dan. Pisateljiški L.ib je že uvedel posebno čajo-kadilne klube. Tobakarnarji že kur« opozarja p. n. stariše in varuhe, ka- \ Podajajo povsod take cigarete iz čaja. teri nameravajo dati učiti dečke trgovine, da naj se zaupno obrnejo do nje, ker ista ima mnogo prostih mest na razpolago in posreduje pri nastavljenju učencev brezplačno. Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in m. bodi Dam sueta dolžnost! Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja izid nedeljskih dirk. Ajdov-ščina-Gorica. I. je došel J. Benko, rabil 43 min. 30 sek., dir. za dr. »Gorica«. II. je došel J. Modrijan, rabil 43 min. 50 sek., dir. za dr. »Gorica«. III. je došel R. Schi-vitz, rabil 44 min. dir. za dr. »Balkan«, IV. je došel A. Danjevčič, rabil 45 min. 50 sek., dir. za dr. »Solkan«. V. je došel V. Bavčar, rabil 46 min,, dir. za dr, »Bal*-kan«. V maksimalnem času so došii gg. A. Šinigoj, A. Bavčar, H. Terpin, V. Kiu-dcr. — Dirka Miren-Gorica. I. je došel J, i 1 ***** 30RICA. m GORICA. GOR Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu". V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskem sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenam, zajedi in pijače. - Domača in tuja vina. - Plzenjsko in punl.gamsko pivo. - Gene jako zmerne. ¦- Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. ' Mali oglasi. Najmanjša,pr^tojbina stane 60 vin. Ako Je,oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. NajpripravnejSe inšeriranjc za trgovce in obrtnike. Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, ¦"storili na dežeii (in celo v mfsatn) nihSo ne pozna, ker .-..kjer;ne Lnprirajo. Skoda ni majhna. ' <• O kron zaslužka Naznanite po dopisnici svoj naslov tvrdki Jak. Konig, Dunaj VIL/3 poštni urad '3. Dva krojaški pomočnika ^ Karo! Angelu trgovec in krojač v Kanalu. Pisalni stroj „fldler" malo časa rabljen, je na prodaj po zelo nizki ceni v Soriški tiskarni A. Babršček. Pri punci je nežni on hren dobil, tri- dni se v postelji nato je potil, še danes je njemu po brci gorje, ker krepke n OIIO" je nosilo dekle. M1 J. Medved, Gorica A letališče, Josipa Verdi št. 32. Naznanilo. SI. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v ulici sv. Ivana štev. 10 nouo kleparsko podružnico. Obenem naznanjam slav. občinstvu, da' sprejemam naročila tudi v Križni ulici štev. 8. Za blagohotna naročila se toplo priporoča jDSip Pafek, kleparski mojster. ^Goriška ljudska posojilnica1' vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I, nadstr.) — Telsfon it. 79* Račun poStne hranilnice štev. 837.315. Na občnem zbora dne 30. aprila 1910. se je določilo: Hranilna vloaa se obrestujejo po 47,%. Stalne veeje vlopre z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. , . ! Hranilne vlog-e ee sprejemalo od vsakogar. Pomolila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57, %, na varščino ali zastave in na menjice po %%. Glavni oaiažl se obrestujejo koncem leta 19.09. 9f>*». < Stanje 31. dec, 1909¦': Zadružnikov 181 z deleži v. znesku 85.374 kron. — Hranilne vloge: 1,(54 (3Ci 17. 1'osojila.:.. 1,643.638-. — Reservni zaklad: 91.740-59 — Vrednost hiš: 354 416 72. Dr. Ruggero Kiirner, kirurgični zdraunik, biuši asistent na c. kr. kliniki geneologije in ostelrike u Gradcu t za One dame so jako krasne, ki se umivajo le s Pilnačkovim nedosežnim —, uii.loiu — 2 (i ff UM Ordinira od 10.—11. predpoldne in od 3.-4. popoldne. Tekate Frana Josipa štev. 6. (blizu lekarne Ktirner). p^zm04^ ^°!: Slavno občinstvo pozorna svetovnožnane Pfafforc siualne stroje! Pfaffovi šivalni stroji so dosedaj n^prekosijivi na celem svetu. Pfaffovi šivalni stroji so izdelani precizno in iz najtrdnejšega jekla. . Pfaffovi Šivalni stroji tečejo na krogljicah*- kakor dvoko- J lesa zelo tiho in brez vsakesra ropota. i Pfaffovi Šivalni stroji šivajo najfinejše, kakor tudi najmočnejše blago. Pfaffovi šivalni stroji so tudi najbolj pripravni za umettio vezenje, krpanje nogovic in namiznih prtov. Pfafiftve Šivalne Stroje uporabljajo vsi narodi v starem in v novem svetu. Pfaffovih šivalnih strojev je na milijone prodanih sirom sveta.i. Pfaffovi šivalni stroji so dandanes neprekosljivi glede trpežnosti in vstrajnosti> Pfaffovi šivalni Stroji tvorijo lepo opremo v vsaki moderno meblirani sobi.. Pfaffove šivalne Stroje si lahko vsakdo ogleda in se takoj lahko prepriča omenjenih udobnostih. _ , • ;;/? ¦r"'*' Zatorej opozarjam vnovič si. občinstvo, na-to svetovnoznano znamko tmffv, kdor si nabavi šivalni stroj z znamko »ffiafP, si ne bo želel nikdar več drugačnega šivalnega stroja. Edina zaloga angleških dvokoles znamke „Premier" ter vsakovrstne potrebščine za šivalne stroje in dvokolesa. . ., Edina zaloifa in zastopstvo »za- (gorico in okolico t n•. ¦ tu JOS. Dekleiia« CTMCfl, magistralna urica Step, i. POZOR! Od vsakega prodanega in plačanega Pfaffovega Šivalnega stroja se.za-vežem darovati družbi sv. Cirila in Metoda dva odstotka! ki je na prodaj po 70 vin. kos alipa škallja s 3 kosi za 2 K. - ... , ,, To milo, ki je zakonito varovan?, izdeluje tovarniško snartiKo. J ' J. Pilnaček, c kr. dv. založnik v Kralj. Gradcu na Češkem. Največjo zalogo pohištvu na Goriškem z lastno mizarsko in tapetarsko delavnico ima Anton Breščak v Gorici v Gosposki ulici št, 14 (v lastni hiši). Velika izber žimnic, blazin za pod glavo, ogledal, slik, okvirjev, stolic. itd. ter vse potrebno za hišno opravo. Cene konkurenčne, ker prodaja blagi lastnega izdelka. Oglejte si zalogo in prepričajte se! MOmS KA iIQVA R N A M l L A Narodno podjetja edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrij, ker brez te bomo Slovenci zaVselej le-hižipčevali tujcem. ¦ ''¦"¦ apnsto sosindiie! Mftjie milo iz te ioice »8! IzMetje izrati. Cene išSajie! Naša speeijaiiteta je: Caprasole V, Kbza ssolncem Poskuslte >n¦•*»»» ••¦ ¦?j-^Li,"'i..., '•, ,__________• ••• ' ¦ ". ¦/¦;¦•' . " '. .' Svoji k, svojim! - ^tc-:'