GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
- POSEBNA IZDAJA, DECEMBER 1984
SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK IZVRŠNI SVET
PREDLOG SMERNIC ZA PRIPRAVO DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE KAMNIK ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1995 OZIROMA ZA DOLOČENA PODROČJA TUDI DO LETA 2000
I
(KAMNIK 2000, GRADIVA 2.2.1 d, 2.2.2.d. in 2.2.3.d)
PREDLOG SMERNIC ZA PRIPRAVO DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KAMNIK ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO 1990
(KAMNIK 2000, GRADIVA 2.2.1.s, 2.2.2.S in 2.2.3.S)
Z IZVLEČKI ANALIZE
RAZVOJNIH
MOŽNOSTI
(KAMNIK 2000, GRADIVA 2.1.5.d in 2.1.5.s)
Gradivo je urejeno po vsebinskih poglavjih. Vsako poglavje je poddeljeno na analizo razvojnih možnosti (oznaka a), dolgoročne smernice (oznaka d) in srednjeročne smernice (oznaka s).
0. UVODNA OBRAZLOŽITEV
0.1. Pomen smernic za pripravo planov 0.1.d
Smernice za dolgoročni plan občine določajo izhodišča, skupne cilje, strategije ter možnosti in razmerja dolgoročnega družbenega razvoja za obdobje od leta 1986-1995 za določena področja do leta 2000. Ob upoštevanju raziskav, analiz razmer in možnosti za razvoj občine Kamnik ter temeljnih usmeritev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije (zveznega, republiškega in občinskega) so dolgoročne smernice, tako za občino kot za ostale nosilce planiranja, usmeritev In osnova pri oblikovanju In sprejemanju dolgoročnih planskih aktov, s katerimi bodo delavci, delovni ljudje in občani zagotovili gospodarski in družbeni razvoj in nadzor nad celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati svojega dela.
Dolgoročni plani predstavljajo splošno strateško orientacijo razvoja družbe in njenih proizvajalnih sil, ne pa precizno določen akcijski program. Razglašati to orientacijo za obvezno v vseh sestavinah bi pomenilo vnaprej sprejeti vse subjektivne omejenosti znanja in sposobnosti ljudi glede predvidevanja bodočega družbenega razvoja. Dolgoročno planiranje rešuje predvsem kvalitativna vprašanja družbenega razvoja dolgoročnih družbeno političnih izhodišč in materialnih predpostavk. Seveda pa je dolgoročno planiranje dovolj akcijsko obvezujoče v tistih sestavinah, kjer se reprodukcijski ciklus zaključuje v daljšem obdobju od petih let, na področju razširjene reprodukcije in na področju prostorskega urejanja.
Smernice so dopolnjene z izvlečki posameznih delov analize razvojnih možnosti, katere namen je spobudlti nosilce dolgoročnega razvoja k razmišljanju in Iskanju, sprožanju razvojnih Idej in Izbiri možnih alternativ razvoja do konca tisočletja ter potemtakem nudi elemente za srednjeročne družbene plane kot I. faze uresničevanja dolgoročnega plana. K temu bodo prispevala tudi razna strokovna, raziskovalna, družbe-
nopolitična in druga gradiva, ki so že izdelana ali bodo pripravljena v naslednji fazi priprave dolgoročnega plana v okviru delovnega osnutka plana, ki bo v obravnavi aprila 1985. V času izdelave lastnih analiz dolgoročnih razvojnih možnosti bodo nosilci prejeli še izvleček za planiranje potrebne splošne in detajlne informacijske osnove ter kompletno gradivo analize razvojnih možnosti.
0.1 .s
S smernicami za pripravo plana SO Kamnik za obdobje 1986-1990 se, ob upoštevanju smernic za dolgoročni plan občine, smernic za srednjeročni plan SRS za obdobje 1986-1990, parcialnih študij, analiz razvojnih možnosti posameznih področij za obdobje 1986-1990 in dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, opredeljujejo izhodišča, skupni cilji In usmeritve razvojne politike za srednjeročno obdobje od 1986-1990 in vprašanja, ki jih je zaradi skupnega pomena za skladen razvoj občine potrebno urediti z dogovorom o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1986-1990. leta.
Smernice so splošna osnova in usmeritev družbenoekonomskega razvoja za naslednje srednjeročno obdobje. V tem delu kjer opredeljujejo temeljna izhodišča in cilje družbenega razvoja, pa so tudi obvezno napotilo za vse nosilce planiranja pri oblikovanju in sprejemanju planskih aktov. Seveda gre za opredelitve na osnovni konceptualni ravni, ki naj bo osnova za pripravo planov, nikakor pa v tej fazi še ne oblikujemo dokumenta razdelanega do nivoja »malega plana«.
0.2. Postopek priprave in sprejemanja smernic
Priprava, obravnava in sprejemanje smernic za pripravo planov je osnovana na določiih Odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 in Odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986-1990.
Pripravljanje, obravnavanje In sprejemanje dolgoročnih in srednjeročnih smernic planskih dokumentov poteka vzporedno, kar je smiselno zaradi racionalizacije, pa tudi zakonodaja narekuje tako povezanost, ko srednjeročnemu planu predpostavlja dolgoročni, ki je podlaga in splošna orientacija za usklajeno reševanje nalog v srednjeročnih dokumentih. V obeh odlokih so podani tudi roki za predložitev posameznih planskih dokumentov Skupščini občine Kamnik, v delovnem programu, ki ga je sprejel Izvršni svet 30 Kamnik, pa so podrobneje opredeljeni roki vseh ključnih korakov priprave, obravnave in sprejemanja.
V skladu z zadolžitvijo v odlokih in delovnem programu je Biro Kamnik - Zavod za urejanje "prostora pripravil predlog obojih smernic, ki so ju obravnavali Projektni svet oziroma Komite za družbeno ekonomski razvoj in Komite za urejanje prostora in varstvo okolja ter Izvršni svet skupščine občine. Na tej podlagi daje Izvršni svet predloge smernic za pripravo planov v javno razpravo, ki bo do 15. januarja 1985 potekala v okviru SZDL, in v obravnavo delegatom zborov skupščine. O tem dokumentu se bodo, torej, izrekli vse družbenopolitične organizacije ter delovni ljudje in občani združeni v samoupravnih organizacijah in skupnostih in občini sami. Z objavo v Kamniškem občanu je omogočena neposredna informacija vsakemu izmed njih. Rezultate javne razprave in delegatske obravnave bodo vsak v svoji funkciji zaokrožili Biro Kamnik - Zavod za urejanje prostora, Projektni svet oziroma Komite za družbeno-ekonomski razvoj in Komite za urejanje prostora in varstvo okolja ter Izvršni svet skupščine občine. Konec januarja 1985. leta bo oboje smernice kot planski akt sprejela Skupščina občine Kamnik.
Namen pričujočega gradiva ni formalna izpolnitev obveznosti, temveč začetna pobuda za vsestransko odprto razpravo, kajti neodtujljiva pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov Kamnika je sodelovati v kreiranju nadaljnjega razvoja svojega delovnega in bivalnega okolja v smernicah in vseh nadaljnjih fazah izdelave planskih dokumentov.
1. TEMELJNA IZHODIŠČA
1.1. Integralno usmerjanje razvoja
Sistem družbenega planiranja, kot ga izgrajujemo, zahteva da nosilci s planiranjem usmerjajo celotno družbeno reprodukcijo, kjer se enakopravno prepletajo različna področja človekovega dela in življenja, ter v procesu planiranja upoštevajo celovitost odnosov v družbeni reprodukciji in medsebojno soodvisnost gospodarskih, socialnih, prostorskih in drugih njenih sestavin.
Zavestno usmerjanje družbenega razvoja mora izhajati iz stvarnosti enovitega odločanja in delovanja na naslednjih obvezujočih spoznanjih o:
- enotnosti preobrazbe naravnega okolja in človeškega razvoja, z upoštevanjem ekoloških spoznanj o naravnih danostih, stimulansih in omejitvah človekovega dela in bivanja;
- delu kot generičnem bistvu človeka, svobodni proizvajalni dejavnosti, delovnem procesu kot temelju človekov eksistence;
-vseobsegajočem sistemu institucionaliziranih in neinšti-tucionaliziranih dejavnosti ob upoštevanju človeka kot pri-rodnega in družbenega bitja ter zagotavljanju usklajenega razvoja različnih vlog človeka, predvsem pa človeka kot proizvajalca, potrošnika in upravljalca;
- prepletenosti in enotnosti človekove lastne reprodukcije in razvoja vseh sposobnosti na eni strani z reprodukcijo materialnega sveta in dobrin na drugi strani ter z duhovno in kulturno reprodukcijo na tretji strani.
1. 2. Družbeno dogovorjene usmeritve
Glavne družbeno dogovorjene usmeritve nadaljnjega razvoja, ki izhajajo iz mnogih družbenih dokumentov in ki jih v veliki meri sintetizira dolgoročni program gospodarske stabilizacije, bi se dale strniti v naslednje:
- nadaljnji razvoj političnega sistema samoupravljanja kot podlaga za celovito samoupravljanje in odločanje delavcev v združenem delu ter za usklajevanje in uresničevanje skupnih interesov in potreb delavcev, delovnih ljudi in občanov v njihovih samoupravnih organizacijah, skupnostih in občini;
- intenzivni razvoj proizvajalnih i sil in socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na podlagi opiranja na lastne sile, na podlagi kakovostnejšega gospodarjenja, na podlagi boljše izrabe obstoječih zmogljivosti in dolgoročno uspešnih novih zmogljivosti, na podlagi povečanja produktivnosti dela, izhajajoč pri tem iz hitrejšega tehnološkega razvoja ob večji uporabi lastnega znanja in informatike ter na podlagi vključevanja v mednarodno delitev dela s kakovostnimi izvozno usmerjenimi proizvodnimi programi in storitvami;
- razvijanje takšnega gospodarskega in političnega sistema, ki bo sočasno reproduciral v povečanem merilu ustrezno gospodarsko učinkovitost in zadovoljive družbe-noekomske odnose, to je samoupravne reprodukcijske odnose;
- spoštovanje zgodovinske opredelitve, da morajo delavci zagospodariti nad dohodkom in presežkom dela, v skladu z njihovo naravo samoupravnih blagovnih proizvajalcev;
- krepitev družbenoekonomskega položaja in rast življenjskega standarda delavcev, delovnih ljudi in občanov v odvisnosti od učinkovitega družbenega razvoja in doseženih rezultatov dela;
smotrnejše prostorsko razporejanje dejavnosti in ustreznejša namenska raba prostora ob upoštevanju naravnih pogojev in možnosti ter varstva in izboljševanje človekovega okolja ter
- nadaljnji razvoj in krepitev obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite.
1. 3. Planske smernice republike in regije 1. 3. d
Izbira bodočih razvojnih poti posamezne občine ni odvisna le od želja in prizadevanj občine in občanov samih, ampak jo pogojujejo tudi cilji razvoja drugih družbenopolitičnih skupnosti, predvsem republike in federacije. Predvsem to in ne le zakonske obveze zahtevajo, da v svojih usmeritvah upoštevamo in vključujemo tudi temeljne cilje dolgoročnega razvoja SR Slovenije, ki so:
- krepitev družbenega in materialnega razvoja človeka, ki mora temeljiti na delu In rezultatih živega in minulega dela ter na zagotavljanju dinamične gospodarske rasti na kakovostnih osnovah ter na zagotavljanju stabilnega razvoja;
- gospodarsko, politično, kulturno, znanstveno in nacionalno potrjevanje slovenskega naroda skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi kot enakopravnega subjekta v družbi narodov sveta.
Za dosego temeljnega cilja dolgoročnega razvoja SR Slovenije - krepitev družbenega in materialnega položaja človeka - bomo v prvem obdobju predvsem zagotovili:
- povečano izkoriščanje obstoječih proizvodnih in drugih zmogljivosti;
- boljšo organizacijo dela in poslovanje;
- polno in produktivno izrabo delovnega časa;
- učinkovitejše in odgovornejše upravljanje in odločanje;
- pospeševanje začetega prestrukturiranja gospodarstva;
- izboljšanje mesta republike v mednarodni delitvi dela;
- pogoje za sprostitev vseh notranjih sil samoupravne družbe, da bi z učinkovitejšim delom in gospodarjenjem zagotovili boljše rezultate zaradi ohranjanja življenjskega standarda ljudi.
Zato bo potrebno predvsem v drugem obdobju zagotoviti:
- bogatejšo vsebino in kakovost družbeno ekonomskega razvoja na višji ravni samoupravnega organiziranja;
- večji vpliv znanstvenega in tehnološkega napredka;
- večje upoštevanje ekonomskih zakonitosti in kriterijev produktivnosti ter uspešnosti gospodarjenja;
- usmerjanje razvoja na tri področja: tehnologijo, energijo, hrano.
Sestavni del temeljnih dolgoročnih usmeritev je tudi: -zadovoljevanje človekovih osebnih, družbenih, materialnih, socialnih, kulturnih Tri bivalnih potreb,
- polna zaposlenost, ki bo temeljila na dinamičnem produktivnem zaposlovanju;
- višja kvaliteta življenja, ki bo zahtevala tudi prestrukturiranje družbenih dejavnosti na osnovi visoke tehnologije, znanja ter racionalnega delovanja, za kar bomo razvijali varčnejše oblike zadovoljevanja potreb in spreminjali vzorce obnašanja, ki morajo temeljiti na višji kulturni podlagi;
- vzpostavitev optimalnega razmerja med razvojem znanosti, tehnike in tehnologije, stalno izboljševanje materialnih in drugih pogojev življenja in dela;
- stalno izboljševanje kvalifikacijske strukture zaposlenih in posodabljanje vsebine in metod strokovnega usposabljanja, za kar bo nujno sistem in organizacijo šolstva prilagoditi zahtevi po izobrazbi kvalitetnih kadrov ustreznih profilov.
- izboljševanje socialne politike, ki bo naravnana v spreminjanje družbe na socialističnih samoupravnih osnovah;
- zmanjševanje razlik v razvitosti med posameznimi območji na obseg, ki bo omogočal približno enake gospodarske, socialne in druge pogoje življenja in dela ter čimvečjo učinkovitost gospodarjenja na vsem območju Slovenije, za kar bomo ovrednotili specifične prednosti posameznih območij;
- ohranjevanje naravnih in kulturnih vrednot krajine ter izboljšanje kvalitete bivalnega in delovnega okolja;
- bolj smotrna porazdelitev zemljišč za dejavnosti, ki so odvisne od naravnih virov, zemljišč za poselitev in infrastrukturo, obenem pa bo potrebno varovati in izboljšati zemljišča za kmetijsko predelavo in nadaljnje intenziviranje kmetijske rabe zemljišč;
- racionalna izraba zemljepisnega položaja in naravnih danosti;
- uveljavljanje slovenskega naroda skupaj z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije kot enakopravnega subjekta v družbi narodov sveta z naprednim notranjim razvojem in krepitvijo neuvrščene politike;
- nadaljnji razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter nenehno povečevanja učinkovitosti, mobilnosti in celovitosti obrambe in samozaščitne sposobnosti.
Zaradi doseganja skladnega regionalnega razvoja bodo občine osrednje slovenske regije usklajeno planirale svoj razvoj na vseh področjih. Zato so bili predlagani skupni temelji dolgoročnih planov občin v širšem prostoru LJubljane, kjer naj bi bili opredeljeni skupni Interesi In določene naloge, ki jih bodo uresničevale občine na podlagi dolgoročnih ciljev celovitega razvoja osrednje slovenske regije.
Ti cilji in usmeritve so naslednje:
- prerazporeditev prebivalstva tako, da bo rast prebivalstva v južnih in vzhodnih delih regije hitrejša, upočasnila pa se bo v osrednjih conah;
- skupno število prebivalstva regije naj bi leta 2000 doseglo približno 700.000, od tega 375.000 v petih ljubljanskih občinah, kar zanje pomeni 1,03% letno stopnjo rasti prebivalstva, in 325.000 za enajst ostalih občin ali 0,71% letno stopnjo rasti;
- v smislu policentričnega razvoja bo ublažena rast mesta Ljubljane, ki naj se prenese predvsem na koridorije in sosednje centre s poudarkom na južnem obrobju, ojačala pa bo rast prebivalstva v zunanjem pasu ljubljanskih občin;
- ustavitev praznjenja posameznih območij z zavestno preusmeritvijo poselitvenih trendov;
- delež kmečkega prebivalstva naj ne bo manjši kot 5% v povprečju v regiji, delež polkmečkega prebivalstva pa bo ostal enak sedanjemu ob uvajanju vsebinsko drugačnih oblik;
- v strukturi zaposlenih bo povečan delež terciarnih in kvartarnih dejavnosti;
- delovno intenzivna industrija se bo razvijala le v zunanjem pasu regije;
- ob prestrukturiranju gospodarstva bo potrebno povečati vlogo drugih dejavnosti, kot so intenzifikacija kmetijske proizvodnje, razvoj drobnega gospodarstva in razvoj manjših turističnih in gostinskih zmogljivosti;
- zagotavljati bo potrebno možnosti razvoja in zaposlovanja v večjem številu centrov in v ruralnih območjih, zato bo nujno določeno prelivanje sredstev v manj razvite občine;
- zaradi usklajenega reševanja stanovanjskih problemov bodo udeleženci enotno reševali probleme združevanja sredstev posebno v emigrantskih območjih;
- odpraviti bo potrebno stanovanjske probleme, za kar bo zagotovljeno najmanj 5% investicijskih vlaganj v družbenem proizvodu;
- prometna infrastruktura bo izboljšana z izgradnjo sistema primestnih železnic, z razvijanjem omrežja javnih avtobusnih linij, ter z dogovorom o skupni politiki vseh prometnih podjetij;
- pospešeni razvoj turizma in rekreacije ob upoštevanju naravnih možnosti;
- zaščita voda.
1.3.S
Osnovni cilji razvoja SR Slovenije do leta 1990 so naslednji:
- razvoj in poglabljanje samoupravnih odnosov za urejanje vseh ključnih vprašanj družbene reprodukcije, predvsem pa krepitev dolgoročnega zasnovanega samoupravnega združevanja dela in sredstev na dohodkovnih temeljih ter krepitev družbene inovacijske sposobnosti;
- bolj stabilen in hitrejši gospodarski razvoj na kakovostnih temeljih z boljšim izkoriščanjem vseh obstoječih zmogljivosti in s pospešenim spreminjanjem gospodarske strukture, dvig kakovosti proizvodnje in večje ter bolj selektivno vključevanje v mednarodno izmenjavo, večji izvoz blaga in storitev na konvertibilno tržišče in povečan devizni priliv, zmanjšanje stopnje zadolženosti v tujini in večja menjava z deželami v razvoju;
- pospešeni skladnejši regionalni razvoj s hitrejšim razvojem manj razvitih, ohranjanje poselitve na hribovitih območjih ter odpravljanje razvojnih protislovij nekaterih razvitih območij, ki izhajajo iz enostranskega razvoja v preteklosti in napačne gospodarske strukture;
- povečevanje obrambne in samozaščitne sposobnosti družbe.
2. KLJUČNI RAZVOJNI DEJAVNIKI, MOŽNOSTI IN OMEJITVE
2.1. Izhodišča dolgoročnega razvoja v svetu, SFRJ in SRS
2.1 .a.
Pri opredelitvah izhodišč dolgoročnega razvoja v svetu, SFRJ in SRS ugotavljamo, da je v zadnjih dveh desetletjih prišlo do izrednih strukturnih sprememb, tako v razvitih gospodarstvih, kot v deželah v razvojnem procesu. Za te je značilna skromna obdelava naravnih bogastev in posnemanje proizvodnje enostavnih izdelkov za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb, postopno obvladovanje in snovanje lastnega razvoja zahtevnejših tehnoloških postopkov do lastne izdelave proizvodnih sredstev z vgrajenim lastnim znanjem. Tako prihaja v svetu do naslednjih najpomembnejših strukturnih sprememb:
- Razvitejša gospodarstva s stalnim izboljševanjem tehnoloških postopkov in proizvodnih programov na eni strani postopoma opuščajo proizvodnje, ki zahtevajo veliko nekvalificiranega dela, energije in surovin, so neprimerne za okolje ter dajejo razmeroma majhen dohodek na zaposlenega in na drugi strani povečujejo delež proizvodenj z zahtevnimi tehnologijami, obsežnim raziskovalnim in razvojnim delom, ki dajejo bistveno večji dohodek na zaposlenega.
- Dežele v razvoju so v zadnjih dveh desetletjih kolikor toliko uspešno izrabile svoje proizvodne dejavnike (predvsem še naravna bogastva in delovno silo) in znatno povečevale obseg materialne proizvodnje, še posebno industrijske. Že s črpanjem in predelavo naravnih bogastev ter z masov-nejšim osvajanjem tehnološko manj zahtevnih proizvodenj je večina teh dežel ustvarila pomembno materialno osnovo za nadaljnji razvoj.
Hitra gospodarska rast v razvitem svetu, ki je v veliki meri temeljila na uporabi tehničnih dosežkov v gospodarstvu, veliki kupni moči trgov razvitih dežel in na cenenosti masovnih virov, se je v začetku sedemdesetih let upočasnila zaradi velikih strukturnih sprememb, ki so se v svetu nakopičile v povojnem času. Tako je na eni strani dozorelo prepričanje o racionalnejši mednarodni delitvi dela in izboljšanju stroškovne strukture proizvodenj, na drugi strani pa so pri oblikovanju razvojnih možnosti nastopali trije osnovni monopoli: nafta, tehnologija in hrana. Razviti svet (z nezadostnimi energetskimi in surovinskimi viri) kompenzira rastoče cene nafte z ustrezno rastjo cen znanja in tehnologije v proizvodih, ki so za svetovno gospodarstvo neobhodni. Pri takšnem razvoju ekonomske moči se jugoslovansko in slovensko gospodarstvo srečuje z vse resnejšimi razvojnimi omejitvami.
Vse bolj odločilne postajajo rastoče razlike v razvojnih možnostih posameznih gospodarstev. Zmanjševanje razvojne odvisnosti dežel v razvoju z organiziranim naslanja-njem na lastne sile daje osnovo za enakopravnejši položaj v mednarodni delitvi dela. Krepitev tehnološke sposobnosti postaja osnova za večanje razvojne samostojnosti vsakega (tudi našega) gospodarstva.
Z zagotovitvijo osnovnih strukturnih, finančnih in kadrovskih osnov za nadaljnji razvoj gospodarstva SFRJ postaja produktivnost dela in splošna učinkovitost vse bolj temeljni kriterij za razvoj. Pojavlja se potreba po dolgoročnem planiranju, usmerjanju in motiviranju kvalitetnih razvojnih dejavnikov kot so tehnološki napredek, znanje in izvoz, da bi se na ta način povečala produktivnost, učinkovitost In konkurenčna sposobnost gospodarstva. Ta proces zahteva selektivno usmerjanje finančnih, kadrovskih in drugih razvojnih potencialov posameznega gospodarstva v izbrane sektorje, ali objekte ter selektivno vključevanje v mednarodno menjavo. V tem je objektivna nujnost procesa kvalitativne preobrazbe gospodarstva ob doseženi zmerni stopnji gospodarske razvitosti.
Razvojno dozorevanje gospodarstva lahko opredelimo kot proces vse uspešnejšega obvladovanja inovacij in tehnoloških rešitev, ki poteka od posnemanja proizvodnih programov razvitih gospodarstev do hitrejšega sprejemanja, osvajanja, uporabe ter dopolnjevanja in samostojnega razvijanja tehnoloških rešitev. Danes ugotavljamo, da je slovensko gospodarstvo izredno nespecializirano in se nahaja pred neizprosno in ostro razvojno selekcijo. Produktivnost, učinkovitost, izvoz, tehnološko osamosvajanje, poraba energije in surovin bodo morali postati osnovna merila za izbiro posameznih nosilcev razvoja In usmerjanja družbene akumulacije.
Jugoslovansko, zlasti pa slovensko gospodarstvo je že doseglo stopnjo zmerne razvitosti. Preiti moramo od večanja družbenega proizvoda predvsem z izgradnjo novih zmogljivosti in večanja obsega proizvodnje z večanjem števila zaposlenih v osvajanje in obvladovanje modernih tehnoloških postopkov, ki bodo osnova za uvajanje konkurenčno sposobnih proizvodnih programov in za gospodarsko rast.
V Sloveniji se je v zadnjih desetletjih sprožil nov problem: iz dežele stalne emigracije se je spremenila v deželo imigracije z novim tipom problemov. Del te imigracije je na eni strani posledica ne povsem zadovoljivega razvoja v nekaterih regijah Jugoslavije, hkrati pa predstavlja pogoj za nadaljnji razvoj Slovenije do konca tega stoletja.
Izhodišče za oblikovanje razvojne strategije Slovenije In tudi občine Kamnik v sedanjem trenutku tako predstavljajo:
- razvojne prednosti (razmeroma obsežne industrijske In splošne gospodarske zmogljivosti, kadrovske zmogljivosti ter izkušnje pri upravljanju in vodenju gospodarstva)
ter
- otežujoče okoliščine (doseganje rasti v sedemdesetih letih predvsem na račun visoke zadolžitve v tujini, zaostritev pogojev gospodarjenja v svetu In sprejemanje razvojnih odločitev brez zadostnega upoštevanja teh pogojev, dejstvo, da je razvoj le Izjemoma možen v zaprtem gospodarstvu, ipd.).
2.2. Vključevanje v mednarodno menjavo 2.2.a
Ko govorimo o vključevanju v mednarodno menjavo, takoj pomislimo na izvoz, ki predstavlja osnovni imperativ dolgoročnega razvoja slovenskega in jugoslovanskega gospodar-
stva, edino možnost za vračilo dolgov tujini in garancijo nadaljnje neodvisnosti socialistične Jugoslavije.
V kontekstu prestrukturiranja je bistveno, da pojmujemo izvoz kot dolgoročno razvojno orientacijo, saj predstavlja eno od osnovnih razvojnih spodbud gospodarstva. Po eni strani je dejavnik, ki dolgoročno omogoča nadpovprečno rast našega gospodarstva, po drugi strani pa spodbuja večjo kvaliteto gospodarjenja, saj sooča naše gospodarstvo z mednarodnimi kriteriji gospodarjenja.
Uspešno dolgoročno pospeševanje izvoza bo mogoče doseči le na temelju produktne in ne panožne specializacije ter poudarkom na energetsko in surovinsko neintenzivnih proizvodnjah.
Obstoječe usmeritve kamniške industrije kažejo, glede na možnosti, na preveliko usmeritev v zadovoljevanje potreb domačega trga in nezadostno usmeritev v izvoz. Pri uvozu pa je velika odvisnost od konvertibilnega področja.
Izredno pomembna je tudi usmerjenost zunanje trgovinske menjave. V tem trenutku in v danih razmerah je poudarek izključno na konvertibilni izvozni in uvozni trg (seveda z drugačnim predznakom).
Devizno plačilne razmere sicer narekujejo takšno strogo in ozko orientacijo, vendar razvojno ne sme biti odškodo-vana menjava z drugimi področji.
2.2,8
V prihodnjem dolgoročnem obdobju bo moral izvoz naraščati bistveno hitreje (2,5 do 3,5 krat) od rasti družbenega proizvoda, tako bi dosegli 30-40% delež izvoza v družbenem proizvodu v SRS. Pokritost uvoza z izvozom se bo stalno izboljševala. Pri vseh teh načrtovanih gibanjih pa mora biti dan poseben poudarek doseganju takšnih usmeritev predvsem na konvertibilno področje, kar je predpogoj vračila velikega dolga in obresti razvitim deželam. Kamnik Ima sicer pozitivno zunanjetrgovinsko menjavo, vendar Je delež Izvoza v celotnem prihodku občine cca 10%, torej daleč pod povprečjem v SRS In pod zmožnostmi svojega gospodarstva.
Pri tem bomo morali posvetiti posebno pozornost že obstoječim izvoznim dejavnostim v Kamniku ter tistim tehnološko zahtevnim proizvodnjam, brez katerih ne moremo doseči industrijske in splošne gospodarske razvitosti, konkurenčne prodornosti ter uveljavitve na jugoslovanskem in slovenskem trgu. Najpomembnejši so zlasti industrija pohištva, kovinskopredelovalna industrija ter tekstilna in industrija usnja.
2.2.8
Pri vključevanju v mednarodno menjavo v srednjeročnem obdobju izhajamo iz širših, usmeritev podanih v smernicah dolgoročnega plana občine.
Tako bo v republiškem merilu delež izvoza v celotnem družbenem proizvodu narastel od 20% v letu 1982 na 25% leta 1985 oz. na 27-28% leta 1990. Kamniško gospodarstvo mora na tem področju storiti radikalne spremembe.
Temeljni vidiki povečevanja izvozne konkurenčnosti so predvsem design, kvaliteta, funkcionalnost In cene proizvodov. Za doseganje trajnejših Izvoznih rezultatov kamniške Industrije bodo morala biti prizadevanja usmerjena predvsem v:
- ugotovitev izvozne sposobnosti proizvodov,
- izvoz proizvodov višje stopnje predelave z večjim deležem vgrajenega znanja,
- povečanje konkurenčnosti na osnovi zniževanja stroškov,
- uveljavljanje primerjalnih prednosti,
- Izvoz kompleksne ponudbe In skupnih programov,
- organiziranje za skupen nastop na tujih trgih, tudi trgovina,
- ustanovitev design centra.
S tem bomo povečali delež izvoza v realizaciji oz. družbenem proizvodu kamniške industrije, kakor tudi delež kamniškega gospodarstva v republiškem izvozu.
Doseči moramo visoko stopnjo identifikacije s tem ciljem v vseh sredinah in ne le kot politično obvezo, ampak in predvsem kot gospodarski motiv.
2.3. Geografske osnove razvoja 2.3.a
Funkcijsko in fizionomsko sodi občina Kamnik v okvir osrednje slovenske makroregije, oziroma v ožjo ljubljansko mezoregijo. S površino 289,22 km2 in 27.312 prebivalci (popis pr. 1981) se uvršča med srednje velike slovenske občine. Območje občine leži na severnem obrobju ljubljanske kotline, zajema velik del Kamniških Alp z njihovim predgorjem, Menino planino, Tuhinjsko dolino z Motniškim kotom. Tuniiške dobrave in del Gorenjske ravnine med Kamnikom, Smarco in Komendo.
Zahodna, severna in vzhodna meja občine sta (z izjemo Motniškega kota) naravni meji vplivnega območja, medtem ko južna in jugovzhodna meja nista naravni in sta zato labilni, kajti tod se čutijo različni vplivi Ljubljane, Domžal in Kranja. Občina je iz teh smeri dobro dostopna, slabo izhodiščna pa je prehodnost občinskega prostora v smeri Mozirja in Žalca. Dejansko gre za visoko stopnjo enostranske usmerjenosti Kamniškega prostora v Ljubljansko kotlino.
Podnebne razmere občine označujejo karakteristike zmerno kontinentalne klime (povpr. letno 8,5°C, od 1400-2000 mm padavin) in predstavljajo predvsem v nižjem delu vmesne stopnje med podnebjem gorenjske ravnine in celjske kotline. Splošna in lokalna zračna cirkulacija (prevladujoča smer vetra iz JZ in J smeri) ne dopuščata lokacije industriji, ki onesnažuje ozračje. Onesnaženje se takoj razširi na stanovanjsko območje v neposredni bližini industrijske cone, pozimi ob temperaturni inverziji pa na pretežni del mesta.
Stopnja človekovega razvoja in naravne danosti so pogoji, ki opredeljujejo izkoriščanje narave oz. stopnjo, vrsto in obliko izkoriščanja prostora oziroma naravnih struktur. Glede na to ima občina Kamnik trojno podobo:
- gorsko območje Kamniških Alp, Velike, Male in Menine planine,
- območje Posavskega hribovja z gričevnatimi Tunjiškimi dobravami,
- Kamniško-Komendska ravan.
1. Gorski del občine je razvojno najšibkejši, Izkazuje najnižjo stopnjo prostorske razvitosti v občini (antropog) oz. tako obliko rabe tal (gozdarstvo, pašništvo, planinski turizem) ki ohranja naravne strukture v glavnem nespremenjene. To je edino sklenjeno neposeljeno območje v občini. Stalno poseljeni pas je ob Savski tektonski liniji ostro odrezan - najvišja naselja komaj prekoračijo 800 m (gozd).
2. Osrednji hriboviti del s Tuhinjsko dolino, Motniškim kotom in tunjiškimi dobravami ni tako primeren za razvoj kot ravnina na jugu, hkrati pa ne izkazuje ostrih klimatskih in topografskih omejitev goratega dela tako, da je razvoj dovolj priljuden. Omejujoč dejavnik rabe prostora so tla, ki so pri normalnih pogojih še stabilna, pri tehničnih posegih ali klimatskih spremembah pa postanejo izrazito labilna, zlasti v strminah. Kljub temu izkazuje krajinska struktura v tem delu največjo skladnost rabe tal z naravnimi strukturami.
3. V nasprotju z gorskim in hribovitim območjem so v kamniški ravnini (ožji del široke, prodne Kamniško-Blstriške ravnine) pogoji za razvoj zelo ugodni. Ta močno antropogeniziran prostor predstavlja urbanizacijsko, kmetijsko, Industrijsko in prometno os ne samo občine Kamnik, ampak tudi širše regije. Kot tak je tudi najbolj izpostavljen negativnim vplivom prostorskih dejavnosti. Naravna opremljenost tega prostora je že v toliki meri načeta, da predstavlja oviro za razvoj.
Naravni potencial je torej izrazito členjen, kar Je osnova tudi.za Izrazito členjenost njegove bodoče izrabe po treh glavnih enotah in treh osnovnih kvalitetah: primernost za visokogorski turizem, primernost za ravninsko kmetijstvo in primernost za pestro izrabo pestrega predgorja.
2. 4. Potrebe kot razvojna vzpodbuda
2.4. a
Ker je narava potreb odvisna predvsem od razvitosti družbe, ki zopet vpliva na nastanek novih potreb, predstavlja razvitost potreb vzgon proizvodnje. Zato je zadovoljevanje potreb lahko temelj družbene In delovne mobilizacije In motivacije tudi pri prizadevanju za uresničevanje osnovnih ciljev družbenega razvoja.
Človeka zadovoljevanje primarnih materialnih poteb ne zadovolji v celoti, vedno znova stremi po višjih vrednotah in zadovoljevanju potreb na višjih nivojih, zato moramo pri planiranju razvoja upoštevati njihovo raznolikost kot tudi njihov razvojni karakter.
Za uravnotežen vsestranski razvoj človeka morajo biti zadovoljene materialne potrebe In potrebe po varnosti, potrebe po solidarnosti In pripadnosti ter potrebe po osebni rasti, individualizaciji in samoaktualizaciji. Materialne potrebe bodo vzpodbuda krepitvi materialne osnove družbe in odpiranju novih produktivnih delovnih mest. Potrebe po solidarnosti in pripadnosti bodo vzpodbuda učinkovitejši socialni politiki in solidarnosti s tistimi, ki si zaradi objektivnih vzrokov ne morejo sami zagotoviti sredstev za življenje ter večji družbeni integriteti in povezanosti. Pogoje človekovega življenja določa tudi zadovoljevanje duhovnih potreb, zato bomo krepili in podpirali razvoj ustvarjalnih sil družbe, vseh individualnih in kolektivnih načinov samoizobraževanja, zagotavljali kulturno raznolikost družbe.
Kamnik je mesto večplastnosti, mesto uravnovešenosti materialnih in kulturnih vrednot. Mnogokrat pa smo razreševali stvari pragmatično in na nekvalitetnih osnovah. Na račun materialnih dobrin smo zapostavljali oz. uničevali kulturne vrednote, včasih pa s subjektivnimi stališči do kulturnih vrednot hromili razvoj. Nujen bo preobrat v vsestransko uglašen način razreševanja razvojnih vprašanj.
2.5. Kadrovski pogoji, znanje in razvojno raziskovalna dejavnost
2.5. a
Za jugoslovansko in slovensko gospodarstvo je v primerjavi z razvitimi gospodarstvi v svetu značilna neugodna kadrovska struktura z bistveno nižjim deležem visoko strokovnih kadrov. Značilnost občine Kamnik pa je, da je kadrovska struktura prebivalcev še slabša od slovenskega povprečja, saj je glede tega na 40. mestu med slovenskimi občinami.
Dnevne migracije so neuravnotežene; približno 2500 delavcev danes odhaja na delo v druge, predvsem Ljubljanske občine, 1300 jih Iz drugih vanjo prihaja. Vendar ta migracijski tok ni neizenačen le po številu, temveč z neugodno strukturo, saj iz občine odhajajo na delo kadri z višjim kadrovsko-izobrazbenim nivojem kot vanjo prihajajo, tako da je struktura delovnih mest v občini izobrazbeno še nižja, kot struktura prebivalcev.
Tako občina zavzema 57. mesto v Sloveniji glede na strokovno usposobljenost v občini zaposlenih delavcev. To kaže po eni strani na zastarelo gospodarstvo v občini, ki ne ustreza zahtevam sodobne proizvodnje, po drugi pa na veliko razvojno rezervo v tistem delu dviga proizvodnje, ki je odvisen od kadrovskega faktorja.
Nadpovprečna rast prebivalstva v preteklosti (indeks povečanja 1981/1971 je 117,6 v primerjavi z 109,5 za Slovenijo) pa je povzročila, da je starostna struktura prebivalcev dokaj ugodna, saj je prebivalstvo v občini mlajše od slovenskega poprečja — v občini je 12,8% prebivalcev mlajših od 7 let, v Sloveniji pa 11,1%. To |e naslednji resurs občine v bodočem razvoju.
Posebnega pomena za dolgoročni razvoj je tudi razvojno raziskovalna dejavnost, ki pomeni sistematično ustvarjanje in razširjanje znanja ter prenos raziskovalnih dosežkov v prakso. Zato so vlaganja vanjo eno izmed najpomembnejših osnov povečanja konkurenčne sposobnosti gospodarstva. Razvojno raziskovalna dejavnost je bila v občini že v preteklosti organizirana v pretežnem delu industrijskih delovnih organizacij, vendar so vlaganja premajhna, usmerjena na obstoječe programe in probleme, preveč razdrobljena sredstva, obenem pa je kadrovska struktura nezadovoljiva. V premostitvi teh problemov je pomembna rezerva bodočega i azvoja.
2.6. Tehnološka razvitost
2. 6 a
Razvojne tendence v svetu kažejo, da so dolgoročne razvojne možnosti posameznih gospodarstev odvisne predvsem od njihove sposobnosti, da zagotovijo stalen tehnološki napredek na osnovi znanja kot temeljnega proizvodnega dejavnika.
Razvoj informacijske tehnologije na osnovi razvoj elektronike poteka v razvitem svetu po eni strani v smeri računalniške podpore proizvodnih oz. poslovnih procesov, po drugi strani pa se z uvajanjem elementov mikroelektronike izboljšujejo kvaliteta in funkcionalnost proizvodov.
V kontekstu širšega pomena tehnološkega razvoja kažejo podatki o proizvodnih zmogljivostih kamniške industrije na zastarelost opreme ter tehnološko zaostajanje tako v primerjavi s Slovenijo kot Jugoslavijo, še posebej pa glede na razvita gospodarstva. Stopnja odpisanosti proizvodne opreme kamniške industrije je cca. 78%, SRS 79%, na ravni SFRJ pa 70% (SDK - 1983).
Delež proizvodne opreme instalirane po letu 1976 se po posameznih DO giblje le okrog 10%. Stopnja izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti se v povprečju giblje okrog 70-75%. Možni, delež domače opreme za proizvode kamniške industrije se v povprečju giblje od 40-70%.
Stopnja avtomatizacije delovnih naprav kaže na izrazito neugodno tehnološko osnovo. Prevladujejo stroji z ročnim streženjem.
Zaostajanje tehnološke ravni celotnega jugoslovanskega in slovenskega gospodarstva in v teh okvirih kamniškega gospodarstva oz. industrije je najbolj izrazito pri uvajanju računalniške oz. informacijske tehnologije, ki predstavlja v razvitih gospodarstvih osnovo tehnološkega razvoja in povečanja produktivnosti.
Stanje v SRS glede numerično oz. računalniško-nume-rično krmiljenih strojev je zaskrbljujoče, saj po razpoložljivih uradnih statističnih podatkih iz leta 1978 razpolaga Slovenija le s približno 180 takšnimi stroji, kar predstavlja samo 1,4% vseh obdelovalnih strojev, tako da je navedeni delež kar 3 do 5 krat manjši kot v razvitih deželah.
Razvojni trendi robotizacije v svetu kažejo na velik razmah uvajanja robotov v proizvodnjo ter razvoj novih generacij izpopolnjenih robotov.
V SRS ocenjujejo, da je število robotov manjše od 5, pa tudi sicer intenzivna prizadevanja raziskovalnih institucij ne kažejo, da bo prišlo v bližnji prihodnosti do podobne ekspanzije kot v razvitih državah.
2. 7. Surovina In energija 2. 7. a
Energija je v zadnjem desetletju zaradi naraščajočih potreb na eni strani in pomanjkanja razpoložljivih virov na drugi strani postala eden od ključnih omejitvenih dejavnikov gospodarskega razvoja. Osnovne dolgoročne smeri prestrukturiranja energetske proizvodnje in porabe bodo potekale predvsem v smeri zmanjševanja deleža nafte ter povečanja deleža zemeljskega plina in ostalih virov. Skromne domače energetske zaloge ter zaostrene energetske razmere v svetu opozarjajo na to, da bo uspešen ekonomski razvoj Jugoslavije v tesni soodvisnosti z uspešnim zagotavljanjem zadostne količine energije in z njenim racionalnim trošenjem. V prihodnje bomo morali naraščanje družbenega proizvoda dosegati z relativno počasnejšim naraščanjem porabe energije. Ker so za SRS značilne skromne lastne zaloge energetskih virov, bo zmanjševanje porabe energije potrebno dosegati z novimi tehnološkimi rešitvami, s katerimi bomo zniževali specifično porabo energije pri posameznih proizvodnjah. Z dolgoročnega vidika je pomembno poudariti potrebo po strukturnih spremembah v smeri zmanjševanja deleža značilnih energetsko intenzivnih proizvodenj v industrijski strukturi ob hkratnem zmanjševanju deleža stroškov energije v vseh proizvodnjah.
Kamnik Je seveda energetsko zelo odvisen. Sam nima visoko zmožnih energetskih potencialov. Vendarle pa ima razvojne rezerve v malih sistemih, ki bi vendarle lahko prispevali k pozltivnejši bilanci predvsem pa stabilnosti v oskrbi. Tu velja izvzeti predvsem neizkoriščen hidroenergetski potencial, lesne odpadke pa tudi alternativne sisteme za individualne graditelje.
2. 8. Ekološki pogoji in omejitve 2. 8. a
V gorskem in hribovitem delu občine so zaradi odsotnosti polutantov ekološke razmere neproblematične, izjema je lokalno problematičen prah od gline, oz. kaolina (kremenčev prah!) ter kisel dež, ki na obširnem gozdnem pokrovu (več kot 50% občine) povzroča degradacije, najverjetneje večje in bolj škodljive zaradi nenavadnih naravnih pojavov (klimatska odstopanja). Vendar pa ta oblika polucije v občini Kamnik tako kot nasploh v Sloveniji še ni podrobneje proučena. Glavni problemi so skoncentrirani v južnem delu občine.
Klimatske razmere so tukaj že sicer slabe oz. enako pod vplivom pogostosti in obsega inverzije kot celotna ljubljanska kotlina. Število dni z meglo se ne razlikuje veliko od štetij v Ljubljana-Bežigrad (152) ali Brnik-Letališče (155), poleg tega so tukaj razporejeni vsi pomembnejši emitanti, tako industrija kakor gosta poselitev in promet.
Vsebnost škodljivih snovi v zraku tega dela okolja se da oceniti s povprečno »kvaliteto« zraka. Ta uvršča Kamniško-Komendsko ravnino v območje onesnaževanja III. stopnje, to je onesnaženost nad dovoljeno, zadnje čase čez kritično mejo tudi zaradi kurjenja s premogom. To občino obvezuje, da omejuje vse gradnje in rekonstrukcije v skladu s sanacijskim programom, ki ga mora le-ta sprejeti (kot jo zato obvezuje zakon o varstvu zraka, ki pa se ne izpolnjuje). Tudi bogato vodno omrežje utrpi večje polucije šele v južnem delu občine. Kamniški Bistrici kot glavnemu sprejemniku odpadnih materialov upade kvaliteta vode za 35.000 E (30000 E izmerjenih leta 1978 plus 2-3% letna rast) ob pritoku Črne, zaradi rudnika in separacije kaolina. V Kamniku (vodna postaja) upade zaradi industrije kvaliteta vode do stopnje onesnaženosti 70.000 E (le 10% te onesnaženosti povzročijo prebivalci (okoli 2000 priključkov na kanalizacijo).
Industrija na območju občine očiščuje le okoli 15%vsega emitiranega (okoli 20.000 E), zato ima od tega mesta (Kamnik v. p.) Kamniška Bistrica že ll.-lll. kategorijo onesnaženosti. To občini ne določa nobenih zakonskih obveznosti (kot je to primer pri varstvu zraka) vendar pa planske obveznosti na republiškem nivoju, ki naj do leta 2000 zagotovijo dvig kvalitete voda vsaj v pogoje II. kategorije onesnaženosti.
Poseben problem predstavlja nezaščitena podtalnica Kamniško-Komendske ravnine. Tudi tukaj veljajo za občine planske obveznosti na republiškem nivoju, ki ji nalagajo vzpostavitev pomembnejšega ožjega varstvenega pasu za zajetje teh podzemnih voda. Tudi osnovni vodni vir Kamnika, zajetje pri Iverju, se nesmotrno ogroža.
Tudi tla so v nižinskem delu občine najbolj izpostavljena zaradi polucije ob kmetijski rabi ter zaradi urbanizacije, ki potrebuje mesto za odlaganje odpadkov. Odlagališče komunalnih in industrijskih odpadkov je locirano v Duplici in ne zadostuje več (do 1983). Zajema vse prebivalce občine vključene v redni odvoz odpadkov to je 75%. Ostali odlagajo odpadke na črno, vendar črna odlagališča v občini niso registrirana. V srednjeročnem obdobju (1981-1985) je planirano iskanje nove lokacije pogojeno s soglasjem Domžal.
Ekološki pogoji so torej izredno zaostreni In že predstavljajo precejšnjo razvojno omejitev v južnem delu občine, kar je posledica tako intenzivnejše urbanizacije kakor ekološke občutljivejših naravnih danosti Kamniško-Komendske ravnine, ostali del občine pa je (predvsem zaradi odsotnosti poiutantov) ekološko neproblematičen.
2.9. Prostorska razvitost 2.9.a
Prostorski dejavniki razvoja zajemajo prostorsko organizacijo dejavnosti, pozidavo, ki temu sledi in rabo zemljišč.
Prostorski dejavniki razvoja se delijo na tiste, ki so zgodovinsko in geografsko pogojeni ali jih določa širša družbena skupnost ter mednarodni tokovi in tiste, ki so plod preteklih odločitev znotraj občine.
Dejavniki prostorske razvitosti, ki v občini omogočajo relativno kvalitetnejši razvoj so:
- relativno razvita organizacija dejavnosti v omrežju naselij v celotni ravnini Kamniške Bistrice;
- možen razvoj prometne mreže do priključkov na magistralna prometna vozlišča (avtocesta, železniški terminali, letališče Brnik);
- bližina smeri magistralne in energetske infrastrukture (elektrika, plin);
- vstop v Alpe (najbližji osrednji slovenski regiji in centru naselitve);
- Kamnik je naravna tranzitna povezava osrednje slovenske regije z zahodno Štajersko.
Prostorski dejavniki, ki nastopajo kot omejitve:
- Kamnik se nahaja na obrobju osrednje slovenske regije, glavni prometni tokovi peljejo mimo občine,
- prometne povezave skozi dolino Črne in Tuhinja relativno vse bolj zaostajajo za krepitvijo magistralne smeri čez Domžale,
- v ravnini Kamniške Bistrice je dovolj razvit tranzitni lokalni prometni sistem, vendar neizkoriščen za potrebe mesta
- dostopnost krajev na nivojih v dolini Črne in predvsem nad Tuhinjsko dolino je slaba,
- slaba razvitost mreže naselij v Tuhinjski dolini, kjer ni zadostne hierarhije naselij, centra, kjer bi se koncentriralo več funkcij in nerazvitost omrežja naselij v zahodnem delu občine Žalec,
- slabo stanje povezav na Gorenjsko.
3. RAZVOJNA VLOGA OBČINE V ŠIRŠEM PROSTORU
3.1. Razmerje s sosednjimi občinami •
3.1. a
Povezava področja občine Kamnik s sosednjimi področji je geografsko in zgodovinsko in funkcionalno pogojeno.
V celotni ravni Kamniške Bistrice povezujejo močni migracijski tokovi, prometne povezave in druga infrastruktura občine Kamnik, Domžale pa tudi Kranj in delno Ljubljana Šiška. V prihodnje bo potrebno okrepiti sodelovanje s temi občinami na področju razvoja sistema naselij, razvoja cestno prometnega omrežja, železnice, komunalne infrastrukture. Ravnina Kamniške Bistrice mora biti obravnavana in urejevana kot enoten geografski in funkcionalni fenomen. Iz tega izhodišča morajo biti obravnavani tudi veliki infrastrukturni sistemi, ki ravnino prečkajo, posegi namenjeni kmetijstvu, vodnogospodarsko urejanje itd. Zaradi položaja v tej ravnini, mora imeti prav občina Kamnik pobudo za celovit pristop k urejevanju tega prostora.
Skrajni vzhodni del Tuhinjske doline geografsko gravitira proti Štajerski. Z izgradnjo avtoceste in razvojem bližnjih naselij v občini Žalec se bodo lahko funkcionalne povezave okrepile.
Močna geografska ločnica med občinama Kamnik in Mozirjem povzroča, da je skupna problematika močno zožena. Razen dnevne delovne migracije v smeri Kamnika in s tem potrebnih povezav je potrebno le skupno urejanje na širših krajinskih območjih Menine in Velike planine.
3.2. Vloga občine v osrednji slovenski regiji 3.2. a
Vlogo občine Kamnik v osrednji slovenski regiji bi najlažje opredelili s primerjavo treh osnovnih makro funkcij med območji v regiji: prebivalno funkcijo, delovno funkcijo in centralno funkcijo.
Kamnik je bil leta 1981 po razvitosti svoje prebivalne funkcije na tretjem mestu v regiji za Ljubljano in Domžalami (oziroma na petem, če upoštevamo še Kranj in Škofjo Loko). Po razvitosti svoje delovne funkcije na prebivalca je bil ravno tako na tretjem mestu vendar s tem, da je bilo relativno razvitejše Kočevje, pač pa so za njim po relativni razvitosti delovne funkcije zaostajale Domžale (seveda sta pred Kamnikom glede relativne razvitosti delovne funkcije tudi Kranj in Škofja Loka vendar slednja ne bistveno). Po razvitosti centralne funkcije na prebivalca pa je Kamnik daleč na slabšem kot Ljubljana, Kranj pa tudi za Domžalami, Kočevjem in Škofjo Loko, torej na četrtem mestu, če ne upoštevamo Kranja in Škofje Loke.
Ker so bile Domžale pred Kamnikom tudi po višini družbe-
nega proizvoda, bi lahko ocenili, da je Kamnik v osrednji ljubljanski regiji globalno vzeto na tretjem mestu (če ne upoštevamo Kranja in Škofje Loke). Skupaj z Domžalami je torej nosilec severnega razvojnega (razvitejšega) »pola« v regiji.
Ob Ljubljani, ki združuje v sebi vse možne funkcije od republiškega preko pokrajinskega do regionalnega središča, pa Domžale in tudi Kamnik opravljata funkcijo razbre-menilk središč regionalnega razvoja.
Zaključimo lahko, da ima Kamnik dobro razvito občinsko funkcijo s potencialom dopolnilne regionalne funkcije, da ima dovolj uglašeno prebivalno in funkcijo urbanske razvitosti, vendar z odklonom proti proizvodni funkciji na račun centralne funkcije, oziroma na račun razvitosti terciarnih in kvartarnih dejavnosti.
4. TEMELJNI CILJI IN SMERI RAZVOJA
4.1. Demografski razvoj
4.1. d
Rast prebivalstva je v Občini Kamnik bila v preteklem obdobju izredno hitra, kar je občino uvrščalo v sam slovenski vrh V obdobju 1948/81 je bil indeks rasti prebivalstva 156,0 (Slovenija 130,8), v letih 1971/81 pa 117,6 (Slovenija 109,5). Tako hitro rast sta napajali nadpovprečna naravna kot tudi selitvena rast. Prehitro večanje prebivalstva pa ni v enaki meri spremljal razvoj drugih dejavnosti, kar je pripeljalo do slabšanja kadrovske strukture, upadanja gospodarske aktivnosti in končno tudi na slabšo kvaliteto življenja. Zato bomo v prihodnjem obdobju zmanjševali rast prebivalstva predvsem z manjšanjem priseljevanja v občino do te meje, da bo v bodoče letni prirast prebivalcev le nekaj nad naravnim prirastom. Taka demografska politika se ujema tudi z regijskim predvidevanjem. Po tem se za občino Kamnik predvideva, da bo leta 2000 imela 30.870 prebivalcev, kar je le nekaj nad naravnim prirastom. Ker je starostna struktura v občini ugodnejša od slovenske, saj je med prebivalci 12,8% otrok mlajših od 7 let (Slovenija 11,1%), predvidevamo, da bo problem staranja prebivalstva, ki sicer grozi slovenski družbi, v kamniški občini manjši. Predvideva se tudi 1100 kmetov in 12.900 delovnih mest.
4.2. Glavne smeri socialnega razvoja 4.2.d
Razvoj celovite osebnosti je osnovni cilj socialistične družbe, zato moramo ob enakomernem ekonomskem in socialnem razvoju družbe v prostoru občine sočasno krepiti tudi položaj občana kot proizvajalca, potrošnika in uprav-Ijalca. Zaradi kvalitetnejšega razvoja bomo v večji meri uveljavljali materialne in socialne vzpodbude pozitivnega družbenega razvoja kot so: nagrajevanje znanja, ustvarjalnosti, Inovativnosti, usklajenost odločanja in konkretnega ravnanja ter povezanost odgovornosti z odločanjem. Z razvojem socialističnega samoupravljanja bomo krepili demokratizacijo in učinkovitejšo participacijo vseh občanov In zagotavljali večjo socialno enakopravnost. Razvijali bomo take vrednote, ki bodo omogočale vsakemu občanu razvoj lastne osebnosti in Izražanje mišljenja, kreativnosti, ustvarjalnosti, preprečevale pa enakostne tendence vodeče v uravnilovko v dohodku, razmišljanju in (zavijanju.
Predvsem v drugem obdobju izvajanja dolgoročnega plana bomo omogočali hitrejšo rast družbenega proizvoda. Takšna usmeritev pomeni ob boljši organizaciji cenejši družbeni in ekonomski razvoj. Zato bomo razvijali predvsem cenejše in varčnejše načine zadovoljevanja materialnih in nematerialnih potreb, ki pa nikakor ne bodo manj kvalitetni. Ob tem bomo z različnimi ukrepi In z osveščanjem vplivali tudi na prestrukturiranje osebne porabe v smeri večje kvalitete na račun kvantitete. Tako bomo spreminjali tudi vzorce vedenj in obnašanj, vrednostne orientacije posameznikov, obenem pa nekatere oblike zadovoljevanja potreb prenesli iz kolektivne na individualno raven, kar jim bo med drugim omogočalo večjo dostopnost ter večjo prilagojenost željam posameznikov ob manjših družbenih stroških. Zaradi boljšega, cenejšega, učinkovitejšega in kvalitetnejšega zadovoljevanja različnih materialnih in societalnih potreb občanov bomo podpirali, ob nadaljnjem razvoju in usposabljanju družbenih dejavnosti, tudi razvoj različnih oblik samoorganiziranja, samopomoči in prostovoljnega dela ali pa manj institucionaliziranih oblik pod okriljem družbenih Institucij. V ta namen bomo z družbeno organizirano akcijo pomagali, in svetovali pri razvijanju različnih oblik združevanja v interesnih skupinah, ki bodo spontano nastajale iz potreb posameznikov po skupnem zadovoljevanju posamezne vrste potreb. Ker prevelika institucionalizacija dela omejuje možnosti za samouresničevanje ljudi, delo institucij postaja vse manj osebno in prilagojeno zahtevam in željam posameznikov, institucije pa se preveč odtujujejo svojemu začetnemu namenu, bomo uvajali in pospeševali tudi razne oblike prostovoljnega dela.
Da bi kontrolirali hitre spremembe v sodobni družbi, ki jih prinašata predvsem industrializacija in urbanizacija in slabijo predvsem neformalne primarne vezi, bodo morale socialne službe skupaj s prostovoljnimi delavci intenzivneje pomagati pri urejanju odnosov v družini, ki bo še vedno ohranjala tudi vrsto funkcij iz preteklosti (primarna socializacija, stanovanjska in proizvodna funkcija Ipd.).
Bolj bomo tudi poudarjali vlogo drugih oblik združevanja, predvsem na interesni in teritorialni podlagi. Združenja, ki bodo temeljila na interesni podlagi bodo omogočala reševanje posebnih problemov profesionalne narave, teritorialno združevanje pa bo bolj poudarilo vlogo razvitejše lokalne samouprave, ki bo v večji meri kot dosedaj prevzela funkcije v zvezi z urejanjem bivalnega okolja, skrb za ohranjanje in vzdrževanje stanovanjskega fonda itd., obenem pa bo manjšala razkorak med bivanjem in delom, kar bo omogočalo v večji meri razvoj ljudi kot celovitih osebnosti.
Uvajanje novih tehnologij, boljša organizacija in s tem povezana večja delovna produktivnost bodo omogočale skrajševanje delovnega časa, zato bomo dali večji poudarek različnim načinom* kvalitetne in ustvarjalne izrabe prostega časa. V ta namen bomo zavirali razvoj dosedanjih nekreativnih načinov izrabe prostega časa, ki se manifestirajo predvsem v pasivnem spremljanju sredstev množičnega obveščanja, športnih tekmovanj in goli zabavi ter pospeše-
vali predvsem ustvarjalne načine, ki človeka kulturno in osebnostno dvigujejo.
Ekonomska in socialna varnost občana v prihodnosti ne sme biti le kategorija socialne politike, ampak bo delitev po delu omogočala in stimulirala vsakega posameznika za boljše delovne rezultate, s tem pa večji osebni in družbeni standard; z učinkovito socialno politiko pa bomo pomagali tistim, ki se sami ne morejo preživljati. Polna zaposlenost mora temeljiti na produktivnem zaposlovanju v povezavi s prestrukturiranjem gospodarstva in družbenih dejavnosti na tehnološko zahtevnejši nivo. Z nagrajevanjem po delu je povezana tudi socialna in ekonomska mobilnost delavcev povezana z rezultati dela. Mobilnost ljudi, ki izhaja iz njihovega delovnega in ustvarjalnega prispevka družbi, uvaja tudi večji občutek družbene pravičnosti, pozitivno vpliva na ustreznejše vrednotenje dela, s tem pa tudi na boljše delo in hitrejši družbenoekonomski razvoj. Zato bomo preprečevali delovanje negativnih dejavnikov socialne mobilnosti, kot so zveze, poznanstva, protekcionizam In bolj poudarjali vlogo dela, znanja, ustvarjalnosti z doslednim nagrajevanjem po delu in tudi bolj vzpodbujali boljše in kvalitetnejše delo. Namesto družbene regulacije, ki temelji le na delitvi, bomo bolje vrednotili ustvarjalno miselnost, reševanje razvojnih problemov pa bo temeljilo na prerazporejanju ustvarjalnega le v toliko, kolikor bo to pomenilo večjo stimulacijo za boljše In kvalitetnejše delo ter večjo produktivnost.
4.2.S
V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo predvsem ohranjali nivo zadovoljevanja societalnih potreb vsaj na nivoju kot je dosedanji. Manjše materialne možnosti bomo presegali predvsem z ohranjanjem zadovoljevanja potreb na Institucionalni način In večanjem preko Individualnih načinov. S tem bomo tudi krepili demokratizacijo ter participacijo občanov. Podpirali in omogočali bomo razvoj v kolektiv vljučene individualne osebnosti, ki bo sposobna lastnega odgovornega mišljenja, kreativnega razvoja in ustvrjalnosti. Z odpravljanjem tendenc po uravnilovki bo položaj občana povezan z rezu lati njegovega dela.
Zaradi večje kvalitete življenja, ki se bo dvigala hitreje od rasti družbenega produkta bo prestrukturiranje delovanja družbenih dejavnosti temeljilo na visoki tehnologiji, znanju ter racionalnejšem delovanju. V ta namen bomo razvijali varčnejše oblike zadovoljevanja potreb, vplivali na spreminjanje vzorcev obnašanja, ki ne bodo temeljili le na potrošništvu, ampak na kvalitetnejši kulturni podlagi, obenem pa bomo zadovoljevanje specifičnih potreb v večji meri prepuščali posameznikom in neformalnim skupinam.
4.3. Glavne smeri ekonomskega razvoja -
materialni okvirji
4.3.d
Realizacija temeljnih ciljev in usmeritev dogoročnega razvoja občine Kamnik se kaže z doseganjem materialnih kazalcev razvoja. Možne variante razvoja temeljijo na oceni dosedanjega razvoja, evidentiranih ključnih možnih problemih
ter oceni razvojnih možnosti občine ob upoštevanju razvojnih gibanj v slovenskem, jugoslovanskem in svetovnem prostoru. Na teh izhodiščih je v občini Kamnik možno doseganje povprečnih letnih stopenj rasti družbenega proizvoda od 3,5 do 4% ter rasti družbenega proizvoda na prebivalca od 2,6 do 3,1%, torej z indeksom povečanja (1981-2000) 180-220.
Doseganje zgornjih vrednosti je nuja, pogojena z obveznostmi jugoslovanskega in slovenskega gospodarstva do tujine.
Rast družbenega proizvoda mora biti v naslednjem dolgoročnem obdobju manj pogojena od rasti zaposlovanja kot v preteklosti večji pa bo moral biti prispevek produktivnosti dela k prirasti družbenega proizvoda. Pri predpostavljeni povprečni letni stopnji rasti zaposlovanja 0,96% bi moral biti za realizacijo 3,5 do 4% rasti družbenega proizvoda prispevek produktivnosti dela k rasti DP večji kot v preteklosti in sicer 67%~75%. Občina Kamnik bi predvideno rast produktivnosti dela lahko dosegla na eni strani z izkoriščanjem rezerv (boljšem izkoriščanju delovnega časa, večji stopnji izkoriščenosti obstoječih proizvodnih zmogljivosti, boljši organizaciji dela), na drugi strani pa predvsem z izboljšanjem kvalifikacijske strukture zaposlenih, s povečanjem vlaganj v razvojno raziskovalno dejavnost, uvajanjem sodobne tehnologije v proizvodne procese in informatizacijo celotnega družbenega delovanja.
V prihodnje se bodo morali v večji meri uveljaviti kvalitetni dejavniki gospodarske rasti kot so Izobrazba, znanje in tehnični napredek, zato bo moralo priti tudi do premikov v strukturi zaposlenih po sektorjih In področjih dejavnosti. Zaradi tehničnega napredka bosta sproščeno delovno silo v primarnem in sekundarnem sektorju zaposlovala terciarni in kvartarni sektor, kar bo omogočala povečana produktivnost v sekundarnem sektorju.
Ob upoštevanju teh širših okvirov ocenjujemo, da se bo struktura zaposlenih v občini Kamnik leta 2000 gibala v naslednjih razponih:
1980 2000
- primarni sektor 5,3 4-5
- sekundarni sektor 72,4 65-60
- terciarni sektor 12,8 18-20
- kvartarni sektor 9,5 12-16
Vzporedno s prestrukturiranjem zaposlovanja se bo spreminjala tudi sektorska struktura družbenega proizvoda in sicer:
1980 2000
- primarni 5,2 4-5
- sekundarni 74,3 68-72
- terciarni 20,5 23-28 Kot temeljni proizvodni sektor bo sekundarni sektor tudi v
naslednjih dvajsetih letih ustvarjal pomembnejši del družbenega proizvoda občine, predvidoma pa se bo povečal delež terciarnega sektorja.
Trajna izvozna usmeritev kamniškega gospodarstva in trajna kvalitativna rast izvoza bosta omogočeni le z realizacijo kvalitetnih predpostavk izvoza. Ocenjujemo, da je glede na objektivne možnosti in potrebe občine in gibanje v širšem prostoru realno pričakovati, da se bo leta 2000
delež izvoza v družbenem proizvodu gibal med 25% in 30%, kar bo mogoče doseči le z višjo poprečno letno stopnjo rasti izvoza od rasti družbenega proizvoda in sicer za 1,3- do 1,5-krat.
Optimalno stopnjo rasti družbenega proizvoda bo mogoče doseči le z ustreznimi investicijskimi vlaganji. Tako bo za 3,5% rast družbenega proizvoda potrebno 14-17% nameniti za investicije v osnovna sredstva gospodarstva, za 4% rast pa 16-20% družbenega proizvoda.
Pri usklajenem razvoju proizvodnih faktorjev podrazume-vamo medsebojno tesno povezanost dela, znanja, tehnologije, finančnih sredstev, opreme ter'ostalih iz poglavja 2.
Neuresničevanje le enega od njih povzroči za seboj verižne reakcije za neuresničitev ostalih. Zaradi tega je izredno pomembno spremljati uresničevanje le-teh in z ukrepi ekonomske politike usklajevati nastala neskladja.
Določeno stopnjo rasti gospodarskega razvoja (družbenega proizvoda) bo mogoče doseči le z ustreznimi investicijskimi vlaganji, pri čemer so v kontekstu razvoja pomembne ne le naložbe občine temveč tudi skupna vlaganja v gospodarsko in družbeno infrastrukturo v Sloveniji In Jugoslaviji, ki lahko dolgoročno prispevajo k razvoju občine.
Ob predpostavkah, da se bo mejni kapitalni koeficient glede na predvideno prestrukturiranje in s tem investiranje v tehnološko zahtevnejše proizvodne programe ter, da se bosta razmerji med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami v osnovna sredstva in delež celotnih investicij v OS v skupnih investicijah približevala, bodo deleži investicij v OS gospodarstva, celotnih investicij v osnovna sredstva in vseh investicij v DP občine v obdobju 1981-2000 naslednji.
Varianta povpr. letne Delež invest. v OS Delež vseh invest. v stopnje rasti DP      gospod, v DP DP
4,0% 3,5% 3,0%
16-20 14-17 12-15
31-40 28-35 25-30
4.3.3
Na osnovi ocene možnosti razvoja iz analize razvojnih možnosti občine Kamnik za obdobje 1986-2000 smo ugotovili, da bi ob uresničevanju teh usmeritev v naslednjem srednjeročnem obdobju lahko dosegli poprečno 3,6 do 4,3% poprečno letno stopnjo rasti družbenega proizvoda.
Rast družbenega proizvoda je zasnovana pretežno na ocenjeni možnosti rasti industrijske proizvodnje. Ob upoštevanju kriterijev naložbene politike, mora biti izvajanje projekta prestrukturiranja in povezovanja z drugimi območji, podprta predvsem z boljšo in trajnejšo oskrbo proizvodnje s potrebnimi surovinami in repromateriali. Industrijska proizvodnja bo v obdobju 1986-1990 rasla poprečno letno po stopnji 4,3 do 5,4%.
Za doseganje predvidene gospodarske rasti, še posebej industrijske proizvodnje, bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju potrebno in tudi možno doseči poprečno vsaj 6% realno letno rast izvoza blaga, s čimer bi si zagotovili tudi
možnosti za rast uvoza po poprečno 4% letni stopnji.
Kmetijska proizvodnja bo morala porasti poprečno letno za 4,5%.
V naslednjem srednjeročnem obdobju bo potrebno premagovati vzroke večletnega upadanje gospodarnosti in storilnosti. Z ukrepi, ki morajo izboljšati ekonomičnost poslovanja bomo zagotavljali, da se bo odnos med celotnim prihodkom in skupno porabljenimi sredstvi izboljševal. Prav tako je potrebno ohraniti doseženi odnos med akumulacijo in sredstvi za porabo, s čemer bomo postavili pogoje za realno naraščanje sredstev za osebne dohodke. Na tej osnovi se bodo sredstva za bruto osebne dohodke na zaposlenega gibala v skladu z rastjo delovne storilnosti in drugimi kakovostnimi kazalniki gospodarjenja.
V prihodnjem srednjeročnem obdobju bodo sredstva za družbene dejavnosti in splošno porabo rasla skladno z rastjo razpoložljivega dohodka.
Investicijska aktivnost gospodarskih subjektov bo v obdobju 1986-1990 v večji meri odvisna od lastne akumulativne In reproduktivne sposobnosti, razpoložljiva domača akumulacija se bo povečala (% v PD) predvsem na račun povečane bruto akumulacije gospodarstva.
Gibanje vseh vrst porabe v srednjeročnem obdobju v primerjavi z rastjo družbenega proizvoda bo naslednja: investicijska poraba nadpovprečna, osebna poraba povprečna, skupna povprečna splošna podpovprečna
4.4 Tehnološki razvoj 4.4.d
Zaostrene razmere gospodarjenja v zadnjih letih za gospodarstvo vse bolj zahtevajo tudi lastno raziskovalno dejavnost, tako v OZD kot tudi v raziskovalnih institucijah. Vlaganja v razvoj znanosti in raziskovanj so eden od najpomembnejših dejavnikov za povečanje konkurenčnosti in razvojne sposobnosti. Ta vlaganja bodo v bodoče vodila do novih tehnoloških rešitev, do znižanja proizvodnih stroškov, omogočala bodo razvoj novih, kvalitetnejših in bolj funkcionalnih proizvodov. Na teh osnovah bo mogoče konkurirati na zunanjem trgu in doseči ugodnejše cene.
Inovacijska dejavnost bo morala v bodoče delovati zlasti v smeri povezovanja množične Inovacijske aktivnosti z dejavnostjo raziskovalnih enot v združenem delu. Zato bo potrebno povečati število raziskovalnih enot v OZD kot tudi število raziskovalcev.
Selektivno pospeševanje razvojno-tehnološko in Izvozno prodornih proizvodenj je potrebno pojmovati predvsem kot selekcijo proizvodnih usmeritev oz. programov. Pri tem je
potrebno poudariti, da ne gre za administrativno podpiranje oz. opuščanje posameznih proizvodenj, temveč za razvojno selekcijo na osnovi razvojnh kriterijev tehnološke osamosvojitve, izvozne usmeritve, učinkovitosti sredstev in akumulativnosti.
S hitrejšim in Širšim uvajanjem avtomatiziranih naprav in povečanjem števila računalniško podprtih proizvodenj bomo zagotovili hitrejše in učinkovitejše vključevanje v mednarodno menjavo in širše razvojne tokove.
4.4.S
Tehnološka opremljenost pomembno vpliva na rast družbenega proizvoda. Svetovna banka ocenjuje, da je v SFRJ vpliv tehnolgoije na DP znašal v obdobju 1965-1978 35%.
Zaradi tega bomo v tem srednjeročnem obdobju združevali sredstva akumulacije na nivoju občine in jih usmerili v nakupe novih tehnoloških znanj ter delno zaustavili padanje nivoja tehnične opremljenosti proizvodnje. Pri novih investicijah bo imela prednost nabava tehnologije^ ki vključuje uporabo avtomatiziranih numerično krmiljenih naprav.
4.5. Prostorski razvoj
4.5. d
V prostorski razvoj, ki je dosedaj predvsem zajemal razvoj poselitve in infrastrukture, se bo moral enakopravno vključiti tudi razvoj krajine. Urbanizacija mora ne le upoštevati varstvo krajine, pač pa Je treba krajino planirati v smeri formiranja sistema krajine kot ekološko - funkcionalne celote. Zato bodo krajinska območja v dolgoročnem planu obdelana po vseh vidikih planiranja v tesnem sodelovanju z občinami, na katere ta območja mejijo.
Raba kmetijske zemlje kot najintenzivnejša izraba krajine in poselitev, ki jo le-ta obkroža, morata biti oblikovani v usklajen urbano-krajinski sklop. Poselitev se bo namreč nujno razvijala kot dosedaj v glavnem v dolinah z izjemo zavestno na pobočja usmerjene stanovanjske gradnje.
Glavna poselitvena in infrastrukturna os bo ostala smer jug-sever, od Šmarce preko Kamnika do Stranj in Stahovice z kvalitetnim iztekom proti Kamniški Bistrici in sedlu.
Gre za spoznanje o »podolžnem« mestu že od Domžal sem, preko visokovredne dediščine starega mesta z iztekom v rekreacijski in naravni fenomen.
Danes na tem področju najdemo stihijsko gradnjo na jugu novejše na Bakovniku, neizkoriščeno mestno jedro, Kemijsko industrijo Kamnik kot razvojno bariero in stihijsko pozidavo aglomeracijo vasi na severu. Potrebno bo Izkoristiti vzdolžno«! področja za koncentracijo Infrastrukture In Industrije ob Kamniški Bistrici. To pa bo povzročilo nekaj zadreg in občutenih oblikovalskih prijemov: vzdolž Bistrice čuvati rekreacijsko potezo z prečnimi »preduhl« proti zgornjim terasam.
Stanovanjske in druge mestotvorne funkcije se bodo zvrstile na višji terasi, kjer jih bo možno kvalitetno opremiti z (med) mestnim javnim prometom.
Na severu je treba z oblikovanjem primestne strukture omogočiti kvaliteten vstop v krajinsko vredna območja.
Poselitveno območje Moste-Komenda se bo v prihodnje moralo razvijati le na nekmetijskih zemljiščih. Ker je tovrstne površine z atraktivnim zaledjem dovolj, je pričakovati, da bodo tu možnosti za naseljevanje prebivalcev iz drugih območij osrednje slovenske regije. Da ne bi to področje služilo le kot stanovanjska cona, ki bi pozneje vse bolj gravitirala proti Ljubljani, je potrebno tudi tu razviti nekatere proizvodne in mesto-služne dejavnosti. Skozi to področje se bo z izgradnjo avtoceste vse bolj uveljavljala prometna smer Kamnik-Moste-Komenda-Vodice-Ljubljana Šiška opremljena z medmestnim javnim prevozom.
Tuhinjska dolina kot tretje poselitveno območje Kamnika mora pridobiti svoj center, kjer bodo skoncentrirane nekatere delovne in centralne dejavnosti, ki so danes le v občinskem središču. Skrajni vzhodni del doline se bo delno navezoval tudi na naselja v občini Žalec oziroma na avtocesto, ki bo potekala v bližini.
Naselja v dolini Črne in iz območja Tunjic bodo še nadalje oskrbljena s centralnimi funkcijami v Kamniku oziroma v kolikor pride do posebnih organizacijskih oblik, na bližnjih lokacijah.
4.5.S
V srednjeročnem obdobju bomo morali zaključiti velike infrastrukturne sisteme, ki so začeti, pa danes še niso v polni funkciji (obvoznica, kanalizacija, plinifikacija), ker jim bodisi ni sledila zazidava, bodisi so ostali nesklenjeni, bodisi niso bili nadgrajeni z distribucijskimi sistemi. Začeli bomo z nekaterimi novimi sistemi kot so toplifikacija in industrijski tir, vendar usklajeno z gradnjo potrošnikov teh sistemov.
Večji poudarek bo torej na izgradnji infrastrukturnih sistemov in zmogljivosti za centralne dejavnosti kot pa na stanovanjski Izgradnji. Za stanovanjske potrebe bo imela prednost pred blokovno gradnjo usmerjena zadružna gradnja in prenova mestnega jedra. Za srednjeročno obdobje so industrijske lokacije zagotovljene, nekatere bodo prekvalificirane v obrtne cone. Za potrebe rekreacije bomo bolj kot z izgradnjo tovrstnih zmogljivosti razreševali probleme z manjšimi ureditvenimi posegi ob krajinskih fenomenih in varovali kvalitetno krajino, ki lahko nosi rekreativno funkcijo.
4.6. Prenova mesta in naselij 4.6.a
Nagel razvoj urbanizacije, velike potrebe po novem stanovanjskem fondu ter spremljajoči družbeni in komunalni infrastrukturi so v povojnem obdobju odrinili vprašanje načrtne prenove objektov in naselij kot nalogo, ki se bo, v kolikor bo potrebno, razreševala kasneje.
Medtem pa smo z načrtnim dezinvestiranjem v stanovanjski fond in s hitrim prestrukturiranjem naših naselij ustvarili stanje, ko postaja načrtna, dolgoročna in dobro organizirana prenova mest in starih vaških jeder nujnost.
Kmetijska zakonodaja z interventnim zakonom, kot elementom varovanja kmetijskih zemljišč, onemogoča stihijo in nekontrolirano širjenje pozidave. S tem se veča nuja eksploatacije obstoječega stavbnega fonda in s tem je ugodnejši trenutek za pristop k organizirani in usmerjeni prenovi.
Kamnik je mesto, ki je imelo v svoji zgodovini srečo, da so njegovi prebivalci večinoma skrbno čuvali njegove vrednote in posebnosti. Če so zaradi različnih potreb in možnosti nastajale spremembe na posameznih stavbah, so v preteklosti pretežno izhajale iz ustvarjenega mestnega prostora. To vsekakor pomeni, da je bil ta usmerjen po človekovih potrebah in zahtevah ter da je prav zaradi svojih človeških meril ostal pomemben še danes. Govorimo seveda o »starem« delu Kamnika, ki je tudi v današnji, nekajkrat povečani obliki
mesta, še vedno njegovo srce, pojem in hkrati izredno živo jedro.
Istočasno s spoznanjem o družbeni in nadčasovni pomembnosti ohranjevanja in obnavljanja v človeških merilih ustvarjenih stoletnih vrednot zaradi dostikrat nepremišljenega hlastanja po čimprejšnjih novostih, pa tudi zaradi neznanja, izgubljamo tudi take kvalitete, kot je kamniško jedro. Taka izguba pomeni danes tudi veliko ekonomsko izgubo, da o neobnovljivi simbolni vrednosti, ki jo ima v tričetrttisočletnem razvoju zgrajena podoba, ne govorimo. Da bi to zaustavili, se je Kamnik med prvimi mesti pri nas odločil za celovito zaščito (28. 10. 1965). Zgolj zaščita pa bi lahko pomenila le zavlačevanje propada.
Čeprav se danes vse bolj zavedamo pomena ohranitve temeljne arhitekturne dediščine in prenove nasploh, pa še nimamo izdelanih in sprejetih osnovnih smernic - dolgoročne usmeritve prenove na nivoju občine.
Z načrtovanjem in programiranjem prenove si zastavljamo jasen cilj: ustvariti je treba prenovljen življenjski prostor, pomembneje Izboljšati pogoje bivanja primerne današnjemu času, pri tem pa ohraniti prostorske In likovne kvalitete kulturno-zgodovinskega naselja. Dosedanji rezultati prenove v svetu in pri nas so že sprožili veliko aktivnost in večina mest že pristopa k revitalizaciji.
Zahteve po prenovi nastajajo in jih povzročajo predvsem:
- nastajajoča nova okolja v mestnem tkivu (soseske in krajevne skupnosti z novo družbeno in humano vsebino),
- zahteve po novi prostorski posodobitvi stanovanj, njih prilagoditve današnjim pogledom na funkcijo, tehnološko opremljenost in konstrukcijo.
- izvajanje sodobnih dosežkov komunalne in energetske tehnike,
- razne dograditve in nadzidave, ki nastajajo ob fizičnem in vsebinskem kompletiranju ožjih in širših urbanih enot (soseske),
- rušenja in nadomeščanja bivalnih površin vsled fizične dotrajanosti in zaradi posegov prometnih tokov mestnega in regionalnega značaja,
- spomeniško-varstveni ukrepi in obnova na izbranih področjih po posebnih tehnično-tehnoloških dognanih zahtevah in rešitvah.
S prenovo rešujemo med ostalimi tudi ekonomske in socialne probleme, pridobivamo nova stanovanja in poslovne površine ter s tem pripomoremo k varčevanju s stavbnim zemljiščem, ohranjamo kulturno dediščino, valorizirano ekonomsko vrednost stavb in podobno.
Mesto Kamnik in obstoječa mreža naselij predstavlja ogromen delež v sklopu našega narodnega bogastva in nenadomestljivo osnovo našega nadaljnjega prostorskega, družbenega, ekonomskega ter kulturnega razvoja. Naša mesta in naselja, ki so rezultat zgodovinskega razvoja, so v svojem jedru večinoma zasnovana ter grajena sicer za stanovanjske in delovne potrebe, a po pogojih prejšnjih obdobij in so zato na splošno tehnično in funkcionalno dotrajana in potrebna prilagoditve našim zahtevam. Hkrati morejo, ko ugotavljamo, uspešno zadovoljiti del potreb sodobnega človeka po varnem, privlačnem, po človekovih merah zgrajenem okolju.
4. 6. d
Namen prenove kot premišljenega načrtovanja in kompleksnega izvajanja obsežnih organizacijskih posegov se sklada z družbeno naravnanostjo v humanizacijo našega bivalnega okolja, saj so glavni cilji prenove:
- ustvarjanje življenjskega prostora visoke kakovosti (jedro Kamnika),
- integracija v razvojne načrte širšega naselbinskega prostora,
- upoštevanje in vključevanje lokalnih iniciativ,
- vključevanje vseh družbenih struktur pri načrtovanju in izvajanju prenove,
- usklajevanje dejavnosti na lokalni in regionalni ravni,
- upoštevanje permanentnosti procesa v vseh vidikih od načrtovanja do izvajanja.
Cilji prenove morajo mimo funkcionalne komponente zajeti tudi nematerialne vrednote saj je jasno, da grajeno okolje zajema identifikacijo, simboliko, pripadnost, skratka elemente, ki so odločilni za fizično in psihično ravnotežje v razvoju prebivalcev. Za to je pomemben člen naših ciljev prenova stavbne dediščine, kot ene od poti k oblikovanju bolj humanega okolja.
4. 6.s
Za območje starega mestnega jedra je potrebno v prvem obdobju zagotoviti tehnološko posodobitev dotrajane infrastrukture (kanalizacijo, vodovod, elektriko,...) in mestne opreme ter sanitarne prostore in statično ustrezno sanacijo ohranjenega stavbnega fonda, postopoma pa začeti načrtno stavbno rekonstrukcijo.
Poseben problem je reševanje prometne problematike, za katero naj bi bilo Izhodišče v čim ostrejši izločitvi neustreznega prometa iz mestnega jedra.
V odnosu do širšega mestnega prostora je treba navezati mestne rekreacijske površine na jedro ter ustvariti možnost, da postane prav jedro Izhodišče za vse te površine. Hkrati s tem je treba upoštevati tudi nujno sanacijo onesnaženega okolja (zrak, voda).
Posebej je treba naglasiti nujnost povezovanja načrtovanja revitalizacije starega mestnega jedra in širšega mestnega prostora. Niti dosedanji urbanistični načrti niti načrtovanje nove arhitekture za Kamnik ne dajejo dovolj možnosti za prenovo starega mestnega jedra - kvečjemu ga izločajo kot zaščiteno področje. Enak je odnos do problemov prometa, funkcij ipd.
4. 7. Obrambni vidiki razvoja 4. 7. d
Nevarnosti naravnih in drugih množičnih nesreč, zlasti potresov, poplav in požarov ter potencialna nevarnost vojne in druge oblike ogrožanja varnosti ljudi, materialnih, kulturnih in drugih dobrin nam narekujejo, da organizirano in načrtno uresničujemo obrambne priprave in samozaščitno aktivnost na vseh področjih družbene reprodukcije. Te priprave morajo biti še posebno dobro organizirane in celovite na področju urejanja prostora za obrambo in zaščito.
Koncept splošne ljudske obrambe postavlja vse družbenoekonomske procese v aktiven odnos do obrambnih pri-
laamiško Savinjske Up«
alpsko predgorja
OBČINA KAMNIK V REGIJI
Meriio   i 50000C
KAMNIE 2000
analiza razvojnih možnosti
širše primerjalne prednosti kamniškega turističnega prostora
ETJLTURNE VREDNOTE I.KAT. O      sakralni spomenik Cl      etnološki spooenik
rtsrc mestno jedro
Naravne lusotss
rnwm ožja območ.ja namvTiih
H vrednot
O sponenik oblik, narave
T tercslni izvir
nCRFCLOŠKi Vk^dhcte *f       prostorski robovi ) (.    prostorske ožine-vrata prostorski koridor
OBČINA KAMNIK
Merilo 1: 200 000
Kamnik 2000
analiza razvojnih možnosti
kulturne, naravne in morfo loške vrednote kamniškega prostora
ami agom hkbucijb
Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 1981.
OBČINA KAMNIK V REGIJI
Merilo 15000CO
JO KM IS l I I I I I
kamnik 2000 analiza razvojnih možnosti
medobčinske dnevne delovne migracije
II. kategorij« onesnaženosti TOde
III. kategorija onesnaženosti TOda
področje
temperaturne inversije III. kategorija onesnaženosti sraka
področje največje onesnaženosti sraka
ZBOJI
večji kamnolomi mačja odlagališča smeti
kamnik 2000
analiza razvojnih možnosti
ekološka obremenjenost kamniškega prostora
-
■■'.....
TLSCUEFE DEJAVNOSTI 7      8      9    10    11 I.ob.
ktahj.dsj.
12   13   1» akupa.1
čraa	1	0	0	0	0	4	5	0	0	s
Duplica	65	30	79	3	177	10	82	0	0	466
Godie	C	0	0	0	C	2	0	0	0	2
T«mini ■■		76	379	153 93«		115	266	351 205		2936
r.Eiat.	14	6	0	C	4	:.4	34	0	0	72
Io»enda	1C	2	22	0		15	25	0	1	80
Križ	0	0	0	C	0	4	0	0	0	4
Keate	9	0	50	C	C	9	35	0	0	103
Hoteli	z	C	0	0	3	3	3	0	1	12
Sevlje	6	0	0	C	0	7	5	0	0	20
Podgorje	3	0	0	C	0	4	0	0	C	7
Fsa;nov.	0	C	C	C	C	0	0	0	C	0
Sela	C	0	C	C	0	1	3	0	0	4
Sr.vss šsarca	4	0	0	0	C	4	3	0	C	11
		o	c	0	c	4		0	0	13
Surtec	3	0	C	0	C	1	5	0	C	9
SpitaliS	1	0	0	0	0	0	0	0	0	1
Tuhinj	3	0	C	C	3	5	5	0	0	16
Tunjice Veli.p.	1	0	C	0	C	2	3	0	0	6
	C	C	C	C	C	4	27	C	C	31
Vranja p	C	0	C	0	0	1	2	0	s	3
skupaj	»c	114	;jc	156	1126	209	521	351	207	3804
- Kesečcc poročilo o delavcih Ir. osebnih dc kih - aept.l984-Zavod SHS za stat.
- aemuam samostojnih ebrtnikvo in gostincev po XS-stanJe 13.12.19S4 - 3CB Kamnik
razvitost centralnih d£jav nosti v občini
razporejenost delovnih mest sekundarnega sektorja v občini
KS KAMNIŠKA BISTHICA
JUH/
IS	1961	1971	1976	1981	1984
Crna	947	842	768	779	770
Duplica	532	1264	1931	3585	4o72o
Oodii	59*	6o2	595	601	623
laamik	6362	79o7	8460	85*5	8595
r. Bistrica	1568	1684	1682	1698	1666
Komenda	1502	158o	17*1	1883	1944
Iril	357	382	377	400	414
Hoate .	873	1070	1117	1279	1282
Hotni*	527	449	383	378	369
■arija	914	1068	1181	1261	1309
Podgorje	560	611	653	765	767
Psajnovica	205	167	170	172	163
Sala	446	430	»3»	»39	484
Srednja vas	525	510	512	538	550
Smarca	728	858	1007	1088	1153
Šmartno	666	655	664	657	670 .
ŠpitallS	272	245	301	285	299
Tuhinj	912	894	889	925	952
Tunjice	642	638	621	562	557
Voleji potok	412	330	301	320	311
Vranja pač	313	288	275	260	252
Skupaj	19.897	22474	24062	26420 27202	
ks čeha
KS SELA
\ks SMAfiTIO)
[iKS SfflJIH VAŠ KS VIoSWr*F*EC
VOLČJI PCČOK
KS PSAJ50VICA
KS SK|f
/ V
iKSaa^jMIIČ
Vir: - Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 1961, 1971, 1961 - Register prebivalstva sa leto 1976 in 1984.
Vir: SC Kamnik HU 2C-preb.po KS, 25.6.1984.
OBČINA KAMNIK
Merilo 1 : 200000
kamnik 2000
analiza razvojnih možnosti
prirast in starostna struk tura prebivalstva v občini
KS KA1UIISKA BISTEICA
CILJ	•	0 r-t p.	M •H g	Blat:	1 • s	0 43	vi a 4»	0 u m
IZVCB	■o	2	a	M	5	0 E	0 C	h
črna	_	6	152	14	1	C	0	8
Duplica	2	—	440	8	2	6	C	17
Godic	5	3	176	8	0	0	0	2
lameik	27	78		31	6	7	1	61
K.Bistrica	13	39	468		0	0	0	7
Icaends	0	66	238	0	a.	25	1	6
Križ.	0	26	66	C	3	8	0	7
Ho ste	0	40	114	2	5	—	0	3
Motri ik	0	8	44	0	0	1	-	0
levlje	2	14	373	2	0	0	0	12
(Podgorja	0	26	196	0	0	3	0	4
Pžai novi ca	0	7	20	0	0	0	0	3
Sela	5	1	106	11	0	0	0	6
Srednja vsa	2	15	139	0	2	0	0	17
Smarca	0	67	194	C	3	1	0	-
Šmartno	1	27	161	1	1	0	1	9
Spitalig	0	6	30	0	0	0	7	1
Tuhinj	0	14	240	0	0	1	0	10
Tunjice	1	8	200	1	0	0	C	3
Volčji potok	0	6	42	1	0	0	0	1
Vranja peč	0	3	48	0	0	0	0	1
								
\KS SrtABTNO)
. ks norm
ks spita LIČ
■J« I.-. /..I.J-
VOLČJI POTOK BCA
ks PŠAjH0VI0A~
Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj
OBČINA KAMNIK
Merilo 1: ?000O0
I   ir.  I-1-1-1-i-T
kamnik 2000
analiza razvojnih možnosti
dnevne delovne migracije v občini
prav, posebno še glede uresničevanja interesov in potreb SLO in družbene samozaščite. Ob tem je nujno zagotoviti čim hitrejši prehod vseh dejavnikov iz mirnodobnega v vojno stanje, uspešno in učinkovito vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora ter čimboljšo zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami. Paralelno z razvojem in modernizacijo oboroženih sil in z njihovo usposo-dobitvijo za delovanje v vojni je nujno - v skladu z ocenjenimi potrebami in relativno večjimi materialnimi možnostmi - obrambne priprave vseh gospodarskih in družbenih dejavnosti, v organih in organizacijah družbenopolitičnih skupnosti ter v samoupravnih organizacijah in skupnostih pripravljati in usposobiti tako, da bodo funkcionirale tudi v vojnih razmerah.
Temeljni namen in cilj priprav za splošno ljudsko obrambo ter uresničevanje družbene samozaščite je odvračanje potencialnega agresorja od napada na našo državo, preprečitev presenečenja ob morebitnem napadu na našo drŽavo, ter zagotavljanje možnosti za učinkovito mobilizacijo In uporabo vseh sli In sredstev družbe za vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora in za zaščito prebivalstva in materialne kulture pred vojnimi akcijami in drugimi nevarnostmi.
Namen urejanja prostora za obrambo in zaščito je zagotoviti takšno organizacijo, ureditev in opremljenost prostora, ki bo omogočala:
- čim hitrejšo mobilizacijo sil in sredstev za obrambo in 2aščito (zagotavljanje varnosti mobilizacijskih zbirališč, zaščita za mobilizacijo pomembnih objektov, zagotavljanje prehodnosti prometnih poti, zagotavljanje drugih prostorskih pogojev za učinkovit mobilizacijski razvoj);
- uspešno vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora, (zaščita pomembnih vojaških objektov in naprav, inženirijska ureditev ozemlja za vodenje bojne aktivnosti, zagotavljanje prostorskih pogojev oskrbe oboroženih sil itd.);
- hitro preusmeritev in uspešno delovanje gospodarstva in družbenih dejavnosti v vojni (ustrezna razmestitev pomembnih kmetijskih, industrijskih in drugih gospodarskih ter storitvenih dejavnosti v prostoru; prostorska zaščita pomembnejših industrijskih, infrastrukturnih in drugih objektov; prilagajanje prostorske organizacije dejavnosti, sistemov in objektov potrebam obrambe in zaščite: ustrezna prostorska razmestitev in zaščita blagovnih in industrijskih rezerv; zagotavljanje dopolnilnih proizvodnih in storitvenih zmogljivosti na ustreznih območjih itd.);
- učinkovito varstvo in zaščito prebivalstva, materialnih in drugih dobrin pred vojnimi dejstvovanji, naravnimi in drugimi nesrečami ter drugimi nevarnostmi.
4.7.S
Za uspešno uresničevanje obrambno-zaščitnih ukrepov so predvsem v prvem petletnem obdobju potrebne temeljite priprave, ki zajemajo zlasti:
- ugotavljanje, spremljanje in proučevanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč;
- spremljanje razvoja sodobnih orožij ter možnosti in učinkov njihove uporabe;
- izdelavo ocen ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah, izrednih razmerah in v vojni;
- spremljanje stanja urejenosti prostora za obrambo in zaščito ter možnosti za njihovo izpopolnjevanje;
- ugotavljanje in usklajevanje potreb oziroma zahtev nosilcev planiranja glede organizacije, ureditve in opremljenosti prostora za obrambo in zaščito;
- izdelavo drugih strokovnih osnov planiranja, kot je enotni prostorsko informacijski sistem itd.
5. SKLADEN RAZVOJ DEJAVNOSTI V OBČINI
5.1. Kmetijstvo S. 1. a
Za poljedelstvo najprimernejša tla v občini so rjava tla (v Kamniški Bistriški ravnini) in kisla rjava tla v Tuhinjski dolini, kar je potrdila tudi kategorizacija kmetijskih zemljišč.
Struktura zemljišč kaže, da je obdelovalnih površin v občini malo (27%). še zlasti na večjih sklenjenih kompleksih, zato jih je treba v čimvečji meri namenjati za proizvodnjo hrane. Te površine so tudi sicer posebnega družbenega pomena kot potencialni rezervati pitne vode. V občini je delež obdelovalne površine na prebivalca globoko pod slovenskim povprečjem, kar tudi kaže na prostorsko utesnjenost kmetijstva.
Večina kmetijskih zemljišč v občini je v zasebni lasti (64%), ostalo obdeluje družbeni sektor, ki pa ima v lasti večino najboljših obdelovalnih površin v ravninskem delu občine, z maksimalno možno izrabo tal. Zemljišča družbenih kmetijskih TOZD in združenih, tržno usmerjenih kmetov bo treba v prihodnosti povečevati z odkupom oz. zakupom vseh kmetijskih zemljišč, ki ne bodo dobro obdelana. Kmetijstvo v občini označuje precejšnja razlika v razvitosti posameznih kmetijskih predelov. Ravninski del, ki obsega le petino celotne površine občine je dosegel v uvajanju tehnoloških izboljšav znatno večji napredek kot ostali hriboviti del, čemur so vzrok ugodnejši naravni in družbeni pogoji. Neizkoriščen« so ostale naravne možnosti hribovitega dela za razvoj živinoreje.
Ravninski kmetijski prostor ogroža pozidava dobrih obdelovalnih površin, zlasti v okolici Kamnika, Duplice, Šmarce, Most in Komende. Zato bo potrebno v skladu z družbenimi potrebami, razvojnimi možnostmi dejavnosti v prostoru in še posebej kmetijstva kot gospodarske dejavnosti razmejiti trajno interesna območja kmetijstva na eni in urbanizacije na drugI strani. Vzporedno z urbanizacijo v nižini je potekala v hribovitem svetu intenzivna deagrarizacija, ki se v zadnjih letih umirja, število aktivnega kmečkega prebivalstva se je ustalilo na 7%, kar je znatno pod slovenskim povprečjem.
Kmetijske površine še vedno upadajo, strmejše in manj ugodne predele zarašča gozd, vendar se ta proces postopoma austavlja.
1.d
S ciljem pospešenega razvoja kmetijstva se v dolgoročnem dobju odpirajo naslednje naloge:
- v največji meri izkoristiti primerjalne prednosti za pospešen •voj živinoreje in oživiti pašništvo,
- dvigniti produktivnost dela v kmetijstvu z uvajanjem tehno-oških in bioloških izboljšav.
- zagotoviti ekonomsko in socialno varnost kmetovalcev, zlasti zagotoviti pomoč hribovskim kmetom, tako za razvoj kmetijske dejavnosti kot dopolnilnih dejavnosti (gozdarstvo, trgovina, obrt, lokalne komunalne storitve, kmečki turizem) in s tem uresničiti poseben družbeni interes za ohranitev poseljenosti in videza kulturne krajine, estetskih, rekreativnih in narodno-obrambnih vrednot,
- modernizirati družbene kmetijske obrate in specializirati perspektivne zasebne kmetijske obrate, vzpodbujati vse vrste kooperacije in združevanja in pospešeno usmerjati kmetije v pridelovanje za trg,
- izkoriščati možnosti prostorskih ureditvenih operacij -melioracij, arondacij, komasacij,
- nadaljevati z izobraževanjem kmetov,
- širiti pospeševalne službe in vzpodbujati znanstveno-raz-iskovalno delo ter sproti prenašati izsledke znanosti v kmetijsko gospodarstvo.
5. 1. s
V srednjeročnem obdobju so posebej prioritetne naloge:
- zagotoviti stabilne ekonomske pogoje za kmetijsko proizvodnjo,
- napredovati s specializacijo in modernizacijo v okviru vseh oblik kooperacije in združevanja,
- zavestno pričeti z novimi možnimi oblikami dopolnilnih dejavnosti,
- pospešeno revitalizirati živinorejo v predgorju s posebnim poudarkom na razvoju Tuhinjske doline.
5. 2. Gozdarstvo, lov in ribolov 5. 2. a
Gozdovi kot najvišja oblika rastlinske skupnosti in naravne uravnoteženosti so pomembni kot surovinska osnova industrije, za energetsko oskrbo, zaščito tal, rekreacijo, estetski videz pokrajine in kot vzdrževalci ravnovesnega ekološkega stanja v prostoru.
Površina pod gozdom zavzema več kot polovico (16,586 ha -58%) površine občine Kamnik, od tega je v družbeni lasti 5,507 ha gozdnih površin, v zasebnih pa 11.079 ha (67%). Prevladujejo gozdovi z lesnoproizvodno funkcijo. Posek lesa v zadnjih letih hitreje narašča v zasebnem sektorju in bo treba ta trend načrtno obvladovati seveda v odvisnosti od cen in od vlaganj v gozdne komunikacije. V družbenem sektorju je gospodarjenje In tudi možnosti zanj smotrnejše.
5. 2. d, 5. 2. s
V srednjeročnem in dolgoročnem planskem obdobju bo potrebno:
- investirati v eksploatacijo gozdov ter v obnovo, nego in varstvo gozdov,
- investirati v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih komunikacij in s tem odpreti za eksploatacijo doslej težko dostopne gozdove,
- izboljšati in pomladiti drevesne sestoje v korist iglavcev in z intenzivnejšo nego povečati donose - zlasti v privatnem sektorju,
- pogozdovati hudourniška območja, bregove vodotokov, opuščena in zarasla manj kvalitetna kmetijska zemljišča, ki ne pridejo v poštev za agrotehnične ukrepe, ali za živinorejo,
- dosledno varovati gozdove s proizvodno, varovalno in rekreacijsko funkcijo,
- opredeliti gozdne površine, ki bi jih lahko urbanizirali,
- prizadevati si za prehod zasebnih gozdov v družbeno lastnino, vsaj v okviru zakonskih obveznosti.
Pozornost je treba posvetiti tudi lovstvu In ribištvu, dejavno-stima velikega naravnovarstvenega pomena, ki imata na območju občine, tudi gospodarsko ugodne pogoje za razvoj. V smislu pospeševanja njunega razvoja moramo:
- ohranjati določene kvalitete življenjskega okolja, med katerimi ima poseben pomen ohranjanje nevznemirjenosti,
- previdno posegati v prostor, kajti nepremišljen poseg lahko povzroči spremembe v številu živali oz. jih prežene,
- usmeriti pogozdovanje tudi v tiste vrste, ki so pomembne za obstoj živalskega sveta,
- v skladu z lovsko-gospodarskimi načrti vzdrževati tak stalež živali, da ne bodo ogroženi gozdovi niti polja,
- pospeševati razvoj tujskega lovskega turizma (devizni priliv),
- izrabiti možnosti opuščenih mlinščic in predvidenih zadrževalnikov v ribogojniške namene (n. pr. v Tuhinjski dolini).
5. 3. Vodno gospodarstvo
5. 3. d, 5. 3. s
Vodnogospodarska dejavnost zajema varstvo pred škodljivim delovanjem voda, varstvo vodnih količin in varstvo kvalitete voda.
Na področju varstva pred škodljivim delovanjem voda bo
dejavnost usmerjena na zmanjševanje ali preprečevanje poplavnih površin. V ta namen bomo izvajali na vodotokih vzdrževalna in urejevalna dela ter ureditev širšega hidrološkega pomena. Dolgoročno je treba nadaljevati z vzdrževalnimi deli, hkrati pa realizirati ureditve, ki so rezultat kompleksnega vodnogospodarskega načrtovanja. Hidrosistem bomo urejali predvsem z zadrževanjem voda, s čimer bomo dosegli dobre rezultate in hkrati najmanj posegali v okolje.
Pri vodnogospodarskih ureditvah bomo upoštevali ekološke, estetske in krajinsko-oblikovalne vidike, kakor tudi možnost izrabe vodnih površin za ribištvo, ribogojstvo, rekreacijo in energetiko.
Osnovna naloga planiranja s področja varstva vodnih količin je zagotoviti zadostno količino pitne vode na vseh območjih občine in ob vsakem času na ekonomsko sprejemljiv način. Na podlagi analiz naravnih danosti, razvojnih možnosti in potreb, so osnovne kratkoročne usmeritve sledeče:
- evidentirati in valorizirati vse vodne vire in rezerve podtalne vode, ki bi prišle v poštev za oskrbo z vodo, predvsem na deficitarnih območjih,
- izdelati predloge varovalnih območij obstoječih in potencialnih zajetij,
- preučiti možnost ločitve pitne in tehnološke vode,
- stalno nadzorovati in spremljati kvaliteto pitnih voda.
V dolgoročnem obdobju bo potrebno izvesti sanacijo obstoječih zajetij, v Tuhinjski dolini pa uresničiti skupen razvojni projekt.
Za preprečitev nadaljnjega širjenja onesnaževanja voda,
kakor tudi za izboljšanje obstoječega stanja bo potreben sistematičen pristop k reševanju problematike odvajanja ter čiščenja odpadnih voda v občini. Za dosego teh ciljev bo potrebno
slediti tem osnovnim usmeritvam:
- takoj pristopiti k reševanju problematike odvajanja in čiščenja odpadnih voda industrijskih obratov, ki imajo še neurejeno čiščenje,
- izdelati primerjalne študije lokacij čistilnih naprav z ozirom na ekološko in ekonomsko - tehnično problematiko,
- stalno spremljati stanje kvalitete voda ter s strokovnimi ukrepi pravočasno preprečevati oz. omejevati onesnaževanje.
Hudourniška dejavnost in ukrepi za varstvo pred erozijo, zemeljskimi in snežnimi plazovi so dela, s katerimi imamo v glavnem opravka pri poseganju v hribovite predele. V prihodnjem dolgoročnem obdobju bi morali biti načrtovani posegi usmerjeni veliko bolj kot doslej v odpravljanje vzrokov in ne v odpravljanje posledic napredujočih in razvitih procesov.
Načrtovani ukrepi bodo usmerjeni k odpravljanju kritičnih žarišč površinske in globinske erozije. S sanacijo in ozelenitvijo izpostavljenih površin bi se izboljšale odtočne razmere in gospodarska vrednost tal. Potrebno je doseči, da bi vsi korist-niki prostora svoje posege načrtovali in izvajali tako, da z njimi ne bi še poslabševali stanja. Temeljne kratkoročne usmeritve so naslednje:
- vzdrževanje in obnovitev obstoječih varstvenih objektov (izgradnja zaplavno - stabilizacijskih pregrad v povirju Kamniške Bistrice na Črni, Volovljeku, Bistričici in Nevljici s pritoki),
- regulacija hudourniških vodotokov na vseh odsekih, ki so v naseljenih predelih,
- ureditev Kamniške Bistrice na vseh Kritičnih odsekih,
- preprečitev nastajanja erozijskih žarišč in ureditev in ustalitev najbolj kritičnih,
- izkoriščati in povečati možnosti energetske izrabe vode pri obnovitvah in izgradnjah novih prečnih objektov,
- stabilizirati plazljiva zemljišča, katerih vzrok so hidromorfo-loški pojavi.
5. 4. Industrija, proizvodna obrt in gradbeništvo
5. 4. a.
Sekundarni sektor vključuje industrijo (z rudarstvom), gradbeništvo in proizvodni del obrti in predstavlja najpomembnejši sektor kamniškega gospodarstva, saj ustvarja 88% družbenega proizvoda občine Kamnik v letu 1983 (industrija 78,5%, gradbeništvo 5,7% in proizvodna obrt v celoti cca 4%).
Kamniško gospodarstvo je leta 1983 ustvarilo 1,1% slovenskega bruto dohodka, ob tem pa zaposluje 1,3% vseh zaposlenih v gospodarstvu SRS.
Primerjava deleža Industrije v DP kaže, da je ta delež v Kamniku mnogo višji kot v slovenskem (57,2%) in jugoslovanskem gospodarstvu (51,5%).
Znotraj industrije pa so najvišji delež dosegle naslednje dejavnosti: predelava kovin (20,3% celotnega bruto dohodka gospodarske občine), predelava končnih lesnih izdelkov (13,3%), proizvodnja preje in tkanin (12,6%) ter predelava kemičnih izdelkov (11,9%). Delež ostalih podskupin v bruto dohodku gospodarstva občine je manjši in znaša za vsako podskupino posebej manj kot 10%.
Sam bruto dohodek le delno prikaže uspešnost gospodarjenja. Če ga primerjamo s številom zaposlenih ugotavljamo, da je v Kamniku produktivnost kar za 14,2% pod slovenskim povprečjem.
Gledano v celoti je proizvodnja v občini Kamnik surovinsko zahtevnejša kakor v provprečju v SRS. Povprečni delež stroškov za surovine v CP je namreč znašal v SRS leta 1983 27,7%, v občini Kamnik pa 35,8%. Ob tem je potrebno povedati še to, da se 100% oskrbuje iz lastnih virov le s kalcitom in kaolinom, 3/4 potreb po glini, ter 11,2% potreb po lesu. Pri ostalih surovinah pa so deleži precej nižji, ali pa sploh ni pokrivanja iz območja občine.
Pri porabi energije ugotavljamo, da je delež porabljene energije v Kamniku višji kot v Sloveniji v naslednjih dejavnostih: proizvodnja nekovinskih rudnin, predelava kovin, predelava kemičnih izdelkov in proizvodnja končnih lesenih izdelkov. Ostale gospodarske dejavnosti imajo enak ali nižji delež porabljene energije v CP.
V dolgoročnem razvoju se bo delež sekundarnega sektorja v gospodarski strukturi predvidoma znižal predvsem na račun informacijskega sektorja (informacije, tehnologija, znanje, raziskave), kljub temu pa bo sekundarni sektor in v njegovem okviru predvsem industrija tudi v prihodnje predstavljal osnovnega nosilca razvoja.
5. 4. d
Kot osnovni cilj dolgoročnega razvoja je možno opredeliti kvalitativno razvojno preobrazbo, ki na osnovi racionalne izrabe produkcijskih tvorcev ter upoštevanja primerjalnih prednosti občine omogoča doseganje optimalnih ekonomskih učinkov, temelji pa na uveljavljanju znanja in tehnološkega napredka kot temeljnih dejavnikov razvoja.
Razvoj industrije na kvalitetnih osnovah bo temeljil na prestrukturiranju kamniškega gospodarstva kot temeljni dolgoročni razvojni usmeritvi, ki pomeni predvsem uveljavljanje izvoza, večanje deleža tehnološko zahtevnih in razvojno intenzivnih proizvodenj, povezovanje v reprodukcijske celote na ravni SRS in SFRJ ter uveljavljanje kompleksnih ponudb na osnovi povezovanja kamniškega gospodarstva kakor tudi povezovanje v širših okvirih.
Za prestrukturiranje kamniškega gospodarstva je bistvenega pomena racionalna raba energije, surovin in repromaterialov, kar zahteva zmanjšanje deleža energetsko in surovinsko intenzivnih proizvodenj v industrijski strukturi ter smotrnejšo rabo energije in surovin v vseh proizvodnjah.
Razvojno preobrazbeno jedro — glavni nosilci nadaljnjega razvoja občine do leta 2000 so RKK, IP Stol, TKI Titan, TU Utok, TTI Svilanit in KI K.
Glavne notranje rezerve nadaljnjega razvoja teh DO so:
- dvig BD/Z vsaj na raven Slovenije;
- izboljšanje neracionalne strukture porabljene energije po virih;
- korigirati stopnjo energetske intenzivnosti industrije;
- dvig kvalifikacijske strukture zaposlenih;
- dvig tehnološke opremljenosti dela.
Navedene usmeritve se bodo pri posameznih proizvodnih programih oz. nosilcih odražale:
- poudarek bo na tistih proizvodnih programih, ki se surovinsko oskrbujejo v okviru lastnih DO (proizvodnja kaolina in kalcita, ter lesno predelovalna industrija);
- večje povezovanje v reprocelote (Utok, Svilanit), Titan, Stol;
- še večji poudarek bo na izvozno intenzivnih programih z večjim vloženim znanjem;
j   - odpiranje lastnih RR enot oz. večje povezovanje z zunanjimi strokovnimi institucijami.
Razvoj gradbeništva bo temeljil predvsem na večji industrializaciji gradnje in na posodabljanju tehnologije ter na izboljševanju kadrovske strukture. Bistvenega pomena je racionalna
1 organizacija gradbene operative na osnovi ustrezne delitve dela ter vključevanje v kompleksne izvozne ponudbe našega gospo-
' darstva.
Tehnološki razvoj v gradbeništvu bo temeljil predvsem na:
- uskladitvi obstoječih sorodnih gradbenih sistemov,
- industrijski proizvodnji tipiziranih elementov,
- razvoju novih visokoproduktivnih kompleksnih sistemov,
- integraciji zaključnih del z osnovnimi sistemi in industrijski proizvodnji kompletnih paketov elementov za vgrajevanje.
Drobno gospodarstvo pridobiva v prihodnjem razvoju jugoslovanskega, slovenskega in kamniškega gospodarstva še posebej poudarjen pomen, ki se odraža v njegovem prispevku k oblikovanju skladnejše gospodarske strukture in daje velike možnosti zaposlovanja. Z vidika prestrukturiranja kamniškega gospodarstva male proizvodnje, katerih temeljni cilji razvoja so:
- prispevek k odpravljanju strukturnih neskladij v gospodarstvu,
- vključevanje v mednarodno menjavo,
- produktivnejše racionalnejše zaposlovanje,
- doseganje dobrih gospodarskih učinkov ob relativno manjši vrednosti vloženih sredstev,
Navedene cilje bo možno doseči na osnovi:
- tehnično-tehnološkega razvoja prilagojenega za potrebe malih proizvodenj.
- večje povezovanje v reprocelote;
- pri poslovnih odločitvah je potrebno večje sodelovanje s strokovnimi institucijami v občini in izven; I - ustanovitev DESIGN centra občine Kamnik
- optimalne kombinacije fleksibilnosti in produktivnosti proizvodnje,
- usmerjanja malih proizvodenj v deficitarne panoge,
- povezovanja malih proizvodenj z velikimi OZD,
- enakopravnosti z veliko industrijo,
- oblikovanja novih OZD ali POZD s področja malih proizvodenj.
S.4.S
Cilje in smeri razvoja v obdobju 1986-1990 bo mogoče dose-9ati ob upoštevanju nalog in usmeritev na področjih:
- Industrija mora imeti v zaostrenih pogojih možnosti za doseganje večjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva, s tem, da bomo izboljšali konkurenčnost naših proizvodov, ki morajo biti pretežno rezultat lastnega znanja in ustvarjalnosti.
- Gradbeništvo se bo za uspešen razvoj moralo organizirati | tako, da bo bolj natančno planiralo potrebe in potrebne kapaci-I tete za industrijsko izgradnjo, posodobilo obstoječe gradbene
kapacitete, se naslanjalo na sodobne metode projektiranja ter I Sodelovalo pri organizaciji funkcioniranja sistema stanovanjske j izgradnje z obvladovanjem tudi manjših sistemov.
- Razvoj drobnega gospodarstva, tako zasebnega kot družbenega bo vpet v prizadevanja za prestrukturiranje in racionalizacijo gospodarstva, produktivnega zaposlovanja, izboljšanja
v»aio ponudbe in zadovoljevanja potreb po njihovih izdelkih
Da domačem trgu.
5.5. Trgovina, gostinstvo in storitvena obrt S. 5 a
Dejavnosti terciarnega sektorja v Kamniku niso dosegale možnega pomena.
V obdobju do leta 2000 se bodo nasplošno dejavnosti terciar-■ nega sektorja razvijale hitreje od ostalih dejavnosti gospodar-| Mva, s čimer se bo povečeval njihov delež v strukturi družbe-
Hega proizvoda in zaposlenih v kamniškem gospodarstvu. ; V sklopu terciarnega sektorja se bodo hitreje razvijale dejav-; losti, ki imajo v kamniški občini primerjalne prednosti in katerih i razvoj je nujna posledica naraščajočih potreb (predvsem so
'ellke možnosti razvoja gostinstva in turizma ter storitvene j obrti).
S.5.d
Osrednji cilj dolgoročnega razvoja trgovine bo zadostna kvalitetna oskrba prebivalstva občine, z vidika organiziranosti : "smerjen k vse tesnejšem povezovanju trgovine na drobno, 'rgovine na debelo in zunanje trgovine ter s proizvodnimi organizacijami in skupnostmi potrošnikov:
- izpopolnjevaje oziroma uvajanje sodobnih prodajnih "letod, ter
- z vidika distribucije kapacitet usmerjenost k zadovoljevanju i Potreb po artiklih periodične in trajne potrošnje v nekaj centrih v
občini, kjer bo prometna dostopnost omogočala pogoje nakupa Prebivalstvu oziroma potrošnikom v širšem gravitacijskem zaledju,
- za nekaj najosnovnejših artiklov posebne organizacijske Oblike tudi v bolj odročnih krajih,
- odprtost kamniškega prostora različnim OZD s tega podreja v prid konkurenčnosti in kvaliteti ponudbe.
Osrednji cilj storitvene obrti bo odprava sedanjega deficita dejavnosti na področju osebnih storitev gospodinjstvom. V strategiji za realizacijo osrednjega cilja razvoja storitvenih dejavnosti drobnega gospodarstva bodo ukrepi usmerjeni v razreševale problemov organiziranosti zlasti zasebnega sektorja, v Suradnjo ustrezne diferenciarne davčne politike ter enakopravne politike cen, v izobraževanje potrebnih kadrov, v nuđenje Pomoči pri izbiri ustreznih programov ipd.
Razvoj gostinsko-turistične dejavnosti bo v kamniški občini "»merjen k oblikovanju in dopolnjevanju kompleksne turistične Ponudbe, bazirane na komparativnih prednostih Qbčine Kamnik, to je predvsem zimski, kmečki, izletniški in rekreacijski 'Križem. Gostinstvo, katerega ponudba je bolj usmerjena k ^dovoljevanju potreb prebivalstva občine, bo težilo k dopol-nievnaju ponudbe trgovine, malega gospodarstva ter družbenih dejavnosti oziroma k oblikovanju celovite ponudbe t. i. centralah dejavnosti v skladu z razvojem poselitve.
K,* ^
Skladen razvoj trgovine, gostinstva in storitvene obrti v   5 7 H °brJobju 1986-1990 bo:
na področju trgovine usmerjen v: , - sanacijo stanja glede manjkajočih kapacitet in dograjevanje **pacitet skladno naraščajočim potrebam,
*!» dopolnjevanje ponudbe s storitvami drugih dejavnosti, zlasti terciarnega ter kvartarnega sektorja in obratno,
- v zadovoljevanje povpraševanja po osnovnih prehrambenih artiklih skladno z opredeljenimi usmeritvami agroživilstva, tako v smislu zagotavljanja kapacitet kot v smislu same kvantitete in kvalitete ponujenih artiklov,
na področju storitvene obrti usmerjen v:
- enakomerno distribucijo v prostoru občine, kar zahteva planiranje njihovih kapacitet ter ustreznih poslovnih prostorov skladno in sočasno z usmerjanjem poselitve prebivalstva.
Na področju gostinsko-turistične dejavnosti usmerjen v:
- premik k povečanju kvantitete in izboljšanju kvalitete v skladu z enotnim razvojnim konceptom te dejavnosti.
5. 6. Turizem in rekreacija 5. 6. a.
Prostor občine Kamnik Izkazuje raznovrstno primernost prostora za turistično-rekreatlvne dejavnosti. V skladu z geografskimi prostorskimi strukturami se izdvajajo turistično atraktivne enote.
Gorski prostor Kamniških Alp, Male, Velike in Menine planine skoraj v celoti sodi v območje Kamniško-Karavnaško-Savinj-skega parka. Njegov atraktivni del je v Kamniško-Bistriškem kotu. Ta z naravnimi spomeniki izredno bogat prostor nudi možnosti tako izletniškega kot stacionarnega turizma (planšar-ske koče) v poletni in zimski sezoni. Največjo primernost izkazuje za rekreacijo v zelenju-planinarnjenje, alpsko smučanje in tek na smučeh.
Predgorje s pestro krajinsko strukturo tvori v pokrajni drobne ambiente, posebno atraktivne za rekreacijo v zelenju - sprehodi, pikniki, nabiranje gozdnih sadežev.
Prostor je lokalno primeren tudi za zimske športe. Neizkoriščene potenciale v tem območju predstavljata varstvena območja Kolovec in Stari grad ter območje termalnega vrelca Vaseno.
Antropogenizirana ravnina z mestom Kamnik, katerega staro jedro je kot kulturno-zgodovinski spomenik širšega pomena samo po sebi dovolj velika privlačnost za turizem, vendar ostaja kljub temu na robu turističnih gibanj.
V dosedanjem razvoju turizma In rekreacije kamniška občina spričoprimerjalnih prednosti ni v zadostni meri izkoristila svojih potencialov in se vključila v oblikovanje kompleksne turistične ponudbe širšega prostora (regija in izven nje).
S. 6. d
Dolgoročni razvoj turistično-rekreativne dejavnosti v občini Kamnik bo usmerjen k dopolnjevanju kompleksne turistične ponudbe v regiji, pri čemer bo Kamnik razvijal tiste zvrsti ponudbe, za katere ima primerjalne prednosti. Dolgoročno se bo turizem v občini razvijal v odvisnosti od:
- kvalitete in rasti gostinskih in prenočitvenih zmogljivosti;
- razvoja kmečkega turizma in zasebnih penzionov;
- turističnega posredovanja agencij;
- ulične ponudbe, zabavišč na prostem;
- razvoja rekreacijsko-turističnega centra Velika planina;
- vključitve športnih objektov v turistično ponudbo;
- izgradnji hipoterm Vaseno z osnovo za zdraviliški turizem;
- turističnih prireditev v občini; . - urejenosti mesta in okolice;
- ponudbe trgovin, zlasti specializiranih za zdelke domače in umetne obrti, formiranje živega mestnega centra;
- propagande;
- usposobljenosti kadrov, ki delajo v turizmu. 5. 6. s
Kot smo v poglavju materialni okviri nadaljnjega razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju opredelili, bo delež terciarnega sektorja v strukturi družbenega proizvoda narastel od sedanjih 21% na 23 do 28%. Svoj delež v tem bo prav gotovo mogel prispevati turizem kot dejavnost, ki ima v občinskem regijskem in medobčinskem prostoru velike možnosti razvoja. Glavni poudarki razvoja na tem področju bodo:
- nadaljnji razvoj turistične poslovne skupnosti pri združevanju vseh dejavnikov turističnega gospodarstva na ekonomskih osnovah;
- nadaljnje združevanje gostinskih organizacij družbenega sektorja
- boljše organiziranje kvalitetnega turističnega posredovanja;
- smotrnejšem koriščenju sredstev zbranih iz naslova turistične takse, davka na počitniške hišice in davka, ki ga plačujejo nosilci kmečkega turizma;
- večjem vlaganju nosilcev razvoja turizma izven občine v turistične zmogljivosti občine.
5. 7. Družbene dejavnosti
5. 7. a
Družbene dejavnosti imajo funkcijo zadovoljevanja treh vrst potreb: socializacijska funkcija družbenih dejavnosti omogoča možnosti zadovoljevanja materialnih potreb, societalne potrebe zadovoljujejo družbene dejavnosti s svojo socialno funkcijo (predvsem zdravstvo in socialno skrbstvo), duhovne potrebe pa zadovoljujejo družbene dejavnosti predvsem preko kulturnih dejavnosti, samoizobraževanje ipd. Čeprav družbene dejavnosti ne zadovoljujejo v celoti vseh nematerialnih potreb človeka, je njihovo učinkovito delovanje predpogoj nemotenega poteka vrste družbenih funkcij od ohranjevanja delovne sposobnosti prebivalstva, prenosa znanja med generacijami, ohranjanje kulturnega spomina, socializacije otrok, skrb za delovno nesposobno prebivalstvo, boljše delovanje gospodarstva.
V preteklosti se je hitro povečevala materialna osnova družbenih dejavnosti, ki ji ni vedno sledila vsebinska organizacija na kvalitativno novih načelih.
Za občino Kamnik je značilno, da družbene dejavnosti niso vse enako razvite.
Ponudba knjig v knjižnicah je pod republiškim poprečjem, podpovprečna je tudi razvitost informacijskih medijev. Premalo je razvita vzgoja in varstvo otrok, saj je zajetje v vzgojnovar-stvene organizacije precej pod republiškim poprečjem. Tudi celodnevna osnovna šola ni dovolj razvita. Smrtnost dojenčkov kot kazalec razvitosti zdravstva je neugoden; občina je leta 1982 zasedala 9. mesto v Sloveniji glede na ta kazalec.
Da bi dolgoročno zadovoljevanje nematerialnih potreb občanov, v prvi vrsti potreb po varnosti in solidarnosi (socialno skrbstvo, socialno varstvo, zdravstvo) ter potreb po samoure-sničevanju (kultura, telesna kultura, znanost ipd.) naredili čim-kvalitetnejše in ga kar je mogoče približali občanom, bomo ob
medsebojnem in notranjem prestrukturiranju delovanja družbenih dejavnosti razvijali predvsem cenejše in posamezniku bolj prilagojene oblike zadovoljevanja potreb, na osnovi visoke tehnologije in znanja na eni strani ter na osnovi spreminjanja vednostnih orientacij na drugi.
Da bo sistem financiranja družbenih dejavnosti bolj neposreden kot je bil dosedaj, bomo iz družbenih sredstev financirali bolj konkretne programe in manj univerzalne, za kar bomo nekatere dejavnosti v večji meri prepustili osebni iniciativi, tiste dejavnosti, ki pa pomenijo minimalen nivo zadovoljevanja osnovnih potreb ljudi pa bomo zadovoljevali na skupen način. S tem bomo med drugim učinkovito zavrli prehitro dražitev delovanja družbanih dejavnosti, ki so pretežno delavno intenzivno usmerjene. S prenosom zadovoljevanja specifičnih potreb na posameznika in na neposredno menjavo bomo poleg pocenitve in večje učinkovitosti delovanje tovrstne instituije bolj prilagodili željam in potrebam ljudi. V ta namen bomo tudi v večji meri decentralizirali njihovo delovanje.
Na področju družbenega varstva otrok bomo morali povečati skrb za otroke predvsem z razširjanjem kapacitet vzgojnovar-stvenih organizacij v večjih naseljih, ob tem pa bo potrebno razvijati razne dopolnilne oblike varstva otrok, kot so organizirano družinsko varstvo, oddelki organizacij združenega dela in razne prostovoljne dejavnosti in podobno. V organizirano varstvo bo leta 2000 zajetih okoli 2000 predšolskim otrok ali 70%.
Izobraževanje ima in bo v prihodnosti imelo še večjo vlogo pri družbenem in ekonomskem razvoju, saj neposredno vpliva na prenos znanja med generacijami in ljudmi, na njihovo sposobnost prilagajati se hitrim spremembam v svetu, zato bomo tej dejavnosti posvetili posebno pozornost. Z boljšo organizacijo bomo izpolnjevali vsebino izobraževanja, z uporabo novih oblik in metod ter uvajanjem sodobnih tehnologij izobraževanja bomo zagotavljali večjo kvaliteto na vseh ravneh. Z aktivno štipendijsko politiko in drugimi ugodnostmi, bomo vsem otrokom, ki končujejo osnovnošolsko izobraževanje, omogočali vključitev v nadaljnje izobraževanje v dogovorjenih usmeritvah v občini, usmeritve visokorazvitih tehnologij in tiste, ki pomenijo kulturni in intelektualni razvoj občanov.
S kulturno politiko bomo omogočali čimvečjo dostopnost vseh vrst kulturnih dobrin, obenem pa bomo kulturno ustvarjalnost tesneje povezali z načinom vsakdanjega življenja in dela. Ker je knjiga temeljna kulturna dobrina, bomo obravnavali knjižničarstvo kot primarno osnovo nadaljnjega kulturnega razvoja v občini. Povečali bomo odkupe v knjižnicah tako, da se borni čimbolj približali mednarodnim normativom. Ljubiteljsko ku! turo, ki neposredno služi rasti kulturne ravni delovnega človek-bomo z novimi organizacijskimi prijemi in profesionalnimi k; turnimi animatorji še izboljševali. Povečali bomo zai naravne in kulturne dediščine, ter vplivali na razvoj zav-občanov o njenem pomenu za nacionalno samozavedanje. Si za ohranitev kulturne dediščine pa se bo vključevala v celo prenovo mestnega jedra. S tehnično porazdelitvijo in progr; sko politiko kinematografov bomo tovrstno ponudbo približ vlogi, ki bi jo morala imeti; to je predvsem kulturno in vzgojr ne le zabavno. Ob tem bomo tudi uvajali nove vrste distribucij kulturnih dobrin (video ipd.). V celovito kulturno ponudbo se b< vključila tudi likovna dejavnost z vsemi razstavišči.
Ker bodo potrebe po zdravstvenih storitvah tudi v bodoče naraščale hitreje od rasti prebivalstva, stroški za zdravstveno varstvo zaradi uporabe novih in dragih tehnologij pa hitreje od družbenega proizvoda, se bomo v prihodnje vedno bolj usmerjali predvsem v preventivne oblike ohranjevanja zdravja ter v razvoj osnovnega zdravstvenega varstva, ki bo postopoma prevzemalo nekatera opravila od specialistične in bolnišnične dejavnosti. Ob kadrovskih krepitvah bomo pospeševali tudi delo patronažne službe, izboljšali medicino dela, posebno skrb pa bomo posvetili zdravstvenemu varstvu, pa tudi varstvu zdravega okolja ter zdravstveni vzgoji in zaščiti pri delu.
Na področju socialnega skrbstva bomo krepili premalo razvito preventivno dejavnost, ki pomeni predvsem zgodnejše odkrivanje socialnih problemov ter svetovanje. Spremembe v načinu življenja, spreminjanje vrednot in vrednostnih sistemov, način socializacije, izrabi prostega časa, ki jih bodo kot posledice predvidoma prinesle spremembe v tehnologiji in organizaciji dela, bodo tudi močneje vplivale na medsebojne človeške odnose ter na psihosocialno stanje v družini, zato bodo socialne službe tem problemom posvečale posebno skrb. Pri tem bomo še posebej razvijali oblike prostovoljnega dela, večjo vlogo pa bodo prevzele tudi delovne organizacije in šole.
Nadaljnji razvoj telesne kulture in rekreacije bomo načrtovali predvsem ob upoštevanju naravnih danosti občinskega prostora. Izgradnjo novih objektov bomo usmerjali v krajevne skupnosti, ki tovrstnih objektov še nimajo. Z večjo zavzetostjo anima-torjev telesne kultuio v krajevnih skupnostih in večjih OZD ter z novimi organizacijskimi prijemi, oblikami delovanja in medsebojnega povezovanja med društvi, z vzgojo o pomenu in vsestranski koristnosti telesne kulture bomo povečali število ljudi, ki se redno ukvarjajo s telesno kulturo.
5. 7. s
Da bi v v prvem obdobju materialne osnove za delovanje dru; benih dejavnosti ohranili, bomo njihovo financiranje zagotavlja na vse uveljavljene načine, tudi s samoprispevki. V večji me bomo razvijali v preteklosti doseženo raven zadovoljeval skupnih potreb. Zato se bomo tudi usmerili predvsem v učinki vitejšo izrabo obstoječih prostorskih, kadrovskih in finančni! potencialov. Relativno visoka stopnja kadrovskih in prostorski pogojev bo dobra osnova za to. Istočasno bomo hitreje razvija, predvsem tiste programe, ki bolj povečujejo ustvarjalno, intelek tualno in s tem tudi gospodaisko moč družbe, ter njeno sposob nost prilagajanja razvojnim zahtevam razvitega sveta.
Da bo delovanje družbenih dejavnosti učinkovitejše, bolj prilagojeno in bliže delovnim ljudem in občanom, bomo skrbeli tudi za njihovo večjo dostopnost z uvajanjem različnih decentraliziranih oblik delovanja, boljšo prostorsko porazdelitvijo v prostoru občine ter prilagajanje načinov delovanja potrebam, želiam in možnostim občanov.
5. 8. Stanovanja 5. 8. a
Stanovanjsko gradnjo označujeta dve zaskrbljujoči značilnosti: na eni strani stihijska zidava posameznih nizkih zasebnih družinskih hiš z nizko gostoto, z zelo slabo rabo zemljišča, pomanjkljivo prometno, komunalno in splošno oskrbo kot odraz pomanjkanja načrtnosti ter neobvladovanja s strani strokovnih služb, na drugi strani visoka družbena stanovanjska gradnja s pretežno visoko gostoto največkrat z višinami in zidavo, ki ne ustrezata širšemu okolju v katerega se vključuje.
V 60. in 70. letih je preseljevanje prebivalstva v mesta doseglo velik razmah. Hitri razvoj urbanizacije, ki je sprožil velik obseg stanovanjske graditve v območjih naglega družbeno ekonomskega razvoja, se je odražal v potrebi po organiziranem pristopu in v vseh letih po vojni predvsem v gradnji večstanovanjskih
blokov in stolpnic. Število stanovanj v »visokih« zgradbah se je hitro večalo, vendar je njihov delež v celotnem stanovanjskem fondu še vedno majhen.
Po podatkih iz leta 1975 je bil odnos med stanovanji v družbenem fondu in stanovanji v individualni zazidavi v Kamniku v razmerju 1:3 (1613:4867). Danes se to razmerje približuje 1:2. Povprečna površina na prebivalca je 15,2 m2 v visokih in 21,3 m2 v nizkih zazidavah.
Danes znova spoznavamo prednosti nizke individualne zazidava:
- cena izgradnje je nižja;
- lastniku pomeni kapital, naložen v nepremičnino;
- omogoča mu, da uveljavlja lastno kreativnost pri reševanju problemov vzdrževanja objekta, energetike itd.;
- z zemljiščem okrog objekta kot lastnik razpolaga po svoji volji (vrt, sadovjak, parkingi, hobiji...).
Zadnje raziskave javnega mnenja potrjujejo vse prednosti, ki jih nudi individualna zazidava, kajti večina anketirancev ji je dajala prednost pred visoko gradnjo.
Po drugi strani pa je:
- z vidika izrabe zemljišča zazidava z enodružinskimi hišami negospodarna;
- eksploatacija za enodružinsko gradnjo stroškovno neugodnejša;
- poraba energije veliko večja;
- naselitvena gostota razlog za večje stroške prometne ureditve komunalne in ostale infrastrukture.
Družbena visoka gradnja se je kljub znanim slabostim, ki spremljajo bivanje v takem okolju, pokazala v mestu Kamnik v preteklosti kot najučinkovitejša v reševanju akutnih in tudi dolgoročnih stanovanjskih problemov. Samo v letin 1974-1984 je bilo zgrajenih 1316 stanovanj ali 17% celega stanovanjskega fonda občine. Potrebno bi bilo zgraditi po 500-600 stanovanj vsakih nadaljnjih 5 let. Ob takšnem porastu stanovanjskega fonda, bi do leta 1991 lahko govorili o izenačeni ponudbi in povpraševanju po stanovanjih.
5.8.d
Na področju stanovanjske gradnje bo potrebno njene dolgoročne ekonomske, prostorske in socialne cilje doseči z naslednjimi usmeritvami:
- gradili bomo funkcionalno in tehnnično kvalitetna stanovanja, ki bodo zadovoljevala sedanje potrebe z nizkimi vzdrževalnimi stroški in bodoče potrebe s funkcionalno in tehnološko fleksibilnostjo;
- stanovanjsko okolje oz. stanovanjske cone bo potrebno izgrajevati tako, da bodo zadovoljene raznovrstne osebnostne potrebe tudi z ustvarjanjem možnosti za identificiranje, sodelovanje, samoorganizacijo itd.;
- stanovanjska zazidava mora s svojo tipološko raznolikostjo zadovoljiti celoten spekter potreb po različnih stanovanjih in po sožitju stanovanja in okolice ter omogočiti izgradnjo na geološko in realiefno različnih območjih;
- potrebno bo kontinuirano plansko pridobivanje zemljišč v družbeno last na lokacijah, ki so plansko utemeljene z vidika prostora in časa ter njihovo opremljanje in oddajanje v uporabo tako za več-družinsko kot za individualno gradnjo.
5.8.S
V srednjeročnem obdobju bo potrebno:
- že pri projektiranju stanovanjske gradnje omogočati prostorsko in tehnološko fleksibilnost in energetsko varčnost tudi z izkoriščanjem sončne energije in drugih alternativnih virov;
- osnovni celici stanovanja dodajati prostore, ki omogočajo določene kreativne samooskrbne aktivnosti;
- paralelno- slediti z organizacijo znotraj stanovanjskih sosesk in reorganizacijo institucionalnega sistema v okviru stanovanjskega gospodarstva;
- komunalno neopremljeno stanovanjsko gradnjo, ki je bila za individualnega graditelja poceni, ker je večino komunalnih in drugih stroškov eksteritoriziral, umikati zadružni obliki gradnje, za eno (ali več) družinsko gradnjo.
5. 9. Energetika 5. 9. a
Energetska oskrba je v zadnjem desetletju prerasla v razvojni problem, v nekaterih komponentah je postala celo generator strukturnih sprememb v gospodarstvu in družbenih problemov.
Jugoslavija je glede energetskih resursov zelo heterogena dežela, od tega ima Slovenija kot njen razvitejši del in porabnik cca 15% primarne energije le 6,6% energetskih rezerv. Posledica tega je, da naša republika večino energije uvaža, zlasti njene transportno ekonomične oblike (plin, naftni derivati).
Kamniška občina ima na svojem območju le skromne obnovljive energetske vire, pomanjkanje resursov fosilnih goriv pa je do neke mere kompenzirano z bližino magistralnih infrastrukturnih potekov (železnica, plin, elektrika).
Ugodne geografske značilnosti občine in območja mesta Kamnika omogočajo napeljavo In koriščenje vseh energetske infrastrukture.
Močna onesnaženost zraka v nekaterih letnih obdobjih zahteva porabo ekološko ugodnejših goriv.
5. 9. d, 5. 9. s
Razvoj energetske oskrbe v kamniški občini bo moral temeljiti
- na nadaljnjem razvoju navezave na magistralne infrastrukture sistema v bližini občine;
- na izkoriščanju domačih obnovljivih virov energije (les, vodotoki) z lokalnimi sistemi v sodelovanju s sosednjimi občinami;
- na centralizaciji oz. povezanosti danes disperznega kon-zuma, za katerega so značilni slab izkoristek in ekološka neustreznost.
Zato bo za usklajen razvoj energetske preskrbe potrebno:
- okrepiti izkoriščanje že zgrajene energetske infrastrukture (plin);
- okrepiti energetsko infrastrukturo, kjer jo razvoj zahteva (elektroomražje);
- prednostno izgrajevati transportne sisteme, ki so energetsko racionalni (železnica);
- spodbujati javni prevoz v primerjavi z osebnim transportom, kar zahteva organizacijske napore in institucionalne novosti (nove smeri IP, integralna povezanost in informiranost, urejenost, lokalni transportni sistemi eventualno v zasebnem sektorju);
- izgrajevati centralizirano oz. povezano preskrbo s toplotno energijo (daljinsko ogrevanje);
- spodbujati izgradnjo HE od večjih na Kamniški Bistrici do najmanjših v zgornjih delih vodotokov, hkrati z odpravljanjem osnovnih blokad v institucionalnem sistemu na nivojih od republike do občine;
- organizirati racionalno proizvodno verigo gozdno gospodarstvo - predelava lesa - energija v sodelovanju s sosednjimi občinami.
5.10. Promet 5.10.a
Čeprav je bil Kamnik v zgodovini tako rekoč tranzitno mesto, je že dolgo odmaknjen od magistralnih prometnic. Občina sicer leži v bližini dveh pomembnih evropskih tranzitnih smeri (llirike in Slovenike), vendar pa regionalno omrežje cest v ravnini Kamniške Bistrice glede na magistrale ni pravilno razvito. Danes potekajo praktično vse povezave iz Kamnika proti Ljubljani, Štajerski in proti osrednji Gorenjski skozi strnjena naselja in preko slabo opremljenih železniških prehodov.
Nerazvite so direktne povezave v smeri vzhod-zahod in sicer od Domžal proti Kranju in preko Tuhinjske doline in južno od Kamnika pod obronki alpskega predgorja proti Kranju. Kljub izgradnji gorenjske avtoceste in določeni trasi štajerske avtoceste, Še ni oblikovan skupen prometni koncept med občinami v trikotu gorenjska AC - štajerska AC -Kamniške Alpe.
Regionalne ceste, ki potekajo skozi Tuhinjsko dolino in preko Črnivca, na nekaterih mestih ne dosegajo osnovnega potrebnega standarda (makadam, ožine).
Mesto Kamnik ima danes neustrezno prometno organizacijo saj sta dve glavni prometni žili med seboj nepovezani. Za razvoj železnice prav tako ni trdnega medobčinskega koncepta. Za tovorni promet ni določen sistem terminalov. Opremljenost proizvodnje in skladišč z industrijskimi tiri je minimalna.
Za potniški promet poteka kamniška proga ugodno skozi najgostejše poselitvene aglomeracije, vendar pa enotirnost proge preprečuje večjo pogostnost vlakov.
5.10. d
Na področju sistema cest bo potrebno z medobčinskim dolgoročnim sodelovanjem in akcijo doseči:
- izgradnjo medregionalne povezave Gorenjska AC - Štajerska AC preko ravnine Kamniške Bistrice (Krtina - Jarše -Vodice);
- izgradnjo povezave južno od Kamnika pod obronki alpskega predgorja proti Kranju (po Korenovi poti);
- razvoj železnice v v ravnini Kamniške Bistrice v skladu z regionalnim razvojem železnice (povezava Kamniška proga -severna žlezniška obvoznica Ljubljana) in v skladu z razvojem (pri)-mestnega javnega prometa v širšem območju Ljubljane;
- izgraditi skladen sistem železniških tovornih terminalov (z glavnim v Jaršah) oziroma industrijskih tirov;
- doseči ustrezen standard srečanj železnice in ceste tako glede varnosti kot glede povezanosti sistemov;
- usmerjanje prevoza potnikov iz osebnih vozil na javni transport s celovitim sistemom (med) mestnega javnega prevoza;
a) z doseganjem pogostejših manjših kontingentov potnikov tudi na železnici (izgradnja dvotirne proge),
b) z olajševanjem prehodnosti vlak, medmestni, mestni avtobus, predvidena cestna železnica v Ljubljani, osebni avto (park and ride sistem), na nivoju organizacije, lokacije in informacije,
c) z dvigovanjem standarda javnega prevoza.
5.10.S
Na samem področju občine Kamnik pa bo že srednjeročno potrebno:
* izgraditi povezan prometni sistem mesta Kamnika s prečnimi povezavami med obvoznico; Ljubljansko cesto (in železnico);
- izgraditi južno povezovalno (regionalno) cesto (prestrezanje smeri Kranj, Ljubljana, Domžale, Štajerska);
- izboljšati ceste preko Črnivca in proti Tuhinjski dolini (priključek na bodočo AC);
- začeti z izgradnjo industrijskih tirov na dvorišča industrije ob Kamniški Bistrici in mestnega tovornega terminala priključenega na obvoznico;
- narediti prometni režim v mestnem jedru s peščevo cono najmanj od Šutenske cerkve do Titovega trga.
5.11. Komunalne dejavnosti in PTT 5.11.a
Zaradi reliefne razgibanosti občine Kamnik je preskrba zdrave pitne vode dokaj pereč problem predvsem za višje ležeča naselja, ki jih ne moremo oskrbovati iz centralnega sistema, temveč s posameznimi zajetji, ki ležijo višje od naselij oziroma s prečrpavanjem vode v višje ležeče vodovodne rezervoarje. Poleg reliefne razgibanosti se pojavi problem oddaljenosti posameznih naselij od magistralnega voda.
Obstoječi vodovodni sistem je razmejen na centralni sistem, magistralni vod »Iverje-Šmarca«, ki pokriva potrebe mesta Kamnik z okolico in magistralni vod iz Krvavca za potrebe KS Komenda-Moste-Križ. Ostali vodovodni sistemi so rešeni s primarnimi vodovodnimi sistemi KS, ki pa niso raziskani glede uporabnosti in zagotavljanja potreb.
Ker se v občini Domžale del prebivalstva preskrbuje z zdravo pitno vodo iz zajetja podtalnice so ta območja zavarovana. Del tega območja sega tudi v področje Kamniške občine in sicer na južnem delu do Duplice.
Odvajanje odpadnih voda je zaradi ugodnih geografskih značilnosti omogočeno brez izrednih tehničnih posegov zlasti v ravnini Kamniške Bistrice. V ta namen je bil zgrajen kolektor Kamnik-Domžale na katerega je priključen pretežni del zgrajene kanalizacije. Kolektor je zgrajen od Maistrove ulice v Kamniku do čistilne naprave v Domžalah. Ta kolektor odvaja kanalizacijo iz samega mesta in bližnje okolice. Drugi zametek kanalizacije v občini je zgrajen v Komendi. Ta kanalizacija je povsem nova. Zajema novo naselje na severnem delu Komende in del Glavarjeve ulice. Kanalizacija je speljana preko začasne čistilne naprave v bližnji potok. Mogoča je nadaljnja graditev z navezavo na že
obstoječo kanalizacijo.
Večji del naselij v občini Kamnik pa še vedno nima urejene kanalizacije.
Ostali lokalni komunalni sistemi (javna razsvetljava, odvoz odpadkov, urejanje cest in poti itd.) so zaradi disperz-nosti pozidave in na nekaterih mestih slabe dostopnosti slabo razvite.
Tudi širjenje pokopališč ne sledi nobeni programski alf prostorski zasnovi, ponekod je celo v konfliktu z drugimi širšimi cilji (zaščita pitne vode, spomeniško varstvo).
Omrežje telefonsko telegrafskega sistema v Kamniški občini sestavljajo naslednje vozliščne in končne centrale s pripadajočimi območji:
1. RATC Kamnik (2000)
2. RATC Komenda (600)
3. RATC Vodice (200)
4. RATC Laze (200)
Skupna kapaciteta telefonskih priključkov v Kamnišk občini je 3000 naročnikov in je skoraj 100% izkoriščena! Obstajajo pa kritična področja, ki so brez telefono»'v Posebno kritična področja so: Novi trg, Mekinje, Jeranovc I Perovo, Duplica, Pšajnovfca in Vranja peč. Na ožjertf območju Kamnika je 7,2 naročnika na 100 prebivalcev, n« širšem območju pa je 23,2 naročnika na 100 prebivalcev.
Iz navedenega je razvidno, da razvoj PTT prometa močno zaostaja za razvojem gospodarstva, socialno preobrazbo irf naseljenostjo občine.
5.11.d, 5.11.»
Sistem vodooskrbe bo potrebno razvijati na sledeč način:
- pitna voda služi pretežno le potrebam prebivalstva m živinoreje, tehnološka voda pa se zajema iz vodotokov;
- zaščititi podtalnico, preko katere potekajo danes pro, metnice s transportom ekološko nevarnih snovi (tehnični zaščita ali organizacijska z medobčinsko interventno sku pino);
- povezati vodovodne sisteme za zavarovanje pred pri meri pomanjkanja, onesnaženja ali nesreč;
- povezovati in dograditi primarne sisteme izven central nega sistema v KS za dolino Črne in Tuhinjske doline if ugotoviti možne nove vire vodovodnega zajetja;
- obnoviti sistem, kjer Jje ta dotrajan (mestno jedro) \t kjer so prešibki cevovodi (Smarca, Zduša, Vrhpolje).
Razvoj odvajanja odpadne vode bo temeljil na:
- čim širšem priključevanju naselij na že zgrajeni kole i tor Kamnik-Domžale;
- razvoju lokalnih sistemov v območjih, ki se na kolektd ne morejo priključiti:
- razvoju sistemov reciklaže ali deponije usklajeno J sistemom odstranjevanja odpadkov.
Perspektiva PTT omrežja je:
- izboljšati oskrbljenost s telefonskimi priključki, kel-zadeva predhodno izgradnjo telefonske centrale na Bakov niku, povečanje kapacitete obstoječih cental in izgradnji novega, povečanja obstoječega naročniškega omrežja;
- cilj do leta 1990 je povečanje števila naročnikov nI
4000, kar pomeni 11,4 naročnika na 100 prebivalcev;
- cilj do leta 2000 pa je 32 naročnikov na 100 prebivalcev
6. ZASNOVA STRATEGIJE NADALJNJEGA RAZVOJA OBČINE
6.1. Zasnova dolgoročne razvojne strategije
Razvojne strategije prestrukturiranja gospodarstva i' spodbujanje kvalitetnih dejavnikov razvoja bomo zasnov predvsem v naslednjih smereh:
- spodbujanje razvojnega dozorevanja celotne gosp< darske in industrijske strukture oz. splošnega uveljavljan kvalitetnih dejavnikov razvoja, zlasti tehnologije, izvoza znanja,
- celovito usmerjanje medsebojno povezanega kompleksa izobraževanja, RR dela, organizacije, informatik tehnologije;
- spodbujanje uveljavljanja kadrov in znanja kot osn<~ l. nega razvojnega dejavnika,
- uvajanje mikroelektronike oz. mikroračunalnik ■ tehnologije v proizvodne procese kot infrastrukturne deja/ nosti v procesu tehnološkega prestrukturiranja,
- oblikovanje informacijskega centra za potrebe strukturiranja,
- spodbujanje RR dejavnosti v smeri dolgoročif zasnove krepitve organiziranosti RR enot v kamniške! gospodarstvu, stimuliranja priliva kadrov ter vlaganj v razvj ob krepitvi sodelovanja z znanstveno-raziskovalnimi institt cijami,
- selektivno   pospeševanje   razvojno-tehnološko 1 izvozno prodornostih proizvodenj oz. razvojno preobra-' nih jeder kamniškega gospodarstva,
- spodbujanje racionalne rabe surovinskih in en J skih virov, i
- usmerjanje prostorskega razvoja industrije ter uve.j-Ijanja ukrepov za varstvo okolja,
- selekcijo proizvodnih usmeritev oz. programov ' osnovi razvojnih kriterijev, tehnološko osamosvajanj izvozna usmeritev ter produktivnost dela, učinkovitost sre stev in akumulativnost.
Doseganje ciljev socialnega razvoja bo temeljilo pre vsem na naslednjih strategijah razvoja:
- nadaljnja krepitev vloge in pomena družbenih dejavrt sti kot osnove na boljše zadovoljevanje osnovnih socialf1 in societalnih potreb občanov;
- selektivno usmerjanje družbenih sredstev prvenstvei le v programe, ki pomenijo zadovoljevanje osnovnih splošnih potreb in obenem prepuščanje zadovoljevanja sp cifičnih potreb osebni potrošnji;
- racionaliziranje in prestrukturiranje delovanja družt nih dejavnosti z boljšo izrabo kadrov in prostorskih ka' tet, uvajanjem sodobne tehnologije, informatike ipd.;
- večanje dostopnosti z boljšo razmestitvijo dejavno-prostoru v odvisnosti od poselitve, prometnih tokov zasnove posameznih dejavnosti.
Strategija Izgradnje v prostoru in preobrazbe krajine slonela na:
- izpostavitvi prostorskih kvalitet in njihovi nadaljnji intenzifikaciji;
- usmerjanju koncentrirane poselitve v glavno razvojno os Kamnik sever-jug in razbremenitvi v Komendi-Moste in tudi Tuhinjski dolini;
- usmerjeni poselitvi z enako usmerjeno infrastrukturno izgradnjo;
- mikrolokacijski razmestitvi predvsem usmerjene zadružne gradnje na primestne obroke, da bi dosegli notranjo integriteto mest z njihovo ekološko in kmetijsko bazo;
- usmerjanju blokovne stanovanjske gradnje na lokacije o najožjem mestu, tudi z izrabo možnosti večnamenskih objektov ob Ljubljanski cesti;
- usmeritvi sil v prenovo mesta;
- reagrarizaciji Podeželja,
- v okviru planskih dokumentov občine na izdelavi urbanističnih zasnov Kamnik (podrobneje za območje prenove), Stranj-Strahovice, Komende Most, na izdelavi krajinske zasnove Velike planine in na opredelitvi območja, ki se bodo urejala s prostorskimi izvedbenimi akti.
6.2. Izhodišča srednjeročnega planskega dogovarjanja
Da bo priprava temeljev družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 v skladu s cilji in usmeritvami moramo pričeti oblikovati elemente dogovora o temeljih družbenega plana in sicer.
- združevanje akumulacije za razvojno-tehnološko in izvozno prodorne proizvodnje,
- združevanje visoko strokovnih kadrov na ključnih razvojnih usmeritvah in projektih,
- združevanje razvojno-raziskovalnih potencialov RR enot, kadrov, sredstev, opreme in programov na ključnih razvojnih področjih, usmeritvah in projektih,
- povezovanje razvojno prodornih proizvodenj v širših -slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih okvirih;
- selektivno bomo stimulirali razvoj malih proizvodenj z investicijsko, kreditno, davčno in komunalno-zemljiško politiko;
- na področju ekonomskih odnosov s tujino bomo vztrajali na dograjevanju reprodukcijskih povezav na ustrezni sestavi izvoza. Na uvozni strani pa se bomo dogovorili za ukrepe, ki bodo omogočili doseganje tekočega obsega uvoza, ki zadošča za proizvodnjo in pokrivanje drugih prioritetnih potreb ter so v skladu z možnostmi, ki jih dajejo rezultati izvoza;
- v kmetijstvu bomo strmeli po realizaciji takšnega programa tržne proizvodnje, ki izkorišča dane in izboljšane
možnosti ter omogoča doseganje kar največje možne stopnje samooskrbe s povezovanjem z drugimi območji, samoupravnim združevanjem in usmerjanjem z drugimi območji, samoupravnim združevanjem in usmerjanjem sredstev v posamezna področja pridelave hrane, kar mora biti osnovna naloga samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane;
- v energetiki se moramo na strokovnih osnovah dogovoriti in pričeti realizirati program toplifikacije in plinifikacije;
- v drobnem gospodarstvu bomo dosegli, da bodo pod-, pisniki dogovora prevzemali obveze za sprejemanje selektiv-nejših ukrepov in vzpodbud ter odpravljali ovire iz svoje pristojnosti in na ta način omogočali hitrejši razvoj drobnega gospodarstva. Organizacije združenega dela morajo pozornost posvetiti možnostim za odpiranje novih enot drobnega gospodarstva oz. povezovanje in odstop manjših serij drugim enotam drobnega gospodarstva;
- na področju prometa in zvez bomo usmerjeni v objekte kontinuitete ter ohranjanja in izboljševanja tehničnih kondi-cij že izgrajene infrastrukture, ključ razrešitve prometne problematike pa je na vozlišču cest in železnice na Korenovi poti in povezovalna ulica;
- v gostinsko-turističnem gospodarstvu bomo ukrepe usmerili predvsem v rešitve, ki izhajajo iz primerjalnih prednosti kamniškega prostora. Temu cilju v podporo bo tudi skrb za obogatitev turistične ponudbe, ki bo zasnovana na doseganju interesa vseh dejavnikov, ki posredno ali direktno sodelujejo;
- za komunalno izgradnjo in izgradnjo objektov družbenih dejavnosti bomo združevali sredstva v okviru rednih oblik, v gospodarstvu, pa tudi s samoprispevkom;
- v okviru sklada za urejanje stavbnih zemljišč bomo izvajali kompleksno urejanje stavbnih zemljišč vključno s pravočasno pripravo potrebne dokumentacije.
6.3 Izhodišča medobčinskega, regionalnega in republiškega dogovarjanja
V skladu z že sprejetimi usmeritvami bomo poglabljali že vzpostavljeno sodelovanje z drugimi občinami in področji, razširjali in bogatili oblike sodelovanja, širili ta sodelovanja tudi na nova področja, vsepovsod kjer bodo vzpostavljeni pogoji za celovito sodelovanje na osnovi obojestranskih koristi.
Dogovor o temeljih družbenega plana občine Kamnik bo tudi osnova za dogovarjanje o uvrstitvi nalog med naloge
dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990.
Vsi, za dolgoročni razvoj kamniške regije relevantni dejavniki opozarjajo, da ta prostor potrebuje tesno povezanost med občinskimi nosilci planiranja, ki slomjo na rezultatih znanstveno-raziskovalnega dela. Zato se morajo v vseh regijskih prostorih za to dejavnost zainteresirani dejavniki zavzemati za hitrejši razvoj planskih in drugih strokovnih služb, ki bi pripravljale podloge za usklajevanje posameznih področij v občini.
Področja, na katerih bi se morali soočati interesi posameznih občin regije so:
- prostorski razvoj (policentrični sistem razvoja),
- problemmatika demografskega razvoja oz. gibanj zaposlovanja in kadrov,
- urejanje vode in oskrba v tem okviru,
- varstvo okolja v najširšem pomenu,
- povezovanje gospodarstva in v tem okviru,
a) agroživilstvo v smislu skupnega reševanja problema samooskrbe regije,
b) turizem v smislu oblikovanja kompleksne ponudbe,
- zbiranje in predelava sekundarnih surovin,
- na področju infrastrukture,
- usklajeno načrtovanje razvoja družbenih dejavnosti.
Poglabljanje regijskega sodelovanja ne vidimo samo na nivoju občin, pač pa tudi v konkretnih povezavah gospodarskih subjektov iz naše občine s subjekti iz drugih občin regije in širše. Pri tem sodelovanju bodo morale pomembno vlogo odigrati že obstoječe asociacije gospodarstva v regiji, MGZ in ustrezne politične strukture na regijskem nivoju.
6.4. Strategija razvoja krajevnih skupnosti
Krajevne skupnosti bomo pojmovali kot osnovne celice uravnovešenega razvoja, kar izhaja iz njihove teritorialne pogojene mnogoplastne funkcije. V njih bomo zasledovali uravnovešenost najprej tistih osnovnih funkcij, brez katerih ne morejo organsko obstojati: uravnovešenost prebivalne, oskrbne in komunalne funkcije pa tudi delovne funkcije.
Pri razmestitvi dejavnosti, ki presegajo za krajevne skupnosti pomembno raven, morajo pa biti razmeščene v prostoru občine, bomo pazili, da se ne skoncentrirajo preveč v posamezne krajevne skupnosti v izogib motenju prebivalcev in ekološkim zadregam. Sledili bomo že izoblikovanemu kvalitetnemu značaju in fizionomiji posamezne KS in tako ob funkcionalnem zagotavljali tudi kulturen vidik razvoja teh polivalentnih organizmov.
BELEŽKE
BELEŽKE
GRADIVO PRIPRAVIL - BIRO KAMNIK ZAVOD ZA UREJANJE PROSTORA - TISK ČGP DELO - 9.000 IZVODOV - KAMNIŠKI OBČAN POSEBNA IZDAJA - DECEMBER 1984 - TEHNIČNI UREDNIK FRANCI MIHEVC