lltEVEC RAZMIŠLJAL
O SAMOMORU
Stran 3.
BO CELJE OSTALO
BREZ ZAMORCA?
Stran 4.
IB^SCEVANJE
pZA PORAZ
Stran 21.
NOVI TEDNIK
it. 13 - LETO 57 - CELJE, ¿éVS. 2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
Foto: GREGOR KATIČ
Antena pognala
strah v kosti.
Stran 5.
Uspešen jubilejni
izlet na morje.
Strani 8-9.
Želimo vam
mirne
velikonočne
praznike
2
iOOGODKI
UVODNIK
Z buldožerji,
naprej!
Pred časom so Celjani zagnali vik in krik ob napoveda-
nem zaprtju Železninarja in opustitvi trgovine z več kot
stoletno tradicijo. Ni jim šlo v račun, kako je mogoče čez noč
opraviti s častitljivo preteklostjo, izbrisati enega od zaščit-
nih znakov središča mesta in namesto njega odpreti lokal s
povsem novo ponudbo, po možnosti urejenega po najnovej-
ših oblikovalskih trendih. Odgovorni v občini so se žganih
in izkoristih predkupno pravico do Železninarja ter oblju-
bili, da ohranijo trgovino z nostalgično podobo starih časov.
Nekako v isto obdobje sodi stavba ob Ljubljanski, kjer
zadnja leta domuje krčma Zamore. V času slovenskega pre-
bujanja so se v njej zbirali Celjani in se trudili širiti rabo
slovenskega jezika med ljudmi. Takratni »kulturni večeri«
so bih zametek kasnejšega slovenskega gledališča, petja,
kulturnih društev... Stavba torej, ki si zasluži vsaj tako spoštljiv
odnos Celjanov kot Železninar In če bi bilo o rušitvi sled-
njega skoraj bogokletno pomisliti, se odstranitev Zamorca
v načrtih predvideva že nekaj let. Ker pač ni kulturni spo-
menik, tako kot bo to postalo prav z današnjo sejo mestne-
ga sveta 14 objektov v Celju. Stroka se ob vsem skupaj očitno
ne razburja preveč, saj je že pred leti salomonsko menila,
da se lahko objekt ruši - ah pa tudi ne. Če so pri tem računa-
li na kulturno-zgodovinsko osveščenost zasebnih lastnikov,
so brcnili v temo. Modema poslovno stanovanjska novo-
gradnja bo gotovo prinesla več denarja kot stara gostilna.
Da bi se zganili mladi, ki se množično zbirajo v lokalu, je
verjetno tudi iluzorno pričakovati. Bodo šli pa kam dru-
gam, glavno da je žurl Bližnji stanovalci, ki so leta negodo-
vali zaradi hrupa, bodo od veselja gotovo dali za pijačo.
Tako bodo zadovoljni vsi - le mesto bo ponovno izgubilo.
TATJANA CVIRN
Hohnjec bo
prodajal
radensko
Dober mesec po odstopu
Alojza Behka bo Radenska,
ki je v 84-odstotni lasti Pi-
vovarne Laško, dobila no-
vega generalnega direktor-
ja. Nadzorni svet prekmur-
skega podjetja je za nove-
ga prvega moža imenoval
Slatinčana Zlatka Hohn je-
ca, ki bo službo uradno na-
stopil prihodnji teden.
Čeprav je bilo pričakova-
ti, da bodo Laščani na čelo
Radenske postavili svojega
človeka, je bilo imenovanje
Zlatka Hohnjeca kljub temu
svojevrstno presenečenje. Di-
plomirani ekonomist, ki bo
prihodnje leto dopolnil 50
let, je namreč širši javnosti
znan predvsem kot stečajni
upravitelj številnih podjetij
na Celjskem. Manj pa je zna-
no, da od lani skupaj z di-
rektorjem Pivovarne Laško
Tonetom Turnškom sedi v
nadzornem svetu mestinskega
Vitala, kar pomeni, da je ze-
lo blizu pivovarniškim kro-
gom.
Zlatko Hohnjec je poslov-
no pot začel kot finančni di-
rektor Atomskih toplic, na-
to je v Šmarju pri Jelšah za-
jadral med poklicne politič-
ne funkcionarje, vendar se je
že po dveh letih vrnil v gos-
podarstvo. Bil je direktor
šmarskega Kmetijskega kom-
binata Hmezad, izkušnje pa
si je šest let nabiral tudi kot
pomočnik direktorja Hme-
zad banke. V zadnjih šestih
letih se je na Celjskem uve-
ljavil z uspešnim vodenjem
stečajnih postopkov in pri-
silnih poravnav, s stečajnim
upraviteljem Rudijem Hram-
cem pa ima v Celju že nekaj
časa podjetje St.ing.
Poznavalci razmer v Raden-
ski so prepričani, da čaka
Hohnjeca težka naloga. Po-
slovni načrti podjetja pred-
videvajo za letos 10-odstot-
no povečanje prihodkov, kar
pomeni več kot milijardo to-
larjev čistega dobička. Če-
prav so zastavljeni cilji zelo
ambiciozni, je Hohnjec pre-
pričan, da jih bo v celoti iz-
polnil. »Prihodnost ene na-
juglednejših in uspešnih
družb v Sloveniji je predvsem
v skupnem nastopu na doma-
čem in tujih trgih v okviru
združene industrije pijač, ki
bo vsem proizvajalcem omo-
gočila izboljšanje tržnega po-
ložaja,« poudarja Hohnjec že
znano strateško usmeritev Pi-
vovarne Laško. Kaj več o svo-
jih pričakovanjih v nemirnem
Prekmurju ni želel govoriti.
JANJA INTIHAR
Zlatko Hohnjec
DuKovna
oskrba vojakoi
V Celju so se predstojniki verskih skupnosti sestali z obrambnim minist
Predstojniki štirih največ-
jih verskih skupnosti v Slo-
veniji, rimskokatoliške,
evangeličanske in srbske
pravoslavne cerkve ter is-
lamske skupnosti, so se v
torek v celjski vojašnici se-
stali z ministrom za obram-
bo dr. Antonom Grizoldom.
Predstavil jim je model du-
hovne oskrbe vojakov, v ok-
viru katerega načrtuje mi-
nistrstvo k sodelovanju po-
vabiti predstavnike vseh ver-
skih skupnosti v Sloveniji.
Geza Erniša, predstojnik
evangeličanske cerkve, mufti
Osman Đogić, predstojnik is-
lamske verske skupnosti, pre-
lat dr. Borut Košir, predstav-
nik rimskokatoliške cerkve in
paroh Peran Bošković, pred-
stojnik srbske pravoslavne
cerkvene občine v Sloveniji,
so bili nad srečanjem navdu-
šeni. Peran Boškovič je oce-
nil, da je lahko srečanje za
zgled vsem drugim slovenskim
ministrom in ministrstvom gle-
de na to, kako kakovostno stro-
kovno je bilo pripravljeno.
Minister dr. Anton Gri-
zold je pojasnil, da na mini-
strstvu že slabo leto teče kon-
cept duhovne oskrbe pripad-
nikov slovenske vojske. V za-
četku poletja ga bodo oceni-
И in sprejeli še dodatne ukre-
pe, če bo potrebno. Na mi-
nistrstvu že imajo zaposlena
dva duhovnika, v kratkem
pride še duhovnica. Ta stro-
kovna skupina pripravlja vse
potrebno, da bo koncept, ki
je po Grizoldovi oceni postav-
ljen zelo strokovno in sodob-
no, uresničen. »V Sloveniji
gradimo sodobno vojaško or-
ganizacijo, ki zahteva sodo-
ben, strokoven kader. V raz-
vitih državah je vojaški po-
klic že dosegel stopnjo pro-
fesije. To je tudi naš cilj. Za-
to pričakujem ustrezen od-
ziv civilne družbe,« je v Ce-
lju dejal minister Grizold.
»Pri izvajanju koncepta ce-
lovite duhovne oskrbe slo-
venske vojske se zavedamo,
da je v Sloveniji veliko cerk-
va in verskih skupnosti. K so-
delovanju bomo povabili vse,
da dajo svoj prispevek k iz-
vajanju našega koncepta.«
Mufti Osman Đogić je de-
jal, da je bil presenečen nad
srečanjem, saj tovrstnih po-
treb s strani slovenske vojske
doslej ni bilo. Zagotovil pa je,
da je islamska verska skup-
nost pripravljena v okviru svo-
jih možnosti sodelovati pri
konceptu celovite duhovne os-
krbe pripadnikov slovenske
vojske. Prelat dr. Borut Košir
je poudaril, da si je sloven-
ska katoliška cerkev od de-
mokratičnih sprememb dalje
prizadevala urediti odnose
med cerkvijo in državo. »Ved-
no smo rekli, da bomo vese-
li, če bodo ta prizadevanja po-
magala tudi drugim. To se je
izkazalo na tem srečanju, ko
smo se zbrali predstavniki raz-
ličnih verskih skupnosffl
di sam si želim še več tS
srečanj, kjer je v ospredji
ska oskrba slovenskih
kov.« Škof Geza Erniša
da lahko svoje delo, tudi
ski, dobro opravljajo le
ki so notranje, duhovi
dovoljni. Ljubljanski \
Peran Boškovič pa je (
»Po današnjem pogovoi
prepričan, da bodo ods
di pravoslavni verniki v
ski deležni istih možno^
doslej evangeličani in p
niki rimsko katoliške
ve.«
NATAŠA GERKEŠ L0
Foto: GREGOR Ki
V Celju so se sestali: (z leve) paroh Peran Bošković, evangeličanski škof Geza Emiša, Ladislav Lipič m
generalštaba slovenske vojske, mufti Osman Đogić, minister dr. Anton Grizold, prelat dr. Borut
Popisovalci zvonijo triicrat
Med 2. in 15. aprilom bo potekal popis prebivalstva, gospodinjstev in
stanovanj v Sloveniji
v torek, 2. aprila, se v Slo-
veniji začenja popis prebi-
valstva, gospodinjstev in
stanovanj 2002. Že pred me-
seci sprejet terminski plan
predvideva izvedbo popisa
med 1. in 15. aprilom, a po-
pisovalci si bodo prvi popi-
sni dan, na praznični veli-
konočni ponedeljek, le og-
ledali svoje okoliše, na hi-
šna vrata pa prvič pozvo-
nili dan kasneje.
Izvedbo popisa prebivals-
tva, gospodinjstev in stano-
vanj na terenu je Statistični
urad Republike Slovenije
prepustil upravnim enotam,
v le-teh pa so že pred tedni
izbrali popisovalce in območ-
ne inštruktorje, ki bodo nad-
zorovali in pomagali popiso-
valcem pri delu z nasveti. Na
območju Upravne enote Ce-
lje bo treba popisati približ-
no 66 tisoč prebivalcev, de-
lo pa bo opravilo 233 popi-
sovalcev, večina študentov.
Sankcije le, če
bo treba
Ker je od zadnjega popisa
minilo 11 let, velja spomniti
na nekaj osnovnih pravil po-
pisa. Vsi prebivalci Sloveni-
je smo po veljavni zakono-
daji dolžni sodelovati v po-
pisu in popisovalcem odgo-
varjati na vprašanja.
Izognemo se lahko le tisti-
ma o narodnosti in veroiz-
povedi, za slednje pa velja,
da lahko starejši od 14 let od-
govarjajo le v svojem imenu.
Ce v času popisa, denimo, ne
bo doma otrok, starejših od
14 let, ki bi želeli odgovoriti
na vprašanje o svoji verski pri-
padnosti, naj pripravijo pi-
sno izjavo o tem. Zakonoda-
ja predvideva za tiste, ki bi
sodelovanje v popisu odklo-
nili, tudi sankcije. Dogovor
o tem, ali bo letos kaznova-
nje prišlo v poštev ali ne, še
ni dosežen, saj pretekli po-
pisi kažejo, da s tem ni več-
jih težav in ljudje popisoval-
ce prijazno spustijo v svoje
domove.
Za drugič
obvestilo
če popisovalec prvič ne bo
uspešen, ker na obiskanem
naslovu ne bo našel nikogar
doma, bo stanovalcem pustil
obvestilo z navedbo dne (in
vsaj približne ure), kdaj se
bo vnovič oglasil. Po skup-
nih navodilih imajo popiso-
valci dolžnost, da se na tak
način potrudijo dvakrat in na
stanovanjska vrata v prime-
ru odsotnosti stanovalcev po-
trkajo oziroma pozvonijo tri-
krat.
Sam popis je sicer obsežen,
s precej vprašanji, a glede na
opravljene priprave je priča-
kovati, da se popisovalec v
štiričlanskem gospodinjstvu
ne bo zadržal več kot 41
nut. Tudi kakšne posebn
prave na prihod popis
ca, zbiranje dokument'
podobno, ni potrebno,i
vsa vprašanja popisa tai
da bomo znali nanje o
voriti »na pamet«.
V Statističnem uradu
publike Slovenije, kje'
do prve rezultate leto;
ga popisa objavili do
ca junija, torej dva ^
ca po opravljanem poP
pa zagotavljajo, da je
glede morebitne zlor^
popisu pridobljenih P"
kov povsem odveč. '
rabljeni bodo namreč)
za potrebe statistični
delave.
IVANA STAM^
DOGODKI

Obupani Preveč
ifizmišijai o samomoru
,{oženi celjski poslovnež Robert Preveč trdi, da so mu v Volksbank-Ljudski banki zakonito
posodili denar - Za težave podjetja okrivil tudi Pivovarno Laško
jlirožnem sodišču v
se je v ponedeljek
gojenje celjskemu
1цЈси Robertu Prevcu
jl^danji uslužbenki
jjnk-Ljudske banke
¡¡fabrijan. Skupaj z Ni-
gdrih, ki so jo zaradi
Kcnih težav začasno
iz kazenskega po-
in se glavne obrav-
ji udeležila, naj bi
I0k-Ljudsko banko
jali za nekaj več kot
jarde tolarjev in s tem
eno doslej največjih
I goljufij v Sloveniji,
(t Preveč, ki ga obtož-
pneni napeljevanja h
fmu dejanju, je v za-
ipovedal, da je njego-
ietje Maxi group, ki je
pa živelo od prodaje
ipiva na trgih bivše Ju-
f, še zlasti v Bosni in
jvini, vrsto let zelo us-
cslovalo. Leta 1999 naj
D celo več kot 10 mili-
ärjev prometa. Vse po-
odil sam, zato so mu
začeli uhajati z vajeti,
!o pa se je leta 2000,
I je za nakup blaga
alo 200 tisoč mark. Ta-
|direktorico poslovne-
iročja plačilnega pro-
[iri Volksbank-Ljudski
banki Nikolajo Udrih prosil,
naj mu odobri avans in ji po-
jasnil, da pričakuje prilive v
nekaj dneh. Avans mu je odo-
brila in čez nekaj dni ga je vr-
nil. Takšnih pomoči pri na-
kupih blaga je bilo potem vse
več, vendar zaradi težav pri
poslovanju avansov ni mogel
več pokrivati. Podjetje je še
zlasti prizadela Pivovarna Laš-
ko, ki naj bi mu najprej ob-
ljubila ekskluzivno pogodbo
za prodajo laškega piva na bo-
sanskem trgu, nato pa po za-
menjavi vodstva v komercia-
li o tem niso hoteli več niti
slišati.
Preveč, ki je v času pripo-
ra vidno shujšal, je na obrav-
navi še povedal, da je zaradi
zadolženosti celo razmišljal
o samomoru in da še vedno
namerava odplačati vse dol-
gove. V začetku lanskega sep-
tembra se je namreč z vodil-
nimi ljudmi v Volksbank do-
govoril, da bodo dolg uredi-
li s posojilno pogodbo. Sku-
paj z obrestmi naj bi ga vrnil
v petnajstih letih. Za zavaro-
vanje dolga, ki pa še do da-
nes ni usklajen, saj imajo v
banki drugačne podatke kot
v podjetju Maxi group (šlo
naj bi za več kot pol milijar-
de tolarjev razlike, op. a.),
je jamčil z vsem svojim pre-
moženjem. Preveč trdi, da to-
rej ni šlo za nezakonitosti,
ampak za čisto civilnoprav-
no razmerje.
Bančni
uslužbenki sta
verjeli Prevcu
Tudi Mojca Grabrijan, ki
je bila vodja plačilnega pro-
meta v Volksbank, je sodne-
mu senatu zatrdila, da se ne
čuti krivo. Delala je po na-
vodilih Udrihove, obe pa sta
verjeli, da bo Preveč banki
vrnil denar. Maxi group je ve-
ljal za zaupanja vredno stran-
ko, saj so bili devizni prilivi
podjetja zelo veliki in redni.
Preveč, ki ga je videla le ne-
kajkrat, zato ji tudi ni jasno,
zakaj naj bi mu omogočala
korist, kot ji očita obtožni-
ca, se ji je zdel resen poslov-
než, takšnega mnenja pa je
bila tudi Udrihova. Ko se je
začel dolg Maxi group veča-
ti, je Preveč večkrat povedal,
da bo vse uredil, kar pa se ni
zgodilo. Udrihova naj bi ji
večkrat povedala, da ne mo-
re zbrati dovolj poguma in
celotno zadevo razkriti pred-
sedniku uprave banke.
Sojenje se bo nadaljevalo
3. aprila, ko bodo zaslišane
prve priče. Senat je zavrnil
Prevčevo prošnjo za izpusti-
tev iz pripora, v katerem je
že šest mesecev. Kot je zna-
no, je policija Prevea areti-
rala 27. septembra lani, po-
tem ko je dobila namige, da
namerava z družino pobeg-
niti v tujino. V Celju je bilo
takrat slišati, da si je za cilj
potovanja izbral Brazilijo.
JANJA INTIHAR
Foto: JURE ERŽEN, Delo
Robert Preveč in Mojca Grabrijan zanikata očitke obtožnice.
Stavka -
жа in
proti
Do zaključka redakcije v
sredo zjutraj še ni bilo jasno,
ali se bo stavka zdravnikov
nadaljevala ali ne. Zato smo
zbrali nekaj mnenj pacien-
tov, ki so povedali, da na svoji
koži stavke še niso občutili.
Tudi sicer v več kot tednu dni
stavke v celjski bolnišnici ni-
so zabeležili pripomb bolni-
kov.
Drago Horvat iz Šentjurja:
Bil sem naročen in ko sem pri-
d k zdravniku, sem bil takoj
sprejet. O smiselnosti stavke in
o zahtevah zdravnikov ne vem
veliko. Verjetno bodo dosegli
dialog z vlado. Vsi se borimo
za plačilo dela, ki ga opravlja-
mo. Nasplošno pa se mi zdi,
da smo tam, kjer se mora veli-
ko delati, preslabo plačani.«
Milena Mešič iz Andraža:
»Sem na strani zdravnikov,
ker imajo bolj odgovorno de-
lo kot marsikdo drug, na pri-
mer sodniki. Zdi se mi, da se
kar zavzamejo za ljudi. Stav-
ke sicer nisem občutila. S si-
nom sva prišla zjutraj, pa sva
bila tudi takoj na vrsti.«
Alenka Jurjevec, Šmartno
ob Dreti: »Po eni strani je prav,
da stavkajo, po drugi pa ne.
Prav je, ker je boljše, da do-
bijo večje plače zdravniki kot
pa poslanci v parlamentu.
Zdravnika vsak potrebuje, ker
jih premalo. Proti pa sem za-
to, ker ko potrebuješ nujno
pomoč, je v bistvu ne dobiš.«
SIMONA BRGLEZ, Foto: CK
talijani
liuščajo
iolte?
pk so se sestali pred-
fc ministrstva za pro-
ä podjetja Golte Slo-
•• Slednji so želeli
izvedeti, kaj toč-
No postoriti, da bi
"naslednjih sezonah
'^no poslovali in de-
' Smučišču. Po bese-
Nstavnice podjetja
»lanke Kotnik se ni
^ nič usodnega, zato
"ktavniki Golt malce
'fani zapuščali mini-
' Tudi ali pa pred-
^ato bodo lastniki
Golte razmislili,
¡П sploh še vztrajali
RšČu nad Mozirjem
odločitev lastni-
bi bila znana pri-
veden.	US
V Gradisu še vedno
na dveh bregovih
Delavci nočejo potrditi programa presežkov - Uprava
trdi, da bo na borzo šlo le 19 režijskih delavcev
Svet delavcev celjskega
Gradisa je ponovno zavrnil
program presežnih delav-
cev. Očitki so enaki kot
pred štirinajstimi dnevi, saj
uprava, kot trdijo v svetu,
ni upoštevala njihovih sta-
lišč, pripomb in predlogov.
Vodstvo podjetja ter člani
sveta in sindikata bodo o
programu spet govorili na
posvetu, ki bo v začetku
aprila.
»Z zavrnitvijo programa
presežnih delavcev, ki se od
prejšnjega razlikuje samo po
tem, da mu je dodarrih nekaj
strani s poimenskim sezna-
mom 122 presežnih delavcev,
upravi nikakor nočemo za-
pirati vrat. Zahtevamo le, da
program pripravi v skladu z
zakonodajo, saj v njem še ved-
no ni navedenih razlogov za
trajno presežne delavce, niti
ni utemeljen z ekonomske-
ga, organizacijskega, struk-
turnega in tehničnega vidika.
Poleg tega v programu ni
možno preveriti finančne pro-
jekcije,« je povedal delavski
predstavnik.
Svet delavcev je programu
zopet očital, da je neargumen-
tiran in nerealen, predvsem
pa narejen brez strokovnih
analiz, saj odpravlja dejav-
nosti, ki so bistvene v grad-
beništvu. V njem je zapisa-
no, da je od 344 delavcev kar
122 presežkov. Prerazpore-
dili naj bi jih na druga de-
lovna mesta znotraj podjet-
ja, nekaj bi jih prekvalifici-
rali, nekateri pa bi šli k dru-
gim delodajalcem. Predstav-
niki delavcev hočejo vedeti,
kam bo uprava sploh razpo-
redila delavce, saj zapira več
služb, od službe varstva pri
delu, tesarski obrat, železo-
krivnico, avtopark, mehanič-
no delavnico, betonarno in
celo finančno-računovodsko
službo. Za te dejavnosti na-
merava najeti zunanje izva-
jalce, ki pa bi jih, menijo v
svetu delavcev, zagotovo draž-
je plačevali.
Po seji sveta delavcev se je,
prvič, odkar je prišla v Gra-
diš, s krajšim sporočilom og-
lasila tudi predsednica upra-
ve Lidija Žagar. Njena raz-
laga je nekoliko drugačna, pa
tudi seja, za katero so delav-
ci rekli, da je bila spet bur-
na, se ji je zdela zelo mirna.
Žagarjeva zopet poudarja, da
bo v odkrito brezposelnost,
to je na zavod za zaposlova-
nje, šlo predvidoma le 19 de-
lavcev, večinoma iz režije. Za-
nje imajo predvidena vsa po-
trebna sredstva za nadome-
stila, odpravnine in dokup de-
lovne dobe. Kadrovsko pre-
strukturiranje je nujno, pra-
vi Žagarjeva, saj morajo v
podjetju spremeniti razmer-
je med neposrednimi proi-
zvodnimi delavci in režijo.
Zdaj znaša le tri proti dve v
korist proizvodnih delavcev.
Predsednica uprave trdi,
da v podjetju uspešno teče
projekt finančne reorganiza-
cije, zaradi katere bo pač 19
delavcev moralo oditi na bor-
zo. Ko bo reorganizacija sku-
paj s še nekaterimi ukrepi za-
ključena, bo »Gradiš uspešno
gradbeno podjetje v sloven-
skem prostoru in zagotavljal
nadpovprečne plače zaposle-
nim ter dividende delničar-
jem«.
Minuli petek je 22 delav-
cev dobilo sklepe o zača-
snem čakanju na domu, češ
da zanje trenutno ni dela.
Ker se je uprava pri določa-
nju začasno nepotrebnih
delavcev spet pozabila pos-
vetovati s sindikatom, so se
delavci na sklepe pritožili.
Odgovore pričakujejo v pri-
hodnjih dneh.
Gradiš je lani posloval z več
kot 100 milijoni tolarjev iz-
gube. Letošnji poslovni na-
črt predvideva povečanje rea-
lizacije, zmanjšanje stroškov
storitev in materiala ter
zmanjšanje stroškov dela. Ža-
garjeva poudarja, da plač
proizvodnih delavcev ne bo-
do zmanjševali, saj je od nji-
hovega dela odvisna uspe-
šnost podjetja.
JANJA INTIHAR
4
AKTUALNO
Bo Celje ostalo brea
Zamorca?
Zavod za varstvo kulturne dediščine pripravil osnove za razglasitev objekta Zamore za kulturni spomenik, kar
preprečilo rušenje, vendar je bil postopek po naročilu ustavljen
Govorice, da namerava
Aleksander Jančar stavbo
na Ljubljanski cesti, v ka-
teri sta bila nekoč hotel in
celjska čitalnica, potem go-
stilna Ojstrica, zadnja štiri
leta priljubljena krčma Pri
zamorcu, porušiti, dobiva-
jo vse bolj resnično podla-
go. Čeprav so na Zavodu za
varstvo kulturne dediščine
v Celju pripravili strokovne
osnove za razglasitev objek-
ta za kulturni spomenik, kar
bi rušenje preprečilo, je bil
postopek za razglasitev že
teden za tem ustavljen. Pred-
log ni dosegel članov Mest-
nega sveta Mestne občine
Celje, ki bi odločali o tem,
ali si Zamore zasluži, da os-
tane v Celju ali pa je Celja-
nom zanj povsem vseeno,
in ga lahko s čisto vestjo po-
rušijo, na mestu, kjer stoji,
pa zgradijo še en poslovno
stanovanjski objekt.
Posledica umika postopka
za razglasitev objekta za kul-
turni spomenik je, da lahko
lastnik stavbo poruši, kar Jan-
čar tudi lahko stori, saj je ob-
jekt v petnajst let starem za-
zidalnem načrtu Staro mest-
no jedro označen kot objekt,
za katerega je »možno ruše-
nje, vendar le v primeru no-
ve gradnje vsebinsko in ob-
likovno bolj primernega ob-
jekta.« Le-ta določa robno po-
zidavo od Ojstrice do doma
upokojencev. In čeprav ima
objekt že sedaj status kultur-
ne dediščine, ni razglašen za
kulturni spomenik. Zato je
vse, kar mora storiti lastnik,
če ga želi porušiti, to, da za-
prosi za dovoljenje Zavod za
varstvo kulturne dediščine.
Glede na to, kako so k reše-
vanju problema pristopili v
omenjeni ustanovi, bo Alek-
sander Jančar, če Zamorca ne
razglasijo za kulturni spome-
nik, dovoljenje za rušenje
najverjetneje tudi dobil.
Čas za paniko?
Aprila je minilo štiri leta,
kar sta Tomaž Črnej in An-
drej Vovk najela objekt, v ka-
terem je bila gostilna Ojstri-
ca, ki jo je lani, kot vse go-
stinske objekte propadlega
podjetja, kupil Aleksander
Jančar. »Sva le najemnika pro-
storov in na to, kaj se bo zgo-
dilo z objektom, ne moreva
vplivati. To je odvisno od od-
ločitve novega lastnika. Na-
vsezadnje sva bila o spre-
membi lastnika objekta ob-
veščena po pošti,« je pove-
dal Andrej Vovk in dodal,
da se najemni pogoji ob spre-
membi lastništva niso spre-
menili. »Z novim lastnikom
dobro sodelujemo, kaj se bo
zgodilo s stavbo, še ne vemo,
o rušenju pa se veliko govo-
ri. Na srečo imava dovolj časa
za odpovedni rok,« pravi To-
maž Črnej-Tuži in dodaja,
da z Andrejem Vovkom že iš-
četa novo lokacijo, vendar
zaenkrat nista zadovoljna z
nobeno od možnosti. Kot smo
izvedeli, se negotovost pre-
naša tudi na zaposlene v krč-
mi, ki naj bi že dobili sklepe
o prenehanju delovnega raz-
merja.
Tudi izjave Aleksandra
Jančarja ne dajejo dokonč-
nih odgovorov. »Kot lastni-
ku mi ne preostaja drugega,
kot da na tem mestu zgradim
poslovno stanovanjski ob-
jekt, kot to predvideva urba-
nistični načrt Mestne občine
Celje,« pravi Jančar, ki pa še
ne ve, kdaj natančno naj bi
se pričelo rušenje starega ozi-
roma gradnja novega objek-
ta na istem mestu.
Nejasen
status?
»Ko so pred petnajstimi leti
sprejemali urbanistični načrt
mesta Celja, smo Ojstrico
opredelili kot stavbo, ki se
lahko ruši ali pa ne,« pravi
Ivo Prodan, direktor Zavo-
da za varstvo kulturne dediš-
čine Celje in dodaja, da bi se
danes odločili drugače. »Ob-
jekt ima vrednost kulturne-
ga spomenika, vendar nas ob-
vezuje zazidalni načrt, v ka-
terem je predvideno rušenje.
Možna rešitev za zgradbo je,
da MOC pristane na spre-
membo zazidalnega načrta,
v kar pa, vsaj glede na dose-
danje razgovore, ne verja-
mem. Strokovne podlage za
razglasitev smo pripravili, res
pa jih nismo predali na ob-
čino, ker menimo, da če bo
objekt padel, to nima smi-
sla. Razen tega pa mestni svet
Zamorca verjetno sploh ne
bi razglasil za kulturni spo-
menik,« ugiba Prodan in do-
daja, da je glavna poteza na
strani MOC. »Objekt je v re-
gister vpisan kot objekt de-
diščine in načeloma tudi za
takšne objekte ne dovolimo,
da bi se rušili,« pravi Prodan.
Po njegovem mnenju Zamore
sicer nima velike arhitekton-
ske, vsekakor pa ima etno-
loško in zgodovinsko vred-
nost. »Menim, da bi bilo po-
trebno objekt ohraniti, in to
skupaj s pripadajočim vrtom.
Če bi ga hoteli rešiti, bi mo-
rali doseči spremembo zazi-
dalnega načrta in celotne po-
vezave, ki je predvidena ob
Ljubljanski ulici,« pravi Ivo
Prodan in poudarja, da se mo-
ra zavod v takšnih primerih
podrediti zazidalnemu načrtu
in da je sprememba slednje-
ga edina rešitev za ohranitev
objekta, v katerem je bila ob
prvem celjskem kinu tudi či-
talnica.
»iUiožnosti so
še odprte«
»Na sestanku 19. februar-
ja je Ivo Prodan dejal, da Za-
more ni tako zelo pomem-
ben v zgodovinskem smislu.
Na podlagi njegovega mne-
nja, zazidalnega načrta in
dejstva, da nas lahko lastnik,
ki se odloči, da bo objekt po-
rušil, prehiti, smo si
sprejeli sklep, da Zamo
bomo razglasili za kö
spomenik,« pravi župan
ne občine Celje Bojan
»Objekt naj bi bil za
predvsem zaradi tega,
je v njem dogajalo,« pri
in dodaja, da so strol
podlago za razglasitev!
ca za kulturni spoma
zavodu pripravili nai
vo iniciativo. »Na ses
sem predlagal, naj sin
skamo oči in naj vsak
prisotnih pove, kakšni;
govi načrti. Čeprav smo
ločili, da objekta nel
razglasili, pa še vednof
ta odprti obe možnosti
tvo je, da lahko razgi
opravimo le s soglasje^
nika. Dokler razglasi«
tusa ni objavljena v urä
listu, le-ta ne velja in
lastnik z objektom narö
hoče,« je še povedal Bop '
in dodal, da bi bilo po' '
vem mnenju Zamori
lju potrebno ohraniti'
Kaj so v Mestni obö
Ije pripravljeni storiti-
se to v resnici zgodil"'
drugo vprašanje. Od^
znan v naslednjih ^
Po neuradnih informai
načrti za novo stavbo
pravljeni; poslovno
vanjski objekt ob vhoil|
ro mestno jedro naj bi
težno iz stekla. Torej
bro izrazil odnos СеЏ
lastne zgodovine in
dediščine...
ALMA M. >
Foto: GREGOR '
Objekt pomemben zaradi dogajanja
Zgodovinski viri govore, da je okoli leta 1800 na tem mestu že bila hišica za gostilno. Stavbo v
sedanji podobi je leta 1850 postavil Jurij Balant. Anton in Marija Skoberne sta hišo kupila leta 1889.
Leta 1891 je Skoberne hišo povečal s stranskim poslopjem, kjer je bilo nekaj hotelskih sob. Leta 1901
se gostilna preimenuje v hotel Möhr (Zamorec). Hotel je bil znan predvsem po velikem senčnem vrtu
z dvema kegljiščema, po dobri kuhinji in zmernih cenah. V posebni sobi gostilne so imela sestanke
različna društva. Najpomembnejše so bile besede, ki so se trudile k dvigu narodne zavesti in so pote-
kale od aprila 1862 do novembra 1863. V dvorani stranskega poslopja je bila urejena prva kinodvorana
v Celju, ki je služila tudi kot koncertna dvorana. Poleti so tudi Pri zamorcu sobe zasedli predvsem
turisti, saj je bil hotel dobro opremljen, cene pa zmerne. Leta 1932 je imel 13 sob in 22 postelj.
Stavba je ohranila vse bistvene arhitekturne sestavine, ohranjen pa je tudi zunanji ograjen gostilniški
vrt. V etnološkem smislu lahko s pomočjo analize gradbenega razvoja izluščimo način življenja in
gospodarjenja v preteklosti. Poleg tega ima objekt velik zgodovinski pomen, saj je to ena redkih stavb
v Celju, kjer so se dogajale besede.
Vsi morebitni posegi na objektu morajo biti usklajeni s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem, ki
ga izda Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje.
(Strokovna osnova za razglasitev objekta Zamore kot kulturnega spomenika, ki so jo pripravili na
Zavodu za varstvo kulturne dediščine, po tednu dni pa je bil postopek ustavljen, poročilo pa ni doseglo
članov Mestnega sveta, ki naj bi odločali o tem, ali bo objekt razglašen za kulturni spomenik.)
AKTUALNO
5
Antena pognala
ljudem strah v kosti
Šentjurčane je strah za zdravje - Vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Marija Rataj je solastnica
zemljišča, na katerem stoji bazna antenska postaja GSM - Meritve v dopustnih mejah
jjese bojijo za zdravje, prav
p pa je v veliki meri vzrok
¡jupanje, s katerim del kra-
y šentjurski ulici Na raz-
premlja vse, kar je poveza-
bazno antensko postajo
Hlobitel jo je na vzpetini nad
I jedrom, sredi stanovanj-
ijš, zgradil leta 1999, ljudje
,j vse glasneje opozarjajo,
jo bilo treba prestaviti na
jiejšo lokacijo, kjer z ne-
(anim sevanjem ne bi ogro-
jdravja ljudi.
ko naj spim, ko pa me skozi
spalnice, v neposredni bliži-
liakšnih 25 metrov stran, do-
öbode v oči antenski stolp?
ti si ne upamo več... Kdo bi
sem pogledu lahko zaspal,«
1 četrtkovi večerni tribuni v
JU spraševal Hinko Ploštaj-
mo tribuno je v imenu kra-
sklicalo Slovensko ekološko
l(SEG), ki se je z neionizi-
sevanjem, kakršnega spro-
t daljnovodi ali radijski od-
I začelo ukvarjati pred sla-
lom.
DomaČim
Movnjakom ne
zaupamo
bje pol leta smo dobili 24
pozivov. Bazne antenske po-
operaterji postavljajo vsepo-
celo na strehe stanovanjskih
Mariboru stoji v neposredni
Urtca in slaščičarne, ljudje
bm oglasili iz Trbovelj, Ljub-
iLukovice in nenazadnje tudi
uja,« je našteval glavni tajnik
iarel Lipič. Po podatkih, ki
dobil v ministrstvu za okolje
Ktor, je bilo širom Slovenije
kijem času postavljenih 207
Namenskih postaj, še pose-
io, čez noč, so rasle, ko se je
felu in Simobilu kot operater
Ine telefonije pridružila še
öVega.
^pojasnjuje, da se SEC z vplivi
^anih sevanj na zdravje ljudi
ia šele kratek čas, zgolj zara-
di klicev in pozivov prizadetih kra-
janov iz vseh koncev države; da pa
s postavljanjem baznih antenskih
postaj po Sloveniji le ni vse tako,
kot bi bilo treba, dokazuje dejstvo,
da je resorni minister mag. Janez
Kopač v zadnjih mesecih odredil
prestavitev petih postaj. Meritvam
sevanj, ki jih opravljajo pooblaš-
čene institucije, v SEC ne zaupajo
povsem. Zato so se s pomočjo nemš-
kih okoljevarstvenikov že poveza-
li s tamkajšnjimi strokovnjaki, ki
naj bi v kratkem v Sloveniji opra-
vili predvidoma 10 meritev in tako
preverili verodostojnost domačih
rezultatov.
»Lani smo na Vrhniki govorili o
tem, kam s starimi GSM aparati,
januarja smo v Ljubljani pripravili
mednarodni posvet o vplivih neio-
niziranih sevanj,« našteva dejavnost
SEG-a Lipič, ki je zadovoljen, da
so postala neionizirana sevanja tu-
di sestavni del nacionalnega pro-
grama o varstvu okolja. »Letos bo-
mo končno dobili zemljevid sevanj
v Sloveniji,« pravi in se hkrati spra-
šuje, kdaj bomo sledili praksi Evro-
pe, kjer velja, da morajo biti an-
tenski stolpi od urbanih naselij od-
daljeni vsaj 150 do 200 metrov.
Zakaj prav sredi
našiii domov?
»Bazno antensko postajo sredi na-
ših domov je leta 1999 postavila
družba Mobitel. Brez dovoljenj, kar
preko noči! Dovoljenja, od loka-
cijskega, gradbenega do uporabne-
ga, so si pridobili naknadno,« je v
imenu krajanov trdil Janez Bab-
nik. »Ljudje hočemo vedeti, koli-
ko je bazna postaja nevarna. Nih-
če nam ne zna razložiti, zakaj je
bila izbrana prav ta lokacija, zakaj
Mobitel ni iskal ustreznejše. Zakaj
stolp stoji prav na zemljišču vodje
občinskega oddelka za okolje in
prostor Marije Rataj? To je prava
sramota!«
Na hribu nasproti sporne loka-
cije Mobitelove bazne antenske po-
staje stoji še en stolp, Simobilov.
O slednjem ni slišati slabe besede;
nenazadnje res nikogar ne moti, saj
je postavljen na samem, kakšnih
300 metrov stran od najbližje kme-
tije. »Je Mobitel res moral siliti v
strnjeno stanovanjsko sosesko?«
Solastnica zemljišča, kjer stoji
bazna antenska postaja, Marija Ra-
taj zagotavlja, da je že zaradi svo-
jega službenega položaja ves čas
zahtevala, da Mobitel kot investi-
tor pridobi vsa dovoljenja. Sama
se je iz postopka pridobivanja lo-
kacijske prostorske informacije po
veljavni zakonodaji izločila. Mne-
nje, in to pozitivno, k postavitvi po-
staje so Mobitelu izdali v KS Šent-
jur-mesto, dokončno pa so - na os-
novi meritev, ki ne presegajo do-
pustnih meja - dovoljenja Mobite-
lu izdali v ministrstvu za okolje in
prostor.
Ratajeva pojasnjuje, da so se v
Mobitelu za najem njihovega zem-
ljišča ogreli zaradi izpostavljeno-
sti lokacije, ki pokriva območje
šentjurske kotline tako v smeri se-
ver-jug kot tudi vzhod-zahod. »S
predstavniki Mobitela se je pogo-
varjal moj soprog, ki je že skoraj
40 let radioamater, opravljene pa
so bile tudi vse potrebne meritve.«
S tem se strinja predsednik Sveta
KS Šentjur-mesto Florijan Cveto Er-
javec, ki dodaja, da po natančnem
pregledu opravljenih meritev pre-
prosto nimajo razloga za nezaupa-
nje. »Če pa nam boste dokazali nas-
protno, da so, denimo, meritve na-
pačne, potem zagotavljam, da bo
prav krajevna skupnost stopila na
čelo prizadevanj, da se bazna an-
tenska postaja prestavi!«
Rudi Ferlež, doma z ulice Na raz-
gled 6, je kot krajevni svetnik so-
deloval pri oblikovanju pozitivne-
ga mnenja o bazni antenski posta-
ji: »Natančno smo pregledali oprav-
ljene meritve, ob tem pa še brošu-
ro dr. Petra Gajška, ki se je v Slove-
niji med prvimi začel ukvarjati s
tovrstnimi sevanji. Ne vidim raz-
loga, da bi nas moralo skrbeti za
zdravje. Če pa so meritve napačne,
je to treba dokazati.« Da je s posta-
vitvijo bazne antenske postaje na
vzpetini nad šentjurskim trškim je-
drom vse v redu, je Ferleža še do-
datno prepričalo tudi stališče so-
seda, upokojenega zdravnika Iva
Moserja, ki med Šentjurčani uživa
velik ugled.
iViobitei še
nobene postaje ni
prestavljal
Javne tribune so se udeležili tudi
predstavniki Mobitela in po zago-
tovilih mag. Tomija Mlinarja, od-
govornega za mobilno telefonijo in
elektro magnetna sevanja, družba
ne sodi med tiste, ki bi jim resorni
minister odredil prestavitev kate-
re koli od baznih antenskih postaj.
»Prepričan sem, da razlog za pre-
stavitev postaj ni bilo prekomerno
sevanje, prej napake v postopku pri-
dobivanja dovoljenj.«
Krajani so se s predstavniki Mo-
bitela pogovarjali že lani poleti, ko
so se v nekoliko širši sestavi, vključ-
no s predstavniki mestne skupno-
sti in občine, skušali dogovoriti, ka-
ko naprej. Nezaupanje bi očitno
najbolj prepričljivo odpravile no-
ve meritve. A kdo naj jih opravi?
Da je vsaka od vpletenih strani
dogovor drugače razumela, je moč
sklepati po tem, ker krajani čaka-
jo na občino in krajevno skupnost.
slednji pa - tudi po v četrtek zvečer
danih zagotovilih - nimata razlo-
gov, da doslej opravljenim meri-
tvam ne bi zaupali.
Nezaupanje bo
težko preseči
Prav nezaupanje je tisto, kar bo
v Šentjurju zagotovo ostalo še ne-
kaj časa. Do domačih strokovnja-
kov, ki naj bi meritve potvarjali.
Do občine in mestne skupnosti, ki
naj bi Mobitel »po tihem« spustile
v njihovo sredino. Do države, ki je
konec koncev gradnjo požegnala.
Na drugi strani pa tudi do raziskav,
ki jih o škodljivem vplivu neioni-
ziranih sevanj na zdravje ljudi
opravljajo po svetu in doma. Ob-
stojajo indici, da mobilna telefo-
nija in sevanja škodujejo zdravju,
povzročajo živčna, rakava in dru-
ga obolenja - a po drugi strani je
časovno obdobje raziskav vse pre-
kratko, da bi večino indicev lahko
z gotovostjo potrdili.
In tudi zato je le malo takšnih, ki
bi ob cingljanju svojega mobija po-
mislili, da morebiti sprošča ško-
dljiva sevanja. In še manj takšnih,
ki bi pomislili, da je morda mikro-
valovna pečica v domači kuhinji
bolj nevarna kot bazna antenska po-
staja na sosedovem dvorišču.
IVANA STAMEJČIČ
Sporna antenska postaja sredi šentjurskega naselja. (Foto: TRIARTES)
^^abnik in Karel Lipič, glavni tajnik SEG: »Bazna antenska postaja GSM v
stanovanjsko sosesko ne sodi.«
Rudi Ferlež: »Potem ko smo pregledali re-
zultate meritev, ne vidim razloga, da bi
nas skrbelo za zdravje. Tako meni tudi doktor
Moser.«
Št. 13 - 28. marec 2002
6
INTERVJU
Vojaški pogled na sve
Milan Gorjanc, ki ima svoje korenine v mestu ob Savinji, o vključevanju v Nato in razmerah v slovenski vojj
Ugledni vojaški analitik Milan Gorjanc je bil v šestdesetih letih
dijak celjske gimnazije in v mestu ob Savinji ima še sedaj mnogo
prijateljev. Nanj in tudi na Savinjsko dolino je srčno navezan. Kako
ocenjuje sedanja dogajanja v slovenski vojski, razmere na kriznih
območjih drugod po svetu, smo se pogovarjali z njim.
Svet se je z 11. septembrom la-
ni zgrozil in verjetno tudi malce
streznil. Terorizem postaja mora
sodobnega človeštva. Najbolj
ogrožene države so se združile v
protiteroristično koalicijo, ki so
se ji pridružile skoraj vse države
na svetu. Je terorizem uničen ali
se bo ponovil kakšen nov WTC?
Terorizem obstaja, odkar se ljud-
je bojujejo med sabo in so eni po-
drejeni. Poiskati je treba vzroke za
teroristična dejanja. V primeru Bin
Ladna je to nerazumno in neracio-
nalno dejanje posredno sprožila prav
žrtev - ZDA. Sla in prizadevanja, da
ves svet sprejme »ameriški način živ-
ljenja« in ameriško demokracijo, so
na drugi strani sprožila odpor, ki ga
podžigajo nizke strasti religiozne
zaostalosti in političnega ekstremiz-
ma ter nepojmljivo velika osebna
in družbena revščina v večini azij-
skih in afriških držav. Seveda bi bi-
la namesto bomb in vojaških spe-
cialcev za boj proti terorizmu bis-
tveno bolj učinkovita pravičnejša de-
litev svetovnega bogastva. Toda boj
proti morilcem nedolžnih, tako ti-
stih v WTC kot vaščanov v Afgani-
stanu ali ZRJ, mora človeštvo biti z
vsemi sredstvi. Tudi z orožjem.
Terorizem povzroča poleg člo-
veških žrtev in uničenja splošnih
dobrin tudi gospodarsko škodo,
npr. občutno se je zmanjšal le-
talski promet. Poostreni nadzor
zahteva več denarja. Boj proti te-
rorizmu je drag...
Se strinjam. Iz protiteroristične
vojne bodo koristi potegnili le Za-
hod in ZDA. Obrambni proračun
ZDA pod Bushem se je v primerja-
vi s časi, ko je bil predsednik Clin-
ton, povečal za več kot 30 odstot-
kov. Država je naročila več tisoč
novih univerzalnih bojnih letal.
Bombe, manevrirne rakete in do-
trajane bombnike bodo nadome-
stih novi, še boljši. Projekt vojne
zvezd je pred vrati. ZDA se upirajo
na moč politike in orožja in jim ni
mar za človekovo okolje ter poprav-
ljajo kjotski sporazum o zmanjša-
nju emisije ogljikovega dioksida...
Na drugi strani je generalni sekre-
tar Robertson v začetku februarja
na konferenci o evropski varnosti
v Miinchnu priporočil evropskim
članicam Nata, naj prispevajo več
denarja za posodobitev svojih voj-
ska. Tudi od nas Nato (ameriški am-
basador Young, op. p.) odločno zah-
teva več denarja za vojsko. Smo na
pragu nove enostranske oborožitve-
ne tekme.
Omenili ste Nato. Nekateri po-
litiki nas kar naprej prepričuje-
jo, da je naša varnost možna zgolj
v okrilju Nata. Kaj menite vi?
S tem problemom sem se začel
ukvarjati, ko so se pojavila prva
šušljanja o možnosti vstopa Slo-
venije v Nato. V enem prvih pris-
pevkov v slovenskem časopisju sem
zapisal, da ko bomo godni za Na-
to, le-ta ne bo več tisto, kar potre-
bujemo. Nato je iz obrambne or-
ganizacije po padcu berlinskega zi-
du postal politična organizacija sve-
tovnih razsežnosti, ki svojo poli-
tiko uveljavlja tudi z orožjem. Ne
predstavlja več obrambe zahodne
Evrope in demokracije ter tržne-
ga gospodarstva, ampak osvaja svet
za potrebe globalnega tržnega gos-
podarstva. Danes je prisoten in ob-
vladuje območje s skoraj 70 od-
stotki zalog nafte in plina. Govo-
rim o bližnjevzhodnem in kaspij-
skem območju. Vojaško je obkro-
žil Rusijo, kar mu prej ni uspelo.
Primer za to je najnovejši prihod
ameriških vojakov v Uzbekistan in
Gruzijo.
V čem vidite naše prednosti in
pomanjkljivosti, če bi bila Slove-
nija članica NATO?
Nihče ne more in ne želi zani-
kati prednosti, ki jih nudi Nato,
toda te niso tolikšne, kot jih želi
prikazati uradna slovenska politi-
ka. Večja varnost pred morebitnim
napadom od zunaj je vsekakor te-
meljni argument za našo včlani-
tev v Nato.
Vendar še vedno drži Klausewit-
zeva teza, da je »vojna nadaljeva-
nje politike z drugimi sredstvi«. Ko
bomo v Natu, bomo pod pritiski
vseh članic pristajali ne samo na
kompromise, pač pa tudi na pre-
cejšnja popuščanja. Mar nista špan-
ski kompromis in trilateralna bri-
gada dovolj zgovorna? Danes te pri-
tajene apetite sosedov držijo na va-
jetih ZDA, ki pa se občasno zapre-
jo vase in na svojo celino. V tem
trenutku to počenjajo, saj so nji-
hovi temeljni interesi doma.
Kakšna pa bo cena vstopa v to
organizacijo?
Temeljna pomanjkljivost Nata je
v denarju. Naj ne zveni neskrom-
no, vendar sem že v aprilu 1994
pod recenzijo sedanjega obrambne-
ga ministra dr. Grizolda izdelal ana-
lizo cene za vstop Slovenije v Na-
to. Ugotovil sem, da bomo morali
dajati za obram-
bo med 400-450
ameriških dolar-
jev po prebival-
cu, takrat smo
dajali po 175 do-
larjev oziroma
1,95 odstotka
domačega bruto
proizvoda. Da-
nes namenjamo
obrambi 1,36
odstotka BDP in
ne bistveno več
po prebivalcu. Po nekaterih trdi-
tvah nas bo nečlanstvo v Natu stalo
še več denarja. Drži, če nas bo kdo
ogrožal. Toda, če damo tudi pol
proračuna za obrambo, se še ved-
no ne bomo mogli obraniti z voj-
sko.
Ima Slovenija kakšno drugo
možnost razen Nata?
Vedno je več možnosti. Nekate-
re so boljše, druge slabše. Prežive-
la je nekdanja doktrina SLO »opo-
re na lastne sile«, ki jo nekateri no-
stalgično (NOB), drugi spet nacio-
nalno zaneseno (oboroženi spopad
1991), tretji pa tudi iz neznanja,
zagovarjajo kot možno alternativo.
Tudi ko je še veljala, sta politika in
vojaški vrh računala na zaveznike.
Bil je pač čas hladne vojne in bili
smo neuvrščeni. Povezovanje v vo-
jaško obrambno organizacijo izven
Nata z drugimi nenatovskimi dr-
žavami je več kot nesmisel, saj si
vsi prizadevajo za vstop v Nato.
Možno je pospešeno in razširjeno
sodelovanje v Partnerstvu za mir,
dvostransko sodelovanje z zainte-
resiranimi sosednjimi državami.
Prav gotovo je zanimiva tudi Za-
hodno-evropska unija kot oblika
obrambne organizacije EU. Težko
se bomo odrekli Natu, če nas po-
vabijo. To ne bi bilo dobro. Kritiki
vstopa Slovenije v Nato pa sloven-
ski politiki zamerimo predvsem
hlapčevski odnos do vsega, kar pri-
haja iz ZDA. To
se nam utegne
bridko maščeva-
ti, ko nas bodo
ZDA prepustile
evropskim part-
nerjem. Videti
je, da je svojevr-
sten mandat ali
patronat nad
Slovenijo prido-
bila Italija in da
so druge vodilne
evropske člani-
ce Nata potisnjene izven Sloveni-
je. Nemčija in Francija na primer.
Več pokončnosti neveste Slovenije
pred poroko bi bilo več kot zažele-
no. Drži pa tudi, da smo z obema
porokama do zdaj več kot hiteli,
ne da bi dodobra spoznali ženina.
Te dni slovensko javnost buri
pobuda za ukinitev naborniške
vojske, ki jo je podala op
v liku predsednika SDS Ja
ta pobuda sprejemljiva ini
Spet se zatika pri denarji
minister Janša nikakor noče
či z oprijemljivimi podatki.!
mosvojitve naprej je bilo vi
bnem sistemu za plače zape
zagotovljena več kot poloii
črtovanih sredstev. Približni
nabornikov, ki je ргејеш
5.000 tolarjev mesečno in ji
cer dobro, pa vse skromnej
no, je imelo pomanjkljivo us
Ijanje in stanovalo v skupi
bah in nadstropnih postelja
ti zagotovo niso porabili večd
kot ga bo 4000-5000 novih
sionalnih vojakov z najmanji
tolarjev mesečne bruto piai
fesionalci bodo zahtevali veíj*
je v vojašnicah, prevoz na del
daljene vojašnice in tabore,
vanja za družine, zahtevnejä
nje na sodobnih oborožitve
stemih, boljšo in varnejšo D
in kolektivno opremo...
JANEZ VE
»Profesionalne vojske so
nevarne. Bivši minister Jan-
ša se iz Depale vasi ni prav
nič naučil, saj so ga prav
njegovi »profesionalci« vr-
gli v dolgotrajno opozici-
jo.«
MILAN GORJANC
Foto: IGOR
¡Hilan Goijanc
je bil profesionalni častnik JLA in Slovenske vojske. Uspi
opravil najvišje vojaške šole v nekdanji skupni državi in bil
najuspešnejših častnikov JLA, saj je med drugim bil trikrat
no povišan. Je nosilec več odlikovanj in tudi najvišje na
nekdanje vojske za vodenje in poveljevanje »22. december«,
je prejel za uspešno vodenje brigade v Ajdovščini. Ob osam®
tvi Slovenije je bil načelnik štaba korpusa v Srbiji, kjer je prt
generalski izpit in čin generalmajorja bi moral dobiti 22. ^
bra 1991. Sredi avgusta se je z družino prebil do Slovenije inj
Ijeval delo v TO, kjer je bil soustvarjalec sistema usposab!
nabornikov. V letih Janševega obračuna s častniki nekdan)^
je bil premeščen v Center za strateške študije, ko je samoini*^
no spremljal in analiziral dogodke na Balkanu. Direktor te^
tra ni bil dolgo, ker je poleti 1995 postal direktor Centra V
šol. Tam je oblikoval štabno šolanje in bil tudi predavatelj ^
in operative. Upokojil se je maja 1999. Sedaj občasno pred^
Fakulteti za družbene vede. Od 1994 se kot analitik vojaškij^
gov na Balkanu in drugod po svetu pojavlja v slovenskih i"
medijih.
Št. 13 - 28. marec 2002
MNENJA
7
I PRE JELI SMO
am so »izginili«
milijoni?
^jj Ili klub, kjer bi bla-
фгапИ denar v noga-
^ zjutraj zbudil in ugo-
dje izginil. KŠCR ima
jfp račun na Agenciji
(jlni promet, kjer se ja-
jjj^ koliko, kdaj in kam
¡¿r »izginil«. Namigo-
0	pranju denarja, na-
.jnju le-tega na privat-
ise, posojanju denar-
^(jrževanju obresti za-
paznem vračanju glav-
li] na račun in izjave v
l((lo ve, koliko denarja
jnilo«, so zato popoln
¿in manipulacija. Vse
nreč evidentirano.
ovo ste v zadnjih dneh
jjvseh slovenskih me-
jsledili prispevke v zve-
igajanjem v KŠCR (Klu-
¡(jentov celjske regije),
ski pomp je dosegel vr-
'z afero, ki je prišla na
1	dni pred volitvami za
iodstvo kluba, da naj
jubske blagajne KŠCR
rino izginilo več mi-
fdenarnih sredstev. Na-
lere, ki jo je obeloda-
pozicija, je bil jasen:
[obstoječe vodstvo in
Dčjo manipulativnega
I medijev spodbuditi
KŠCR, da bi na sredi-
iitvah podprli njih.
očrnitev takratnega
a jim moram čestita-
ekt jim je v celoti us-
je z vpletom krimi-
V, hišnimi preiskava-
jodobnim vse skupaj
ledalo tako, da sem za
;k še sam verjel, da
iS »prali denar, kradli
ioriščali na račun celj-
udentov«.
m je bila torej poanta
la zakaj ves ta pomp?
I študentov celjske re-
akor tudi večina štu-
ih klubov v Sloveniji,
sredstva za svoje de-
Î od lokalnih študent-
irvisov, ki mu morajo
ati del svojega prihod-
radi približevanja slo-
Ì zakonodaj e Evropski
¡tudentski servisi, ki
^jo skoraj neobdav-
?lo in so v Evropi edins-
tven primer, ne bodo več dol-
go obstajali. Predvideva se,
da bodo z delovanjem pre-
nehali že konec leta 2004, naj-
kasneje pa konec leta 2006.
Na ta gibanja v prihodno-
sti so takratni vodilni v celj-
skem klubu, na čelu s Tejo
Tamše, začeli računati že pred
nekaj leti. Ker so gledali dol-
goročno in mislili tudi na štu-
dente za njimi, so se odloči-
li za oblikovanje rezerv, iz
katerih bo klub črpal, ko pri-
hodkov iz naslova študent-
skih servisov ne bo več.
Teh sredstev je bilo v času
mojega prihoda v klub za ne-
kaj manj kot 60 milijonov SIT
in so bila delno naložena v
delnicah, delno pa v bančnih
depozitih. V zadnjem letu so
ta sredstva pridelala 7-odstot-
ni negativen donos, zato smo
se v skladu z načeli dobrega
gospodarjenja odločili, da jih
plasiramo v donosnejše na-
ložbe, pri tem pa smo upo-
števali načela prejšnjih vod-
stev in gledali tudi na študente
za nami.
Temu je nasprotoval bivši
predsednik Matej Delakorda,
ki je zagovarjal tezo, da je ta
denar potrebno porabiti in v
času svojega predsedniškega
mandata se je z Mestno ob-
čino Celje že dogovarjal za
naložbo sredstev v objekt na
Arškerčevi 4, kjer naj bi bil
Mladinski hotel s pubom. Ker
je hotel začasa mojega man-
data ta projekt izpeljati do
konca, smo se dogovorili, da
bo pripravil tudi načrt delo-
vanja tega objekta in finanč-
no strukturo, brez česar v ta-
ko veliko investicijo seveda
nismo hoteli.
Načrta s strani Delakorde
upravni odbor ni nikoli pre-
jel, po grobih ocenah takrat-
nega vodstva z menoj na če-
lu pa se je pokazalo, da je
investicija negospodarna, saj
bi opremljanje in vzdrževa-
nje tako starega objekta do-
besedno pomenilo metanje
denarja skozi okno, člani klu-
ba pa od tega ne bi imeli pra-
vih koristi. Menih smo, da
se je bolje osredotočiti in vla-
gati v Mladinski center Ce-
lje, katerega solastnik smo,
ki je takrat z ustrezno infra-
strukturo že razpolagal.
Privarčevan denar smo ta-
ko plasirali v podjetja, ki se
ukvarjajo s finančnim inže-
niringom z namenom, da jih
oplemenitimo in omogočimo
delo v klubu tudi zanamcem.
Uspešnost te odločitve se bo
prvič pokazala že v prihod-
njem mesecu, ko jo bomo
lahko podkrepili tudi s šte-
vilkami.
Delakorda in njegovi pri-
vrženci, ki jih mnogi mediji
označujejo kot »študentje, ki
jim ni vseeno«, se z naložbe-
no politiko vodstva niso stri-
njali in prišlo je do konflik-
ta, ki je dobil razsežnosti, ki
smo jim lahko' bili priča v
preteklih dneh. Vse skupaj se
je zgodilo z namenom, da bi
na oblast spet prišla vodilna
struktura izpred enega leta.
Pranje in izginotje denarja.
okoriščanje na račun celjskih
študentov in podobne izjave
so bile le sredstvo za dosego
cilja.
Nenazadnje za nastale raz-
mere krivim sebe, ker kot
predsednik nisem uspel pre-
mostiti neskladij v klubu, ki
so pripeljala do trenutne si-
tuacije. Če bi imel še eno mož-
nost, bi v mnogočem gotovo
ravnal drugače. Na koncu bi
se rad zahvalil še sodelavcem,
članom KŠCR, s katerimi smo
skupaj izvedli kar nekaj kul-
turnih, športnih in drugih pri-
reditev, prenovili klubsko gla-
silo Mezinec in spletno stran
www.kscr.org, izvedli nekaj
socialnih projektov, športnih
in izobraževalnih aktivnosti
ipd. V isti sapi bi se jim želel
opravičiti, ker so njihov čas
in napore, ki so ju vložili v
delo kluba, zasenčile vse te
predvolilne in volilne igre.
BORUT ČMER,
bivši predsednik KŠCR
Državnemu
sekretarju na
ministrstvu za
obrambo
Spoštovani gospod Deže-
lak, že več kot deset let je mi-
nilo, odkar je jugoslovanska
vojska zapustila vojašnico v
Gaberju v Celju in vse objek-
te, pripadajoče k vojaškemu
kompleksu v tem delu mesta
Celja. Gre za objekte bivše tr-
govine Delakorda, že poruše-
ne hiše Martinčičevih, stano-
vanjski blok nekdanje West-
nove tovarne, objekte bivše-
ga vrtca oziroma administra-
tivne šole in dvostanovanjske
hiše, prav tako last nekdanjih
Westnov. Vsi ti objekti so bili
dani JLA v času, ko je mesto
Celje z zamenjavo dobilo
Spodnji grad, sedanji Knežji
dvorec. Tedaj, to je pri me-
njavi navedenih objektov, sem
sodeloval in vodil začetne raz-
govore z generali JLA, zato
dobro vem, da ni šlo za me-
njavo enakih objektov, tem-
več je občina dala mnogo več,
saj je bilo tedaj rečeno, da je
itak vse družbena lastnina in
da ni pomembno, kdo da več.
JLA naj bi bila toliko celjska,
kot jugoslovanska. Bile so si-
cer narejene cenitve in to za-
radi vojnih oblasti v Beogra-
du, niso pa te cenitve izraža-
le prave vrednosti zamenja-
nih objektov. Spodnji grad je
bil dobro ocenjen, čeprav je
bil že takrat iz gradbenoetnič-
nih ozirov dotrajan in nič vre-
den, medtem ko so bili objek-
ti v Gaberju še relativno do-
bro ohranjeni. Tako je v bis-
tvu občina Celje dala mnogo
več, kot je dobila. To dejstvo
bi morali sedaj, ko je nova dr-
žava, upoštevati in občini vr-
niti te objekte ob upoštevanju
realnih vrednosti pred deset-
letjem zamenjanih objektov.
Vsi našteti objekti so zara-
di tega, ker jih nihče ne ko-
risti in ker so prazni ter jih
tudi nihče ne vzdržuje, že
skoraj ruševine, ki kvarijo iz-
gled tega predela mesta in
predstavljajo tudi že nevar-
nost za otroke, ki se v območ-
ju teh objektov igrajo in za-
držujejo. Treba bi jih bilo po-
rušiti, razen morda največ-
jega objekta, to je bloka biv-
še tovarne EMO, in tu, do-
kler ne bi prišlo do pozidave
v skladu z načrtom mesta Ce-
lja, ta prostor zravnati ter ga
koristno uporabiti za parkir-
na mesta bližnjega sejmišča.
Seveda dopuščam možnost,
da je mogoča še kakšna dru-
ga rešitev za ta kompleks.
Ta predel mesta je, po mo-
jem mnenju, trenutno naj-
večji vizualni problem Celja
in v sramoto ne samo obči-
ni, temveč naši državi kot ce-
loti. Vsi, tudi tisti, ki niso Ce-
ljani, vedo, da je to del voja-
šnice, za katero bi morala skr-
beti država. Kaj nam poma-
ga trošiti ogromne vsote de-
narja za promocijo turizma
v svetu, ko pa v mesta, ki da-
jejo videz, da se rušijo, nih-
če ne bo prišel.
Prosim vas, g. državni se-
kretar g. Deželak, ki ste do-
ber prijatelj našega mesta, saj
ste v njem dolga leta kultur-
no delovali in z mnogimi pri-
jateljevali, da se zavzamete za
rešitev tega problema, se z ob-
činskimi možmi pogovorite
in na tak način poskušate re-
šiti sramoto Celja in države.
MARJAN AŠIČ,
Celje
Goljufivo legalen
posel?
Bravo, Novi tednik, bravo,
novinarka Simona ŠoUnič!
Vaš članek bo morda odvr-
nil marsikaterega naivnega
Slovenca, da bi sodeloval v
goljufivi igri in bil kasneje
razočaran.
Čisto drugače pa so se no-
vinarji odzivali pred deseti-
mi leti, ko je cvetela igra
Catch the cash. Takrat sem
delal v neposredni bližini ha-
le Golovec in bil priča ma-
sovnim obiskom na predsta-
vitvah te igre in vplačevanja
zneskov, 450 nemških mark.
Igra je enkrat tedensko pote-
kala v avli hale Golovec. Par-
kirišče je bilo polno, kot da
je v dvorani kakšna dobro obi-
skana prireditev. Tej igri so
nasedli tudi nekateri moji
znanci in tudi mene so vabi-
li medse. Ker pa nisem nai-
ven in znam malo računati,
sem želel, da bi novinarji raz-
ličnih medijskih hiš kaj na-
pisali o tej goljufivi igri, a se
to ni zgodilo. Napisal sem jim
celo razne izračune in prilo-
žil originalno pogodbo, ki
sem jo našel izpolnjeno v avli
dvorane in zmečkano, ker si
je nekdo očitno premislil in
pogodbo vrgel v smeti. Moj
namen ni bil, da časopisi ob-
javijo moje pismo, ampak da
novinarji preverijo zadevo in
ljudi posvarijo pred goljufi-
jo. Pisma takrat nisem pod-
pisal, ker sem imel že med
znanci neprijetnosti, ker igri
nisem verjel.
Potem se je izkazalo, da je
bila igra Catch the cash res
ena sama goljufija in da so
nekateri vodilni v njej res
obogateli (znani pevec je ce-
lo pobegnil v tujino). Večina
igralcev pa ni dobila ničesar.
In takrat so se novinarji o tem
na široko razpisali.
JOŽE JURC,
Škofja vas
Zaradi kanala do
poplav
Ob objavi članka z naslo-
vom »Zaradi kanala do po-
plav«, ki je bil objavljen v No-
vem tedniku št. 11 z dne 14.
3. 2002, smo kot upravljav-
ci vodotokov globoko začu-
deni in ogorčeni nad trditva-
mi iz članka, ki so neresnič-
ne. Že na začetku letošnjega
leta smo se namreč z župa-
nom občine Polzela dogovo-
rili, da bomo čiščenje bre-
žin razbremenilnega kanala
Ložnica izvedli v okviru le-
tošnjih rednih vzdrževalnih
del, za kar smo takoj, ko je
bilo možno, začeli izvajati
potrebne aktivnosti. V ta na-
men smo že naročili izdela-
vo programa za izvedbo naj-
nujnejših del. Program bo iz-
delan do konca meseca mar-
ca, sama dela pa bodo pred-
vidoma izvedena do konca
aprila letos.
VESNA METELKO SKUTNIK,
dipl. inž. gradb.,
svetovalka direktorja,
MOP ARSO
Št. 13 - 28. marec 2002
8
AKCIJA
Gasilska slika je tokrat nastala v Lipici.
Sonce in dobra volji
za jubilej
30. izlet 100 kmečkih žensk na morje je uspel - Devet potnic je prvič preverilo, če je morje res slano
»Trideset let sem pošilja-
la kupone in imela vedno
manj upanja, da bom kdaj
izžrebana!« je med spreho-
dom ob obali v sončni so-
boti v Izoli pripovedovala
Elizabeta Belcer iz Velike
Rudne pri Rogaški Slatini.
Na obrazu je bilo slutiti za-
dovoljstvo, da ji je končno
uspelo! Da je tudi ona ena
izmed tistih srečnih kmeč-
kih žena, ki so bile med mno-
gimi kandidatkami izbrane
za sodelovanje na najpopu-
larnejši akciji Novega ted-
nika in Radia Celje, 100
kmečkih žensk na morje!
Potem me je vprašujoče in
malo nezaupljivo pogledala:
»Ali res moram na ladjo?« »Za-
kaj pa ne, saj nič ne trese! Pe-
lješ se kot po dobrem maka-
damu, če ni morje slučajno
preveč nakodrano. In še ved-
no je bolje kot peljati se z leta-
lom!« Vem, da je tisti trenu-
tek nisem prepričal, vendar je
tiho stopila z vsemi drugimi
kmečkimi ženami na ladjo La-
ho, ki nas je popeljala na pa-
noramsko vožnjo ob sloven-
ski obali do Pirana. Na vso sre-
čo se je jutranji veter naveli-
čal divjega plesa in ni več po-
ganjal morja v visoke valove.
Nekatere potnice so posedle
v zaprt prostor ladjice, večina
se jih je odpravila na palubo.
Tudi gospa Belcerjeva, ki je bila
med devetimi potnicami na ju-
bilejnem 30. izletu, ki so bile
sploh prvič v življenju na morju
in na ladji. Po končani vožnji
v Piranu je bila nasmejana:
»Fajn je b'lo!«
Prvič je bila na morju in
na ladji tudi Anica Dobnik
z visokih Dobrovelj: »Veste,
sem s hribov, zato me je
strah!«
Za mizo na palubi ladje je
sedela še Jožica Cizej iz Poljč
pri Braslovačah: »Vse kmeč-
ke žene iz naše vasi so že bile
z vami na morju, jaz sem zad-
nja. Trideset let sem čakala
na srečo in jo dočakala. Z lad-
jo sem se že peljala na izletu
po Donavi, po morju pa še ne.
Na morju sem bila samo en-
krat, na Reki, ko smo obiska-
li sina, ki je služil vojsko.«
Tudi Mariji Kumer iz To-
povelj pri Braslovčah je bila
letos vztrajnost poplačana, saj
je kupone pošiljala trideset let.
Trideset let upanja in tudi je-
ze. »Izpolnjevala sem kupo-
ne, ki so jih na pošto nosili
drugi. Letos sem se odločila
drugače: kupone sem nesla na
pošto sama in to v Žalec. In
uspela!« je pojasnila svojo
»zvijačo«. »Radijske reporta-
že o izžrebankah nisem po-
slušala, ampak sem čakala na
Novi tednik. Ko sem ga dobi-
la, sem se zaprla v kamro in
odprla stran z imeni izžre-
bank. Zagledala sem svoje ime.
Nisem zavriskala, bila sem ti-
ho, potem sem poklicala hčer-
ko. In zdaj sem po 44 letih
drugič na morju. Prvič sem
bila po poroki, ko so naju z
možem povabili njegovi star-
ši.« Pravo nasprotje tem »tri-
desetletnim« kandidatkam pa
je bila Marija Zidar iz Pijov-
cev na Sladki gori: »Letos
prvič poslala kupone in
izžrebana!« je med sma
povedala simpatična M
ki ima v domačem hle?
krav in se ukvarja z ml
proizvodnjo. Število mo
bodo povečali na dvajset,
li so tudi pitance, pa ni
najbolj donosno. Prosti
Reševanje križank.
Na dvodnevnem srei
sta se prvič po dvajseti
tih srečali Panika Trati
Nove Štifte in Ivanka PI
gajs iz Zagrada pri Celi
je bila kot pevka aktivn
di v programu in med
Ladjo je po široki morski cesti brez semaforjev nekaj časa vozila
najstarejša udeleženka izleta Marija Plemenitaš.
Morje je še vedno slano.
Št. 13 - 28. marec 2002
Med potnicami, ki so uživale med vožnjo na ladji, je bila tudi d^ '
spominkov Terezija Dernač iz Olešč (tretja od zgoraj navzdo"
AKCIJA

^ćernem programu so nastopili tudi trio Vikija Ašiča (na izletu je bil že 25-krat) in vokalna skupina Trs.
minska priznanja so dobile (od leve) Marija Pevec za največ otrok (7), Snežana Kričaj (najmlajša) in Marija
nenitaš (najstarejša), podelili pa so jim jih župani (od leve) Jože Čakš (Šmarje pri Jelšah), Jurij Malovrh
(Šentjur) in Bojan Šrot (Celje), na sliki je tudi druga najstarejša udeleženka Marija Voga iz Krajnčice.
Župani in Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (levo) so se izkazali kot izvrstni
plesalci. Bodo tako uspešni tudi na jesenskem volilnem plesu?
Občudovanje belih lepotcev, ponosa Krasa in Slovenije, lipicancev v Lipici.
i. Vebrova Marija iz Matk
govorila o svoji in moževi
ietiji ter kmečkem turiz-
iPotočnk (tako se pri njih
če po domače, ker je po do-
» tekel potok), Zofija Sev-
iiz Predela v občini Šmarje
li Jelšah pa se ni mogla na-
riiti naši pozornosti do ude-
ženk izleta.
Prijeten večer
nad 1жо1о
Pri odhodu na izlet so bile
isele kratkega in prijetnega
iRanka v gostišču Štorman
Šempetru v Savinjski doli-
ikjer jih je pri prihodu vsa-
> posebej pozdravil vedno
fentno razpoloženi Zvone
kman ter se od njih tudi
»Slovil.
fc----
izletu smo imeli dve
''îhni potnici, starejši od
'let: 85-letno Marijo Vo-
'jz Krajnčice pri Šentjur-
'in 89-letno Marijo Ple-
^litaš iz Dobja. Slednja
je presenetila s petjem
í'ih pesmi, pripovedova-
šal in zdravimi, kle-
^^ mislimi o življenju,
pripomb je tudi prije-
^ volan ladje, češ, »saj
® ne bom zvrnila«.
so na mini koncer-
'rta Vikija Ašiča in vokal-
^l^upine Trs v cerkvi sv. An-
v Lipici ter bile navdu-
nad nekaj stoglavo čre-
^legantnih lipicancev. V
so tudi prvič družno
''^le, brez vaje in brez diri-
začela pa je najstarej-
ša potnica, Marija Plemeni-
taš iz Dobja, ki bo 6. decem-
bra dopolnila 89 let!
V	ekipi, ki je dva dni na
terenu spremljala potnice,
smo bili: Mitja Umnik, Gre-
gor Katič, Bojan Pišek, Voj-
ko Grabar, Zlatko Bobinac,
šoferji Vlado Kocman, Mi-
lan Petrovič, Tone Stiplov-
šek in Darko Udrih, medi-
cinska sestra Betka Novok-
met in Tone Vrabl.
V	Lipici je vse potnice in
spremljevalce razveselila z
lepimi darilci Terezija Der-
nač iz Olešč v občini Laško.
Nekaj tednov je Terezija z
možem Francijem ter otro-
ki, hčerkami Marjetko, Na-
tašo in Nušo, izdelovala spo-
minke iz trte, glinenih cve-
tov postavljenih v čašice že-
loda in povezanih z rafijo ter
izrezanim lipovim listom z
napisom »30. izlet 100 kmeč-
kih žensk na morje, Terezi-
ja Dernač«. Sicer pa Terezi-
ja ob delu na zemlji rada sli-
ka na steklo, barva rute, kaj
lepega vžge vies...
Končna postaja dvodnev-
nega izleta je bila tokrat na
lepi razgledni točki nad Izo-
lo, na Belvederju. Lepo vre-
me je omogočalo prekrasen
pogled čez mirno morje, pre-
ko sodobne marine do itali-
janskih in slovenskih gora v
ozadju, prekritih z belimi
spomladanskimi kapami.
Večerni program je bil do-
godek št. 1 zaradi odličnega
in pestrega programa ter pri-
sotnosti županov, sponzorjev
in tudi predsednika Kmetij-
sko gozdarske zbornice Slo-
venije Petra Vriska.
Za veselo razpoloženje so
skrbeli Vitezi celjski, ki niso
dali »dihati« prisotnim, svoje
so dodali trio Vikija Ašiča z
vokalno skupino Trs, navdu-
šil je Vlado Mlakar z napitni-
cami, občudovali so mojstrs-
tvo čarodeja Janija Jošovca...
Svoje sta dodala tudi harmo-
nikarja Stanko Mikola in Jo-
ži Križnik, ki je navdušil tudi
v vlogi policaja s polnočnim
obiskom in poročilom.
Župani Dobrne (Martin
Bred), Celja (Bojan Šrot),
Šentjurja (Jurij Malovrh),
Šmarja pri Jelšah (Jože
Čakš), Žalca (Lojze Pose-
del). Laškega (Jože Rajh) in
Polzele (Ljubo Žnidar) so
si daU duška na plesišču, saj
za tako zvrst rekreacije ob
rednem delu nimajo ravno
dosti priložnosti. Šlo jim je
odhčno, še posebej pa se je
kot pravi plesni mojster iz-
kazal polzelski župan. Vez
med gosti in potnicami so
bili tudi predstavniki
NT&RC: direktor Srečo Šrot
ter Vesna Lejič, Tatjana
Cvirn, Nataša Leskovšek,
Polona Rifelj in Franček
Pungerčič.
TONE VRABL
Foto: GREGOR KATIČ
Št. 13 - 28. marec 2002
10
GOSPODARSTVO
Skupščina
in stečaji?)
preložena
Družbeniki E-Športa o prihodnosti podjetja znova 3.
aprila - Lani 16 milijonov tolarjev izgube
Za petek sklicana skupš-
čina družbenikov šentjur-
skega podjetja E-Šport je od-
padla, znova pa je sklic na-
povedan za sredo, 3. apri-
la. Skupščina je odpadla,
ker se je ni udeležil stečaj-
ni upravitelj podjetja IBM
iz Ljubljane, ki je bilo pred
leti soustanovitelj E-Športa
in je zanj sprva tudi posre-
dovalo pri izvoznih poslih
za Bogner.
Notarka Jasna Bečaj Bo-
žičnik je namreč zbrane
družbenike opozorila, da bi
bila na skupščini, ki je že za-
radi odločanja o tem, kako
nadaljevati s poslovanjem v
podjetju, za E-Šport prelom-
na, potrebna udeležba največ-
jega posamičnega lastnika. V
E-Športu so lani pridelali 16
milijonov tolarjev izgube, iz
preteklih let se je primanj-
kljaja iz poslovanja nabralo
za 21 milijonov tolarjev. Pod-
jetje ima že več let resne lik-
vidnostne težave, že nekaj ča-
sa pa niso sposobni plačeva-
ti najemnine za poslovne pro-
store lastniku, Trgovsko-go-
stinskemu podjetju Ahac.
E-Šport dolguje za najete
poslovne prostore okoli 30
milijonov tolarjev najemni-
ne. Ker najemnine niso red-
no plačevali, so v Trgovsko
gostinskem podjetju Ahac ko-
nec oktobra zahtevali izpraz-
nitev večje proizvodne hale,
hkrati pa pristali, da se ne-
plačana najemnina poravna
postopoma. Dolgoročno vi-
dijo v Občini Šentjur rešitev
prostorskih težav tekstilk v
preselitvi. »Najprimernejši bi
bili prostori nekdanjega To-
la, a šele, ko bo končan de-
nacionalizacijski postopek,«
pravi župan Malovrh.
Stečaj za novo
rojstvo
Glede na to, da so v Obči-
ni Šentjur kot večinskem
lastniku podjetja že napove-
dali, da E-Športa ne bodo do-
kapitalizirali, je najverjetnej-
ši stečaj. Vendar se bo tek-
stilna proizvodnja v Šentjur-
ju nadaljevala v novem pod-
jetju, saj naročil za dodelav-
ne posle nemškega Bogner-
ja in Nicowe ne manjka. Kot
nam je povedala direktori-
ca E-Športa Sonja Uljarje-
vič, imajo dela oziroma na-
ročil v podjetju več kot do-
volj. Tako so v začetku mar-
ca zaključili dodelavne po-
sle za letošnjo letno kolek-
cijo Bognerja, vmes so bila
za nemškega partnerja izpol-
njena še dodatna naročila za
kolekcijo oblačil nemške re-
prezentance za zimske
olimpijske igre ter za potreba
Formule 1, trenutno pa iz-
polnjujejo naročila za neka-
tera domača podjetja. Sredi
aprila bodo začeli z dode-
lavnimi posli za zimsko se-
zono za nemška partnerja.
Prav naročila Bognerja in Ni-
cowe, ki sta na začetku leta
terjala tudi jamstvo večin-
skega lastnika. Občino Šent-
jur, za ohranitev proizvod-
nje, so tudi največji porok,
da se bo delo tekstilk v Šent-
jurju nadaljevalo.
»Stečaju E-Športa bo takoj
sledil zagon novega podjet-
ja,« v imenu Občine Šentjur
zagotavlja župan Jurij Ma-
lovrh, »k ohranjanju delov-
nih mest tekstilk bo pripo-
mogla tudi obljubljena de-
narna pomoč ministrstva za
delo, družino in socialne za-
deve. 2a direktorja novou-
stanovljenega podjetja bomo
predlagali gospodarstvenika
Jerneja Osoleta, ki proble-
matiko E-Športa dobro poz-,
na, saj je za podjetje v za-
četku leta izdelal sanacijski
program.«
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Po načrtu programirane-
ga stečaja naj bi bilo kot teh-
nološki višek opredeljenih
30 od 141 trenutno zaposle-
nih v E-Športu, sanacijski
program pa vključuje tudi
postavko, da bi zaposlene,
ki v treh mesecih zapored
ne bi dosegli 80-odstotne
norme, takoj odpustili.
Bo nekdanji Tolo bodoči poslovni prostor za šentjurske tekstilke?
Polak spet
za pet let
Cetis lani ustvaril 6,5 milijarde
tolarjev prihodkov in 103 milijoni
čistega dobička - Delničarji naj bj
letos spet dobili dividende
Nadzorni svet celjskega
Cetisa je na zadnji seji di-
rektorju podjetja Dragu Po-
laku spet podaljšal mandat
za pet let. Polak, ki mu je
aprila lani potekel prvi pet-
letni mandat, je bil do letos
v »nemilosti«, saj ga je nad-
zorni svet lani imenoval le
za eno leto in mu naložil,
da mora Cetis v tem času
izboljšati poslovanje, pred-
vsem pa povečati donos na
kapital.
Cetis je lani res zelo do-
bro posloval, saj je v primer-
javi z letom 2000 čiste pri-
hodke od prodaje povečal za
dobrih 20 odstotkov. S pro-
dajo na domačem trgu in z
izvozom, ki je že presegel če-
trtino vseh prihodkov, je za-
služil nekaj več kot 6,5 mili-
jarde tolarjev. Kljub obsež-
nejšim naložbam je podjet-
je ustvarilo 103 milijone to-
larjev čistega dobička, kar je
za 56 milijonov tolarjev več
kot predlani. Drago Polak
je sicer z lanskim poslova-
njem zadovoljen, vendar pra-
vi, da rezultati še vedno niso
takšni, da bi lahko »samoza-
vestno pričakali odprto
evropsko igrišče«. »V grafič-
ni dejavnosti je treba neneh-
no vlagati, saj drugače ni mo-
goče slediti izjemno močni
konkurenci. Če veliko vla-
gaš, pa so, seveda, dobički
manjši. Lahko bi manj inve-
stirali in imeli višje dobič-
ke, vendar bi bilo to na dolgi
rok za podjetje zelo slal
pravi Polak.
Direktor Cetisa pričah
da se bo lanska umiritevi
mer na trgu s celulozo ш
Ijevala tudi letos. V podji
spet načrtujejo 20-odstoi
rast prodaje, tako da bí
prihodki približali osmimi
lijardam tolarjev. Precq
zaslužek si obetajo od ti
nja novih potnih listov,
lež izvoza v celotnih prit
kih naj bi se letos poveča
najmanj 30 odstotkov, v
od lanskega naj bi bil tudil
dobiček. Za naložbe bodo
menili blizu 700 milijci
tolarjev, pri tem pa bodo
več denarja vložili v na
laserskih tiskalnikov.
Po petih letih naj bi leö
Cetisu spet delili dividei
»Vse pogoje za to smo iz
nili, zato se nameravamo
ljube, ki smo jo dali na
delničarjem, tudi dri
Uprava bo na skupščini?
lagala delitev dobička in
pričan sem, da jo bodo I
niki podprli,« pravi Potó;
bo podjetje imelo zadosti
narja, bo letos še povei
lastniški delež v Gorenjsl
tisku. Drago Polak pou
ja, da z Gorenjci zelo do
sodelujejo, saj so doslej
pešno izvedli že kar rt
skupnih projektov na P
zvodnem področju in pf
kanj u novih kupcev nai"
trgih.
JANJA INTIW
Dobri dve milijardi dobička
Bilančna vsota in dobiček Banke Celje sta se lani povečala za dobro petino
Banka Celje je lani poslo-
vala zelo uspešno. Bilanč-
no vsoto, ki je ob koncu le-
ta znašala 226,5 milijarde
tolarjev, je v primerjavi s
predlani povečala kar za 22
odstotkov, za približno to-
liko se je povečal tudi čisti
dobiček, ki znaša 2,2 mili-
jarde tolarjev. Polovico do-
bička bo banka razdelila
delničarjem, med katerimi
ima še vedno najvišji, to je
več kot 20-odstotni lastniški
delež Nova Ljubljanska
banka. Banke, ki so vklju-
čene v skupino Nove ljub-
ljanske banke, pa imajo v
celjski banki skoraj 30 od-
stotkov kapitala.
Po besedah predsednika
uprave Banke Celje Nika Ka-
ča, so lani zabeležili izjem-
no rast depozitov nebančne-
ga sektorja, in to predvsem
pri prebivalstvu, kje so se de-
poziti v primerjavi z letom
poprej povečali za 36 odstot-
kov. Na rast prihrankov je v
zadnjih mesecih minulega le-
ta najbolj vplivala zamenja-
va valut članic evropske mo-
netarne unije v evre. Lani se
je zelo povečal tudi obseg po-
slovanja banke izven celjske
regije. »Štirje naši največji ko-
mitenti po obsegu poslova-
nja so z drugih območij Slo-
venije. Če bi se omejili sa-
mo na celjsko regijo, kjer je
konkurenca zelo velika, od-
prtje podružnic pa samo le-
tos v Celju napovedujeta vsaj
še dve banki, takšnih poslov-
nih rezultatov gotovo ne bi
dosegli,« je prepričan Niko
Kač.
V skladu s pogodbo o stra-
teškem in poslovnem sode-
lovanju, ki jo je podpisala z
Novo Ljubljansko banko, bo
Banka Celje pravno samo-
stojna še do leta 2004. Po
besedah Nika Kača bo ure-
sničitev pogodbe v veliki me-
ri odvisna od privatizacije
ljubljanske banke. Celjani
naj bi bili pri pripravi poslov-
nih načrtov samostojni tu-
di prihodnje leto.
Pri letošnjih načrtih so v
Banki Celje, ki z milijardo
evrov bilančne vsote, 100 mi-
lijoni evrov kapitala in 14 mi-
lijoni evrov dobička zaseda
v Sloveniji šesto mesto med
devetnajstimi poslovnimi
bankami in ima 5,7-odstot-
ni tržni delež, nekoliko pre-
vidnejši. Niko Kač pričaku-
je nekoliko manjšo rast kot
lani. »Pri načrtovanju, kjer
smo upoštevali napovedano
6,5-odstotno inflacijo, smo
bili previdni zlasti zaradi re-
cesije na zahodnih trgih, ka-
mor je usmerjena večina na-
ših komitentov. Kljub temu
ocenjujemo, da bomo v pri-
merjavi z minulim letom ob-
seg poslovanja povečali za 16
odstotkov in ohranili seda-
nji tržni delež. Če bomo ho-
teli doseči takšne rezultate,
bomo morali budno sprem-
ljati prav vsa področja naše-
ga poslovanja, da bodo za-
dovoljni partnerji in tudi del-
ničarji. Ker pričakujemo, da
bo letos v celotnem sloven-
skem bančnem prostoru rast
manjša kot lani, bo bitka med
bankami gotovo huda. Zma-
govalec bo tisti, ki bo zago-
tavljal čim bolj kakovostne
vire kreditiranja,« napovedu-
je Niko Kač. Banka Celje je
zato že v začetku januarja pri-
pravila šesto emisijo obvez-
nic v skupni vrednosti 3,2 mi-
lijarde tolarjev, v kratkem pa
bo podpisala še pogodbo za
najem novega sindiciranega
posojila v višini 60 milijo-
nov evrov.
JANJA INTIHAR
Niko Kač. predsednik uprave Banke Celje.
OBČINA PREBOLD, Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold,
Tel.: 03/703-64-00, fax.: 03/703-64-05
JAVNI RAZPIS za
zbiranje ponudb za prodajo nepremičnine - območje'
še Opekarne v Sv. Lovrencu v skupni izmeri 6512
Ponudbe pošljite s priporočeno pošiljko na naslov: Občina
Prebold, Hmeljarska 3, 3312 Prebold in sicer v zapečateni
Ovojnici z oznako »ponudba opekarna ne odpiraj«.
Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo
ceno po m^. Rok za oddajo ponudb je 16.april 2002.
Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru. .
Podrobnejše informacije: Občina Prebold, tel.: 03/703-64^
OBČINA PREB^
Št. 13 • 28. marec 2002
GOSPODARSTVO
11
previdne izvozne
napovedi
Večina največjih izvoznikov s Celjskega lani povečala prihodke od
prodaje na tujih trgih - Marsikje izvoznih načrtov niso uresničili
lestvico tristo največ-
jlovenskih izvoznikov,
^jo tudi letos pripravili
Juriji Gospodarski vest-
je je uvrstilo 34 podje-
j širšega celjskega ob-
џ Med njimi je najvišje
Ijstvici Gorenje, ki je s
I niilijdrde tolarjev iz-
I zasedlo drugo mesto,
jna lestvici je novomeš-
¡evoz, ki je lani izvozil
(labih 183 milijard tolar-
biaga, med največje iz-
[nike pa so se uvrstili še
(vent in farmacevtski
Krka in Lek.
Gorenju so lani izvozili
,l(rat več od pričakovanj
/5,5 odstotka več kot leto
prej. Uvozili so za 48,1 mi-
ide tolarjev, letos pa imajo
ačrtu 8,5-odstotno pove-
lje izvoza na 146,8 mili-
le tolarjev.
Irugi največji izvoznik s
iiskega je Cinkarna, ki na
fenski lestvici zaseda 23.
sto. Lani je izvozila za
i milijarde tolarjev bla-
kar je skoraj deset odstot-
manj kot v letu 2000 in
odstotkov pod načrti. Iz-
;naj bi padal tudi letos,
naj bi bil od lanskega
njši še za 0,6 odstotka,
ajši izvoz kot v letu 2000
meli tudi v Aeru, kjer so
lani prodali na tuje za 8 mi-
lijard tolarjev blaga, kar je
za skoraj 8 odstotkov slabše
kot predlani in dobrih devet
odstotkov manj, kot so načr-
tovali. Aero, ki za letos na-
poveduje 2-odstotno poveča-
nje izvoza, se je uvrstilo na
50. mesto, pred njim je od
regijskih podjetij le zreški
Unior, kjer pa so z lanskimi
izvoznimi rezultati zadovolj-
ni. Izvoz so namreč v primer-
javi s predlani povečali za
skoraj četrtino na blizu 16 mi-
lijard tolarjev. Za letos načr-
tujejo še 15-odstotno pove-
čanje izvoza, ki naj bi znašal
18,1 milijarde tolarjev.
V prvi tretjini lestvice je s
Celjskega še sedem podjetij,
od katerih so se lani izvozni
rezultati poslabšali le Steklar-
ni Rogaška. Na tuje je pro-
dala za 7,8 milijard tolarjev
blaga, kar je za dobrih 5 od-
stotkov manj kot predlani in
za 11,6 odstotka manj kot so
načrtovali. V steklarni načr-
tujejo, da bodo letos izvoz
povečali za dobrih 18 odstot-
kov, kar pomeni, da bi s pro-
dajo na tujem zaslužiU 9,3
milijarde tolarjev. Med tisti-
mi, ki so bili lani na tujih tr-
gih bolj uspešni kot so pri-
čakovali, je Pivovarna Laš-
ko, ki je v primerjavi z le-
tom 2000 povečala izvoz kar
za 60 odstotkov. Za letos so
Laščani, ki na lestvici zase-
dajo 61. mesto, bolj previd-
ni. Načrtujejo 7,2 milijarde
tolarje izvoza, kar pomeni le
10-odstotno rast. Boljše iz-
vozne rezultate od pričako-
vanih so lani- zabeležili tudi
v Cometu, Juteksu, podjetju
Novem, Inexi in Gorenju No-
tranji opremi, kjer ugodno
rast izvoza načrtujejo tudi za
letos. Izjema je le žalski Ju-
teks, ki načrtuje, da se bo iz-
voz v primerjavi z lani zmanj-
šal za 12 odstotkov.
Med večje slovenske izvoz-
nike se uvrščajo še Etol, SG
Automotive, GKN Atras, Ko-
nus Konex, SIP, Tovarna no-
gavic Polzela, Tekstilna to-
varna Prebold, Cetis in GUn
K&M Nazarje. Vsi so lani iz-
vozili več kot leta 2000, ven-
dar manj kot so pričakovali.
Izjema je le Cetis, ki je izvo-
zil za 1,6 milijarde tolarjev
blaga, kar je za 27 odstotkov
več kot predlani oziroma za
petino več kot je pričakoval.
Med omenjenimi podjetji so
letos najbolj smeli v konjiš-
kem SG Automotive, kjer na-
črtujejo skoraj stooodstotno
povečanje izvoza (s 3,4 na 6,6
milijarde tolarjev), in v zreš-
kem Atrasu, kjer naj bi se
izvoz povečal 3,3 na 5,7 mi-
lijarde tolarjev, kar je za 73
odstotkov več kot lani.
Gorenje ustvari dobrih 70
odstotkov celotnega izvoza
statistične Savinjske regije.
Cinkarna ima 10-odstotni
delež, Unior dva odstotka
manj. Aero in Steklarna Ro-
gaška pa po 4,2 odstotka.
V zadnjo tretjino lestvice,
kjer so podjetja z 1,5 mili-
jarde tolarjev in manj izvo-
za, so se uvrstili Emo ETT,
Elkroj, Valji, Isokon, Garant,
Feniks, Hmezad Export-Im-
port, Steklarska šola, Veplas,
Tim, Intermoda, Paron in
Glin Žagarstvo. Elkroj je la-
ni izvozil za 1,2 milijarde to-
larjev blaga, kar je za četrti-
no več kot leto poprej, za do-
bro petino pa so izvoz pove-
čali tudi Veplasu in Paronu.
Opazno slabše izvozne rezul-
tate od pričakovanih so za-
beležili v Timu, kjer pa le-
tQS načrtujejo kar 22-odstot-
no rast. Precejšnjo rast izvo-
za pričakujejo letos tudi v Ste-
klarski šoli in v štorskih Va-
ljih, kjer naj bi na tuje pro-
dali za nekaj manj kot 1,5 mi-
lijarde tolarjev blaga, kar je
za 35 odstotkov več kot lani.
JANJA INTIHAR
uš ima že
več kot ^
tisoč
aposieniii
Celjsko trgovsko podjetje
Srotuš je uvedlo nov kor-
pacijski slogan »Kjer dobre
^ari stanejo manj«, s kate-
Bželi poudariti jasno vizi-
Njega razvoja in poveda-
^ se dobro zaveda potreb
'želja sodobnega kupca.
,|'Engrotušu, ki se je v tri-
^stih letih iz lokalnega tr-
^ca razvil v enega najus-
Nših slovenskih podjetij,
^ večjim tržnim deležem.
Ni lani zelo dobro poslo-
Prihodke so povedi kar
odstotkov, kar pomeni,
fso presegli 40 milijard to-
povečali pa so tudi šte-
^ zaposlenih, tako da jih
N v podjetju dela že skoraj
p. Trgovsko verigo so raz-
Jina 25 supermarketov, 10
^erij, tri trgovine cash&
52 franšiznih trgovin in
Pstinskih lokalov. Po več-
^sečnih pripravah so pred
na Hudinji v Celju za-
kaditi pet milijard tolar-
^'^reden nakupovalni cen-
'^inultikinom, katerega ot-
"^^ev načrtujejo še ob kon-
U^ga leta. S povezovanjem
^^ve in nakupovanje se že-
^4veljaviti tudi v drugih slo-
J^kih mestih, v Celju pa ra-
No, da bo multipleks obi-
fo na leto najmanj 350 ti-
^Ijudi.	JI
Iz bančniii
icrogov med
gostince
Marjan Aralica zamenjal Franca
Ramšaka - Gostinstvo Celje lani
poslovalo pozitivno
Gostinstvo Celje ima od
minulega petka novo vods-
tvo. Dolgoletnega direktor-
ja Franca Ramšaka, ki je
znan predvsem v športnih
krogih, je zamenjal Mar-
jan Aralica. Po uradnih in-
formacijah je Ramšak, ki
je trenutno na dopustu, od-
stopil sam, neuradno pa je
slišati, da naj bi bil že ne-
kaj časa trn v peti nekate-
rim članom nadzornega
sveta.
Marjan Aralica je pred
prihodom v Gostinstvo tri le-
ta delal v celjski podružnici
Probanke, pa tudi sicer je nje-
gova poklicna pot tesno po-
vezana z bančništvom. Med
drugim je bil na vodilnih me-
stih v podružnicah Banke Ce-
Ije in Slovenske zadružne
kmetijske banke, širša javnost
pa se ga najbrž najbolj spo-
minja iz začetka devetdese-
tih let, ko je bil predsednik
izvršnega sveta občine Šmarje
pri Jelšah. Na vprašanje, za-
kaj se je iz bančnih krogov
preselil med gostince, odgo-
varja, da je želel zamenjati
delovno okolje in da ga je pre-
mamilo tudi direktorsko me-
sto. Kakšnih pomembnejših
sprememb, vsaj na začetku,
ne načrtuje, saj mora najprej
temeljito »posneti« stanje v
podjetju.
Kot je znano, je bilo Go-
stinstvo Celje, ki se ukvarja
z organiziranjem družbene
prehrane in upravlja samski
dom na Grčarjevi uUci v Ce-
lju, še do lani v večinski la-
sti Ingrad Koncema. Z do-
kapitalizacijo se je Ingradov
delež zmanjšal na 42 odstot-
kov, novi večinski lastnik pa
je postalo neko avstrijsko
podjetje, ki ga v Sloveniji za-
stopa Brane Turnšek, pod-
jetnik s Polzele. Tujci želi-
jo svoj delež še okrepiti, ven-
dar jim to zaradi nasproto-
vanja Ingrada (oziroma na-
gajanja, kot trdijo nekateri),
še ni uspelo. Da odnosi med
lastniki niso ravno zgledni,
pričajo tudi lanski zapleti z
nadzornim svetom. Ker je
staremu že potekel mandat,
za imenovanje novega pa ni-
so imeli zadostne večine, je
zadevo moralo vzeti v roke
okrožne sodišče. Določilo je
nov nadzorni svet, ki mu
predseduje nekdanji direk-
tor Perutnine Ptuj Alojz Goj-
čič.
V Gostinstvu Celje je za-
poslenih štirideset ljudi, ki
ustvarijo na leto okrog 300
milijonov tolarjev prihodka.
Predlani je podjetje poslova-
lo z izgubo, lansko poslov-
no leto pa je, kot je povedal
Aralica, spet zaključilo po-
zitivno.
JANJA INTIHAR
Foto: GK
Marjan Aralica
FINANCE
Vrednostni papiiji delnišicih družb
Vrednostni papirji investicijsiciii družb
Tečajnica
v tednu od 20.3.2002 do 26.3.2002
Borzni indeicsi
na dan 26.3.2002
Št. 13 • 28. marec 2002
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
Evropa v Celjskem domu?
Celjski dom bo zamenjal najemnika - Previsoka najemnina
Celjski dom bo predvido-
ma aprila dobil novega na-
jemnika. Dosedanjemu,
podjetju Butler, poteče eno-
letna najemna pogodba. Na
razpis za oddajo Celjskega
doma v najem pa se je pri-
javil le hotel Evropa.
Klemen Kovačič, doseda-
nji najemnik, za najem ni več
zainteresiran, pa tudi Nepre-
mičnine ne za pogodbo z
njim. Slavko Sotlar, direk-
tor slednjih, trdi, da jim Ko-
vačič za najemnino dolguje
5,2 milijona tolarjev. Klemen
Kovačič pravi drugače in tr-
di, da ima za to dokaze. Priz-
nava, da zares dolguje Nepre-
mičninam 900 tisoč tolarjev,
ker je bila najemnina v viši-
ni 500 tisoč tolarjev meseč-
no zanj absolutno previsoka.
O tem naj bi se hotel večkrat
pogovoriti s Sotlarjem, ki pa
je bil zanj nedosegljiv. Sot-
lar trditve zanika in dodaja,
da je višina najemnine dolo-
čena v skladu z veljavnim pra-
vilnikom, Nepremičnine pa
da zgolj upravljajo občinsko
premoženje. Tudi to, da Ko-
vačič ne bi mogel do njega,
ne drži, dodaja.
Direktorica občinske upra-
ve Darja Pavlina pojasnju-
je, da s Kovačičem občina ko-
rektno sodeluje. Storitve, ki
jih njegovo podjetje Butler
opravlja za občino, rešujejo
po asignacijskih pogodbah
med Nepremičninami, Mest-
no občino Celje in podjetjem
Butler.
Sicer pa bo tudi hotel Evro-
pa z aprilom prevzel Celjski
dom le, če bodo izpolnjeni
pogoji, ki jih je postavil di-
rektor hotela Miroslav Verd-
nik. Pravi namreč, da je vi-
šina najemnine, okoli 500 ti-
soč tolarjev mesečno, tudi za-
nje previsoka. Zato Sotlarju
predlagajo plačilo najemni-
ne za prostore, kjer sta bife
in kuhinja, za obe dvorani pa
da ju tržijo skupaj, glede na
prireditve. V ponedeljek je
Miroslavu Verdniku Slavko
Sotlar v telefonskem pogo-
voru dejal, da se bodo sesta-
li do konca tedna, se o tem
pogovorili, da pa so načelno
njegovi predlogi sprejemlji-
vi.
Da bi lahko v Celjskem do-
mu zaživele najrazličnejše
prireditve, je po Verdniko-
vem mnenju utopično. »V Ce-
lju je že nekaj časa priredi-
tev dovolj, za vse okuse in
vse generacije. Problem je.
da je premalo ljudi, ki bi jih
zmogli obiskovati, saj pred-
stavlja obisk vsake strošek.
Ljudje v Celju pa denarja, žal,
nimajo dovolj.«
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Naglušnim prijazen avtobus
Varnostni inženir Božo
Horvat je vodja prometa pri
velenjski poslovni enoti Iz-
letnika. Ima inovatorsko ži-
lico, udeležuje pa se tudi do-
datnih usposabljanj. Tako
se mu je pred časom porodi-
la ideja, da bi frekvenčno
zanko vgradil v turistični av-
tobus. Poizkus je uspel, ose-
be s slušnim aparatom pa
lahko odslej na tem avtobu-
su, ki ga vozi Drago Lipnik,
poslušajo vodiča.
Tisti, ki uporabljajo slušni
aparat, vedo, da ima ta stika-
lo za preklop na indukcijsko
tuljavo ali na mikrofon. Na
avtobusu jim zato razdelijo
posebno pisno obvestilo, v ka-
terem jim sporočajo, naj svoj
aparat nastavijo na ustrezno
področje. Tako sedijo v elek-
tromagnetnem polju, ki ga
sprejemajo s svojim slušnim
aparatom. Preko tega lahko
poslušajo, kaj pripoveduje vo-
dič. Člani društva gluhih in
naglušnih iz Velenja, ki jih je
Izletnik večkrat popeljal na iz-
lete, so inovacijo preizkusili
in bili nad njo navdušeni. Pov-
praševanje po tem Izletniko-
vem avtobusu pa je odtlej iz-
jemno.
NGL, foto: JM
Inovator Božo Horvat, ki je »kriv»
za avtobus, prijazen naglušnim.
Celje bo razglasilo
kulturne spomenike
Na seji celjskega mestne-
ga sveta, ki bo danes popold-
ne, v četrtek, bodo svetniki
sprejemali odlok o razgla-
sitvi kulturnih spomenikov
lokalnega pomena na ob-
močju Mestne občine Celje.
Za kulturne spomenike lo-
kalnega pomena bodo razgla-
sili 14 objektov: kapucinski
samostan s cerkvijo svete Ce-
cilije, Rakuschev mlin, dve
hiši na Kosovelovi ulici, tri
na Ljubljanski cesti, vilo Hra-
šovec, Šubičev paviljon, hi-
šo na Glavnem trgu 2, vilo
na Trubarjevi ulici in West-
novo vilo z vrtom. Za kul-
turne spomenike lokalnega
pomena z lastnostmi umet-
nostno-zgodovinskega spo-
menika bodo razglasili Luh-
novo domačijo in domačijo
v Brezovi 3, za kulturne spo-
menike lokalnega pomena z
lastnostmi tehniškega spome-
nika pa Čatrovo opekarno na
. Ljubečni in kretniško pre-
stavljalnico v Celju. Za vse
omenjene spomenike bo ve-
ljal poseben varstveni režim.
NGL
Celje d
arhiteltl
turno i
prebiijj
v Celjskem domu soj
noči, v sredo, odprli J
stavo natečajnih del
nega anonimnega nati
ja za arhitekturno reš
Srednje zdravstvene i
v Celju. Rešitev zajema
di urbanistično in proj
no ureditev območja.^
Natečaj so razpisali^
nistrstvo za šolstvo, znaj
in šport ter celjski ођ
ski Zavod za planiranje
izgradnjo v sodelovanji
Matično sekcijo arhitekt
urbanistov in krajinskih'
hitektov ter s strokovn
društvi.
Prvo nagrado je prej
skupina arhitektov: Vq
Ravnikar, Tanja Koši
Robert Potokar, Blaž Bi
ja in študent arhitekture
nez Brežnik. Odziv na
tečaj je bil odličen, pr
direktor ZPI mag. M|
Gajšek, saj je prispelo
22 projektov. Veliko od¡
je bilo zelo kvalitetnih,^
daja. Dva nista dosegla
novne tehnične ravnil
med dvajsetih pa so po
lili štiri denarne nagtì
dva projekta so odkupi^
14 projektov pa so izpla
li odškodnine. I
Št. 13 - 28. marec 2002
13	NASI KRAJI IN LJUDJE

Srečen razplet
lesrečne poškodbe
Spretni prsti celjskega kirurga rešili tri odžagane prste Šentjurčanu
^[(ularke so nevarne ža-
p\o neprevidnosti, pa
ji,vek ob prst, če ne celo
^ Martin Brečko iz Čr-
pri Šentjurju cirku-
pozna do obisti, saj,
delal leta in leta. Pa
jj presenetila. Ostri ža-
j^obje so mu odrezali
pfste na desni roki. Ne-
jo pa je spremljala tudi
ij- prisebni domači, hi-
prevoz v bolnišnico in
f(en mlad kirurg, ki mu
j5te vrnil tja, kamor so-
( na roko.
[iseg je uspel, to lahko z
jvostjo trdimo, saj so kri-
iprvi štirje dnevi po ope-
ji že za ponesrečencem,
poldne, pol štirih je bilo,
limel nesrečo. Toliko sem
lil pri sebi, da sem pokli-
domače. Odpeljali so me
iravniku, potem so me z
fcem poslali v celjsko bol-
seo. Ob osmih zvečer sem
li operiran. Ko sem se zbu-
iznarkoze in premagal sla-
i,me je hudo skrbelo, kaj
iz tega. Vedel sem, da so
prste prišili, bal pa sem
da se bo kaj zakomplici-
i Zdaj že imam upanje,«
jvedal dan pred odhodom
dnišnice. »Pa glejte, da
!e z roko res strogo poči-
,«je za šesti dan po pose-
zelo živahnemu pacientu
Qkrat zabičal zdravnik, ki
je vrnil prste.
Uspešna
operacija
pecialist kirurgije Ernest
Pak, dr. med., je uspešne
operacije vesel tako kot nje-
gov operiranec. S specializa-
cije v Innsbrucku se je v celj-
sko bolnišnico vrnil šele na
začetku meseca marca, to pa
je bil tudi njegov prvi takšen
primer: »Tako hudih poškodb
k sreči ni veliko, nekaj na le-
to. Pacient si je s cirkularno
žago povsem odrezal tri pr-
ste na desni roki, ki smo jih
z mikrokirurškim posegom
uspešno prišili. To pomeni,
da smo mu pod mikrosko-
pom sešili zelo tanke žilice
in živce. Uspešno, saj so pr-
sti sedaj živi in lahko priča-
kujemo vrnitev določenega
dela njihove funkcije. Tako
kot pred poškodbo seveda ne
bo, saj so bile hudo poško-
dovane tudi kosti in tetive.«
Novo upanje
Zaradi uspelega posega pa
je vesela tudi predstojnica od-
delka za kirurgijo roke in
opekline, plastično in rekon-
struktivno kirurgijo Jožica
Pekarovič, dr. med.: »Na od-
<ielku, kjer letno operiramo
povprečno 1900 pacientov,
smo si že nekaj časa nadvse
želeli mladih kolegov, nove
energije in zagona. Zdaj ima-
mo Ernesta Novaka, s specia-
lizacije bo kmalu prišel
Zdenko Orožim. Oba sta za-
čela kot splošna kirurga in
se potem odločila za našo spe-
cialnost. Ernest Novak že do-
kazuje, da je bila naša skup-
na odločitev, da odide na spe-
cializacijo v Innsbruck k ug-
lednemu, svetovno znanemu
profesorju Milomiru Ninko-
viču, pravilna in dobra. Z
znanjem, ki ga je tam prido-
bil, bo lahko pomagal števil-
nim bolnikom.
Kaj je treba narediti pri
poškodbi, pri kateri ste ob
prst ali celo večjo okonči-
no? »Odrezani del je najbo-
lje zaviti v sterilno gazo ali
povoj, vse skupaj shraniti
v polivinilni vrečki, oblo-
žiti z ledom in prinesti sku-
paj s poškodovancem. Ope-
racije so najuspešnejše
kmalu po poškodbi, kar še
posebej velja za večje okon-
čine. Pri prstih so lahko us-
pešne tudi 6, 8 ali celo več
ur po poškodbi,« svetuje ki-
rurg Ernest Novak.
Celjska bolnišnica ima
vso potrebno opremo tudi
za vrhunske posege na tem
področju. Sedaj, ko imamo
tudi ljudi, ki znajo delati,
se bomo spet lahko dvigni-
li v slovenski vrh. A izka-
zati se je mogoče samo s tr-
dim, garaškim delom. Dru-
ge poti ni.«
MILENA B. POKLIC
Foto: TRIARTES
Martinu Brečku je uspešno prisil tri odrezane prst kirurg Ernest Novak.
Otroci osnovne šole Glazija so pripravili simpatičen nastop ob jubileju
šole, ki jo obiskujejo.
Bila je volja, našli
so tudi pot
Bazen za osnovno šolo Glazija odprt
že prihodnje šolsko leto
Kjer je volja, je tudi pot je bil zadnji stavek članka, objav-
ljenega v našem časopisu pred nekaj tedni, o osnovni šoU
Glazija, ŠoU s prilagojenim programom. V članku smo opo-
zorili na njihov pokriti bazen, ki ne obratuje več od popla-
ve 1998. Tako ne morejo več izvajati hidroterapij, ki so še
kako koristne za otroke. A kaže, da se tudi to utegne ven-
darle kmalu spremeniti.
Osnovno šolo Glazija obiskujejo otroci iz regije, pa tudi iz
sosednjih, a računati na sofinanciranje sanacije bazena s strani
občin, iz katerih prihajajo otroci na to šolo, je utopično, je
takrat povedala ravnateljica Romana Lebič. Zato je finančno
breme izključno na ramenih ustanoviteljice, to pa je Mestna
občina Celje. In če so tam še pred kratkim zagotavljali, da se
tega sicer zavedajo, da vsekakor imajo voljo, da problem reši-
jo, ne najdejo pa še poti, se je v petek obrnilo drugače.
V Narodnem domu so namreč takrat pripravili prireditev ob
30. obletnici osnovne šole Glazija. S pozdravnim pismom je
otroke in učitelje pozdravila Štefka Kučan. Vse pa je najbolj
-razveselil celjski župan Bojan Šrot, ki jim je obljubil, da bodo
nov bazen v uporabo dobili že v prihodnjem šolskem letu.
Tako se je odločil po posvetovanju z direktorico občinske uprave
Darjo Pavlina in načelnikom oddelka za družbene dejavnosti
Željkom Ciglerjem, je dodal. Njegova obljuba, ki je bila ne-
pričakovana celo za ravnateljico Lebičevo, je vse izjemno raz-
veselila, kar so izrazili z gromkim aplavzom.	NGL
Foto: TRIARTES
Zbirajo oblačila
Leo kluba Celje Celjski vitezi Mavrica sta pripravila
akcijo zbiranja starih oblačil.
Gre za mednarodno humanitarno akcijo SLOMAK za be-
gunce iz Makedonije, ki so se vrnili na svoje domove po
zadnjih spopadih na tem območju. V akciji poleg Slovenije
sodelujeta še Makedonija in Italija. Akcija se je začela 18.
in bo trajala do 29. marca, vsak dan razen sobote in nedelje.
Oprana oblačila zbirajo v Mladinskem centru Celje na Ma-
riborski 3 med 17. in 19. uro. Če bo odziv dober, bodo akci-
jo podaljšali še v april.	S.B.
NASI MATURANTI
^krat se predstavljajo maturanti 4.e razreda L gimnazije v Celju.
'^bruar jim bo zagotovo ostal v lepem spominu, maturantski ples pa so ovekovečili tudi
'•ografijo, na kateri so (od zgoraj navzdol, od leve proti desni): Jerneja Čelofiga, Mateja
Neža Lebič, Aljaž Verdev, Natalija Jančič, Kaja Koceli, Maja Sagadin, Benjamina
'Ч Matjaž Lojen, Mateja Mušič, Saša Žagar, Petra Knez, Jerneja Goričan, Neva Lepoša,
Krebl, Polona Prelog, Vid Federnsberg, Maja Lebič, razrednik Alojz Robnik, Iva
Simon Karlovšek, Luka Mrovlje, Matej Tisi, Dario Šildenfeld, Klemen Košir, Si-
" Rožman, Aleš Bobek, Matic Glavan in Simon Punčuh.	SK
---
í^turanli, pošljite nam svojo fotografijo, pripišite imena sošolcev, vsak pa naj k
'pmu imenu pripiše še glasbeno željo. Vse skupaj pošljite s kupončkom na naslov:
^ tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Glasbenim željam boste lahko prisluhnili
^ četrtek od 20.30 ure dalje.
Št. 13 - 28. marec 2002
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Vranšani dvesto
kilometrov na uro
Svetniki občine Vransko
so na zadnji seji občinske-
ga sveta med drugim spreje-
li odlok o spremembah in do-
polnitvah prostorskih sesta-
vin dolgoročnega plana te ob-
čine, kamor sodi tudi pro-
gramska zasnova parka teh-
nične kulture Johan - Janez
Puh z avtomotodromom.
Programska zasnova obrav-
nava območje, ki leži južno
od naselja Čeplje in ob vznožju
Grmade. V naravi je to področ-
je deloma gozd, nekaj je kme-
tijskega in stavbnega zemljiš-
ča, celotne površine pa je prib-
ližno 62 hektarjev. V parku
bi radi imeli avtomotodrom
s parkirnimi površinami za
večje prireditve, saj v občini
tri do štirikrat letno pričaku-
jejo približno 20 tisoč obisko-
valcev. Zato predvidevajo iz-
gradnjo in ureditev steze za
dirko s štirimi razredi, vklju-
čeno je tudi območje šole do-
bre vožnje s poligonom ter iz-
letne steze v vseh zavojih, ki
so ostrejši od 45 stopinj in
imajo radij manjši od 300 me-
trov. Ob tem bodo morali zgra-
diti servisne objekte s parkir-
nimi mesti za vozila tehnič-
nega osebja, pristajalno ploš-
čad za helikopter in parkiriš-
če za bivalnike.
Urediti bodo morali tribu-
ne za 50 tisoč ljudi, TV stolp,
avtokamp in prenočitveni ob-
jekt za potrebe avtodroma in
turističnih dejavnosti ter par-
kirna mesta za vozila obisko-
valcev. V programski zasnovi
je zajeta tudi krajinska ure-
ditev nepozidanih površin,
nov ribnik, poti, ciklodrom,
kolesarske rekreacijske steze
in drugo. Steza za dirko naj
bi bila zgrajena z upošteva-
njem norm FIM za krožne ste-
ze cestnih dirk, imela pa naj
bi naslednje tehnične lastno-
sti: dolga naj bi bila 3.800 me-
trov, minimalni radij bi bil 25,
maksimalni 300 metrov, ši-
rina steze 10, na zahtevnih od-
sekih 15 metrov, omogočala
pa bi hitrosti do 200 kilome-
trov na uro. T. TAVČAR
Kmečici lepotf^
na pregledu
Minuli teden so v družbi
Avto Celje pričeli izvajati
tehnične preglede za trak-
torje. Kot prvi so bili na vr-
sti v Upravni enoti Žalec,
tehnične preglede pa so
opravljali večinoma na se-
dežih kmetijskih zadrug.
V celjski družbi pravijo, da
so dnevno preverili tehnič-
no brezhibnost od 50 do 60
traktorjev, samo na Vran-
skem pa so lastniki na teh-
nični pregled pripeljali 90
traktorjev. Po preverjanju
tehnične brezhibnosti kar na
kraju samem izdajajo pro-
metna dovoljenja in vozila
opremljajo z nalepkami. Rav-
no zaradi nalepk prihaja do
nekaterih novosti v sicer us-
taljenem postopku preverja-
nja tehnične brezhibnosti vo-
zil. Kakor pa pravijo v Avtu
Celje, zaradi nalepk ne pri-
haja do bistvenih za«
Nalepke samo prilepjjol
sni spodnji konec šjp^
roma na drugo vidno nj
Podatke o vozilih taW
sejo v računalnik, уем
za lokalno bazo, казц]
jih na sedežu družbe iz^
nijo. Tovrstni tehničnj!
gledi pridejo v poštev^
za starejša vozila.
Danes, torej v četrte)
do predstavniki Avta
opravljali tehnične prg,
traktorjev še v Vinskij
jutri pa v Šmartnem vH|
dolini. Od 2. aprila hod«
nični pregledi v Šentjuij
Ponikvi in v Dramljali^
v Slivnici, Dobju in ђ
jah, nato pa do 11. april;
dejo na vrsto še posan
kraji v celjski in laški ц
ni enoti.
Večer črnobele čarovnije
Takšen je bil naslov kla-
virskega recitala Primoža
Mavriča, študenta 2. letni-
ka Akademije za glasbo v Za-
grebu, ki ga je pripravil mi-
nuli konec tedna v polzelski
dvorani glasbene šole.
Primož Mavrič, doma z
Brega pri Polzeli, je s sedmi-
mi leti pričel obiskovati niž-
jo glasbeno šolo pri prof.
Magdaleni Navodnik. Sred-
njo glasbeno šolo je obisko-
val v Celju pod mentorstvom
prof. Jelene Dukič - Segečič
in jo končal leta 2000. Iste-
ga leta je uspešno opravil
sprejemne izpite na Akade-
miji za glasbo v Zagrebu, kjer
je študent 2. letnika. Je do-
bitnik priznanj in nagrad na
slovenskih državnih tekmo-
vanjih (1992, 1995, 1998),
mednarodnih tekmovanjih
»Dr. Roman Klasic« (srebrna
plaketa), lani pa je na 39. tek-
movanju pianistov Hrvaške
osvojil 1. in 4. mesto.
V Sloveniji in na Hrvaškem
je izvedel že vrsto uspešnih
klavirskih recitalov, letos pa
sodeluje v koncertnem ciklu-
su Virtuosa, kjer se predstav-
ljajo najuspešnejši študentje
klavirja na Akademiji za glas-
bo v Zagrebu. Večer črnobele
čarovnije bo Primož Mavrič
ponovil jutri, v petek, 29. mar-
ca, ob 20. uri v žalski glasbe-
ni šoli.	T. TAVČAR
Primož Mavrič
NAKRATKO
Podarimo jim srečo
Sožitje, medobčinsko društvo za pomoč
duševno prizadetim Žalec, organizira ob 30-
letnici svojega delovanja humanitarni kon-
cert pod naslovom Podarimo jim srečo. Kon-
cert bo v soboto, 13. aprila, ob 17. uri v telo-
vadnici I. Osnovne šole Žalec, častna gostja
pa bo Štefka Kučan. Sožitje je prostovoljna
starševska organizacija s socialno humani-
tarnimi cilji. Sredstva, ki jih bodo zbrali s
humanitarnim koncertom, bodo namensko
porabljena za zagotovitev boljših življenj-
skih in delovnih pogojev prizadetih oseb.
Nemci darujejo
Gasilci PGD Braslovče so minuli konec
tedna gostih svoje stanovske kolega iz nemš-
kega mesta Rommerskirhen. Ob tej prilož-
nosti so pripravili tečaj uporabe izohrnih
dihalnih aparatov in njihovo vzdržev
ko ti niso v uporabi. Nemški gasilci so
darili braslovškim gasilcem tudi nekaj'
potrebne opreme, ogledali pa so si tudi
menitosti Savinjske doline.
Od kovine do plamei
v tednu pred cvetno nedeljo so v avl
ma II. slovenskega tabora v Žalcu prip
razstavo Od kovine do plamena. Razsti
la sta mlada, nadarjena ustvarjalca, Tea
sa in Dušan Hedí. Тео, ki izdeluje ročno
šene sveče, je za obrt navdušil oče. D
Hedl nadaljuje očetovo tradicijo izdelav
vinskih izdelkov. Obiskovalci so z zaD
njem spremljali prestavitev njune dejj
sti ter uživali v spremljajočem koncertu
vinjskega okteta.
Pri postavitvi pašne ograje.
Govedorejci na predavanju
Kmetijska svetovalna služba Žalec pri
Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje je v
okviru zimskega izobraževanja organi-
zirala predavanje za rejce govedi.
Predavanje je bilo v Zadružnem domu na
Ponikvi, predavali pa so specialisti Kmetij-
sko gozdarskega zavoda Celje Peter Pšaker,
Helena Prepadnik in Tatjana Pevec. Preda-
vali so o gradnji hlevov, sestavi krmnih obro-
kov za govedo in postavitvi pašne ograje za
govedo. Po končanem predavanju so udele-
ženci odšli na kmetijo Kozman v Podkraj,
kjer je mag. Tatjana Pevec predstavila, kako
se pravilno postavi pašna ograja za govedo.
Udeleženci predavanja so pomagali postav-
ljati napenjalne in nosilne kole ter ob sami
postavitvi spoznali, kakšne napake delajo pri
tem.	T TAVČAR
Šesta salamiada v Braslovčal
Lovska družina in Turistično društvo
Braslovče sta v soboto pripravila šesto sa-
lamiado, ki je bila v Lovskem domu v Bra-
slovčah.
Komisija v sestavi Janez Šumak, Ivan Kol-
šek in Ivan Rančigaj je ocenila 37 salam in
želodcev, ki so jih na ocenitev prinesli iz
raznih krajev Savinjske doline. Komisija je
ocenjevala izgled, vonj in okus, pri čemer
se je izkazalo, da so bili vsi izdelki zelo kva-
litetni. Člani komisije so se odločih, da je
najboljšo salamo izdelal Bojan Leskovšek,
sledila je salama Stanka Leskovška, oba sta
iz Migojnic, tretja pa je bila salama I
Pečnik iz Gotovelj. Najboljše tri želodo
so izdelali Ivan Mogel iz Podvrha, Franc
šnak iz Poljč in Rudi Ježovnik iz Paške'
Na razglasitvi je zbranim spregovoril
slovški župan Duško Goričar, suhomes
izdelke je blagoslovil domači župnik
Zidanšek, za veselo razpoloženje pa so
li Krajcarji iz Podvrha. Priznanja in nag
sta podelila predsednik Lovske družine
slovče Mare Stegner in predsednik Turi
nega društva Braslovče Bojan Kragl.
T. тт
Ivan Mogel je prejel prvo nagrado za savinjski želodec iz rok predsednika ID Bojana Kragla-
Št. 13 - 28. marec 2002
15	NASI KRAJI IN LJUDJE

Kuoki
jame
'ekel
Qvna šola Polzela
jgostitelj 16. območ-
(^stivala Turizmu
^a lastna glava. Na-
letošnjega tekmova-
la bil Napeljimo vo-
turistični mlin.
ijglovalo je 9 turistič-
^(jmladkov, vsi pa so
jjjstavili z raziskoval-
jjlogo, razstavo in
^ldm prizorom. Tek-
jpje je bilo zelo ka-
po, saj je komisija
jila 7 srebrnih in 2
priznanji. Zlati priz-
ista prejela turistič-
ddmladka OŠ Polze-
OŠ Šempeter. Učen-
upetrske šole so se
javili s temo Zvoki
^a. Modra nit nalo-
gstave in plesne ko-
[afije je bil potok Pe-
ćica in naravni zvo-
[jih ustvarja v jami
iPri izvedbi so so-
ali Katja Toman, Bo-
as, Sandi Vrenko, Nu-
ložnik, Tina Vidali,
Uršič, Nežka Zago-
[, Nedživana Fazliu
le Ribič. Mentorice
i Simona Kučer, Ja-
skalan in Marjeta Mi-
Turistični podmla-
OŠ Šempeter bo tako
pil na državnem tek-
Bju 11. in 12. aprila
edu.	T. T.
Koncesija za
urtec v Taboru
Svetniki v občini Tabor so
sprejeli koncesijski akt za
oddajo koncesije v tamkajš-
njem vrtcu.
Znan je problem vrtca v Ta-
boru, kjer se zaradi premajh-
nega števila vpisanih otrok
otepajo z izgubo. Zato so se
svetniki že pred časom od-
ločili za razpis koncesije, s
koncesijskim aktom, spreje-
tim na seji v ponedeljek, pa
so začeli z ustreznim postop-
kom. Taborska županja Vi-
da Slakan pričakuje, da bo-
do koncesijo razpisali sredi
aprila, o novem koncesionar-
ju pa naj bi taborski svetniki
predvidoma razpravljali na
junijski seji. Julija bo vrtec
v Taboru še odprt, v avgustu
pa ga bodo, kot vsa leta do-
slej, zaprli in poskrbeli za naj-
bolj nujna vzdrževalna dela.
V tem času, upajo v Taboru,
pa naj bi upravljanje z vrt-
cem prevzel izbrani konce-
sionar.
Taborski svetniki so se od-
ločil, da bodo lansko izgu-
bo v vrtcu pokrili v, treh
obrokih do 2. maja, skup-
no pa bodo iz proračuna
prispevali 1,2 milijona to-
larjev. Prav tako so se do-
govorili, da bodo do 20. ma-
ja poravnali nekaj več kot
100 tisoč dolga do knjižni-
ce v Žalcu, glede gradnje šo-
le v Taboru pa zaradi veli-
kih razlik med dvema idej-
nima projektoma niso spre-
jeli končne odločitve.
U. SELIŠNIK
Z OBČINSKIH SVETOV
Novorojencem
petnajst
tisočakov
VRANSKO - V letošnjem
letu bo vsak novorojenec v
občini prejel enkratno denar-
no pomoč v višini 15 tisoč
tolarjev. Pravico do denarne
pomoči uveljavlja tisti od
staršev, pri katerem otrok ži-
vi. Rok za vložitev pisne vlo-
ge je najkasneje v 4 mesecih
po otrokovem rojstvu.
Za telovadnico
tudi
ministrstvo
VRANSKO - Ministrstvo za
šolstvo, znanost in šport je
občini zagotovilo sredstva za
sofinanciranje investicije v
šolsko telovadnico. Zato so
svetniki med sprejemanjem
proračuna podprli amandma,
s katerim so za študijo o iz-
vedljivosti projektov zagoto-
vih 4,5 milijona tolarjev.
Sprejet proračun v občini
Vransko znaša nekaj manj kot
310 milijonov tolarjev.
Taborski
nagrajenci
TABOR - Ob praznovanju
občinskega praznika po od-
ločitvi svetnikov ne bodo po-
delili priznanja častni občan.
Priznanja občine Tabor bo-
do prejeU PGD Loke, Simon
Jan in Moški pevski zbor KUD
Ivan Cankar, plaketi občine
Tabor pa bodo prejeli Druš-
tvo podeželske mladine in za-
konca Derča.
Komisiji za
šport in
kulturo
TABOR - Po zaključenem
javnem razpisu za sofinanci-
ranje kulture in športa v ob-
čini bo županja Vida Slakan
imenovala dve komisiji, ki bo-
sta pregledali prispele vloge
za sofinanciranje in obliko-
vali mnenje. Končno odloči-
tev glede delitve sredstev za
šport in kulturo v Taboru bo-
do sprejeli občinski svetniki.
T. T., U. S.
Knjižnična izguba načelno poravnana
idstavnice žalske knjižnice so se v minulem tednu
Brjale s spodnjesavinjskimi župani, kako porav-
^milijonov tolarjev izgube, ki je v knjižnici nastala
ikem letu.
or pravijo v knjižnici, so se z župani načelno dogo-
- sedaj pa čakajo na potrditev dogovorov še v pisni
i. Sicer naj bi na predlog občine Polzela 7 milijonov
tv izgube pokrili po ključu delitvene bilance, razen
i Žalec, ki je pokrivala vse svoje obveznosti. Kakor
MIO, bodo knjižnico po registraciji novega žalskega
Zavoda za kuhuro, šport in turizem preobhkovali v Javni
zavod medobčinska matična knjižnica z izposojevališči v
vseh občinskih središčih. Za naprej je položaj glede na
nov zakon o knjižničarstvu dokaj jasen, po okvirnih dogo-
vorih pa naj bi vsaka spodnjesavinjska občina glede na
število prebivalcev prispevala sredstva za direktorja, de-
lavce v matični službi in računovodske storitve. Glede na
število delovnih ur v izposojevaUšču pa naj bi v občinah
sofinancirali dve novi zaposlitvi.
US
lorovanje
Meranov
^ kratkim so se na
^ zboru zbrali člani
i veteranov vojne za
Wjo - Območnega
*nja za Spodnjo Sa-
» dolino.
^boru, ki so ga pripra-
'^'orani Gasilskega do-
ipc, so ocenili aktiv-
"iinulega leta, sprego-
svoji organizaciji in
ivili nove naloge, ki naj
'ovi organizaciji dala
^prepoznavnost in po-
^ letu dni je k organi-
Pristopilo 106 novih
■ skupno pa območno
'ije vključuje 461 čla-
J zaključku zbora, ki
pío nadaljeval še s pri-
Hružabnim večerom,
® manjkalo obujanja
pov na leto 1990 in
Minervi in Planin-
Mruštvu Prebold po-
Hznanje za shranje-
Varovanje orožja.
D. N.
Zabojnik v Orovi vasi je bil premajhen za vse kosovne odpadke.
Zbiranje kosovnih odpadicov
V občini Polzela so med prvimi v Spodnji Savinjski dolini poskrbeli za zbiranje in
odvoz kosovnih odpadkov.
Akcijo so v vseh zaselkih občine pripravili minuli teden, občani so neuporabno belo
tehniko, dotrajane kose pohištva, kolesa, pločevino in ostale večje odpadke, ki niso zdrav-
ju nevarni, oddali v 27 zabojnikov, ki so jih namestile Javne naprave Celje in jih nato tudi
odpeljale. Skupaj je bilo zbranih okoli 450 kubičnih metrov kosovnih odpadkov. Očišče-
valne akcije pripravljajo tudi v nekaterih društvih, prihodnji mesec pa naj bi poskrbeli še
za zbiranje nevarnih odpadkov.	T. TAVČAR
MODRI TELEFON
V uredništvu Novega ted-
nika se veselimo vseh vpra-
šanj bralcev, ki jih zasta-
vite na Modri telefon. Ven-
darle pa je namen Modre-
ga telefona pomagati lju-
dem pri razčiščevanju nji-
hovih težav, mogoče poiska-
ti najboljšo rešitev ali po-
drezati katerega od organov
oblasti... Nikakor pa ni na-
men in cilj Modrega telefo-
na, da bomo prebrskali vso
zakonodajo v nastajanju ni-
ti ni ta linija odprta za ene-
ga bralca, sploh pa ni na-
menjen prodaji telefonov.
Nekoč žaga,
danes sramota
Na Modri telefon nas je po-
klicala Petra iz Celja in pov-
prašala, čigav je zapuščen
objekt med Zelenico in Ipav-
čevo ulico, kjer se menda zbi-
rajo brezdomci in narkoma-
ni, okolica je ponemarjena
s človeškimi iztrebki in naj-
različnejšimi odpadki. Stav-
ba naj bi bila v sramoto me-
stu, poleg tega pa tudi nevar-
na za otroke, ki se igrajo v
bližini. Do tja lahko pridejo
tudi skozi pretrgano ograjo.
Odgovor na zastavljeno
vprašanje nam je posredoval
direktor Zavoda za planira-
nje in izgradnjo Celje Miran
Gajšek, ki predvideva, da gre
za objekt nekdanje Kukovi-
čeve žage. »Po naših podat-
kih so bili objekti in zemljiš-
če vrnjeni prejšnjemu lastni-
ku v skladu z zakonom o de-
nacionalizaciji. Sedanji last-
nik je ponudil objekte in zem-
ljišča v odkup Mestni občini
Celje (MOC), ki pa v letoš-
njem proračunu ne načrtuje
odkupa,« je pojasnil Gajšek
in dodal, da je na omenjenih
površinah po veljavnem za-
zidalnem načrtu predviden re-
zervat za Šolski center Celje.
Na ministrstvo za šolstvo, zna-
nost in šport naj bi, kot še pra-
vi, poslali dopis, v katerem
so jih pozvali, da se izjasni-
jo, ali je rezervat še vedno ak-
tualen аИ ne. Sredstva za od-
kup zemljišč za srednje šole
mora namreč zagotoviti ome-
njeno ministrstvo, ki pa na do-
pis še vedno ni odgovorilo.
Ne glede na to bo MOC po
Gajškovih zagotovilih pozvala
pristojne občinske inšpekci-
je, da lastnika spodbudijo k
ureditvi omenjenih zemljišč.
Prehoda za
pešce
Bralec iz Celja nas je opo-
zoril na obljube Mestne ob-
čine Celje izpred treh let, da
na Dečkovi cesti v bližini
avtobusne postaje ob stadio-
nu uredi prehod za pešce.
Ta naj bi bil po bralčevem
mnenju potreben tudi na Ša-
ranovičevi ulici.
Miran Gajšek z Zavoda za
planiranje in izgradnjo Celje
je pojasnil, da je v programu
tamkajšnje mestne četrti za
mesec april že predvidena ure-
ditev prehoda na omenjenem
odseku ceste, prehod za peš-
ce v Šaranovičevi ulici pa bo
verjetno urejen prav tako apri-
la na začetku ulice oziroma
pri uvozu iz Ulice mesta Gre-
venbroich v Šaranovičevo.
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mal novinar Branko Stamejčič. Na
telefonsko številko 031/569-581
ga lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-100.
Nižje plačilo
samo z
uradnim
potrdilom
Bralec Jože iz Celja se je
pritožil, ker celjskemu pod-
jetju Javne naprave nikakor
ne more dokazati, da živi v
stanovanju sam in da mu
morajo zato obračunavati
nižji odvoz smeti. Bralec je
sam potrkal že na mnoga
vrata, izpolnil ustrezne
obrazce, pridobil mnenje od
Atrija in ustno potrditev celj-
ske upravne enote - v Javnih
napravah pa zahtevajo, da
mora pridobiti od Upravne
enote Celje tudi uradno kol-
kovano potrdilo. Ravno de-
nar, pa čeprav tistih 960 to-
larjev ni bistvenih, je tisti, ki
najbolj moti našega bralca.
»Če na obrazec Javnih naprav
napišem, da živim sam, pa
mi tega ne verjamejo, je to za-
me žalitev. Če hočejo imeti po-
trdilo o uradnem številu oseb
v stanovanju, naj si ga pri-
dobijo,« meni bralec Jože.
V celjskih Javnih napravah
odgovarjajo, da je postopek
najbolj zakompliciral zakon
o varstvu osebnih podatkov
in da si mora stranka sama
pridobiti potrdilo o številu
oseb, živečih v stanovanju. To
je seveda potrdilo upravne
enote, ki ga je treba plačati.
Določilo velja za vse občine,
v katerih skrbi za odvažanje
smeti celjsko podjetje, samo
potrdilo pa ceno kar precej
zniža: če v stanovanju živi sa-
mo ena oseba, plača tretjino
cene; če živita dve, zaračuna-
jo dve tretjini veljavne cene;
če pa so v stanovanju tri ali
več oseb, pa že plačajo polno
ceno. »Takšna rešitev ni pred-
pisana z nobenim odlokom,
pač pa je to odločitev znotraj
podjetja. V starejšem delu me-
sta, na primer, je precej več-
jih stanovanj, v katerih bi mo-
rali obračunati odvoz smeti
po kvadraturi; vendarle pa v
stanovanju živi eden ali dva
stanovalca. Zato se nam je to-
vrstna rešitev zdela najbolj lo-
gična. Vendar pa je treba vso
razliko, ki nastaja zaradi te-
ga, zagovarjati tudi pred nad-
zornim svetom, zato potrebu-
jemo uradna potrdila o števi-
lu stanovalcev. Dejstvo je, da
ljudem ne moremo verjeti na
besedo, saj smo že prevečkrat
doživeli, da so dano možnost
izkoriščali,« odgovarja direk-
tor Javnega podjetja Javne na-
prave Celje Ivan Čerič.
Št. 13 - 28. marec 2002
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
Hočemo cesto!
Na Vonarjah v občini Pod-
četrtek so krajani skupaj z
vodstvom Krajevne skupno-
sti Pristava v ponedeljek
sklicali sestanek v zvezi s
problematiko tamkajšnje ce-
ste, ki še vedno ni dokonča-
na. Pogovora o cesti, ki po-
vezuje občini Rogaška Sla-
tina in Podčetrtek, se je to-
krat udeležil tudi župan
Podčetrtka Marjan Drofe-
nik.
O vonarski cesti so krajani
razpravljali že 15. marca, ko
so na sestanek prav tako po-
vabili župana, vendar pa se
le-ta zaradi medsebojnih ne-
soglasij s podžupanom in
predsednikom KS Pristava
Srečkom Gobcem pogovora
ni udeležil. Cesta sodi v sklop
skupnega programa občin Ro-
gaška Slatina in Podčetrtek,
vendar pa slednja svojega de-
leža, kot trdi Gobec, ni izpol-
nila, čeprav je zanj dobila 44
milijonov tolarjev državnih
sredstev za demografsko
ogrožene.
Občina naj bi v ta namen
zagotovila še enkrat toliko de-
narja, vendar pa tega, kot je
povedal župan, občinski pro-
račun ni zmogel. Vzrok za to
naj bi bila po Gobčevern mne-
nju gluha ušesa občine oziro-
ma župana, zato so krajani in
vodstvo krajevne skupnosti
ponovno sklicali omenjeni se-
stanek, na katerem naj bi se
dokončno razjasnili dvomi in
očitki. Drofenik je ob tej pri-
ložnosti pojasnil vzroke za ne-
dokončanje ceste, ki so jo pri-
čeli urejati pred tremi leti,
medtem ko je občina denar
za celotno ureditev prejela že
nekaj let prej. Od vsote, ki jo
je nakazala država, naj bi os-
talo devet milijonov tolarjev,
ki pa jih je občina, kot je po-
jasnil Drofenik, na predlog
svetnikov namenila za uredi-
tev druge infrastrukture. Med
njimi naj bi bil tudi podžu-
pan Gobec, ki je krivdo za ne-
dokončanje vonarske ceste
pripisal v celoti Drofeniku.
Vendar pa je krajane bolj
kot to, kdo nosi krivdo, zani-
malo, kdaj bodo končno do-
bili obljubljeno in na kakšen
način naj bi to občina izpe-
ljala. »Krajani smo bili oško-
dovani na račun drugih,« so
menili, »zato želimo, da nam
cesto, ki nam dejansko pri-
pada, čimprej uredite.« Žu-
pan je menil, da bi bilo to prak-
tično mogoče šele v dveh ali
treh letih, seveda ob soglasju
vseh vpletenih strani. Na pred-
lagano rešitev krajani niso pri-
stali, saj bi morala biti spor-
na cesta dokončana že zdav-
naj. Zato so nazadnje skleni-
li, da znova skličejo podoben
sestanek sredi aprila, v tem
času pa naj župan premisli,
kako naj bi zagotovil potreb-
na sredstva še v letošnjem pro-
računu.
B. JANČIČ
Jajca v humanitarne namene
Minuli petek se je na dražbi
steklenih jajc velikank, ki so
jih postavili na ogled v Apart-
hotelu Slatina, zvrstilo ne-
pričakovano veliko gostov,
ki so si ogledali ali pa nepo-
sredno sodelovali v »baran-
tanju« za najvišjo ceno. Jaj-
ca v velikosti 50x80 centime-
trov so na pobudo lastnika
in direktorja Aparthotela Sla-
tina Francija Žeraka in sli-
karke Erne Ferjanič Fric iz-
delali v Steklarni Luminos v
Slovenski Bistrici s slikarski-
mi umetnijami pa še dodat-
no polepšali v okviru slikar-
ske delavnice.
Ideja za prireditev se je, kot
pravi Žerak, rodila v konzor-
ciju Zdravilišča Rogaška d.d.,
katerega član je, s tem pa naj
bi popestrili dogajanje v Ro-
gaški Slatini ter hkrati poma-
gali ljudem v stiski. Pirhi veli-
kani, ki so vzbujali veliko ob-
čudovanja prisotnih, med ka-
terimi sta bila tudi rogaški in
slatinski župan, Martin Mikolič
in Branko Kidrič, so bili prav-
zaprav dvakratno umetniško
delo in poseben izziv tako za
steklarje kot likovnike. Na li-
kovni delavnici so sodelovali
Miro Hajnc iz Radelj ob Dra-
vi, Jože Foltin s Ptuja, Mari-
borčan Rado Jerič, Zoran
Ogrinc iz Slovenj Gradca ter
domačinki Dana Kočica in Er-
na Ferjanič Fric.
Gostje so si lahko ogledali
tudi razstavi pirhov, ki so jih
izdelali otroci iz L, 11. in III.
Osnovne šole Rogaška Slatina
ter Osnovne šole Rogatec in pa
mariborski umetnik Milan Str-
nad. Tem so se pridružile tudi
tradicionalne dobrote iz peči.
ki so jih izdelale članice druš-
tva Gaja, in mesne dobrote Me-
snin Žerak.
Po ogledu in kratkem pre-
moru je sledila dražba, Id jo
je vodil Drago Medved, doga-
janje pa je nadzorovala trič-
lanska komisija. Za slikovite
pirhe so uspeli iztržiti od 115
do 150 tisočakov, izkupiček
pa namenili Sožitju Ljublja-
na, Zvezi ILCO Slovenije, Druš-
tvu slepih in slabovidnih Ljub-
ljana, Društvu invalidov Ro-
gaška Slatina, Centru za uspo-
sabljanje Sonček iz Celja in celj-
skemu Centru za rehabilitaci-
jo invalidov. Omenjene usta-
nove so se zbranim ob zaključ-
ku tudi predstavile in se zah-
valile za človekoljubno gesto.
B. JANČIČ
Jajca za dražbo.
Velikonočne delavnice v Podsredi
Od 20. do 28. marca so v
Slovensko - bavarski hiši
v Podsredi pripravili tradi-
cionalne velikonočne de-
lavnice z izdelovanjem bu-
taric, barvanjem pirhov, pri-
pravo velikočnih voščilnic
itd. K sodelovanju so pova-
bili enajst osnovnih šol, ki
so na območju Kozjanske-
ga regijskega parka.
Vse delavnice so bile do-
bro obiskane, otroci pa so po-
kazali velik interes za izde-
lovanje butaric, kakršne so
značilne za Veternik ter pir-
hov z različnimi tehnikami.
Jasna Sok je povedala, da je
butarica z Veternika sestav-
ljena iz leskove šibe ter brš-
Ijana, pušpana in drena. Vča-
sih so jo še okrasili s pisani-
mi trakovi iz krep papirja in
na vrhu dodali jabolko, ka-
sneje tudi pomarančo. Les za
butarice so pripravljali moš-
ki, zelenje, ki je večinoma
raslo okoli domačij, pa žen-
ske. Sicer pa so bile butarice
domena fantov, kdo bo na-
redil višjo in lepšo.
Dobro so bile obiskane tudi
popoldanske delavnice za
odrasle. Zadnja delavnica bo
na veliki četrtek popoldne,
tako da bodo lahko udeležen-
ci poslušali tudi prvo večer-
no oglašanje raglje.
TV
Nataša Ferirne je bdela nad izdelovanjem pirhov, kjer so letos ob že
uveljavljenih tehnikah otrokom predstavile tudi nekatere nove.
Očitki
(ne)utemeijeiii
Na zadnji seji občinske-
ga sveta Podčetrtka je bilo
slišati precej pripomb in ne-
godovanja na račun sred-
stev za naložbe v krajevnih
skupnostih, zlasti v KS
Podčetrtek, očitkov na ra-
čun županove samovolje pri
delitvi denarja iz občinske
malhe in podobnem. V ne-
davnem dopisu, ki so ga po-
leg delovnega gradiva pre-
jeli svetniki, je župan Mar-
jan Drofenik navedene kri-
tike zavrnil kot neutemelje-
ne.
Občina Podčetrtek naj bi
namreč po njegovem mnenju
vseskozi namenjala nalož-
bam v krajevne skupnosti iz-
jemno pozornost, kar naj bi
bil med drugim tudi pogla-
vitni razlog za visoko zadol-
ženost pred dvema letoma.
»Ob upoštevanju, da v letoš-
njem letu dokončno vrnemo
ves dolg, je predlagani osnu-
tek proračuna objektiven in
tudi uravnotežen, je kompro-
mis med potrebami ^
nostmi,« je še menil|
nik.
Pri tem, kot še pravj
sti zanimivo, da razeij
svetnika na omenjenis^
če ni razpravljal o pro[,
tiki šolstva, otroškegj
tva, zdravstva in social^
fenik bo zato na dana^,
ji svetu ponovno pre,j
da poskuša realno осецј
možnosti kot realne p,¡
po posameznih krajj
skupnostih in predlagj
nutek z nekaterimi ђ
mi spremembami spi|
»Rad bi poudaril, daj
činski proračun tisti vir
stev, s katerim moram
gotavljati nemoteno fm
niranje vseh nalog obä
jih zahteva zakonodaj
to so enostranske razp
ki se vrtijo le okrog ц
za naložbe v krajevnih!
nostih, preveč poenostj
ne,« je še poudaril DroS
В.Ц
IZ OBČINSKIH SVETd
I
Ponovno zavrnjen proračuj
PODČETRTEK - Zaradi splošnega nezadovoljstva s
računom Občine Podčetrtek za letošnje leto, očitkovi
čun sredstev za Krajevno skupnost Podčetrtek in oi
glede samovolje župana pri razdeljevanju občinskej
narja so tamkajšnji svetniki minuli teden ponovno o
navali osnutek proračuna. Kljub omenjenim kritikam
je župan Marjan Drofenik odločil, da svetnikom znova
loži enak oziroma malenkostno popravljen osnutek,
ke pa je v svojem dopisu, ki ga je poslal občinskemu:
označil za neutemeljene. Občina Podčetrtek naj bi ш
po njegovem naložbam v krajevnih skupnostih vsesko
menjala izjemno pozornost, kar naj bi bil tudi eden od
kov za veliko zadolženost pred dvema letoma. Vend
svetniki osnutka in odloka tudi tokrat niso sprejeli. (1
Varčno Ж energijo
ŠMARJE PRI JELŠAH - Študija o energetski zasnovi o
Šmarje pri Jelšah je bila tema daljše razprave tamkajšnjih
nikov, ki so od predstavnika ljubljanskega podjetja ISPO
študijo izdelalo, zahtevali konkretne predloge za učink
in varčno rabo energije. Kot eno ključnih dolgoročnih sti
občine naj bi bilo v prihodnje ogrevanje objektov na da
Obenem bi si občina z rabo lesne biomase kot prima
energenta v predlaganih kotlovnicah odprla možnost za|
bitev nepovratnih sredstev iz države in Evropske unije. Oi
strokovnjaki priporočajo tudi uporabo sončne energije I
solarnih strešnikov in pa uporabo bio plina, za izkoriS
katerega naj bi bilo v občini dovolj možnosti. (BoJ)
Pomanjkljiva dokumentacij
ŠMARJE PRI JELŠAH - Revizorska hiša Habe iz Voj
ki jo je Občina Šmarje pri Jelšah pooblastila za p"
domnevno nepravilnega poslovanja nekdanjega Stand
skega sklada, je občinskemu nadzornemu odboru ins'
kom že posredovala svoje ugotovitve in predloge. Re^'
so, povsem enako kot občinski oddelek za finance, ugi
li številne pomanjkljivosti pri dostavljeni dokument
zato bodo od sklada dodatno zahtevali specifikacije!^
trezne popise premoženja. Iz ugotovitev je tudi raz^
da je sklad na ločenem računu, ki je bil del občinj
proračuna, denar namenjal tudi za naložbe in s tem ^
kršil svoja pooblastila. (BoJ)
Drofenikovo za ravnateljic^
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občinski svet Šmarja pri -^^
je na predlog sveta zavoda Otroškega vrtca Šmarje f
šah soglasno sprejel imenovanje Marte Drofenik za ''
ravnateljice. Drofenikova je bila ravnateljica vrtca |
slej, njen mandat pa poteče 20. aprila. (BoJ)	i
Občinska priznanja
ŠMARJE PRI JELŠAH - Rok za oddajo predlogov ^
delitev priznanj Občine Šmarje pri Jelšah bo od |
do 15. maja, so se na zadnji seji odločili šmarski s^^
Zaslužne za priznanja, kot so naziv častnega občana, P |
to in priznanje občine ter denarne nagrade v vredno-'
tisočakov, pa bo izbrala občinska komisija za rnai^
vprašanja, volitve in imenovanja. (BoJ)
Št. 13 - 28. marec 2002
17	NASI KRAJI IN LJUDJE

Ko je denarja
premalo
^о večino, natančno
^vi svetnikov, koii-
j^di potrebno za spre-
iz v Šentjurju v pone-
, potrdili letošnji pro-
^ pa se ga drži pečat
^a leta, je bilo sliša-
p,ed prvo obravnavo,
jpe vizije v njem pa
^ niso videli niti med
inim potrjevanjem,
jolj pa bo držalo, da
¿j manj kot milijardo
jjlijonov tolarjev, ko-
^ težka letošnja občin-
jgajna, premalo za vse
jtar bi v Šentjurju mo-
rali, kaj šele želeli postoriti.
Do bistvenih razlik oziroma
sprememb odloka o prora-
čunu med prvo in drugo
obravnavo ni prišlo, svetni-
ki pa so vendarle sprejeli dva
amandmaja. Prvega, na pred-
log občinskih svetnikov s Po-
nikve, da iz občinske blagaj-
ne namenijo 2 milijona to-
larjev za nakup gasilskega av-
tomobila PGD Ponikva, ki le-
tos praznuje 80-letnico de-
lovanja. Drugega o prerazpo-
reditvi 12 milijonov tolarjev
najemnine za poslovne pro-
store v šentjurskem zdravs-
tvenem domu za vzdrževanje
le-teh, pa na predlog župana
Jurija Malovrha.
Amandma, da se v prora-
čunski odlok vključi tudi za-
četek gradnje telovadnice pri
OŠ Loka, pa ni bil potreben. V
občini so namreč po besedah
podžupana Janeza Čokla sko-
zi razvojni program zagotovi-
li, da se telovadnico začne gra-
diti letos, dela bodo zaključe-
na prihodnje leto, naložbo pa
ob sofinanciranju ministrstva
za šolstvo, znanost in šport po-
plačali v treh letih.
I. STAMEJČIČ
ovi kilometri za dodatne litre
J1990 je Javno komu-
I podjetje (JKP) Šent-
iravljalo z dobrimi 145
fliih vodovodov, vseh
BČkov je bilo 2.280.
1 pitne vode v vodo-
hza mesto Šentjur je
äla za dve uri in pol,
70 odstotkih pa so bi-
^určani s pitno vodo
li od celjske in slatin-
omunale - so v poro-
oskrbi s pitno vodo v
i v ponedeljek slišali
irski svetniki.
Razmere so se v dvanajstih
letih močno izboljšale. Na-
črtna gradnja vodovodov, zla-
sti pa odkrivanje in zavaro-
vanje lastnih vodnih virov, so
Šentjur pripeljale do tega, da
danes omrežje glavnih cevo-
vodov že presega 200 km, šte-
vilo priključkov na javni vo-
dovod pa se je povzpelo na
3.850. Zaloga pitne vode za
mesto Šentjur se je iz poltretje
ure podaljšala na deset ur,
najpomembnejše pa je po be-
sedah direktorja JKP Šentjur
Igorja Gorjupa to, da v ob-
čini niso več odvisni v oskr-
bi s pitno vodo od sosednjih
občin.
Z izgradnjo 2. faze vodo-
vodnega sistema Dramlje-Jaz-
bine, za katerega so Šentjur-
čani prejeli tudi ugodno po-
sojilo Eko-sklada, bodo le-
tos na javni vodovod priklju-
čili še 120 gospodinjstev, na-
daljevali pa bodo tudi z grad-
njo vodovoda proti Kalobju
in na Prevorju.
IS
Računalniški tečaj жа kmete
iški izpostavi Kmetij-
ßdarskega zavoda Ce-
za svoje kmete v mar-
pravili 12-umi tečaj ra-
hištva.
ila sta ga Helena Pre-
ik iz KGZ Celje in Me-
iose iz mozirskega pod-
Metros, tečaj pa so pri-
fc v računalniški preda-
ti podjetja Birobit v Ce-
lju. Tečajniki so spoznavali ra-
čunalniški program excel,
hkrati pa znanja iz osnov pre-
hrane govedi; zatem pa uspe-
šno osvojili program za izra-
čunavanje krmnih obrokov. Z
njim si lahko kmetje sami izra-
čunajo, koliko krme potrebuje
določena žival, da bo doseže-
na želena količina mleka ozi-
roma prirejenega mesa. Ob tem
so tečajniki osvojili še delo z
aktualno e-pošto in brskanjem
po svetovnem spletu.
Tečaj je bil pri vseh udele-
žencih dobro sprejet, kljub te-
mu, da je segal v čas, ko so se
že začela spomladanska dela
na kmetiji. Prav zato bodo na-
daljevalni tečaj pripravili v je-
sensko-zimskem času.
IS
Nekaj nekdanjih pevk ŽPZ Laško, med njimi najstarejša Pavla Erjavec (spredaj v sredini).
Pesem jih še vedno druži
^ dnevi so se pri Čatrovih na Marija Gradcu ponovno zbrale nekdanje članice
^^ga pevskega zbora Laško.
'^ki zbor so, pod vodstvom pevovodje Julija Goriča, v Laškem ustanovili pred 21 leti,
'Pa je v zboru prenehalo prepevati 16 pevk, med njimi tudi nekatere, ki so bile ustanov-
^ice zbora. Čeprav se tokratnega, prvega srečanja po vrsti, zaradi bolezni vse niso
^ile, so skupaj z najstarejšo pevko 92-letno Pavlo Erjavec ob obujanju spominov in
^anju proslavile še njen rojstni dan. Po besedah Karle Cvikl in Hedvike Jazbec, ki sta
"le pripravili, je prvo tako dobro uspelo, da se bodo zbrale spet prihodnje leto.
VLADO MAROT
Modra icavčina že za dobro pletenico
Pred Ipavčevo hišo v šentjurskem Zgornjem trgu so v nedeljo dopoldne pripravili
slovesno rez Stare trte, potomke znamenite, več kot 450 let stare trte modre kavčine z
mariborskega Lenta.
Za trto v Šentjurju skrbi pooblaščeni vinogradnik, mestni viničar Aci Urbajs, ki je zado-
voljen tudi z lanskim pridelkom. Modra kavčina - ob cepiču, ki so ga dobili na Lentu v dar
pred petimi leti, so vzgojili še mlajšo sestro - je lani obrodila preko 50 grozdov, dovolj za
natančno 5,4 litra vina. Slednjega so, glede na količino po kapljicah, prvič poskusih po
nedeljski rezi.	IS
Preteklost za prihodnost
OŠ Primoža Trubarja in
Kulturni center Laško sta
bila v petek in v soboto go-
stitelja prvega zborovanja
učiteljev zgodovine v os-
novnih in srednjih šolah.
Tema srečanja, ki ga je pri-
pravilo Društvo učiteljev
zgodovine Slovenije, je bi-
la vloga mitov v poučeva-
nju slovenske zgodovine.
Na zborovanju je sodelo-
valo okoli 90 učiteljev zgo-
dovine iz vse Slovenije. Mi-
te iz slovenske zgodovine na
splošno je udeležencem
predstavil dr. Peter Vodopi-
vec, »o dobrih grofih, ki za
nas skrbijo, nas trpeti ne pu-
stijo«, torej Celjskih, je go-
voril mag. Aleksander Ži-
žek, dr, Igor Ordina pa je
skušal osvethti mit o karan-
tanski slovenski državi. Po-
poldansko delo v delavnicah
(na sliki) je bilo namenje-
no projektnemu delu, krea-
tivnim pristopom k pouče-
vanju zgodovine ter predsta-
vitvi delovnih pripomočkov,
v delavnici »Rušenje mita o
tabli in kredi« pa so učitelji
zgodovine govorili o upora-
bi računalnika pri pouku ter
mednarodnem delovanju
svojega društva.
Zborovanje učiteljev zgo-
dovine so zaključili s pred-
stavitvijo mita o katoliškem
narodu oziroma predava-
njem dr. Egona Pelikana na
temo Pravi Slovenec je ka-
tohčan ter predavanjem iz
sodobnejših časov dr. Dra-
gana Potočnika Mit o Ma-
riboru. Nosilno temo prve-
ga srečanja pa so zaokrožili
s pogovorno delavnico Pou-
čevanje o mitih v slovenskih
zgodovini, ki sta jo vodila
vodja zborovanja mag. Jel-
ka Razpotnik in mag. Sta-
ne Berzelak.
IS
Po izkušnje o
čistilni napravi
V	Šentjurju se bodo pri-
hodnji mesec odločali, ka-
ko priti do centralne čistil-
ne naprave za kraj in in-
dustrijo v njem. V igri ima-
jo tri možnosti; gradnjo z
lastnim denarjem, podelitev
čiste koncesije za gradnjo
in kasneje upravljanje s
centralno čistilno napravo
ter kot tretjo možnost kom-
binacijo obojega.
Na delovni obisk v Kranj-
sko Goro so se v petek do-
poldne odpravili predstavniki
šentjurske občine; župan Ju-
rij Malovrh, vodja občinske-
ga oddelka za okolje in pro-
stor Marija Rataj in pod-
predsednik Sveta KS Šentjur-
mesto Jože Štiglic. Na Go-
renjskem so želeli pobliže
spoznati izkušnje pri gradnji
in zdaj že delovanju kranj-
skogorske čistilne naprave,
srečali pa so se tudi s pred-
stavniki koncesionarja čistil-
ne naprave, nemškega pod-
jetja Wassertehnic iz Essna.
V	Kranjski Gori je namreč
to podjetje po sistemu čiste
koncesije zgradilo čistilno na-
pravo, kranjskogorska izkuš-
nja pa bo za Šentjurčane do-
brodošla tudi zato, ker je nji-
hova naprava po zmogljivo-
sti primerljiva s šentjursko.
Podjetju Wassertehnic je ok-
tobra lani tudi Občina Laško
podelila koncesijo za izgrad-
njo kanalizacijskega omrež-
ja ter centralne čistilne na-
prave za območje celotne ob-
čine.
IS
Pet
izbrancev
mlade
Uršice
V	Šentjurju so v soboto
gostili mlade literate iz Celj-
ske in Koroške regije. Sre-
čanja se v Sloveniji vrstijo
že tri desetletja, letos prvič
pa v obliki festivala mlade
literature Urška, katerega
sklepna slovesnost bo sre-
di oktobra v Slovenj Grad-
cu.
V	Šentjur je prišlo 15 mla-
dih piscev, ki so sodelovali v
literarni delavnici, 14 pa je
zvečer zbranemu občinstvu
tudi prebiralo svoja dela. V
ožji izbor mladih literatov
Slovenije so iz šentjurskega
srečanja državnemu selektor-
ju predlagali dela Eve Vrta-
čič in Jožeta Hribernika z
Rečice ob Savinji, Petra Šu-
štarja-Tobiasa iz Rogaške
Slatine, Veronike Gradišek
iz Kozjega in Kadeta Vučko-
vaca iz Šentjurja.
IS
Vsem sokrajanom želimo znova predstaviti film
LAŠKI KALEJDOSKOP.
Film, ki je bil prvič predstavljen na Dnevu Laščanov,
namenjamo tistim, ki si ga želijo znova ogledati, ga
doživeti v miru ali pozorneje prisluhniti besedilu.
Projekcija filma bo v kulturnem centru,
v soboto, 30. marca 2002 ob 19.30 uri.
Vstopnine ni!
Turistično društvo Laško
Ustvarjalci dneva Laščanov
Št. 13 - 28. marec 2002
18
NASI KRAJI IN LJUDJE
Potice z Ljubnega... (Foto: J. MIKLAVC)
Blagoslov za
dobro leto
v minulem tednu so v
mnogih slovenskih krajih
pod spretnimi rokami na-
stajali čudoviti izdelki. V ve-
čino je poleg zelenja, iz ka-
terega so ljudje izdelovali
butare, snope ali potice, ka-
korkoli jih imenujemo,
vtkane veliko ljubezni.
Vrba, dren, leska, bršljan,
bodika, pušpan..., so bile
glavne sestavine, iz katerih
so ljudje izdelali butare, sno-
pe, na Ljubnem potice, in jih
prinesU k nedeljskemu bla-
goslovu. S fotoaparatom smo
zabeležili nekaj »lepotic«
pred cerkvijo sv. Elizabete na
Ljubnem in sv. Kancijana na
Rečici. V obeh krajih so se
med številnimi navadnimi
poticami oziroma butarami
košatile tudi takšne, ki so
zahtevale še posebej skrbno
izdelavo. V obeh krajih so iz
zelenja izdelali pripomočke
za delo na kmetiji, orodja za
kmečka in gozdarska opra-
vila, podobe iz živalskega sve-
ta, glasbila... Na Ljubnem je
Društvo podeželskih žena Ko-
men na stojnici ponudilo do-
brote iz domače peči in ku-
hinje ter pletene izdelke, na
Rečici pa so številni zbrani
prisluhnili zvokom ponovno
obujene Suške godbe. Žal sta
snežni metež in hud mraz kar
precej pokvarila slovesnost,
sploh, ker je eden izmed na-
menov nedeljskega blagoslo-
va tudi druženje ljudi.
Blagoslovljene potice oziro-
ma butare ljudje po maši do-
ma obesijo v krošnje dreves
za boljšo letino ali pa v hišo,
kjer blagoslovljen les varuje
poslopja pred hudo uro, po-
žarom ali točo. Z butarami po-
vezanih običajev je zelo veli-
ko - ponekod na velikonočno
soboto zakurijo z lesom iz bu-
tar, iz lesa izdelajo križe in jih
na križevo postavijo na polja...
Po zadnji cvetni nedelji in šte-
vilnih mladih, ki so se z buta-
rami odpravili k blagoslovu,
lahko sodimo, da bodo ti obi-
čaji še dolgo živeli.
U. SELIŠNIK
.in butare z Rečice. (Foto: U. SELIŠNIK)
Zauest o okolju
Pred dobrim tednom dni
so v Velenju ustanovili
Društvo za razvoj zavesti
o okolju.
Med cilje društva so zapi-
sali razvoj pozitivnega odno-
sa ljudi do okolja, posredo-
vanje podatkov in informa-
cij o vzrokih in posledicah
problemov v okolju, prido-
bivanje znanj in veščin za ob-
vladovanje ekoloških prob-
lemov, spodbujanje odgovor-
nosti otrok, mladostnikov in
odraslih s konkretnimi akci-
jami v lokalnem okolju, me-
dobčinsko in mednarodno so-
delovanje na področju varo-
vanja okolja z ekološkimi or-
ganizacijami, društvi in gi-
banji, propagiranje ekološ-
ke dejavnosti in drugo.
Denar za ustanovitev druš-
tva so zagotovili Mestna ob-
čina Velenje, Komunalno
podjetje, PUP Velenje in An-
dragoški zavod LU Velenje.
Za predsednika društva so
imenovali župana Srečka
Meha. Društvo bo delovalo
kot prostovoljno, samostoj-
no, nepridobitno, nevladno
in humanitarno združenje fi-
zičnih oseb, ki delujejo v jav-
nem interesu. Delovali bo-
do na področju Šaleške do-
line, sodelovali pa z obči-
nami Zgornje Savinjske do-
line. V društvu bo delovala
tudi Ekološka informacijska
pisarna.
BS
Velenje v
ritmu
četvorke
Na 26. maturantskem ple-
su je v velenjski Rdeči dvo-
rani v dveh večerih plesalo
818 maturantov Šolskega
centra Velenje.
Rdeča dvorana, v katero so
za to priložnost namestili
1650 sedežev, je bila oba dne-
va kar premajhna za vse, ki
so se želeli poveseliti s svoji-
mi maturanti. V vseh šolah
Šolskega centra se letos izo-
bražuje 2768 dijakov in 444
študentov, 818 dijakov zaklju-
čuje šolanje.
LO
Kaj trese Šoštanj?
Potem ko so se v Šošta-
nju v zadnjem mesecu dni
večkrat zatresla tla, so se
pričele vrstiti pritožbe na ob-
čino, da je nenavadno tre-
senje tal, ki spominja na šib-
kejše potrese in povzroča tu-
di škodo na objektih, posle-
dica rudarjenja,
V občinski upravi so žele-
li priti zadevi do dna in so
zahtevali poročila o pojavu
tako od premogovnika kot od
republiškega urada za seiz-
mografijo. Obstaja namreč
možnost, da je nenavadno
tresenje posledica rudarjenja
v bližini in posedanja tal, prav
tako pa je možno, da se je
povečala seizmična aktivnost
na tako imenovani smrekovš-
ki prelomnici. Minuli pone-
deljek so s pridobljenimi po-
ročili seznanili tudi svetni-
ke, ki so slišali, da premo-
govnik zavrača krivdo za tre-
senje tal kot posledico rudar-
jenja v bližini. Na osnovi me-
ritev s seizmogafi, ki jih oprav-
ljajo tako v rudniku kot na
površini, trdijo, da so tres-
ljaji posledica povečane seiz-
mičnih dejavnosti in ne ru-
darjenja. Razstreljevanja in
kopanje v jami naj na povr-
šini ne bi imelo posledic, ki
bi presegale tresljaje ob več-
jem prometu. Tudi republiški
urad za seizmografijo je po-
trdil dva manjša potresna sun-
ka, ki naj bi povzročila ne-
davno vznemirjenje in ško-
do. Amplituda tresenja pa je
bila premajhna, da bi jo lah-
ko izmerili in tudi določili
središče tresenja. Svet
slišali še, da je repi
urad za seizmografijo
teresiran, da zaradi p(
ne seizmične dejavna
dveh merilnih mestih
čini postavi svoje seizi
fe. Bodo s tokratnimi 1
nji le prišli do odgovon
povzroča pri občanih z
Ijenost zaradi pogoste
senja tal?
Št. 13 - 28. marec 2002
19	NASI KRAJI IN LJUDJE

Iščejo novega graščaka
Prvi državni spomenik, ki ga bo lahko najela fizična oseba
Socka, kulturni
i^ik državnega pome-
Ipfva v Sloveniji, ki jo
i^va država oddati tudi
jjosebi. Takšne spome-
50 doslej prevzemali v
p predvsem muzeji in
Џ po zgledih iz raz-
jga sveta bodo poslej
Ji drugače.
¿ržavo in njene davko-
^,д1се je to seveda veli-
jjšanje. Posamezniku, ki
i,il graščino v najem za
¡desetletij, ne bo treba
J^.ati redne najemnine, va-
lido všteli njegova vla-
, v pravni službi mini-
fa za kulturo pripravlja-
I graščino Socka pravno
Igo za možnost posredo-
iv najem. Na razpis se
seveda lahko prijavili tu-
mi zavodi, podjetniki in
liki.
iilturnem ministrstvu so
povedali, da je pri tem
bej prizadevna občina
I, ki ima na malem ob-
vsega skupaj kar pet
Sn. Občino, ki je postala
desetletjem uradni skrb-
tocke, je za to pooblasti-
la država. V občinski stavbi
tako dela posebna strokovna
sodelavka za kulturno dediš-
čino, umetnostna zgodovinar-
ka Alenka Vodončnik.
Občina obnavlja graščino
Socka od lani (na državne
stroške) ter pripravlja v so-
delovanju z državno upravo
za kulturno dediščino doku-
mente za oddajo v najem. Ta-
ko so decembra zaključili- z
zamenjavo dela strehe, prav
tako so že poskrbeli projekt-
no gradbeno dokumentacijo.
V zadnjih petih letih je bilo
vloženih vsega skupaj blizu 6
milijonov tolarjev. V prihod-
njih dveh letih želi občina po-
skrbeti za obnovo preostale
strehe, notranjih prostorov,
stavbnega pohištva in celot-
ne fasade.
Strokovnjaki namreč ugo-
tavljajo, da je graščina Socka
kot celota med štajerskimi
graščinami izjemni spome-
nik. Njena prva znana omem-
ba je iz daljnega leta 1404, zad-
nje pomembnejše prezidave
so bile opravljene v 19. sto-
letju. Po II. svetovni vojni so
Socko graščakom odvzeli, na-
to je bila dolgo last Toplic Do-
brna, pred štirimi leti je po-
stala še last občine Vojnik, na-
kar jo je vlada razglasila za
kulturni spomenik državne-
ga pomena (po določitvi par-
cel, kar je že opravljeno, se
bo država lahko vknjižila v
zemljiško knjigo). Za grašči-
no je naslednik graščakov iz
Nemčije vložil zahtevek za de-
nacionalizacijski postopek,
vendar zanj pravne podlage
ni bilo.
V njej je dolgo gostovala po-
družnična šola Socka, ki so
jo pred nekaj leti preselili v
novogradnjo. Zdaj je v graš-
čini osem stanovanj, od tega
ima polovica stanovalcev skle-
njene pogodbe z Nepremič-
ninami Celje. V občini Voj-
nik že razmišljajo o njihovi
prihodnosti v času, ko bo prev-
zel graščino morebitni najem-
nik.
Sicer pa so v celjski enoti
Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine že izdelali
konservatorske smernice gle-
de bodoče vsebine graščine. V
kleti naj bi bili prostori za vi-
noteko in žganjekuho, repre-
zentivne prostore bi namenili
za komercialne vsebine in ga-
lerijo za občasne razstave, ju-
govzhodni del (kjer so danes
stanovanja) za apartmaje v
zgodovinskem stilu ter resta-
vratorsko delavnico starega po-
hištva... Zahodni del graščin-
skega kompleksa, zgrajen po
II. svetovni vojni, pa je na raz-
pisu kupil zbiralec Karel Fer-
lež iz Velenja, zbiratelj starih
motorjev in avtomobilov.
Občina Vojnik za bližnjo
graščino Tabor pri Vojniku,
ki jo je v zadnjem času skuša-
la prodati, še ni uspela najti
kupca, zato se postavlja vpra-
šanje, kako bo z najemnikom
v bližnji graščini Socka. Bo v
tej idilični pokrajini večje za-
nimanje? Mogoče, saj se v
najbližji soseščini graščine
Socka, kjer je konjeniško-
vzrejni center Šeško, že raz-
vija turistična dejavnost.
BRANE JERANKO
Dvorišče graščine Socka. V njenih prostorih je bila dolgo podružnična osnovna šola.
Proračun
sprejet,
ori še živi
mjski svetniki so
iji teden na izredni seji
skega sveta, ki jo je
m sklical na zahtevo
See svetnikov iz vrst Li-
he demokracije Slove-
in Slovenske ljudske
ike, soglasno sprejeli
ičun za leto 2002 v vi-
506 milijonov tolarjev,
iravnavali so ga že tret-
oslej pa se je vedno za-
ilo pri glasovanju, saj
la polovica svetnikov
rejem, polovica pa pro-
to kot je v Vitanju od
tka gradnje čistilne na-
e na sporni lokaciji že
'navadi. Tudi tokrat so
sprejemom proraču-
bnovili stare očitke. Z
strani o gradnji čistil-
aprave, o tem, da ob-
^a uprava o svojem de-
Î obvešča ne občanov
^kov ter da je bil pro-
li slabo pripravljen, z
e strani pa, da gre ves
§olj za načelno naspro-
tje, brez argumentov
"ugačnih predlogov,
pan Slavko Krajne pa
l^rat izrazil razočara-
občinskimi svetni-
j da prihajajo na seje
'pravljeni, kot slabo pa
^nil tudi delo.trške in
'h skupnosti. Zavrnil je
da občinski prora-
di razvojno naravnan,
■ delež naložb v njem
^9-odstoten.
zameram, neso-
^in in različnim pogle-
navkljub so svetniki
«gan proračun sogla-
äprejeli. Zdaj jih čaka
I'd oreh: pripraviti mo-
^rogram naložb za na-
i)a štiri leta. MBP
Uspešna Micica iz Nove Gerleve
Nova Cerkev živi za kulturo - Študenti obudili še gledališki oder
Nova Cerkev pri Vojni-
ku-je po kulturni plati med
najživahnejšimi kraji na
Celjskem. V mali krajev-
ni skupnosti delujejo na-
mreč kar štiri uveljavlje-
na kulturna društva, po-
leg KUD Nova Cerkev še
društva Štajerski rogisti.
Godba na pihala ter Soc-
ka.
V	zadnjem času postaja na
odrih celjske okolice uspe-
šnica igra Županova Micka,
ki jo uprizarja skupina štu-
dentov iz Nove Cerkve. Kraj
je bil nekoč že znan po gle-
daliških predstavah takrat-
nega režiserja Toneta Peša-
ka, dolgoletnega učitelja in
ravnatelja, še vedno aktiv-
nega v KUD Nova Cerkev.
Po približno dveh desetlet-
jih je dala pobudo za obu-
ditev gledališke dejavnosti
podpredsednica tega druš-
tva Minka Tihle-Sodin,
profesorica celjske eko-
nomske šole.
V	današnjem času je to se-
veda zahtevna naloga. Igral-
ce je bilo težko zbrati, še
posebej za moške vloge, za-
to nastopa v eni od njih de-
kle. Režije znamenitega
Linhartovega dela se je lo-
tila domača študentka Moj-
ca Kolar, ki se jf izobrazi-
la na gledaliških seminar-
jih, kot mentor pa ji je po-
magal znani kulturnik Živ-
ko Beškovnik.
Med obema uprizoritva-
ma je bila dvorana v Novi
Cerkvi seveda nabito polna.
Od začetka marca se vrsti-
jo še gostovanja na odrih
bližnje celjske okolice, ta-
ko v Vojniku, na Frankolo-
vem, zadnji konec tedna v
Celju in Šmartnem v Rožni
dohni, konec aprila pa odi-
dejo v Metliko. Pri vsem
skupaj mladi gledališčniki
iz Nove Cerkve že razmiš-
ljajo o novi gledališki pred-
stavi, po vsej verjetnosti
znova komediji.
Jubilej
pevcev
Gledališka skupina je le
ena od treh sekcij KUD No-
va Cerkev. Najbolj dejavna
je moški pevski zbor, ki
praznuje letos 30-letnico
dela. Pevci, ki delujejo pod
taktirko domačina Petra
Selčana (Selčan je tudi
predsednik KUD Nova Cer-
kev), se pripravljajo na slav-
nostni koncert 11. maja, v
jubilejnem letu bosta prav
tako izšli njihova kaseta in
zgoščenka. V tem mesecu
bodo nastopili na srečanju
zborov občine Vojnik ter
aprila na medobčinski re-
viji v Celju, med njihovimi
vsakoletnimi nastopi so
koncerti v domovih v Celju,
Grmovju in Slovenskih Ko-
njicah, ki bodo v prihodnjih
tednih. V spomladanskem
času bo posebnost še skup-
ni koncert s pevci z Gomil-
skega, v Rogaški Slatini.
Zadnja leta deluje v KUD
Nova Cerkev kot sekcija še
kvintet Kristal. V moški vo-
kalni zasedbi, ki jo vodi štu-
dentka Janja Majcen, da-
jejo poudarek izvirnemu
ljudskemu glasbenemu izro-
čilu iz naših krajev, prav ta-
ko pojejo narodne in umet-
ne pesmi.
BRANE JERANKO
Prizor iz županove Micke, uprizoritve študentov iz Nove Cerkve. S predstavo gostujejo po odrih celjske
okolice.
Leicarnišica lepotica
V	Slovenskih Konjicah
so prejšnji teden slovesno
odprli v celoti obnovljeno
lekarno. Naložba je vredna
120 milijonov tolarjev, de-
nar pa je v celoti zagotovil
Javni zavod Celjske lekar-
ne.
V	šestih mesecih so uredi-
li 250 kvadratnih metrov no-
tranjih površin, zamenjali
streho in polepšali zunanjo
ureditev. Prve obiskovalce je
lekarna sprejela v soboto zju-
traj, slovesnost ob odprtju pa
so pripravili že v četrtek. »V
prenovljeni lekarni se bodo
dobro počutili vsi, ki bodo
prihajali po recepte, zdravi-
la ali samo po nasvete,« je za-
dovoljno ugotovila direkto-
rica Celjskih lekarn Lilijana
Grosek, konjiški župan Ja-
nez Jazbec pa je izrazil ve-
selje nad pridobitvijo, ki bo
odslej tudi v okras turistič-
nemu kraju, kakršnega si ob-
čina sama ne bi mogla pri-
voščhi.
Konjiško lekarno so v pro-
store na Usnjarski cesti pre-
selih leta 1987, kmalu pa so
spoznali, da v njej ni dovolj
prostora za uporabnike. Dol-
gotrajne priprave na obnovo
pa so se očitno obrestovale,
saj lekarne v novi podobi ni
mogoče prepoznati. Prosto-
ri so prijaznejši tako za obi-
skovalce kot za 9 zaposlenih,
v lekarni je več izdajnih mest,
prostor za svetovanje in lju-
dem približana ponudba, vse
skupaj pa je tudi na pogled
izredno lepo.
Odprtje lekarne v Sloven-
skih Konjicah je bila v enem
tednu že druga slovesnost
Celjskih lekarn, ki združu-
jejo 16 lekarn v regiji. Le ne-
kaj dni prej so namreč odpr-
li delno preurejeno lekarno
v Šentjurju.
MILENA B. POKLIČ
Št. 13 - 28. marec 2002
20
INFORMACIJE
Cvetlične pravljice za drzne
Bogata ponudba, nenavadni, unikatni aranžmaji, dostava in svetovanje na enem mestu
Mlada Mariborčanka Veronika Ekart pra-
vi, da se je v lokal na Gubčevi 6 nasproti
blagovnice Vele zaljubila na prvi pogled. Cvet-
lične pravljice, kot je poimenovala svoj cvet-
lični raj, so njena prva trgovina, čeprav se
je z aranžiranjem cvetja pričela ukvarjati
že pri rosnih petnajstih. Kmalu je spoznala
svoje poslanstvo in se izurila v eni najbolj-
ših mariborskih cvetličarn. Poklicno pot je
nadaljevala skupaj z očetom, nato pa se po-
stavila na svoje noge. S cvetličarno v Celju
želi svojim strankam ponuditi vse: od obi-
čajnih storitev do tistih najzahtevnejših, njen
moto pa je izvirnost, nenavadnost in mini-
malizem na drugi strani.
V Cvetličnih pravljicah prisegajo na narav-
ne osnove ter minimalističen slog. Večina po-
možnega materiala je vzeta iz naravnega oko-
lja. To so različne koreninice, vejevje, lističi
in drugo, kar daje vtis naravnega aranžmaja,
seveda v kombinaciji z modernim.
Če iščete lončnice za v vrt ali pa sobne
rastline, so Cvetlične pravljice pravi naslov.
Šopke vam izdelajo tudi glede na horoskop,
uredijo grob, izdelajo aranžma za posebne
trenutke, otvoritve, opremijo notranjost lo-
kala ali poskrbijo za dodatke, okrasijo iz-
ložbo, ponudijo nasvet...
Raznovrstna ponudba je namenjena vsem
okusom, še posebej tistim bolj zahtevnim in
drznejšim. »Posebno cvetje ima seveda svojo
ceno, ki mora biti lepo aranžirano in delovati
nevsakdanje,« pravi lastnica Veronika Ekart.
»Vsak šopek sodi v določeno vazo, zato je po-
trebno oboje kombinirati. Še vedno je zelo
iskano steklo, a z dodatki kamenja, korenin
ipd., da se izpopolni notranjost, pri čemer se
morajo vsi uporabljeni materiali prepletati v
nekakšni harmoniji,« še pojasni.
Formula uspeha je
nenavadnost
Barve se spreminjajo glede na letni čas. Tre-
nutno naj bi bile v ospredju zlasti roza in od-
tenki nežnih, pastelnih barv. Namesto trakov
se uporabljajo že prej omenjeni naravni do-
datki in neobičajni okraski.
Izdelek mora takoj pasti v oči, menijo v
Cvetličnih pravljicah, kjer izdelujejo tudi
izvirne pogrebne vence, pri čemer cvetje
prepletajo preko oboda iz šibja oziroma ve-
jevja. Pogosto uporabljajo tudi vrbove ve-
je, kar med cvetličarji ni ravno navada, saj
stranke tovrstnega aranžiranja še niso vaje-
ne. Seveda pa tudi brez ogledale, stekla.
kamenčkov, bleščic, perlic in celo tropskih
plodov darilo ni popolno.
Šopke, vence, aranžirane sveče in darila
vam dostavijo tudi na dom. Če živite v Ce-
lju, je dostava zastonj.
V cvetličarni vam izdelajo tudi poročne šopke
po vaši želji ali po njihovih idejah. Klasične
šopke, ki jih neveste ves čas nosijo v rokah, so
zamenjali lahki šopki ali cvetlični aranžmaji,
prepredeni po roki ali pripeti na obleko. Pri
tem ne gre zanemariti cvetja za okrasitev avto-
mobilov, ki mora biti skrbno izbrano in obli-
kovano glede na obliko, barvo oziroma tip vo-
zila. Le tako namreč pride do izraza.
Nova cvetličarna je v zanimivem okolju ob starokrščanski krstilnici v Gubčevi ulici v Celju.
Veronika Ekart, lastnica Cvetličnih pravlji
Št. 13 - 28. marec 2002
SPORT
21
Maščevanje za
pokalni poraz
Ob jezeru dve neizkoriščeni enajstmetrovki - Nov podvig Ere - V soboto v
Šmartnem ob Paki Rudar, v sredo Aluminij
£e\]àm so se oddolžili Ve-
jijčanom za poraz v os-
Џ finala pokala Nogo-
^tne zveze Slovenije na
ylni kleti. Dobili so vse
¡prvenstvene obračune -
tega dva na igrišču lo-
Inega tekmeca s 4:3 in v
l,oto z 1:0. Šmarčani so
(dveh porazih (prvenstve-
jn in pokalnem) zado-
Ijni zapuščali domači sta-
jn. Proti Muri so osvojili
1^0, potem ko so zgodaj
ejeli zadetek in ostali z
[alcem manj.
Velenjski dvoboj je bil za
iJe razmere skoraj vrhun-
i, čeprav so drugi polčas
iznamovale številne napa-
t, ki pa so »držale« ritem.
Budimir
odločil derbi
že deveti strel s kota (skup-
pjih je bilo 12) je Publi-
um izvajal v 45. minuti. Do-
en Beršrijak je poslal os-
i^ogo k bližji vratnici, do-
ßi branilec jo je nespret-
I podaljšal proti sredini,
ЕГ jo je pričakal Marijan
idimir in dosegel svoj če-
ti zadetek v rumeno-mo-
ra dresu. V 22. sekundi
idaljevanja je Andreja Kva-
1 imenitno zaposlil Samo
Idovič, izjemna priložnost
I je splavala po vodi. Vido-
ič je v končnici tekme do-
igel zadetek po odlični po-
lji Sebastjana Gobca, ven-
ir je bil gol razveljavljen za-
Idi nedovoljenega položa-
I- tudi televizijski posne-
kne odkriva pravilnosti od-
liitve stranskega sodnika
^aga Idiča. Enajstmetrov-
I šteje za stoodstotno pri-
dnost, nerazpoloženi Kvas
i je v 19. minuti zapravil
Idi strel z bele točke, ki ga
f priigral Beršnjak. 15 mi-
nt prej je enako storil tudi
bmači golgeter Klemen La-
vrič, nad katerim je Almir
Sulejmanovič storil sila
dvomljiv prekršek v kazen-
skem prostoru. Lavrič je stre-
ljal solidno, svojo fenome-
nalno predstavo pa je takrat
začel celjski vratar Aleksan-
der Šeliga. Z učinkovitim
skokom k levi vratnici je šo-
kiral prisotne. Gostujoči
obrambi je kmalu pobegnil
Borut Arlič (zaradi globoke-
ga ofsajda), Šeliga pa je bil
spet zmagovalec. Pri posku-
su Rusmina Dediča ga je re-
šila vratnica, po močnem
strelu z glavo Lavriča pa je
žogo ulovil pod prečko in jo
odbil preko nje. V zadnjih se-
kundah se je tudi domači vra-
tar Dino Lalič preselil pred
celjski gol, v protinapadu pa
je ob Šeligi in Vidoviču naj-
boljši celjski mož Vladislav
Lungu žogo peljal do polo-
vice, potem pa jo usmeril pro-
ti praznemu golu... Cilj je
zgrešila le za las. Trener Ma-
rijan Pušnik je premleval o
zapravljeni enajstmetrovki:
»To je bilo že sedmič, odkar
sem na Skalni kleti. Najraje
bi sam vzel žogo in streljal...
Igramo preveč kampanjsko,
želimo si niza zmag. V Novi
Gorici bomo brez kaznova-
nih Gobca in Lunguja vsee-
no skušali do vseh treh točk!
Doslej smo jih zbrali šest pre-
malo.«
Bloudek tudi
po veliki noči?
Po dveh zaporednih pora-
zih Ere je bilo srečanje z Muro
odločilno. Blede igre na zad-
njih tekmah so pustile posle-
dice tudi na obisku v Šmart-
nem ob Paki, saj je bil slabši
kot ponavadi. Le 600 gledal-
cev je v spremenljivem, z le-
deno hladnim vetrom zači-
njenem vremenu videlo bor-
beno in aktivno igro obeh
ekip. Ključna je bila že 14.
minuta tekme, ko je Denis
Žilavec v kazenskem prosto-
ru zrušil Daliborja Teinovi-
ča, glavni sodnik Janez Bab-
nik pa je namesto na belo toč-
ko pokazal rumeni karton
Teinoviču. Glavni šmarški
adut je moral iskati zdravniš-
ko pomoč in je zapustil igriš-
če, na nasprotni strani pa so
gostje preko Sebastjana Vo-
grinčiča povedli. Teinovič se
je vrnil v igro in protestiral
pri glavnem sodniku, ta pa
mu je pokazal še drugi ru-
meni karton in s tem pred-
časno pot pod prho. »Zaradi
udarca obrambnega igralca
sem padel v kazenskem pro-
storu. Tudi gostujoči vratar
Nedad Botonjič je bil začu-
den, da sodnik ni dosodil naj-
strožje kazni. Nisem vedel,
da sem prejel rumeni karton
in zato sem bil zelo začuden,
ko sem po ugovarjanju pre-
jel rdečega. V dolgoletni ka-
rieri se mi to še ni pripeti-
lo,« je zgrožen pripovedoval
Teinovič. Trener Marijan
Bloudek sodniške odločitve
ni želel komentirati, obsodil
pa je nespametno Teinovičevo
dejanje. Šmarčani so bih
kljub igralcu manj popolno-
ma enakovredni Muri in se v
58. minuti zasluženo veseli-
li izenačenja. Predrag Div-
ljak je dosegel prvi in težko
pričakovani zadetek v Erinem
dresu. Zanj je zaslužen tudi
podajalec Goran Ristič, ki
se je proti »svojemu« klubu
zelo izkazal. »Rile« je namreč
otrok soboškega nogometa,
vendar se je spri z Muro za-
radi neizpolnjevanja finanč-
nih obveznosti, in se v zim-
skem premoru preselil v
Šmartno ob Paki. Z neodlo-
čenim izidom sta bili na kon-
cu zadovoljni obe ekipi.
Takšna igra Ere bi bila po-
trebna že v Kidričevem. Tam
Šmarčani niso prikazali prak-
tično nič, zato jih v sredo ča-
ka težka naloga, da izničijo
zadetek prednosti Aluminija.
Če bodo borbeni kot v nede-
ljo in se jim bo v takšni igri
pridružil še Teinovič, lahko
pričakujejo uspeh, v nasprot-
nem primeru pa bo v Šmart-
nem ob Paki ostal le grenak
priokus o zamujeni priložno-
sti. Direktor Ere Šmartno Jo-
že Krajne nam je v šah dejal,
da pred veliko nočjo še ne bo-
do menjali trenerja. Počaka-
li bodo torej vsaj do odločil-
ne tekme polfinala slovenske-
ga pokala. V soboto pa jih ča-
ka še lokalni derbi z Velenj-
čani, ki bo pomembno vpli-
val na vzdušje pred »tekmo
sezone«, ki bo zmagovalca
najbrž vodila v Evropo. Šmar-
čani pa bodo tako v DP kot v
drugem polfinalu pokala lo-
gično navijali za Bojana Pra-
šnikarja.
PETRA ŠAFRAN, DEAN
ŠUSTER
Foto: TRIARTES
Samo Vidovič je zaman protestiral, glavni sodnik Andrej Tratnjek je
upošteval pomočnika.
NA PIKI
Do 2005 na
Skalni icleti
22-letni vratar Aleksan-
der Šeliga je v Velenju ču-
dežno ohranil celjsko mre-
žo nedotaknjeno in bil de-
ležen kopice komplimentov.
A »showa« proti Rudarju ne
postavlja na lastni vrh.
Leta '97 sem na Prevaljah
prav tako ubranil »vse živo«,
pri 17. letih sem bil vzhičen.
Korotan 684 minut ni prejel
gola, niz je prekinil Andrej
Goršek. Takrat sem še izre-
zoval in zbiral časopisne član-
ke.
Prvi vratar ste postali po
naključju...
Trener Milovan Tarbuk je
imel smolo, saj sta se poško-
dovala sprva Mujčinovič, po-
tem pa še Grešak. 6 tekem
sem bil prvi vratar, do Gre-
šakove vrnitve. Debitiral sem
v Kopru, ko smo izgubili z
2:1. Potem sem sodeloval pri
nekaj zmagah. Ligo smo za-
ključili na odličnem 4. me-
stu.
Kam segajo začetki?
V Štorah, kjer še vedno ži-
vim, pri 12 letih nisem želel
v gol. A takratni trener Mat-
jaž Štancar, kasneje moj soi-
gralec v Celju, je bil neoma-
jen. Kot srednješolec sem se
preselil na Skalno klet, veli-
ko zaslug za moj napredek
pa ima Ivan Bauman.
Po meteorskem vzponu,
vas je nato logično spet za
nekaj let zasenčil izredni
Amel Mujčinovič. Ste bili
lansko jesen veseli njego-
vega odhoda?
Bil sem žalosten, saj sem
izgubil zelo dobrega prijate-
lja. Po drugi strani sem se za-
vedel priložnosti. Ne, nisem
pričakoval, da bi klub kupil
novega vratarja. Imel sem za-
gotovila, da mi zaupajo. In
tako je tudi bilo.
Pogled naprej?
Petletna pogodba me veže
še za tri sezone. Kot vsak šport-
nik si želim nadaljnji napre-
dek. Dokončno se moram do-
kazati v Celju. Sanje? Ena iz-
med močnejših evropskih
lig...
Kdo je najboljši vratar v
njih?
Zame je daleč pred vsemi
Juventusov Gianluigi Buffon.
Športne stave so hit tudi
med našimi vrhunskimi
športniki. Za vas?
Poskusil sem že, a nisem
nikoli zadel vsaj treh razple-
tov nogometnih tekem. Ob
dejstvu, da skupaj s soigral-
ci seveda odlično poznamo
razmerja moči.
Zakaj je Publikum le 7.
na lestvici?
Najprej bi izpostavil smo-
lo, ki nas prepogosto sprem-
lja. Krivdo pa prevzemamo tu-
di nase. Če bi po vodstvu pro-
ti Eri s 3:0 tudi zmagah, bi se
borili za naslov podprvaka!
DEAN ŠUSTER
Št. 13 - 28. marec 2002
22
SPORT
Konec mednarodnili
tekem v Laškem I
s finalno tekmo med Krko in Unio-
nom Olimpijo se je v ljubljanski hali
Tivoli zaključila uvodna sezona Ja-
dranske lige. Ljubljanski košarkarji
bodo vpisani v zgodovino kot prvi
zmagovalci omenjenega tekmova-
nja. Svojega predstavnika na za-
ključnem turnirju pa smo imeli tu-
di s celjskega območja.
Košarkarji Pivovarne Laško so na-
mreč v letošnji sezoni presegli vsa
pričakovanja in se po četrtem mestu
v rednem delu tekmovanja, v polfi-
nalu pomerili z Unionom Olimpijo.
Po izredno kvalitetnem prvem pol-
finalnem srečanju med Krko in Ci-
bono, so bili gledalci na pivovarskem
dvoboju prikrajšani za številne ko-
šarkarske užitke. Igra obeh ekip ni
bila na zadovoljivi ravni, zato nihče
iz obeh moštev po srečanju ni bil pre-
več nasmejan. Laščani so tako v za-
ključku mednarodne sezone doživeli
dva zaporedna poraza, vendar boleč
je predvsem tisti iz Nancya, kjer so
si Pivovarji zapravili praktično vse
možnosti za uvrstitev v finale Kora-
čevega pokala.
Tako Pivovarna Laško kot Union
Olimpija sta v soboto igrali pod vti-
som zadnjih porazov v evropskem tek-
movanju in Ljubljančanom je na naj-
lažji način uspelo priti do zaslužene
zmage. Čeprav si obilne prednosti niso
priigrali, so ves čas zanesljivo nadzi-
rali rezultat in zasluženo slavili z
69:56. Očitno je bilo, da so se osre-
dotočili predvsem na zaustavitev Slav-
ka Duščaka, ki ga je Jure Zdovc v
prvem polčasu povsem izločil iz igre.
Duščak se je po tekmi pritoževal nad
preveč grobo igro ljubljanskega ka-
petana, vendar na koncu priznal za-
služeno zmago Olimpije.
Naslednji dan je na zaključni raz-
glasitvi najboljših v Jadranski ligi
»Slave« prejel nagrado za najkorist-
nejšega igralca na podlagi statistič-
nih podatkov, včeraj pa se je skupaj s
soigralci z zmago nad Francozi želel
odkupiti domačim navijačem za sra-
moto v Nancyju. PETRA ŠAFRAN
Pivovarni Laško ni šlo ne v Nancyju ne v LjuUji
»Veljo« je še vedno car pod koši.
Brez Rizmana
ne gre
Medtem ko so najboljše
slovenske ekipe zaradi final-
nega turnirja Jadranske li-
ge imele v razigravanju
Hypo lige premor, so moš-
tva, ki se borijo za obstanek,
odigrala srečanja 3. kroga.
Rogla je v zadnji četrdni
stria odpor Loka kave, potem
ko je prvi igralec gostov Ne-
bojša Razić reagiral nešport-
no proti Veljku Petranovi-
ĆU in je bil izključen. Prav
veteran Petranovič je bil (v
dvojni vlogi trenerja in igral-
ca) ključna figura srečanja.
Ob svoji znani borbenosti (in
tudi uspešnih provokacijah,
ki jim je nasedel Razič) je bil
tudi prvi strelec Rogle z 22
točkami in povedel domače
do pomembne zmage. Dobro
mu je v ključnih trenutkih asi-
stirala preostala četverica, še
posebej mladi Neje Strnad.
S to zmago ima Rogla sko-
rajda že zagotovljene vsaj
kvalifikacije. Zbrala je tri
zmage več od Loke, ki jo je
že trikrat premagala.
Za razliko od Zrečanov, ki
so priložnost pred mesecem
dni dali Petranoviču, ob tem
pa odslovili dva tujca, pa v
Šoštanju še vedno zaupajo
dvema tujima košarkarjema,
ki ju je pripeljal trener De-
jan Srzič. A Titus Warmsley
in Petar Arsić nikakor nista
dovolj za uspeh, kar se je le-
po videlo tudi na srečanju v
Sežani, kjer je bilo ob kolek-
tivni igri Kraškega zidarja vse
odločeno že do polčasa.
Mnogi, ki spremljajo šoštanj-
sko košarko, so v Sežani tuh-
tali o Vladimirju Rizmanu,
ki je pri Srziču še vedno »na
ledu«. Le vprašanje časa pa
je, kako dolgo bo uprava še
ščitila trenerja, oziroma kdaj
ga bo odslovila.
V ligi za ostanek ni pre-
mora, kajti 4. krog je bil na
sporedu že med tednom z re-
gijskim derbijem med Elek-
tro in Roglo, konec tedna pa
se prvenstvu vračajo tudi eki-
pe, ki se borijo za naslov pr-
vaka. "Derbi bo na Polzeli,
kamor prihajajo Laščani,
Šentjurčani pa odhajajo v Ti-
voli.
JANEZ TERBOVC
Šmarje dobilo državne prvakinje;
Finalni turnir pionirske-
ga festivala za starejše de-
klice je prinesel velik uspeh
Osnovni šoli Šmarje pri Jel-
šah, saj je ponovila dose-
žek iz leta 1991, z osvoji-
tvijo naslova državnega pr-
vaka pa samo potrdila vlo-
go favorita. Po mnenju poz-
navalcev šolske košarke je
bil pravzaprav finale pred
finalom že prvi polfinalni
obračun proti ekipi Žirov.
Zelo kakovostno srečanje
pred nabito polno dvorano
so domače dobile v samem
finišu z 69:66 in že nakaza-
le, kdo se bo veselil ob kon-
cu tega turnirja. V velikem
finalu so nato zelo nadarje-
ne Šmarčanke, ki se jim poz-
na, da imajo za seboj že do-
volj tekem tudi v kadetski
konkurenci, proti ekipi iz
Škofje Loke pričele ćdlično.
Prva strelka turnirja Tjaša
Vraničar je bila v prvi tretji-
ni, ki se je končala z 32:9,
neustavljiva.
V drugi tretjini, ko je na
parket stopila druga peterka,
pa je prišlo do preobrata.
Gostje so odigrale odlično,
domače pa povsem nepove-
zano in prednost se je stopi-
la. V zadnjih 12 minut so Škof-
jeločanke krenile z vodstvom
43:42, a je odločilni del ob
podpori gledalcev pripadel
ponovno Šmarčankam, konč-
ni izid pa je bil 67:62.
Veliko slavje igralk, sošol-
cev, učiteljev in staršev se je
na parketu šmarske dvora-
ne pričelo takoj po zadnjem
zvoku sirene. Uspeh je za-
• sluga vseh naštetih, pred-
vsem pa trdega dela trener-
jev v zadnjih letih. Naslov
^ državnih prvakinj so osvo-
jile: Tjaša Vraničar, Katja
Strašek, Anja Maras, Špe-
la Lorger, Maša Šket, Tja-
ša Kampuš, Maja Čakš, Ta-
nja Benkoč, Iva Habjan,
Mateja Flis, Meta Hostnik,
Kristina Hriberšek in Alek-
sandra Denkovski. Ekij
je vodila Tatjana Kampij
pomagal pa ji je neumÉ
Boris Emeršič, prof^
športne vzgoje v Šmarj
Tjaša Vraničar je bila pi
strelka turnirja. Maša Š!
pa najboljša igralka. Sv(
kakovost bodo lahko mia
igralke iz Šmarja, skupa
fanti iste šole potrdile še
polfinalu ŠKL, na dveh ti
mah z OŠ Žiri.
JANEZ TERBd
Rogaški
mednarodni
turnir
Delavci Košarkarske šole
Rogaška, katero vodi Milan
Bastašič, so pripravili med-
narodni turnir mlajših deč-
kov Keros 2002. Štiri ekipe
iz treh držav so prikazale ve-
liko košarkarskega znanja,
na koncu pa je zmaga pripad-
la gostiteljem, ki so kronali
tudi napore ob odlični orga-
nizaciji turnirja.
Rezultati: KŠ Rogaška - Forli
(Ita) 90:36, Krka - KŠ Dra-
žen Petrovič (Hrv) 46:53, za
3. mesto: Krka - Forli 84:35,
za L mesto: KŠ Rogaška - KŠ
D. Petrovič 71:58. Najboljši
strelec in igralec turnirja je
bil domačin Amadej Bart-
sant.
JANEZ TERBOVC
Št. 13 - 28. marec 2002
SPORT
23
I	Udeleženci seminarja na Polzeli.
Boljši pogoji za karate
Karate klub Polzela, v katerem vadi preko 60 mladih, je v sklopu športnega centra na Polzeli pridobil nove prostore za
rajanje svojih dejavnosti. Za primerno opremo vadbenega prostora je namenil 700 tisoč tolarjev. Sredstva je zbral s
omočjo Zveze športnih društev občine Polzela in pokroviteljev. Ob otvoritvi je bil izveden tridnevni mednarodni seminar,
I katerega so povabili priznanega japonskega mojstra in šefa svetovne Kofukan organizacije Keijija Tomiyama, ki je z
itonom Marušo in Karlom Skrablom predstavil izvirne tehnike karateja in borbo s tradicionalnim orožjem.
TONE TAVČAR
Fabjan zaskrbljen
v mesecu maju bo v Ma-
loru evropsko člansko pr-
BStvo v judu, zadnji iz-
mni rezultati pa med fa-
iritinje za odličja postav-
ijo tudi varovanke trener-
celjskega Sankakuja
arjana Fabjana.
Petra Nareks je namreč v
mu na predzadnji tekmi
fetovnega pokala osvojila
tvo mesto v kategoriji do
¡¡kilogramov in je sedaj vo-
lilna na svetovni lestvici. Us-
ili slovenskih predstavnic
(dopolnila še ena Celjan-
a. Urška Žolnir je bila v
foji kategoriji tretja. Po eni
•rani je sedaj njun trener
brjan Fabjan zelo zadovo-
№, a ga obenem že tarejo
lïbi. »Upam, da forma ni
tišla prehitro. Druga teža-
ta, da so glavne tekmi-
f spoznale glavne lastnosti
mojih varovank. Morda naj-
huje pa je to, da bodo mno-
gi pričakovali odličja, čeprav
z EP nimamo dobrih izku-
šenj,« je zaključil veliki ga-
rač, ki ima morda sladke skr-
bi, ob zadostni meri previd-
nosti.
D.Š., foto: G.K.
Marjan Fabjan
Suzana Švent (levo) in Sara Vombek. Foto: T.T.
Savinjčanki v Španijo
^riže: Na državnem šahovskem prvenstvu za mlade sta si
^na Švent iz Žalca in Sara Vombek iz Griž priborili na-
®P na evropskem prvenstvu, ki bo septembra v Španiji. V
^^ipini deklet do 16 let je Šventova osvojila drugo mesto,
''^bekova pa je bila v najmlajši skupini deklic do 10 let
T.T.
NAKRATKO
Končina kot lani
Milano: Na enem najmočnejših turnirjev v karateju
je med 800 tekmovalci iz Evrope, Afrike in Južne Ame-
rike nastopilo tudi 6 Žalčanov. Matjaž Končina je osvo-
jil peto mesto, potem ko je v repasažni borbi za brona-
sto medaljo izgubil z nemškim predstavnikom. Na sed-
mo mesto se je prebil Andrej Majer v kategoriji kadetov
do 60 kg.
Padec kegljavk
Sucany: Kegljavke Miroteksa so v soboto nastopile v dru-
gem krogu evropske lige na Slovaškem. Celjanke so po ogor-
čenem boju zaostale za Pražankami in Rečankami ter osvo-
jile dve točki in zdrsnile v skupini A na tretje mesto. Za
Miroteks so nastopile: Razlag (451), Šeško (463), Fidel (447),
Kardinar (450), Strelec (438) in Petak (475). Naslednji krog
bo 27. aprila na Reki. J.K.
Frasova ugnala moške
Medvode: V 3. krogu izbirnih nastopov slepih in slabo-
vidnih v kegljanju za nastop na evropskem prvenstvu so se
ponovno odlično odrezali celjski tekmovalci, ki jih vodi
Silva Razlag. V kategoriji B3 je bila najboljša Marija Fras,
ki je s 564 podrtimi keglji premagala vso, tudi moško kon-
kurenco. V kategoriji B2 je zmagala Marija Štemberger, Matej
Žnuderl pa je bil najboljši v kategoriji BI.
Rode na bazenu
Celje: Plavalni klub Marines Neptun je v soboto pripra-
vil že 7. tradicionalni mednarodni plavalni miting, na ka-
terem je sodelovalo 520 plavalcev iz Madžarske, Hrvaške,
BiH in Slovenije. Tekmovanje je odprl ljubljanski nadškof
dr. Franc Rode. Celjski tekmovalci so osvojili 7 medalj,
med njimi eno zlato. Živa Krivec je zmagala na 100 m
prosto, na stopničke pa so se povzpeli še Luka Fideršek,
Robert Kekec, Darja Pungartnik in štafeta 4x50 m meša-
no. J.K.
Vegrad klonil
Hrpelje, Šentjernej: V 20. krogu l.B državne rokometne
lige za ženske je Celeia premagala Jadran s 45:22, medtem
ko je ekipa ŽRK Celje morala priznati premoč Viasa s 30:24.
Velenjčanke so v derbiju kroga izgubile proti Polju s 37:34,
čeprav je Boškovičeva dosegla kar 18 zadetkov. Vodi Celeia
(36 točk), Vegrad je tretji (28), ŽRK Celje pa osmi (17). J.K.
Katarina - Serena 1:12
Key Biscayne: Velenjska teniška igralka Katarina Srebot-
nik je morala v tretjem krogu turnirja z nagradnim skladom
6.435.000 dolarjev priznati premoč Sereni Williams, ki je
bila prepričljivo boljša s 6:1 in 6:0.
ШММОКАМА
NOGOm
POKAL SLOVENIJE
Polfinale, prva tekma:
Aluminij - Era Šmartno 1:0
(1:0); Pekez (1:0).
1.SNL
25. krog: Rudar Velenje -
CMC Publikum 0:1 (0:1);
Budimir (45). Era Šmartno
-	Mura 1:1 (0:1); Vogrinčič
(16); Divljak (58). Vrstni red:
Maribor Pivovarna Laško 48,
Koper, Olimpija 44, Primorje
41, Mura 39, Era Šmartno 37,
CMC Publikum 35, Rudar,
HIT Gorica 32, Korotan 24,
Triglav 19, Domžale 16.
2. SNL
19. krog: Tabor - Dravinja
0:3 (0:1); Vodopivec (17),
Sire (77), Pevnik (86).
Vrstni red: Dravograd 51,
Aluminij 45, Ljubljana 42,
Ivančna Gorica 39,
Dravinja, Drava, Železničar
28, Bela krajina 27, Zagorje,
Jadran 25, Nafta 23, Bakovci
22, Goriška brda 18, Tabor
12,	Pohorje 10, Elan 7.
3. SNL - sever
16. krog: Šmarje pri Jelšah
-	Stojnci 4:0, Usnjar Šoštanj -
Hajdina 0:0, Inde Vransko -
Malečnik 2:0, Paloma - Möns
Claudius 1:2, Pobrežje Gradiš
-	Zreče 0:2. Vrstni red: Möns
Claudius 43, Krško 37,
Paloma, Kozjak 27, Stojnci
25, Hajdina 24, Malečnik,
Vransko 22, Usnjar, Šmarje
19, Zreče 15, Gerečja vas 14,
Pobrežje, Bistrica 13.
MČL-Celje
11. krog: Laško - Kozje
1:1, Oplotnica - Šentjur 2001
0:0, Vojnik - Posavje Brežice
0:0. Vrstni red: Posavje
Brežice 23, Vojnik 18,
Šentjur 2001 13, Laško 12,
Oplotnica 10.
KDŠ^
JADRANSKA LIGA
Polfinale: Union Olimpija
-	Pivovarna Laško 69:56
(56:46,40:31,21:13); Walker
13,	Duščak 12, Jurak 10,
Pavič 8, Novak 7, Vujičič 6.
HYPO LIGA
3. krog, za uvrstitev od
9. - 14. mesta: Kraški zidar
- Elektra 102:75 (74:50,
53:34, 24:15); Warmsley
28, Arsič 19, Nuhanovič 10,
Rupreht 5, Marinkovič 4,
Maličevič 3, Božič, Goršek,
Čmer 2. Rogla - Loka kava
97:79 (59:58,41:43, 18:27);
Petranovič 22, Dundovič
20, Strnad 16, Sivka 14,
Šporar 13, Zinrajh 7,
Marinšek 4, Hohler 1.
Vrstni red: Kraški zidar,
Triglav 32, Koper 31, Rogla
30, Elektra 28, Loka kava
27.
KORAČEV POKAL
Polfinale, prva tekma:
Nancy - Pivovarna Laško
89:58 (74:43 , 48:30, 21:11);
Pavič 11, Jurak 10, Lerič,
Green 9, Walker 8, Novak 7,
Duščak 4.
1. SKL - ženske
6. krog: Sežana - Merkur
35:81 (28:68, 21:44, 8:23);
Deak 21, Temnik 18, Kuštro
15, Tratsiak 12, Potočnik 6,
Ramšak 3, Zupane, Čonkova,
Perlič 2. Vrstni red: Merkur
11, Ježica (tekma manj) 9,
Maribor 8, Ilirija, Jesenice
7, Sežana 6.
ROKOMET
1. DRL - moški
17. krog: Celje Pivovarna
Laško - Velika Nedelja 39:24
(21:12); Milosavljevič 12,
Žvižej 9, Tomšič 6, Rutenka
4, Vugrinec 3, Pajovič,
Bedekovič 2, Stefanovič 1.
Vrstni red: Celje Pivovarna
Laško 33, Mobitel Prule 67
32, Gorenje (tekma manj).
Trimo Trebnje 20, Rudar 19,
Prevent, Termo 18, Slovan
15, Inles Riko 11, Velika
Nedelja 7, Sevnica 5, Izola
2.
1. DRL - ženske
1, krog, od 5. do 10. mesta:
Žalec-Burja 30:27 (15:10);
V. Dolar 14, T. Dolar 4,
Irman, Čerenjak, Potočnik
3, Jukič 2. Vrstni red: Žalec
21, Izola 18, Sava 15, Gramiz
13, Burja 3, Škocjan 2.
ŠPORTNI KOLEDAR
$ОВОТАЗОЛ.
NOGOMET
1.	SNL, 26. krog, Šmartno
ob Paki: Era - Rudar, Nova
Gorica: HIT Gorica - CMC
Publikum (15).
2.	SNL, 20. krog:
Slovenske Konjice: Dravinja
- Renče Goriška Brda (15).
3.	SNL - sever, 17. krog:
Pobrežje Gradiš - Inde
Vransko, Zreče - Šmarje pri
Jelšah, Krško Posavje - Usnjar
Šoštaj, Möns Claudius -
Malečnik (15).
MČL, 12. krog: Vojnik -
Laško, Posavje Brežice -
Oplotnica, Šentjur 2001 -
Kozje (16).
KOŠARKA
Hypo liga, 2. krog, za
uvrstitev od 1. - 6. mesta,
Ljubljana: Union Olimpija -
Alpos Kemoplast, Polzela:
Savinjski Hopsi - Pivovarna
Laško (20).
5. krog, za uvrstitev od 9.
- 14. mesta. Zreče: Rogla -
Koper ( 19), Škofja Loka: Loka
kava - Elektra.
1. SKL - ženske, 8. krog,
Ljubljana: Ilirija - Merkur.
SREDA3.4.
NOGOMET
Pokal Slovenije, polfinale,
druga tekma: Šmartno ob
Paki: Era - Aluminij (16.30).
KOŠARKA
Hypo liga, od 1. - 8. mesta,
3. krog. Laško: Pivovarna
Laško - Union Olimpija (18),
Novo mesto: Krka - Savinjski
Hopsi, Šentjur: Alpos -
Kemoplast - Zagorje (20).
Od 9. - 14. mesta, 6. krog:
Kranj: Triglav - Elektra, Zreče:
Rogla - Kraški zidar (19).
ROKOMET
1. SRL - ženske, od 5. -
10. mesta, 2. krog, Žalec:
Žalec - Sava.
Št. 13 - 28. marec 2002
24
INFORMACIJE
Raglja namesto
»zavezanihff zvonov
Desetletja so minila, kar
se je tudi v naših krajih zad-
nje dni pred veliko nočjo og-
lašala naprava, ki ima med
Slovenci različna imena.
Na Gorenjskem, Koroškem
in Notranjskem jo imenu-
jejo ropotec ali ropoteč, v Be-
li krajini drdrec ali ropotač-
ka, na Dolenjskem tudi dr-
drač, drdralo, na Primor-
skem klepetac, ropotavka,
ropotovka, škrgalo ali dr-
drač in na Štajerskem naj-
večkrat raglja!
Pred leti so v zvoniku
cerkve sv. Janeza Krstnika
v Podsredi odkrili staro, le-
seno in zaprašeno ragljo.
Starejši prebivalci se še spo-
minjajo, kako je raglja (ali
ropotulja, kot jo nekateri tu-
di imenujejo) zazvenela na
veliki četrtek zvečer. Ogla-
šala se je še na veliki petek
in soboto do vigilije. Trikrat
na dan se je mežnar povz-
pel v cerkveni zvonik, in obr-
nil valj, ki je dvigal kladiv-
ca. Ropotajoč zvok se je na-
to razlegal med trškimi hi-
šami.
Pred nekako tridesetimi le-
ti je s tem delom končal da-
nes 80-letni Franc Jercl: »V
domači cerkvi sem zvonil, tr-
jančil pri procesijah, ki jih
ni bilo malo in vrtel ragljo
pred veliko nočjo. Vse troje
je bilo lepo in prijetno delo.
Danes žal ne morem več v zvo-
nik in ragljo ponovno poga-
njajo mladi.«
Kustosinja etnologinja He-
lena Rožman iz Kozjanske-
ga regijskega parka je
povedala: »Ragljanje so v Pod-
sredi opustili nekako pred tri-
desetimi leti in od takrat je
raglja pozabljena stala v cerk-
venem zvoniku. V Kozjan-
skem parku smo se odločili,
da ji v predvelikonočnem ča-
su vrnemo nekdanje mesto,
hkrati pa jo s tem predstavi-
mo tudi javnosti. Raglje so
se z zvonikov naših cerkva
oglasile na veliki četrtek zve-
čer, >ko so odšli zvonovi v
Rim< ali >ko so zvonove zave-
zali<. Na četrtkov večer po-
stavimo ragljo k oknu v zvo-
niku in ob vrtenju prijetno
odmeva po kraju ter ljudi opo-
zarja na jutro, opoldne in ve-
čer.«
Helena Rožman meni, da
so podobne raglje tudi v ne-
katerih drugih zvonikih in bi
jih bilo treba odkriti, popra-
viti in začeti ponovno upo-
rabljati.
TONE VRABL
Mepoaaitm uStšd beiih smuan
in termalne wode. IMbrodt^i
na Ragli in v Termah Zreče.
Helena Rožman s Francem Jerciom, ki je vrsto let v domači cerkvi
zvonil, trjančil in ragljal.
ZE RES, DA JE NA SLIKI
LE KOŠČEK TANKE PLASTIKE,
AMPAK KORISTI ...
... ker zagotovo vsak dari upo-
rabljate bančno kartico za dvig gcv
tovine po bankomatu ali za
plačev"«inje biagii in storitev na prodaj-
nih mestih po POS-terminalih.
Pri tem pa je pomembno, ali za
to uporabljate našo bančno kartico
MAESTRO. Čt; je še nimate, po/xmio
berite naprej.
Naša bančna kartica MAESTRO
ima mednarodni status, kar čisto
zares pomeni, da lahko z njo, Čeprav
je čisto običajna bančna kartica,
dvigujete gotovino po bankoraatih
tudi v tujini, hkrati pa negotovinsko
plačujete blago in storitve na vseh
prodajnih mestih po POS-terminalih
po vsem svetu.
Ob tem je prav tako pomembno,
da dnevna poraba denarja z vaik;ga
tekočega računa ni omejena, kar
pomeni, da lahko z bančno kartico
MAESTRO plačujete blago in
storitve oziroma dvigujete denar,
dokler vam to dopu.šča stanje na
vašem tekočem računu.
Edini pogoj za pridobitev bančne
kardce MAESTRO je, da imate odprt
tekoči račun pri PROBANKl, četudi
nanj prejemate le del svojih rednih
mesečnih dohodkov.
Je sploh še kakšen razlog, da
prednosti bančne kartice MAESTRO
ne bi koristili tudi vi? Vsekakor se
oglasite v naši poslovni enoti in
predstavili vam bomo tudi najmanjšo
podrobnost in preprostost uporabe
bančne kardce MAESTRO,
Vse informacije dobite v poslovnih
enotah PROBANKE
www.probanka.sî
Št. 13 - 28. marec 2002
KRONIKA
25
Po petih ¡etili
je spomin močno opešan
priče v procesu proti Kristijanu Kameniku ne povedo veliko novega - Obramba vrta v podrobnosti in nejasnosti
f zasliševali jem prič in
Jencev se je prejšnji in
ijden nadaljevala glav-
jljravnava zoper Kristi-
jKamenika, obtožene-
jlirih umorov, storjenih
parca pred petimi leti v
jfevem blizu Rogaške
|јде. Ker se je glavna
jvnava začela že četrtič,
^¡na prič četrtič stala
I obličjem velikega se-
I celjskega okrožnega
^Ća.
^če so se večinoma skli-
lle na vse tisto, kar so že
zdaj povedale, ker pa je
Iffutega dogodka v Teka-
еш minilo že polnih pet
je razumljivo, da se po-
lnosti, o katerih jih spra-
fKamenikova zagovorni-
odvetnica Marjetica No-
1, res ne spominjajo več
pa se nemara le zgovarja-
la preveliko časovno od-
hijenost.
[podrobnostih se skriva ti-
,na kar želi opozoriti No-
ova, ko pričam postavlja
teta vprašanja, ki jim ni
ica. Z njimi hoče dokaza-
la je njen varovanec ne-
žen, da je predmet hude
iskovalne zmote ali celo
■v spleta usodnih okohš-
Kakor koli že, dosedanja
ra) glavna obravnava se še
ipotaknila ob kaj novega,
bi opravičevalo navede-
ne domneve. A zasliševanje
prič in izvedencev je šele na
pol poti, mnogo več korist-
nega za razsodbo si je obetati
od pričevanj izvedencev, ki so
bili zadolženi za preučitev sle-
dov, najdenih na kraju zloči-
na. Naših in tujih: strokovnja-
kov centra za kriminalistič-
no-tehnične preiskave pri slo-
venskem notranjem ministrs-
tvu in strokovnjakov z univer-
zitetnega inštituta za krimi-
nologijo v švicarski Lozani.
Soočenje mnenj teh izveden-
cev je predvideno v drugi po-
lovici aprila.
Od novosti, ki se ta čas do-
gajajo v celjskem hramu pra-
vice, velja omeniti to, da Kri-
stijan Kamenik po novem
med glavno obravnavo ne se-
di več na zatožnem stolu nas-
prod senata, ampak za mizo
ob svoji zagovornici, nasproti
okrožnega državnega tožilca.
Predsednica senata sodnica
Ingrid Lešnik je namreč ugo-
dila prošnji Nosanove in ta-
ko Kamenik zdaj lažje lista
po debelih fasciklih in sledi
poteku sojenja. Še ena poh-
valna poteza sodišča v težnjah
po demokratizaciji sodnih po-
stopkov. Kristijanu Kameni-
ku krivda še ni bila dokaza-
na, torej je še vedno nedol-
žen!
Priča Leopold Tramšek,
nekdanji Poharčev sosed z
bližnjega hriba, je prejšnji te-
den povedal, da je na dan zlo-
čina okrog 17. ure zagledal
jeep, ki se je ustavil pred Po-
harčevo domačijo, iz njega
pa so izstopili trije moški. Še
danes se ne ve, kdo so bili ti
ljudje in kaj so tam iskali.
Tramšek je še dejal, da je na-
slednje jutro okrog štirih sli-
šal in videl nek rdeč avtomo-
bil, ki je peljal mimo po ce-
sti v smeri Rogaške Slatine.
Vinko Strašek je pričal,
kako se je dan po umoru og-
lasil pri Poharčevih, v veži
pri vhodnih vratih pa zagle-
dal mrtvo Frančiško Poharc,
ki je ležala na tleh v mlaki
krvi. Odvetnica Nosanova mu
je potem pokazala skico, na
kateri je bil prikazan polo-
žaj te žrtve, Strašek pa je de-
jal, da je ležala drugače.
Grožnje?
Bogomir Poharc, nečak
Štefana Poharca, je povedal,
da ga je Franc Škrabl prepri-
čal, da se Kristijan Kamenik
ni nikoli mudil v Škrablovi
delavnici, kjer naj bi proda-
jal svoj avtomobil. Žal pa Po-
harc tudi tokrat ni bil preprič-
ljiv v svoji izjavi, da se je na
prejšnjih glavnih obravnavah
motil, ko je na fotografiji pre-
poznal obdolženca.
Prejšnji četrtek je kot pri-
ča nastopil tudi podjetnik
Stanislav Abram iz Hrastni-
ka, pri katerem je Kamenik
dal leta 1996 predelati več pi-
štol in zanje izdelati laserske
naprave za precizno merje-
nje. Abram je na zaslišanjih
v letih 1998 in 1999 izjavljal,
da so mu Kamenikovi privr-
ženci grozili po telefonu, da
bi se ustrašil in na sodišču
ne pričal po resnici, danes pa
je to svojo izjavo bistveno po-
pravil in povedal, da grožnje
niso imele nobene zveze s Kri-
stijanom Kamenikom, am-
pak da je šlo za grožnje ne-
kega lokalnega naročnika, in
to v povsem drugih, osebnih
zadevah. Na vprašanje odvet-
nice Nosanove, kako so ga
kriminalisti povezali s Kame-
nikom in kako so izvedeli,
da je zanj izdeloval in pre-
deloval orožje, pa je odgo-
voril, da mu ni znano.
Zashšani so bili tudi kri-
minalisti. Milan Vogrinec in
Igor Tavzes sta bila 8. apri-
la 1997 zadolžena za hišno
preiskavo v stanovanju Kri-
stijana Kamenika. Takrat so
mu zasegli nekaj predmetov,
med njimi pištolo, lisice za
vklepanje in športne copate
Nike, za katere se je kasneje
ugotavljalo, ali njih odtisi us-
trezajo sledem, ki so bile naj-
dene na kraju zločina. Bila
sta navzoča tudi pri ogledu
kraja štirikratnega umora in
sodelovala pri dokumentira-
nju in zavarovanju dokazov
in sledov. Vogrinec in Tavzes
tokrat nista povedala nič no-
vega, najpogosteje sta odgo-
varjala z »ne vem zagotovo«
in »ne spominjam se«.
Likvidator na
delu
v torek je sodišče zasliša-
lo dva pomembna izveden-
ca, Alfreda Šerka, dr. med.
in prof. dr. Jožeta Balažica,
oba sodnomedicinska stro-
kovnjaka, ki sta bila prisot-
na pri ogledu kraja zločina
po najdbi trupel in ki sta imela
nalogo pojasniti vse podrob-
nosti v zvezi z nasilno smrt-
jo Štefana in Frančiške Po-
harc ter Helene in Viktorije
Krošlin. Pri obdukciji trupel
je dr. Šerko ugotovil, da so
bili vsi štirje ustreljeni s pi-
štolo in da so bili vsi štirje
streli v glavo smrtni. Ker so
bili štirje ljudje ubiti s štiri-
mi streli, je izvedenec Šerko
ponovno poudaril, da je šlo
za veščega strelca - pravega
likvidatorja. Povedal je tudi,
da je pri ogledu kraja zloči-
na pogledal v notranjost sefa
v sobi zakoncev Poharc in v
njem videl veliko streliva za
lovske puške. Takrat mu je
bilo rečeno, da je pokojni Šte-
fan Poharc trgoval s streli-
vom.
Podobno je povedal tudi iz-
vedenec prof. dr. Jože Bala-
žic, ki je pripomnil, da ga je
pri ogledu kraja umora zelo
motilo, ko je videl, da si kri-
minalistični tehniki v času is-
kanja in zavarovanja sledov
na svojo obutev niso nadeli
zaščitnih plastičnih prevlek.
Na vprašanje obrambe, ka-
ko je mogoče s športnega co-
pata odstraniti človeško
DNK, je izvedenec odgovo-
ril, da bi jo temperatura, višja
od 50 stopinj Celzija, zago-
tovo uničila. Uničid pa jo je
mogoče tudi z alkoholom, je
med drugim pojasnil izvede-
nec Balažic. Glavna obravna-
va se nadaljuje z dokazova-
njem.
MARJELA AGREŽ
Št. 13 - 28. marec 2002
26
KRONIKA
Brhke mladenke
na prodaj ali ne?
»Ljudje govorijo marsikaj in posplošujejo,« pravi Jože Cank, že večkrat ovaden zvodništva
že maja lani smo pisali o
49-letnem Jožetu Canku iz
Šentjurja in o njegovem
domnevnem »poslu« z brh-
kimi Ukrajinkami. Krimi-
nalistične preiskave in ka-
zenske ovadbe niso bile ni-
koli zadostne, Canku še do
danes niso dokazali, da je
bil vpleten v zvodništvo.
Menda zajetna obtožnica še
vedno čaka piko na i. Soje-
nje za lanska domnevna
kazniva dejanja, povezana
s prostitucijo, se na Okrož-
nem sodišču v Slovenj
Gradcu sploh še ni začelo.
Ko je okrožno državno to-
žilstvo v Slovenj Gradcu
vložilo obtožnico na tam-
kajšnje sodišče, je sledil
ugovor. »Obtožnica je sedaj
že pravnomočna in zadeva
čaka na razpis glavne
obravnave,« so sporočili iz
slovenjgraškega okrožne-
ga sodišča.
Canka in še dva njegova ko-
lega, 49-letnega S. G. iz Ve-
lenja in 41-letnega E. P. iz Ce-
lja, so lani prijeli kriminali-
sti, ko so v znanem nočnem
klubu na Dobrni ravno izva-
jali racijo in naj bi naleteli
na prostitucijo in izkorišča-
nje Ukrajink. Za trojico so
spisali kazenske ovadbe za-
radi zvodništva, Canku pa še
dodali ovadbo zaradi posre-
dovanja pri prostituciji. Sled-
njemu so še očitali, da je z
Ukrajinkami ravnal zaničlji-
vo, jih med drugim tudi pre-
tepal. Toda kasneje je bila
»kazenska ovadba v delu, ki
je ovajal kaznivo dejanje
spravljanja v suženjsko raz-
merje, ovržena,« pravijo na
slovenjgraškem državnem to-
žilstvu. Suma na to ni bilo
moč dokazati.
Cank je bil kasneje v pri-
poru. Čeprav je okrožna dr-
žavna tožilka Jelka Štumber-
ger-Mlakar še v času traja-
nja pripora dala nov predlog
za odreditev tega zaradi po-
novitvene nevarnosti, je iz-
venobravnavni senat predlog
zavrnil. Zdaj petdesetletnik
je na prostosti in pravi, da
ima čiste račune.
Lani se je govorilo o izko-
riščanju štirinajstih Ukrajink
(med njimi rosno mladih) in
o tistih, ki so bih zanje pri-
pravljeni odšteti čedne vso-
tice denarja. Po njihovem pri-
hodu v Slovenijo naj bi jim
obljubljali, da bodo za me-
sečno poplesavanje pred go-
sti v lokalu služile mastne ko-
ličine mark, kaj kmalu pa naj
bi bile soočene z realnostjo.
Ta naj bi bila takšna, da so
bile Canku in domnevno nje-
govi partnerki 31-letni N.S.
dolžne vsaka tisoč mark.
Stroški za ureditev vizumov
in potovanja v Slovenijo, pač.
Ker so ostale brez potnih li-
stin, naj bi jim Cank predla-
gal rešitev. Ponudbo naj bi
obogatile še s posteljnimi
užitki. Tako so lani razlagali
na Policijski upravi Slovenj
Gradec.
O tem, kar naj bi se (je)
dogaja (lo) za zidovi nočne-
ga bara, lahko okoliški pre-
bivalci povedo mnogo, zato
so toliko manj presenečeni.
Včasih so opazili tudi kakšne-
ga varnostnika, ki je budno
spremljal, kdo vse je stopil v
bar, pravijo. Slovenjgraški
policisti lani dekletom niso
vzeli prostosti, skorajda vse
so še na Dobrni, razen neka-
terih, ki naj bi odšle domov
oziroma v nek drug ljubljan-
ski nočni bar. »Včasih jih vi-
dim, ko gredo v trgovino.
Spoznaš jih že tako ali tako
po njihovem jeziku. Tako
suhcene so, ampak prijazne,«
nam je dejala priletna žen-
ska, ki živi v bližini.
Cank pravi...
Ko smo pred dnevi pokli-
cali Jožeta Canka, se je ta-
koj odzval. »Dovolj imam
medijev, toda vi ste prvi, ki
ste me sploh poklicali,« nam
je povedal. In se pogovoril z
nami. V njegovem lokalu smo
se pogovarjali o očitkih, ki
se jih Cank ne more znebiti
že več let. Kadarkoli so ga
omenjali v medijih, je bil v
ozadju prizvok o prostituci-
ji, pred devetimi leti celo o
nedopustnem ravnanju z ne-
kim dekletom. Takrat naj bi
skrivnostno izginila 23-letna
Latvijka, ki naj bi jo imel Cank
s svojim kolegom zaprto v
kleti neke hiše na obrobju me-
sta. Ko ji je sredi junija 1993
uspelo pobegniti, naj bi po-
vedala marsikaj. Tudi to, da
naj bi jo Canku prodal nek
Rus za tri tisoč mark, name-
sto obljubljenega pa naj bi
jo imela v kleti privezano z
vrvjo in vklenjeno v verigo,
brez hrane in ožigosano z ci-
garetnimi ogorki. Pred tem
naj bi jo prodajala moškim,
ki so bili za njene »usluge«
pripravljeni plačati nekaj de-
narcev. V času sodne obrav-
nave pa je Latvijka izginila
neznano kam... »Ljudje go-
vorijo marsikaj in posplošu-
jejo. Že takrat so mi očitali
preprodajo mamil, trgovanje
z orožjem in prostitucijo,« po-
jasnjuje Cank.
Za lanskoletno »racijo«, ko
so njegov lokal dodobra pre-
česali kriminalisti, pa stoji
maščevanje, je trdno prepri-
čan. Omenja moškega, ki je
bil zaposlen pri njem in mu
povzročal številne preglavi-
ce. Ko tega ni več toleriral,
ga je odpustil, takrat pa so se
začeli problemi, izsiljevanja
za večje vsote denarja in grož-
nje njemu in njegovi partner-
ki, Omenjeni naj bi ga prija-
vil davčnemu inšpektorju in
»hodil tudi na policijo«. Vse
ima še globje ozadje in po
njegovem stoji za tem vpliv-
na oseba - odvetnik, je raz-
brati iz Cankovih besed. Za-
nimivo je tudi, denimo, vpra-
šanje, zakaj je racijo na Do-
brni izvedla slovenjgraška po-
licija in ne celjska...
Ponudba nočnega bara:
spremljanje-sestajanje do 8
ur - 20 tisoč tolarjev, sprem-
ljanje-sestajanje do 12 ur -
30 tisoč tolarjev in sprem-
ljanje-sestajanje nad 12 ur:
40 tisoč tolarjev, individual-
ni ples: tri tisoč tolarjev.
Da Jože Cank pozna ljudi
na pravih mestih, med dru-
gim tudi, da ima sestro v celj-
skih sodniških krogih, ki ga
je vsa leta spretno ščitila, da
so njegovi stalni gostje tudi
znani Celjani in Velenjčani,
niso nove govorice. Mogoče
je to razlog za to, da zadeve,
ki ga bremenijo, ne pridejo
nikamor? »Spet posploševa-
nja. S sestro sem imel celo
probleme, ker mi ni hotela
izdati soglasja za odprtje lo-
kala. Le kako bi me ona šči-
tila?!« pravi Cank.
»Prostitucije
ni!f<
Povprečna starost deklet v
nočnem baru, ki so jih Do-
brčani že kar nekako spreje-
li medse in se, roko na srce,
nad njimi ne pritožujejo, je
triindvajset let. Vse so Ukra-
jinke. »Z vsako imam skle-
njeno pogodbo za šestmeseč-
no obdobje. Vsaka ima svo-
je potne listine pri sebi. To
navsezadnje vedo tudi poli-
cistii saj jih redno preverja-
jo,« pravi Jože Cank, »Nad
dekleti nimam popolnega
nadzora. Lahko gredo kamor-
koli, med šestnajsto uro in
četrto uro zjutraj, ko lokal
deluje, pa smo dogovorjeni,
da so tu,« pravi Cank in kaže
fotografije s praznovanja
rojstnega dne nekega dekle-
ta: »Mar je to spravljanje v
suženjsko razmerje?! Dajte,
no,..« je čutiti jezo v njego-
vih besedah. »Logično je tu-
di, da so mi bile dolžne okrog
tisoč mark. To so stroški, ki
sem jih imel z ureditvijo vi-
ze, same pa seveda še dodat-
no zaslužijo.« Na vprašanje,
ali gre za prostitucijo v so-
bah, kjer biva trenutno pet-
najst Ukrajink, Cank odgo-
vori: »V mojem lokalu in so-
bah prostitucije ni! Lahko se
prepričate kadarkoli,« in nas
povabi v lokal tudi v nočnih
urah.
Kaj pa spremljanje in se-
stajanje? »Za vsa dekleta ne
morem vedeti, kaj počnejo,
ko odidejo skozi vrata. So mi
očitali tudi, da jih zaklepam
v sobe. Vsaka ima svoj ključ
in vsaka lahko gre domov, ka-
dar hoče. Vedeti pa morajo,
da mi ne smejo lagati in v so-
bah ne smejo kaditi.« Zani-
ka tudi, da bi dekleta proda-
jal, ve pa, da se to dogaja.
Ravno tega mu niso mogli do-
kazati.
»Veste, vsi govorijo o pro-
stituciji. Ta beseda je ime-
la pred desetimi leti mno-
go večjo težo, kot jo ima se-
daj. Ne vem, zakaj iščejo
prostitucijo v barih, tam je
je namreč najmanj,« pravi
Jože Cank, Ali je res tako,
bi bilo dobro preveriti tudi
v številnih celjskih tovrst-
nih lokalih, o katerih se sliši
marsikaj, A to so spet sa-
mo govorice, vse dokler ne
bodo nočni gostje znova po-
licisti,
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Jože Cank: »Prostitucije je v nočnih barih še najmanj,«
CVETKU
)
•	Celjski policisti svar
da naj Celjani nikar ne h
ležejo morebitnim
gom o dnevu odprtih y
celjske policije na p
april. Sodeč po prazni^
tem, da bodo žegni poi^j
dač in tudi vinca гцјђ^^
bo zmogljivost njiho,
kletnih prostorov na prvj
prilski ponedeljek dodoj¡
izkoriščena.
•	Te dni so pospešeno dei
vali celjski lisičkarji ¡^
Gosposki ulici prav po lisj¡
zapečatili nepravilno pa,]
rano vozilo. Z orodjem
lisičjim namenom pa se
nad lisice spravil tudi
nik vozila in jih skušal oj
sičiti.
•	Prejšnji torek je do kio^
na Ljubljanski prišel saiiiij
pektor Klenovšek in prod
jalki dal vedeti, da gre zapi
gled dela in da je za to p
trebno plačati petnajst tii
čakov. Naivka mu jih jeizj
čila, mi vsi pa vemo, dajoj
tale Klenovšek naplahtal|
ko, da je bolj ni mogel.
•	Niso vse ženske naivne,j
tudi takšne, ki naženejostij
v kosti moškim. Tako kotj
to storila Stanetova partnt
ka, ki mu je menda malo
grozila, da mu bo že pc
zala vraga. Pa je prestraj
Stane poklical na pomoč
liciste, ki so menda m
partnerkino vročo kri..
Hop сеж mejo
v noči na sredo, 27. marca, le nekaj minut pred fl
nočjo so žalski prometni policisti pri nadzorovanju pl
meta ustavili dve vozili, nato pa izsledili še eno, v kal
rem je bilo trinajst državljanov Turčije.
Ti naj bi ilegalno prestopili hrvaško-slovensko me
cilj njihovega »potovanja« pa še ni znan. Trije vozniki n
bi po neuradnih podatkih bili iz Murske Sobote, zopi
njih bodo napisali kazenske ovadbe, Turke, ki so v sred
nih jutranjih urah na žalski policijski postaji čakaiiJ
prevajalce, pa bodo najprej poslali pred sodnika za pl
krške nato pa nazaj čez hrvaško mejo.
Znova smrtna žrtev
v torek, 26. marca, so celjske ceste znova terjale člove^t
življenje. Na cesti Bistrica ob Sotli - Podsreda, v Trebčah,
voznik osebnega avtomobila zapeljal s ceste v potok Trebiä
ca in na kraju nesreče umrl. Za posledicami prometnih nesJ
je letos umrlo že sedem ljudi, v enakem obdobju lani šest.
Ranjena otroka in peška
v soboto, 23. marca, pa se je na lokalni cesti izven Podčefl
ka hudo poškodovala 39-letna E.T., ki je hodila ob levem rob
vozišča, ko ji je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebne
avtomobila, trčil vanjo in s kraja nesreče odpeljal v smeri Olim
Gre za vozilo VW Golf, serije II, temno rdeče barve, slovel
graškega registrskega območja. Morebitni očividci nesrečen
zaradi razjasnitve okoliščin pokličejo na najbližjo policijs'
postajo oziroma na telefonsko številko 113. V nedeljskem!^
poldnevu pa je izven Galicije 29-letna voznica osebnega avti
mobila M.K. med vožnjo nenadoma zavrla, pri tem pa izgu^
la oblast nad vozilom in bočno zdrsela z vozišča. Med previ
čanjem vozila se je voznica huje ranila, štiriletna sopotnf
A.M.P. pa je utrpela lažje poškodbe.
Radarske kontrole bodo--
•	jutri, 29. marca, dopoldne na območju Šentjurja,
poldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
•	v soboto, 30. marca, dopoldne na območju Laškega
popoldne pa na območju Slovenskih Konjic;
•	v nedeljo, 31. marca, dopoldne na območju celotne ce'!
ske regije, popoldne pa na območju Velenja;
•	v ponedeljek, 1. aprila, dopoldne na območju celot"!
celjske regije, popoldne pa na območju Žalca;
•	v torek, 2. aprila, dopoldne na območju Rogaške 513"
ne, popoldne pa na območju Mozirja;	.
•	v sredo, 3. aprila, dopoldne na območju Slovensi^^
Konjic, popoldne pa na območju Šentjurja;
•	v četrtek, 4.aprila, dopoldne na območju Žalca, P
poldne pa na območju Rogaške Slatine;
Št. 13 - 28. marec 2002
KULTURA
27
ipomini na prihodnost
Ljubiteljska kultura na prepihu - Z lobiranjem do denarja?
j^jiibiteljstvo je doživelo
¡oljše čase«, je bilo minu-
^(rtek, 20. marca, slišati
kulturnikov na razgo-
^^ ubranem na »teme in
jljieme« o vsebinskih in fi-
pinih vprašanjih v Ijubi-
kulturnih vrstah v
лјј in Sloveniji.
Jed kulturniki je bilo več-
ji slišati besedico »životar-
jjg«, na katerega je obsoje-
yečina društev in skupin,
jiisformacija Zveze kultur-
k organizacij v javni sklad
pezo društev v večini pri-
^ov ni zaživela. Prej nas-
itno, saj je marsikje v Slo-
¡úji otežila delovanje dru-
kar na srečo in za zgled
;erne velja za celjsko izpo-
,vo Javnega sklada in Zve-
,l(ulturnih društev. Cilj je
¡ÍI - doseči zadovoljstvo v
¡¿tvih in dobro povezavo
^ Zvezo kulturnih društev
javnim skladom. Žal pa še
(ino nimamo nacionalnega
Iturnega, programa, v kate-
nnaj bi svoje mesto našla
li ljubiteljska kultura.
Da dileme o organiziranosti
in povezovanju vseeno osta-
jajo, se je strinjal tudi gost,
predsednik Zveze kulturnih
društev Slovenije dr. Franci
Pivec. Menil je, da je potrebno
Zvezo kulturnih društev po-
staviti na raven, kjer je ne-
koč že bila in ki ji pripada že
po tradiciji, s čemer so se stri-
njali tudi sogovorniki.
Razkorak med
mestom in
vasjo
Tarnali pa so nad vse več-
jim razkorakom med tako
imenovano institucionalno,
po njihovih besedah »elitno«
kulturo, in ljubiteljsko kul-
turo na drugi strani, ki je tež-
ko kos ponudbi in povpraše-
vanju na trgu in vse večji ko-
mercializaciji nekaterih dru-
štev in skupin, ki so to mož-
nost pač že spoznale in so ji
kos. Tako se pogosto dogaja,
da ljubiteljskim kulturnikom
»hodijo v zelje« profesional-
ne ali polprofesionalne sku-
pine umetnikov, s komercial-
nimi ponudbami, s katerimi
kakšno pevsko ali gledališko
društvo s podeželja, z veliko
veselja do dela, a žal z manj-
šim kadrovskim potencialom,
ne more kosati. Tako nima
možnosti za lastno predsta-
vitev, kaj šele za zaslužek, s
katerim bi se nato preživlja-
lo.
Razkorak med mestom in
podeželjem je vse večji, so
kulturniki opozarjali pred-
sednika Francija Pivca, ki pa
je večkrat poudaril, da ne-
kajletna kriza v ljubiteljski
kulturi vendarle ni razdrla
sožitja med tistimi društvi,
kjer vedo, da je življenje ni
sestavljeno samo iz politi-
ke in »biznisa«, ampak tudi
iz kulture. Kljub temu bi se
tudi v ljubiteljskih vrstah
morali naučiti lobirati pri
svojih poslancih... v državi...
na občinah... v gospodars-
tvu, je bilo shšati v razpra-
vi, sicer bo armadi kultur-
nikov v ljubiteljskih vrstah
pošla sapa.
Posebnih sklepov razgovor
sicer ni prinesel, odpri pa je
nekaj novih vprašanj in dilem,
ki jih prinaša tudi novi zakon
o društvih, ki naj bi ljubitelj-
sko kulturo, ki je zdaj na pre-
pihu in predvsem v finančni,
ne moralni krizi, postavil pod
varnejšo streho.
Dr. Franci Pive, ki so ga
v Celje povabili sklicatelji.
Zveza kulturnih društev Ce-
lje, Oddelek za družbene de-
javnosti Mestne občine Ce-
lje in svet območne izpo-
stave Javnega sklada kul-
turnih dejavnosti, je bil v
soboto na letni konferenci
v Ljubljani ponovno izvo-
ljen za predsednika Zveze
kulturnih društev Sloveni-
je.
Pa bo res? so se spraševali
pevci, igralci, plesalci in glas-
beniki iz kulturnih društev, ki
jim navadno novi zakoni in no-
ve organiziranosti ne prinese-
jo nič dobrega.
MATEJA PODJED
Zaustavljeni trenutici
v Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 30. mar-
ca odprta razstava fotografij Tanje Predan-Knez iz Pe-
trovč.
Ob odprtju je razstavljavko firedstavila likovna kritičar-
ka Marien Premšak. Tanja Predan - Knez se je rodila v
Vitomarcih v Slovenskih Goricah. Otroštvo je preživljala
v Mozirju, dijaška leta v Petrovčah. Leta 1955 je diplomi-
rala na ljubljanski filozofski fakulteti in kasneje kot pro-
fesorica slovenskega jezika poučevala v Žalcu, na Polzeli
in na celjski gimnaziji. Fotografski aparat je rada jemala v
roke že v študentskih letih, prav oklenila pa se ga je v
poznih sedemdesetih - od takrat brez njega nikamor ne
gre.
Razstavo je avtorica pripravila zelo skrbno in premišlje-
no. Z njo je obiskovalce popeljala tja, kjer je sama najra-
je: med oblake, ob vode, med šelestenje dreves, v spokoj-
no zimsko pokrajino... Pa tudi med ljudi, med obraze, ki
so ji blizu in jih ima rada, tako v mladosti kot v gubah.
Dovolila nam je, da z njo delimo njeno očaranost, njeno
zvedavost in njeno občutljivost. V kulturnem programu je
nekaj pesmi Tanje Predan - Knez recitirala Lidija Koceli
ob spremljavi kitarista Srečka Lavbiča.
T TAVČAR
Moč besede v Evropi
Kavarniški večeri v hotelu Evropa v Celju so postali se-
stavni del kulturnega in družabnega mesta. Gostje nocojš-
njega (četrtkovega večera) bodo trije znani slovenski lite-
rati. Iz treh različnih generacij. Dva že nekaj časa ne živita
v Celju, a se vseeno rada vračata, to sta Ljubljančana, pe-
snik Ervin Fritz in pisatelj ter publicist Miloš Mikeln, in
Celjanka, pisateljica in tudi ilustratorka, Liljana Praprot-
nik - Zupančič.
Prizor ¡Z muzikala Chicago.
(T)rojstifo Chicaga
Slovenska krstna uprizoritev muzikala na odru
SLG Celje
Po večmesečnem študiju
fganizacijske priprave pa
'trajale že veliko prej), v
Wnskem ljudskem gleda-
lcu Celje za jutri (v petek)
'^ег napovedujejo gleda-
^l^o-glasbeni-plesni dogo-
s krstno uprizoritvijo
Chicago, dela treh
torjev: Preda Ebba, Boba
"ssa in Johna Kanderja. V
i^m nastopa dobršen del do-
^fega ansambla, z nekaj
in trinajstimi glasbeni-
Slovenije,
^gledališču, kjer so se lotili
^ gmotno zahtevnega zalo-
'iä. ki je ocenjen na 30 mili-
^öv tolarjev, so prepričani,
'tio to uspešnica, ki zlepa ne
'izginila z odra, da jo bodo
l'ileo igrali tako na domačem
kot na gostovanjih. Tudi
Nini, se nadejajo.
Glasbeni vodja in dirigent
^tlstave Žarko Prinčič pou-
da je med slovenski-
'Bledališkimi ansambli vi-
" prav v celjskem (z njim
Pfej že sodeloval) možnost
Postavitev tako zahtevne-
ga dela, kot je muzikal Chi-
cago. Sam ga uvršča med pet
najboljših tovrstnih del na
svetu. Izziv na svojem ustvar-
jalnem področju je s celjski-
mi igralci (ki tovrstnih ple-
snih izkušenj nimajo), vide-
la tudi priznana koreografi-
nja Mojca Horvat, ki trdi,
da bodo lahko, »če bo an-
samblu Chicago uspel, v celj-
skem gledališču vsako leto
uprizorili vsaj en muzikal!«
Prvič je s celjskim ansamb-
lom delal mlad režiser Die-
go de Brea in se režije lotil
na način »filmskih rezov«, kar
je značilno za postavitve mu-
zikalov na gledaliških odrih.
Gre za neke_ vrste »trojs-
tvo« pri postavitvi, ki je bila
bolj zahtevna, kot se je spr-
va nakazovalo. Ali, kakor je
v prispodobi povedal v.d.
umetniškega vodje Stane Po-
tisk: »Mislili smo ujezdiri
ponija, pa smo zahajali tri-
gra!« Sicer pa je Chicago na
repertoar postavil še prejš-
nji umetniški vodja Matija
Logar.
Ali kakor je v imenu ce-
lotnega ansambla dejal igra-
lec Bojan Umek (Billy
Flynn), je »delo terjalo veli-
ko naporov celotne ekipe in
vsakega posameznika, veli-
ko energije, psiho-fizičnih in
pevskih vaj, z vmesnimi kri-
zami, ki sodijo zraven.«
MATEJA PODJED
Foto: DAMJAN ŠVARC
Odprti za novosti
V torek so v celjskem Na-
rodnem domu nastopili
Klara Tomljanovič, Wolf-
gang Sehringer, Rodger
Mason in Andres Hernan-
dez Alba, ki sestavljajo ki-
tarski kvartet Aleph. Kvar-
tet, ki je bil ustanovljen
1993. leta, je publiki, ki ce-
ni tovrsten glasbeni žanr,
znan, saj prirejajo samo-
stojne koncerte, sodeluje-
jo pa tudi na festivalih so-
dobne glasbe. Da jim je so-
dobna glasba še posebej
blizu, smo lahko odkrili
tudi na koncertu v torek.
Sodobna glasba je pona-
vadi odrinjena na rob »kla-
sičnih« koncertov, nekoli-
ko zaradi svoje identitete,
ki odraža sedanjost, kot tu-
di identifikacije, s katero se
v današnjem prostoru soo-
čamo, ker nam je (pre)bli-
zu. Kakor je dejal sklada-
telj Uroš Rojko, ki je v dru-
gem delu koncerta namenil
publiki nekaj besed v zvezi
s skladbami, ki so bile na
sporedu, »želijo predstavi-
ti svoj čas, in ne čas svoje
preteklosti«. Ker le majhno
število glasbenih zanesenja-
kov-poslušalcev spremlja fe-
stivale sodobne glasbe, je
prav, da se le-ta enakoprav-
no zastopa tudi na koncer-
tih, ki so namenjeni širše-
mu občinstvu, kajti tako lah-
ko poslušalec prepozna pro-
stor, v katerem živi.
Iz bogatega repertoarja so-
dobne glasbe so glasbeniki
izbrali skladbe {Music for
Marchel Duchamp (v origi-
nalu je skladba napisana za
preparirani klavir) Johna
Gagea (prir. M. Smolka); Ge-
bunden. An Anima und
Dich Andreasa Stahla in Der
entkommene Orpheus Ni-
colausa A. Huberja), ki zah-
tevajo za dobro izvedbo ne
samo izvrstno tehnično zna-
nje inštrumenta, temveč tu-
di odprtost za dojemanje in
sprejemanje modernih
kompozicijskih pristopov,
ki so poslušalstvu, nevaje-
nemu tovrstne glasbe, »tež-
ko« dojemljivi oz. nera-
zumljivi. Glasbeniki se to
pot niso menili za občins-
tvo. Pomemben jim je bil
učinek, ki je bil izvajalsko
izjemen in jo s tem neza-
vedno približali poslušal-
cem. Da pa publika ne bi
ostala »prikrajšana«, so v iz-
bor vključili tudi priredbe
skladb od zgodnjega baro-
ka, klasicizma in romanti-
ke. Bransle de la Torche /
Ballet / Spagnoletta / Volta
Michaela Praetoriusa; Dan-
ca del corregidor / Danca
de los vecinos / Danca de
"La vida breve" Manuela de
Falle; Introduccio y Fandan-
go Luigia Boccherinija in
Presto iz Godalnega kvarteta
op.74, št.10 Ludwiga van
Beethovna, ki smo jih sli-
šali, potrjujejo, da kvartet
Aleph s svojim glasbeno-
izraznim konceptom, ki je
tehnično dovršen, izjemno
muzikalen, temperamentno
zanosen in odprt za novo-
sti, nadgrajuje s svežino, ki
prepriča. Prepriča, da če že-
limo dojeti preteklost, mo-
ramo razumeti sedanjost.
KATJA KRAŠEVAC
Stripburger v salonu
Kaj je Stripburger in kdo
je Strip Core? Na to vpraša-
nje bodo dobili odgovor (od
danes, 28. marca, do 26.
aprila) obiskovalci Likov-
nega salona v Celju, kjer se
bo predstavljal umetniški
kolektiv z imenom Strip Co-
re, ki je del Foruma, zavo-
da za umetniško in kultur-
no produkcijo iz Ljubljane.
Stripburger pa je publika-
cija s stripi, ki je letos stara
deset let.
Strip Gore je skupina in-
dividualcev, ki so se sponta-
no znašli skupaj in vsak poč-
ne svoje stvari, a pod streho
Strip Gora, ki ima bazo na
Metelkovi. Umetniki, ki tre-
nutno delujejo pod blagov-
no znamko Strip Gore, so fo-
tograf Damijan Kocijančič,
Terrah, Rok Sieberer-Kuri in
Andrej Štular.
Leta 1992 je pod okriljem
Strip Gore izšla prva števil-
ka Stripburgerja, publikaci-
je s stripi, grafikami in foto-
grafijami. Stripburger je po-
stal edina slovenska strip re-
vija, ki vsebuje novice s strip
scene doma in v tujini ter dela
slovenskih in tujih avtorjev
stripa. V zadnjih letih je Strip-
burger močno vplival na spre-
membo odnosa do stripa v
Sloveniji. Postal je pomem-
ben vir informacij o dogaja-
nju na svetovnem stripov-
skem prizorišču, za tuje
spremljevalce stripovske sce-
ne pà skoraj edini vir o do-
gajanju na slovenski strip sce-
ni.
Ob razstavi Strip Co-
re&Stripburger v Likovnem
salonu napovedujejo tudi stri-
povsko delavnico, ki bo 12.
in 13. aprila. Ob zatvoritvi
razstave pa bodo pripravili
projekcijo kratkih eksperi-
mentalnih filmov Andreja
Štularja (kot prvo iz letošnje
serije Video noči v Likovnem
salonu.)
MP
Št. 13 - 28. marec 2002
28
MODA
Lepota^ ki draži in vznemirja...
Modni navdihi za pomlad-poletje 2002 v celjskem Narodnem domu
Letošnji prvi spomladan-
ski dan bo celjskim modnim
sladokuscem ostal v spomi-
nu po tradicionalni in edini
tovrstni prireditvi na Štajer-
skem. Po Modnih navdihih,
ki kupcem predstavijo naj-
novejšo modno ponudbo iz
domačih trgovin.
Po navdih v novomodno
pomladno filozofijo sta pri-
sotne v celjskem Narodnem
domu popeljala simpatična
voditelja Simona Brglez in
Miha Alujevič. Glasbeni nav-
dih je prispeval ta hip nad-
vse trendovski pevec Andraž
Hribar, za kopico optimistič-
nih modnih navdihov za
majhne, mlade in mladost-
ne modne individualiste vseh
starosti pa so poskrbeli: Es-
prit, Elkroj, Beti, E-Mura, Le-
gora, Benetton, Andraž, Leo-
nardo, CM Collection, Peko
in Diana Kotnik Lavtižar.
In kakšna so modna vzduš-
ja, videna na Modnih navdi-
hih z namenom, da nam s
svojo vznemirljivo lepoto in
neustavljivim dražem, polep-
šajo letošnje tople mesece?
Črna-bela-rdeča-modra je
brez dvoma ena izmed naj-
bolj trendovskih, energičnih
barvnih navez. V obliki črt,
ki spominjajo na radožive
mornarje, v obliki rebrasto
pletenih, senzualno oprijetih
puloverjev, »pastirskih«
hlač... - zanjo in zanj (Esprit,
Benetton).
V ospredju so smernice, ki
poudarjajo novo tipologijo
oblačil, pri katerih se poslov-
na privlačnost prepleta z no-
vim valom sproščenosti. Za
hlače gre, seveda! Če so v
družbi suknjiča, srajce in kra-
vate, jih letošnja moda naj-
raje vidi v barvnem sozvoč-
ju (Elkroj, Carier).
Ko zvečer pridemo domov,
se slečemo in... kaj je lepše-
ga, kot obleči se v barvito, z
ljubkimi cvetličnimi vzorci
potiskano spalno perilo (Be-
ti).
Nostalgičen, gigantski
peid-de-poule, asociiran z
motivi vojaških uniform, čr-
no-rdeča, rumena v črtah, za
vesele egocentrike pa portreti
na maj čkah... (E-Mura).
Bistvo je v detajlih in do-
datkih - prepoznavnih akcen-
tih individualnega stila ob-
lačenja, sporočajo letošnji
svetovni trendi... V obliki
atraktivnih čevljev, torbic,
pasov, ki so začetek in ko-
nec sleherne modne zgodbe
(Peko, Legora, Leonardo).
Za najmlajše, malo večje
in največje - oblačila, ki v gi-
banju ujamejo veter, se poi-
grajo s soncem in z obema
ustvarjajo barvito, zavezalka-
no, psihadelično vzorčasto
modo. Za rolkanje, za igra-
nje golfa, za na plažo... (Play
life, Andraž).
In, ko življenje postane
praznik... oblačila za izjem-
ne priložnosti. Letošnja ve-
černa moda ljubi volanasto
razkošje, čipkasto in zapent-
Ijano privlačnost, kot nostal-
gični poklon trendsetterki de-
vetnajstega stoletja - kraljici
Viktoriji. Obožuje tempera-
ment španskih plesalk in nji-
hovih frfotavih, asimetričnih
kostumov, spogleduje se s sen-
zibilnostjo Moulin Rougea,
se razvaja z božanjem char-
leston resic, občuduje s kri-
stalčki posute vezenine... na
sanjskih kreacijah, ki so zao-
krožile dogajanje na spom-
ladanskih Modnih navdihih
(Diana Kotnik Lavtižar).
Dogajanje, kakršnih bi vse-
kakor moralo biti na Celj-
skem več. In dogajanje,
bi lahko bilo tudi motivj
ja za kakšno bolj slove
opravo obiskovalcev. Do
dek, katerega poslanstvi
zgolj druženje, temveč t
modno osveščanje v sra
kulture oblačenja, karsî
nazadnje želi tudi srce in
ša Modnih navdihov Vii
mira Skale. Foto:
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Vele - novomodna pomlad
»Marec s cvetjem se ode-
va«, piše v vremenskem ko-
ledarju, pa tudi pogled sko-
zi okno nam zagotavlja, da
je narava že sredi veselega
preoblačenja v nova, spom-
ladanska oblačila.
Kaj pa mi? Seveda, skrajni
čas je, da se tudi mi zazremo v
svojo garderobno omaro in vne-
semo vanjo nov, spomladan-
ski modni veter. Da tokrat res
ne bo težko izbrati iz novo-
modne ponudbe najboljše za-
se, dokazujejo tudi v trgovski
družbi Vele, kjer za svoje kupce
skozi vse leto organizirajo raz-
ne modne prireditve. Med na-
jodmevnejše zagotovo sodijo
tradicionalne modne revije, ki
jih dvakrat na leto, pod taktir-
ko studia DMD, pripravijo v
dvorani Komunalnega centra
v Domžalah in v modri dvora-
ni Celjskega sejma.
To pomlad so si modni nav-
dušenci oziroma kupci lahko
ob jubileju, 50-letnici obsto-
ja Vele, ogledali nove modne
smernice - 20. marca v Dom-
žalah in 27. marca v Celju, kjer
so se predstavili priznani do-
mači in tuji proizvajalci obla-
čil, perila, nogavic, kozmeti-
ke in modnih dodatkov.
Sodelovali so: Mura, Labod,
Gorenjska oblačila, Elkroj,
Sens, Lisca, Beti, Calida, Svi-
lanit, Playtex, Cacharel, Won-
derbra, Komet, Rašica, Polze-
la, Mini club, Jutranjka, Na-
vigare, Micoll, Tasca, Cavita,
Vanilla, Wampum, Montefio-
re, Krka, Lek, Emona obala Ko-
per, L'Oreal, Beiersdorf, Tau-
rus, Za-ja, De lux. Toko.
Posebej so navdušile bla-
govne znamke, ki jih zasto-
pa trgovska družbe Vele: Na-
vigare, Micoll - modne in vi-
soko kvalitetne pletenine.
Tasca z elegantnimi oblači-
li za poslovno žensko, Ca-
vita za resnične ženske (s
polnejšo postavo), Vanilia,
Wampum - z oblačili za mla-
de in mladostne, ki prisega-
jo na športno ležernost.
V predprazničnih dneh od
27. do 30. marca nudijo v
družbi Vele vsem kupcem,
ki se bodo odločili za nakup
oblačil in obutve nad 12.000
tolarjev, 10-odstotni popust
za vse oblike plačil.
Ker vsi vemo, da so modni
dodatki prava pika na i oziro-
ma dominanten akcent sleher-
ne vizualne podobe, so stilisti
modnih revij v Domžalah in
Celju izpostavili tudi obutev
in torbice, katerih zastopnik
je Vele: Alba, Alba-Gold, Age,
Albano, Romanelli, Krizia, Il-
lune, Confort, Zago Marchio-
ri, Pino Ferrani, Genesio Col-
leti, Luca Bossi, Cult. Prava bar-
vita osvežitev k novi obleki je
lahko tudi torbica. Če se po-
naša s slovitim imenom Gian
Franco Ferre, pa sploh...
In še modni vtis vsega vide-
nega? Očitno z globalizacijo
sveta prihaja tudi do globali-
zacije trendov. Odzvonilo je
strogemu modnemu segmen-
tiranju - brez predsodkov, z ve-
liko optimističnimi vzdušji in
kančkom ironije se torej po-
dajte v izbiranje garderobe za
novo modno sezono!
V blagovnicah Vele Celje
in ostalih obutvenih trgovi-
nah Vele vam bodo priskoči-
li na pomoč: z modo, ki v
krojih in vzorcih obuja no-
stalgično preteklost, nadgra-
jeno z dinamiko sedanjosti.
Z barvami, ki so kot megli-
časta romantična mavrica, kot
izlet v etno, latino in orien-
talsko barvitost, s ščepi^
mistično drapiranih,
špansko frfotavih ali - čev^
je še vedno ljubša udobni'
držanost - hlačnih kon^l'
tov, ki jih lahko z dodajan!'
različnih kosov oblačil SP
menite v nešteto novih
nih podob.	,
VLASTA CAH-ŽEROVf"
Jeans je še vedno »zakon« tudi v garderobi najmlajših. Najraje*
družbi svetlih, pastelno vzorčastih oblačil.
Mavrična paleta kopalk za razigran pozdrav soncu in veselo pričakovane počitnice.
Št. 13 - 28. marec 2002
Potala v Lhasi.
Tujci v lastni deželi
Tibet - dežela samostanov in menihov, ki jih je vse manj
Za nekoga je Tibet popek
feta, za druge streha sve-
i,za tretje edini kraj, kjer
s nebo dotakne svoje ma-
>re zemlje, četrti pravijo,
a je zakladnica znanj in
lodrosti, sočutij, neskonč-
ih radosti in izvir pozitiv-
e energije itd. Zame je to
krivnostna dežela s pre-
rasnimi ljudmi, ki posta-
ijo tujci v lastni deželi. Že
rsto let stoično prenašajo
se hujšo represijo kitajskih
osvoboditeljev«. Genocid
e odvija pred očmi svetov-
le javnosti zaradi popust-
ivosti bogatih dežel, ki vi-
lijo v Kitajski svoje poslov-
le interese in se ne želijo
ameriti oblastem v Pekin-
Če pogledamo tibetansko
zgodovino, lahko vidimo,
ia je to dežela, ki je bila
iolga stoletja zelo malo
poznana, prav zaradi težke
dostopnosti in izoliranosti
^ sveta. Viri omenjajo 7.
stoletje kot čas nastanka dr-
^ve in prihod budizma ozi-
'oma lamaizma. V tej de-
beli so se menjavali števil-
ki vladarji. Ped Dalaj Lama
zaradi svoje odločnosti
^ modrosti združil celot-
no tibetansko etnično ozem-
'i^. Kasneje pa se je zaradi
kitajske navzočnosti to
'Zemlje zmanjšalo. V
'^.stoletju so bili za kratek
^s prisotni Angleži. Po dru-
[i svetovni vojni, ko je bila
Ustanovljena Ljudska repub-
'l^a Kitajska, so se pričele
^zrnere za Tibet usodno
'Preminjati. Leta 1951 so
'1'isilili Tibetance v sramo-
til podpis pogodbe, kar je
'ocenilo izgubo samostoj-
'osti. Zaradi kitajske oku-
'^cije je zbežalo v izgnans-
tvo (Indijo, Nepal, Butan)
več kot 100 tisoč Tibetan-
cev. Tudi 14. Dalaj Lama,
Nobelov nagrajenec za mir,
živi v indijski Dharmasali.
Koze, ovce in
jaid
Tibetanska planota je ena
izmed največjih na svetu, saj
meri njena površina preko
dva milijona kvadratnih ki-
lometrov, s povprečno nad-
morsko višino 4900 m. Pre-
vladujejo pašniki, na katerih
se pase preko 50 milijonov
koz, ovac in jakov. Slednji
so v tej kruti pokrajini zelo
pomembni za preživetje Ti-
betancev, kajti uporabno je
praktično vse: meso, mleko,
sir, koža in posušeno blato
za kurjavo. Skopa zemlja
okoli Lhase je primerna za
žita, krompir in nekaj zele-
njave. Iz ječmena pripravljajo
tradicionalno tibetansko jed
tscampo, kjer praženi ječme-
novi moki dodajo jakovo ma-
slo. Svoje goste radi postre-
žejo s čajem, ki mu prav ta-
ko dodajo jakovo maslo. Za
zahodnjake je to poživilo do-
kaj nenavadno, še posebej,
če čaj ni sveže pripravljen ali
je maslo že malce pokvarje-
no.
Sredi poletja je običajno
največ padavin, zimski me-
seci pa so dokaj suhi. Za Ti-
bet so značilne velike tem-
peraturne razlike. Čez dan
lahko temperatura preseže 25
stopinj C, ponoči pa lahko
pade krepko pod ničlo. Stal-
ni vetrovi so izsušili, obar-
vali in izklesali nenavadne
podobe, ki so tipični za Ti-
bet. Kljub težavam so ljudje
nasmejani, le'higiena jim je
malce tuja.
Kitajci z
ugodnostmi
v Lhasi (3650 m), glavnem
mestu Tibeta, boste srečali pre-
cej potepuških psov, ki jih Ki-
tajci nič kaj radi ne vidijo. Pre-
stolnica šteje že preko 150 ti-
soč prebivalcev, kjer je doma-
činov manj kot polovica. Vsak
priseljen Kitajec dobi poseb-
ne ugodnosti, kot so: služba,
stanovanje itd. Dvojezični na-
pisi izginjajo, prav tako je vse
manj tibetanskih šol. V mestu
dominira Potala, biser tibetan-
ske arhitekture, ki je bila zim-
ska rezidenca Dalaj Lame. V
zadnjem času pa je vse bolj tu-
ristična zanimivost. Za mogoč-
nimi zidovi, starimi preko 300
let, je več kot tisoč sob in ne-
kaj molilnic. Vsako fotografi-
ranje pa znajo krepko zaraču-
nati. Med verskimi posebnost-
mi velja omeniti svetišče Jok-
hang, kjer se nahaja zlati kip
Sakyamunija. Večina tibetan-
skih budistov se želi vsaj en-
krat v življenju poklonili te-
mu božanstvu. Vsi poizkusi ki-
tajskih oblasti, da bi jim po-
leg zemlje vzeli še vero, so se
več ali manj izjalovili. Teror
se običajno stopnjuje ob naj-
večjih tibetanskih praznikih,
kot so: Budino rojstvo (4. ju-
nij) in Budina smrt (15. april).
Nekoč veliko število samosta-
nov, kjer je živelo preko 200
tisoč menihov, saj naj bi šel
vanj vsak moški prvorojenec,
se je sedaj bistveno zmanjša-
lo.
Drugo največje mesto v Ti-
betu je Shigatse, kjer je v sa-
mostanu Tashilupo domova-
nje verskega poglavarja Panc-
hem Lame, ki je takoj za Da-
laj Lamo. Kitajci so pravega
Panchem Lamo odpeljali nez-
nano kam. Na njegovem me-
stu sedi deček, ki so ga iz-
brali Kitajci. Zagotovo bi po-
dobna usoda doletela Dalaj
Lamo, če bi se vrnil v Tibet.
Samostan je bil zgrajen leta
1447 in je eden najbolje ohra-
njenih, zato privabi številne
obiskovalce. Turisti s skupin-
skimi vizami, ki si jih uredi-
jo v Katmanduju, običajno
prihajajo v Tibet iz Nepala.
Posamično vizo dobiš precej
težje, še posebej, če omeniš,
da si fotograf ali novinar.
Zanimivo mesto je Gyantse,
tretje največje v Tibetu, s sa-
mostanom Pelhkor. Posebnost
samostana je mogočna pago-
da Kumbum. Zgrajena je bila
leta 1440. Pagoda je visoka 32,5
m v šestih nadstropjih, s 108
vrati. Portali so lepo okrašeni,
notranjost pa je bogato posli-
kana. Iz kupole so čudoviti po-
gledi na tibetanski del mesta
in na trdnjavo Gyantse Dzong,
zgrajeno v 14. stoletju.
FRANCI HORVAT
Št. 13 - 28. marec 2002
30
FILM
Amelie
Audrey Taotou
kot Amelie sploh
ne razlikuje med
filmom in resnič-
nostjo. Nenehno
se nahaja v obo-
jem naenkrat. V
svojem življenju
in v celuloidu svojega življe-
nja; med gledalci in na plat-
nu. Kar je možno v filmu, je
zanjo vedno možno v real-
nosti. In to v dobrem in v sla-
bem.
Sicer še zdaleč ni prvič, da
kamera/gledalec postaneta
sogovornika ftlmskega juna-
ka, toda pri redkokaterem
filmskem karakterju se po-
leg gole scenaristove odloči-
tve lahko najde celo logični,
psihološki vzrok za takšno po-
četje. Amelie ga ima. Ker je
od otroštva čustveno hendi-
kepirana, ker seje starša no-
četa dotakniti, jemlje film kot
nadomestilo za dotik - zato
zanjo ftlm ni nekaj »umet-
nega«, ampak nekaj dožive-
tega, zaživetega - in zato
zmore tako neposredno zre-
ti iz platna naravnost v gle-
dalca in govoriti vsakemu po-
samezniku posebej, kot an-
gel in nagajivka, kot pooseb-
Ijenje erotike in nedolžnosti
obenem. In zato lahko izre-
če tisto sluteno, tisto, kar je
na robu jezika želja Evrope
ah pa pretirano civilizirane-
ga, od statistike obsedenega,
med časom izgubljenega sve-
. tovljana; tistega, kar bi (pred-
vsem) Evropa rada bila, kar
si misli, da je - in kar le vča-
sih tudi v resnici postane.
Amelie je obrazec tik pod
vsakdanjo površino skñtega,
inteligentnega, »čudaškega«
slehernika, ki mu jemanje
življenja v svoje roke ni bilo
položeno v zibelko, temveč
si mora to sposobnost stežka
priboriti. Toda kar je evrop-
ski film o tem sleherniku po-
navadi povedal z negacijo, z
depresijo, z odtujeno intelek-
tualnostjo, s počasnostjo ali
celo vrvežem neurejenih
uporniških vrednot, Amelie
pove z znanjem, utemelje-
nostjo, z optimizmom, z de-
janjem in s pritrjevanjem. In
tako... Amelie obožuje detaj-
le, ker ti sestavljajo celoto.
Amelie se v kinu
ozira naokoli, da
bi videla, kako
drugi reagirajo na
film, ker ji je to po-
membneje od fil-
ma samega. Ame-
lie ljubi skrivnost-
nost, zato jo včasih izumlja;
in Amelie domišljija v trenut-
ku ponese na drug kontinent
in med časovne paradokse,
čeprav sčasoma ugotovi, da
ima vsak paradoks svojo ra-
cionalno obrazložitev. Ame-
lie pomaga drugim, ker ne
zna pomagati sebi. Proti bliž-
njim zlobnežem uporablja
svoje orožje detajlov: ker se
zaveda, da bo lučka kaosa v
zgrizenem, stisnjenem sve-
tu odvisnosti od urejenosti
povzročila velikanski šok. Ja,
ob tem je sentimentalna, kajti
če »izgubi še eno priložnost,
bo njeno srce postalo suho in
krhko kot kosti steklenega mo-
ža...«, toda po drugi strani -
in sedaj že govorimo o sce-
naristovi tehniki - vsak sen-
timent, vsak patos, takoj ob-
loži s smehom, s štosom, ki
sentimentu odvzame usod-
nost, v novi »sentimentalni«
urejenosti pa nakaže luknjo,
skozi katero bo sčasoma za-
gotovo pritekel čas in povzroäl
razpad sedanjih in postavi-
tev novih ureditev. Hej, nič
ni večno - toda vedno nekaj
je. Vedno je kak detajl Ved-
no so sanje. In vedno je kje
kakšna Amelie. Ki navse-
zadnje celo naredi tisto, o če-
mer sanja.
Jean - Pierre Jeanoutje film
snemal kot vrtoglavo arabe-
sko, reklamo za tisoč in en
francoski rogljiček želja in do-
mišljije. Jasno, da so bile nje-
gove dosedanje »grozovitosti«
fOsmi potnik 4, Delikatesa)
krinka za moraliziranje, a
ravno tu se najde še en vzrok,
zakaj je Amelie mali iskrivi
čudež. Ustvarjalci, ki nena-
doma namesto rušenja želijo
graditi - ker je definitivno Jea-
nov pñmer - ponavadi kon-
čajo v pokroviteljstvu in naiv-
nosti. On je premogel dovolj
distance od sebe, daje to pra-
vilo preskočil.
PETER ZUPANC
Ocena: 10/10
Neproblematični osicarji
Akademija je odločila: za vsakogar nekaj
Whoopy Goldberg in ne-
kaj različnih kostumov.
Častni oskar za Sidneya
Poitierja, življenjski za Ro-
berta Redforda. Woody Al-
len po dolgem času kot gost
prireditve. Zgodovinska pr-
va črnka {Halle Berry) na-
grajena za glavno žensko
vlogo..., ki je obenem lah-
ko celo segla v roke glav-
nemu črnemu moškemu
Oskarju {Denzel Washing-
ton)... To je nekaj statistič-
nih podatkov z letošnje 74.
podelitve najbolj prestižnih
filmskih nagrad. In, seve-
da, Nikogaršnja zemlja je
dobila še zadnjega v dolgi
vrsti priznanj: postala je
najboljši tuji film.
Zakaj »neproblematično«
porazdeljeni oskarji? Ker je
praktično vsak nominirani in
bolj hvaljeni film iz vsakega
žanra in vsakega tabora do-
bil kak kipec. Disney je do-
bil Oskarja za pesem iz Mon-
sters Inc.; Dreamworks Os-
karja za najboljši animirani
film (Shrek). Vojne drame:
dva Oskarja za Sestreljenega
črnega jastreba, eden celo za
Pearl Harbor. Melodrame: ne-
kaj za Iris [Jim Broadbent je
stranka moška vloga) in ne-
kaj za Monster's ball, oziro-
ma Halle »ta trenutek je več-
ji od mene« Berry. Nekaj za
kriminalko [Gosford Park) in
nekaj za musical [Moulin
rouge je odnesel dva kipca).
Nekaj varnih tehničnih in
manj tehtnih oskarjev (4) za
grozljivo fantastičnega Gos-
podarja prstanov, in... če se
vam bo sedaj zazdelo, da je
Čudoviti um vendarle izpo-
stavljen, ker je od štirih do-
bil tudi nagradi za najboljšo
režijo in najboljši film, po-
mislite dvakrat. Že, dobil je
največji nagradi, toda govo-
rimo o filmu, ki je pod prvič
spremenil shizofrenijo v blagi
pop, pod drugič pa je zato,
da bi dokazal trditev, da »lju-
bezen in trud premagata vsa-
ko bolezen«, spremenil ali iz-
brisal vsa »pokvarjena« ali kaj
drugega dokazujoča dejstva
iz biografije Johna Nasha. Go-
vorimo torej o povsem ne-
problematičnem filmu, ka-
kršne Akademija prerada na-
grajuje in ki je torej logičen
kralj neproblematične prire-
ditve. S to smerjo razmišlja-
nja je možno razložiti celo
to, zakaj Russellu Crown ni-
so dali Oskarja za glavno moš-
ko vlogo. Ker bi potem Ču-
doviti um preveč štrlel iz
množice. In bi šele tedaj lah-
ko govorili o nepravičnosti.
Temnopolta igralska popula-
cija pa ne bi dobila svoje za-
dostitve. Ki je prišla izredno
pozno, ampak bolje pozno
kot nikoli...
Največji poraženci takšne
diplomatske razvrstitve na-
grad so z drobtinicami od-
stranjeni Moulin rouge,
predvsem pa In the bedroom
(V pasti) ter sploh franco-
ska Amelie, ki od petih no-
minacij ni povlekla ničesar,
čeprav je to že skoraj sramo-
ta. In, lahko rečemo, edina
letošnja zares problematič-
na odločitev Akademije. Kaj-
ti v tem določenem prime-
ru bi diplomatskost bila vred-
na prikimavanja. Sicer pa:
koliko nagrad dobijo zares
zaslužni, koliko je pri tem
- namesto filma samega - po-
memben v promocijo vlože-
ni denar in razne zarnerg
kakšne volje so bili ¿Цј^;
Akademije in njihove žene
ob oddajanju glasov in
liko ima trenutna роИц^ц^
atmosfera pomen pri po(jç.
Ijevanju nagrad... so klasif,
na oskarjevska podvpraša-
nja. In ravno to zadnje prg.
cej - seveda ne povsem - pQ.
jasnjuje odločitev glede
'kogaršnje zemlje. Kajti Nj.
kogaršnja zemlja se zlahka
da razumeti kot zagovor
ameriške zunanje politike
in to celo zagovor s strani
žrtve evropskega načina re-
ševanja problemov. (Opom-
ba: ta trditev ne meče sence
na zasluženost nagrad; go-
vori samo o dodatnih vzro-
kih za odločitve.) Amelie
takšne stvari ne brigajo ozi-
roma jo brigajo z drugačne
plati, Ameriki pa so še ka-
ko pomembne.
V bistvu lahko le upamo,
da ob letu osorej sploh ne bo-
do več pomembne in da se
bomo lahko zanimali samo
še za navijanje ter glamour
na rdečih preprogah...
PETER ZUPANC
PRIHAJAJO
E. T. - Vesoijčeic
E.T. the Extra-Terrestrial
IGRAJO Robert MacNaughton, Dee Wallace Stone,
Peter Coyote, Drew Barrymore in Henry Thomas
REŽIJA Steven Spielberg
SCENARIJ Melissa Mathison
PRODUCENT Steven Spielberg
ŽANR družinska znanstvena fantastika
DOLŽINA 120 minut
»Strah ga je. Povsem je
osamljen. In tri milijone svet-
lobnih let od doma.« Tako so
pred dvajsetimi leti oglaše-
vali film, ki je v hipu segel v
srca milijone otrok in odra-
slih po vsem svetu ter postal
filmska klasika. Na platna prihaja obnovljena verzija, v ka-
teri je Steven Spielberg s pomočjo sodobne tehnologije po-
sebnih učinkov popravil napake, ki so ga vedno motile, vendar
se jim s tedanjo tehnologijo ni mogel izogniti. Popravil je
tudi oborožitev vladnih agentov, ki lovijo prestrašenega E.
T.-ja, saj v roki namesto orožja prenosne radijske postaje...
CELJSKIH PET
PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (18. 3. do 24. 3.)
Gremo v kino!
Oskarji so razdeljeni, Bosanci (in z njimi po koščkih tudi
Slovenci) so vzhičeni, dirka za naslednjo podelitev zlatih
kipcev pa se je znova začela. Gwyneth Paltrow je bila z
Oskarjem nagrajena za vlogo v film Zaljubljeni Shakespea-
re. Izžrebali smo Ivanko Lavrinc z Dobrne, Gregorja Ver-
biča iz Šmartnega ob Paki in Romino Roje iz Celja.
Nagradno vprašanje: Film Sestreljeni črni jastreb je bil
posnet po resničnih dogodkih. V kateri državi?
Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 25. marca (do takrat
morajo prispeti!). Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnic za
ogled filma.
Civilna žrtev
Collateral Damage
IGRAJO Arnold Schwarzenegger, Elias Koteas,
Francesca Neri, John Leguizamo, Cliff Curtis,
John Torturo...
REŽIJA Andrew Davis
SCENARIJ Ronald Rose, David in Peter Griffiths
PRODUCENTA David Foster, Steven Reuther
ŽANR akcijski triler
DOLŽINA 115 minut
Elo Lob, zloglasni uporniš-
ki vodja v kolumbijski držav-
ljanski vojni, znan pod vzdev-
kom Volk, v središču L.A.-ja
organizira eksplozijo bom-
be, ki naj bi ubila člane ko-
lumbijskega konzulata in
ameriške obveščevalne agen-
te. Med žrtvami pa sta tudi
dva civilista ženska in njen
sin. Družina mestnega gasilca Gordyja Brewerja [Arnold
Schwarzenegger). Gordy upa, da bodo preiskovalci našli in
kaznovali Volka, ko pa se preiskava ustavi, se sam odpravi
na maščevalni pohod v džunglo Kolumbije. Kljub svarilom
prijateljem, da bo hitro umrl. Toda Gordy nima kaj izgubi-
ti...
Snežni psi
Snow Dogs
IGRAJO Cuba Gooding jr, James Cobrun, Sisqo,
Nichelle Nichols, Joanna Bacalso...
REŽIJA Brian Levant
SCENARU Jim Kouf (po knjigi Winterdance
Garyja Paulsena)
PRODUCENT Jordan Kemer
ŽANR komedija
DOLŽINA 99 minut
Floridski zobozdravnik
Ted Brooks [Cuba Gooding
jr.) izve, da ga na Aljaski ča-
ka dediščina in nemudoma
odpotuje sreči naproti. To-
da sanje se razblinijo v nič,
ko izve, da je podedoval
neubogljivo ekipo vlečnih
psov. Življenja pa mu ne
grenijo le živahni psi, temveč tudi robati hribovec Gro-
moviti Jack [James Coburn), ki bi se rad polastil vpregi'
Ted pa si priseže, da set)o naučil vleke, pa naj stane, k^f
hoče...
Št. 13 - 28. marec 2002
TV VODIC
31
St. 13. - 28. marec 2002
32
TV VODIC
St. 13. - 28. marec 2002
TV VODIC
33
Št. 13. - 28. marec 2002
34
TV VODIC
Št. 13. - 28. marec 2002
35	NASI KRAJI IN LJUDJE

ta plugom k poroki
Zlatoporočenca Marija in Anton Tovornik
|g. februarja 1952 sta se
■ fija in Anton Tovornik
cavila iz Lok pri Plani-
jo cerkve sv. Vida v Šen-
"■¿u pri Planini. Bila je iz-
i^no huda zima, saj je bi-
snega do pasu. Vpregli
^jtiri pare volov, ki so vle-
Ijjplug, za njim pa sta sto-
ria mladoporočenca in
patje.
,,Civilni del poroke sva
¡pravila v soboto in sva se
ф]0 peljala s sanmi. Cerk-
del pa je bil takrat ob
^nedeljkih,« se danes, pet-
ilçset let kasneje, spominja-
jo lepega trenutka še vedno
^la, zdrava in neverjetno ži-
yjhna zakonca Tovornik. Pr-
jif ju je poročil stric, arhi-
jiakon Franc Tovornik iz
Slovenskih Konjic, ob zlati
poroki 9. februarja letos pa
fto prijetno dolžnost opra-
ni domači župnik Feliks Str-
fliša.
Tako Marija kot Anton sta
¡lila vse življenje kmeta, za-
pisana trdemu in poštenemu
Jelu. Danes občudujeta sa-
jove svojih pridnih rok in
ita ponosna na šdri hčerke,
fejstarejša je Milena, gos-
podinja, poročena pri Grač-
aerjevih v Šentvidu, malo
pod domačijo staršev. Mile-
M je rodila tri otroke, hčer-
И Anka pa ima že hčerko
Lucijo. Druga hčerka Dani-
ca je varuhinja predšolskih
otrok, ima tri otroke, hčer-
ka Lučka pa ima dva sina.
Tomaža in Vida, kar pome-
ni, da imata zlatoporočen-
ca Marija in Anton že tri prav-
nuke. Danica z možem Ja-
nezom je tudi naslednica na
kmetiji, kjer je v hlevu 14
glav goveje živine. Tretja
hčerka Mihela, ki je medi-
cinska sestra v Zdravstvenem
domu na Planini in se v pro-
stem času ukvarja z obliko-
vanjem lesa s pomočjo žga-
nja, ter četrta Rezka ali Te-
rezija, ki je profesorica bio-
logije in kemije ter živi v Ru-
šah pri Mariboru, pa imata
vsaka po dva otroka.
Oče Anton je živel v Več-
jem Brdu pri Dobju. Oče
Franc in mama Rozalija sta
imela na trdni kmetiji devet
otrok. Oče je bil furman, ki
je vozil »fasngo«, les, pošto...
To je nekaj časa počel tudi
sin Anton, ki se je največ-
krat peš iz domačega kraja
čez hribe in doline brez pre-
voznega sredstva odpravil tu-
di do Lok, ki so dva do tri
kilometre dalje od Planine.
Tam je živela njegova Mari-
ja. Njeni mami Tereziji in
očetu Mirku se je rodilo šest
otrok.
In kako sta se spoznala?
»V vasi sva se srečala, neko
nedeljo popoldne, ko je po
naključju prišel mimo ata,
moj Anton. Oči so se ujele
in se začele sprehajati od gla-
ve navzdol in navzgor,« pri-
poveduje mama Marija, oče
Anton se samo smeji. Kma-
lu po poroki sta se preselila
v Šentvid, na dom stare ma-
me, ki je bila tam rojena. Do-
mačija je bila med vojno
požgana in začeti sta mora-
la znova, na pogorišču. Na
domačijo sta prinesla novo
življenje.
TONE VRABL
S Cerkniškega v Lisce
v celjskih Liscah je v za-
četku leta 96. rojstni dan
praznovala Pavla Šuštar-
šič. Najstarejšo krajanko v
mestni četrti Savinja so obi-
skale predstavnice krajev-
nega Rdečega križa, v ka-
lerem je bila dolga leta ak-
iiivna tudi Pavla Šuštaršič
skupaj s hčerko Olgo.
»Me ni nič sram, da še da-
les zavlečem po cerkniško,«
pravi Pavla, ki ji je danes v
največje veselje, če ji doma-
^ berejo knjigo z naslovom
îoku je blu na Cerkniškem.
Ob tem podoživlja svojo mla-
"iost v Cerknici, ki se je rada
opominja, saj je bila lepa, pra-
>Ampak mladi te knjige
znajo dobro brati. Malo
stokajo zraven, ker je pisana
^'narečju,« se smeje gospa Pa-
ja. ki v Celju živi že nekaj
desetletij.
Pavla Šuštaršič izhaja iz ve-
''Ke družine, kar osem otrok
'^bilo, in čeprav je bila v dru-
tretja po vrsti, je danes
edina, ki živi. »V mladosti
f bilo lepo. Nič nam ni bilo
j^^dega, četudi je bil oče ze-
° strog,« se spominja. Pra-
J> da si je želela oditi na štu-
''Ч. a ni šlo. Bratje so bili
Nhni, zato je morala osta-
'doma in pomagati očetu.
''3t Janez je bil muzikant,
je violino, med vojno pa
Hil v Kajuhovi kulturniški
'^^ipini v partizanih, kjer je
'^'di padel.
V življenju se je Pavla Šu-
štaršič z možem veliko seli-
la. Poročena je bila namreč
z učiteljem. Te pa so včasih
pogosto premeščali. Tako sta
se z otroki selila iz Rakeka v
Tinje, od tam na Teharje, od
koder so jih v začetku druge
svetovne vojne izselili v Pa-
račin, nato v Zaječar, kjer so
preživeli štiri medvojna le-
ta. Ko so se vrnili, je šel mož
za učitelja v Višnjo Goro, le-
ta 1962 pa so se ustalili v Ce-
lju in si v Liscah sezidah hi-
šo. Tu stanuje še danes sku-
paj s hčerko, vnukinjo in nje-
no družino. Tudi šdri prav-
nuke ima.
Ko se je priselila v Celje,
je občasno srečevala nekaj de-
klet, ki jih je spoznala v za-
vodu v Višnji Gori, kjer sta
bila zaposlena z možem. Za-
vod je bil v lovskem dvorcu
Auerspergov, ki so jim ga med
vojno požgali, po njej pa so
v podrtijo naselili zavod. »Ve-
liko smo morali zidad in pre-
navljati, da je bilo življenje
v gradu znosno,« se spomi-
nja gospa Pavla. Okoli sto jih
je bivalo tam. Obiskovala so
ga dekleta, stara od 14 do 18
let, ki so se v Višnji Gori uči-
le šivanja, nekatere so obi-
skovale šolo, imeli pa so tu-
di veliko vrtnarijo.
Pavla Šuštaršič se kljub 96
letom še vedno dobro drži.
Če ji ne bi pešal vid, bi lahko
še sama prebirali tako ljubo
ji knjigo o Cerkniškem, ki jo
v mislih popelje v njena mla-
da leta.
NGL
Foto: GREGOR KATIČ
DESKANJE
PO SPLETU
Kult pop kulture
»Naš vrhunski tim mar-
ketingarjev in sociologov
je dve leti preučeval, kak-
šen webzin potrebuje in-
ternet,« boste prebrali v
uvodniku spletne strani
PopCult	Magazine
(www.popcultmag.com) ,
»in ugotovil, da je to splet-
na stran o pop kulturi. Na
spletu imate v tem trenut-
ku na tisoče magazinov,
ki se ukvarjajo s to ali ono
dekado ali področjem v pop
kulturi, zelo malo pa se
jih ukvarja s pop kulturo
na splošno. Ko so naši
strokovnjaki prišli do te-
ga zaključka, sem jih ta-
koj odpustil in se lotil de-
la,« na hitro doda Coury
Turczyn, ki je pravzaprav
gonilna sila in urednik te-
ga nadvse zabavnega splet-
nega magazina.
Podobne duhovitosti se
prepletajo skozi vse prispev-
ke, čeprav gre v bistvu za
povsem resen projekt. Pop-
Cult Magazine se namreč s
pop kulturo ukvarja na pro-
fesionalni ravni, v skladu z
vsemi pravili spletnega in
tudi klasičnega novinarstva.
Na njem boste našli kvali-
tetno napisane in hkrati
kratkočasne prispevke z
vseh vetrov. Kljub temu, da
gre za novo stran, je že zdaj
polno zanimive vsebine, če
vas pop kultura seveda za-
nima. In kaj bi sploh lahko
bilo zanimivega v zvezi s to
pop kulturo?
Pravzaprav veliko več, kot
si mislite. Ali naj gre za ob-
sedene zbiralce baseballskih
čepic, obskurnih moških
magazinov iz petdesetih let
prejšnjega stoletja, čudaš-
kih ovitkov gramofonskih
plošč ali podobnih, navidez
nekoristnih naplavin potro-
šniške kulture ah pa za no-
ve tehnološke dosežke na
področju okusov in dizaj-
na koruznih kosmičev, da
o lestvici petih najhujših
stvari v ameriški pop kul-
turi sploh ne govorimo.
Slednje je še posebej za-
nimivo. Ta tema nam zara-
di naše povezanosti s sim-
boli in proizvodi" ameriške
pop kulture nenazadnje
sploh ni tuja, kajne? Naj to-
rej omenimo najbolj žalji-
ve oddaje na MTV-ju, pri ka-
terih je častno prvo mesto
zasedla oddaja »Becoming«,
v kateri fanatični ljubitelji
tega ali onega glasbenega iz-
vajalca doživijo življensko
katarzo s tem, ko jim dobri
ljudje na MTV-ju omogoči-
jo, da odigrajo glavno vlo-
go v remakeu videospota nji-
hovega idola. Tretje mesto
pripada seriji »Jackass«, za-
radi katere, kot piše v obraz-
ložitvi, »idioti doma posne-
majo idiote na televiziji, ko
tekmujejo, kdo bo bolj poš-
kodoval lastno telo ah po-
nižal svoje bližnje«. Super,
ha?
To je le nekaj primerov
lucidnega vpogleda v dejan-
ski pop utrip na novi celi-
ni, ki nam daje vedeti, da
Združene države niso le Co-
ca Cola in McDonald's in da
ima tudi pop kultura svoje
dobre in slabe strani, svoje
bisere in kloako. Število
prispevkov je zaenkrat še ne-
koliko skromno, končno je
stran na spletu šele nekaj
tednov, vendar lahko že iz
obstoječega sklepamo, da
bomo lahko brali o zanimi-
vejših plateh tega kulturne-
ga fenomena. V glasbeni sek-
ciji so tako na voljo zapisi
in intervjuji z vesoljskimi
neosurferji Man or Astro-
man, z Moe Tucker, bobnar-
ko legendarnih Velvet Un-
derground, frontmanom
Violet Femmes in podobni-
mi patroni. Prijetno in za-
nimivo branje za tiste, ki ne
enačijo pop in instant kul-
ture.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
ZASEBNI VRTEC
DANIJELOV LEVČEK
vabi k vpisu otrok za novo šolsko
leto 2002/2003!
Vpisujemo otroke od prvega do šestega leta starosti.
Vpisni list lahko dvignete v pisarni župnijskega
urada - Slomškov trg 2, Celje, v času uradnih ar,
vsak dan od 8. do 12. ure ter ob sredah in četrtkih
od 15. do 17. ure.
Starši, zaupajte nam svoje otroke, Danijelov
levček jih bo prijazno in odgovorno sprejel!
Št. 13 - 28. marec 2002
36
ZA AVTOMOBILISTE
Novi meroedes E na
siovensitem trgu
o novem mesrcedesu E
razreda smo že pisali. Sedaj
se avto vozi na slovenski trg,
saj bo prodaja stekla v pri-
hodnjih dneh.
Novi mercedes E je enako
dolg kot predhodnik (481 cen-
timetrov), je pa za 23 milime-
trov širši in višji za omembe
vrednih 12 milimetrov. O zu-
nanji podobi bodo seveda so-
dile oči oziroma kupci, ven-
dar je res, da je avto zelo ele-
ganten in je med drugim ob-
držal po par prednjih ovalnih
luči, kar očitno postaja pre-
poznavna oblikovna poteza te-
ga srednjevelikega mercedesa.
Avto ob vsem drugem ponuja
vrsto tehničnih poslastic, ki jih
vsaj deloma poznamo recimo
iz mercedesa S razreda. Je pa
treba omeniti tako imenova-
no štiriprostorsko klimatsko
napravo, ki omogoča urejanje
delne mikroklime za vsak se-
dež posebej. Nekaj posebne-
ga so tudi prednji sedeži, ki
imajo v robovih vgrajene po-
sebne napihljive blazine; te po-
skrbijo za boljši oprijem tele-
sa ipd.
Paketi opreme so trije (clas-
sic, elegance, avantgarde),
motorjev oziroma izvedenk
pa pet. Osnovni oziroma ti-
sti, ki naj bi šel pri nas najbo-
lje v promet, je mercedes E
270 GDI, kar je oznaka za di-
zelski agregat oziroma varian-
to s 177 KM. Nekaj skrom-
nejši po moči je 220 GDI, ki
razvije 150 KM, potem pa pri-
dejo na vrsto trije bencinski
motorji. Osnovni je E 240, ki
ponuja 177 KM, sledi izveden-
ka E 320, kjer šestvaljnik po-
nuja 224 KM, medtem ko je
najzmogljivejši E 500 s 306
KM. Za sedaj ponujajo samo
klasično limuzino, prihodnje
leto pride na vrsto karavan ozi-
roma T model, pa manjši di-
zelski motor in še štirikole-
sni pogon 4Matic. Pri AC In-
tercarju, ki je uradni predstav-
nik mercedes Benza pri nas,
računajo, da se jim bo letos
posrečilo prodati kakšnih 200
do 220 mercedesov E razre-
da (gre za peto generacijo, pri
nas pa je nekako 2500 vozil);
vsaj 60 kupcev je že podpisa-
lo pogodbe o nakupu in jim
bodo vozila dobavili v prihod-
njih dveh ali treh mesecih.
Znane so seveda tudi cene.
Najcenejši E 220 GDI je na
voljo za 9,5 milijona tolarjev,
medtem ko bo treba za E 500
odšteti že 15,1 milijona to-
larjev.
Aprila prenovljena thalia
Renault thalia je limu-
zinska izvedenka renaul-
ta elio. Avto izdelujejo v
Renaultovi tovarni v Bur-
si v Turčiji in ga namenja-
jo predvsem srednje in
vzhodnoevropskim tr-
gom.
Ob začetni skepsi, ali bo
slovenskim kupcem všeč, se
je kasneje izkazalo, da gre
zelo dobro v promet. Lani
se je za thalio odločilo več
kot 1200 kupcev, avto pa si
je v svojem razredu zagoto-
vil več kot dvoodstotni trž-
ni delež. Renault je thalio se-
daj nežno prenovil. Najbolj
opazne so spremembe na
prednjem delu, kjer se me-
šajo poteze dia in vel sad-
sa. Avto je dobil tudi nove
kolesne pokrove in lita pla-
tišča, nekoliko so spreme-
nili tudi notranjost, pri če-
mer je najbolj opazna dvo-
barvna armaturna plošča.
Pravijo tudi, da so izboljša-
li kvaliteto izdelave.
Opreme so tri (authenti-
que, expression, dynami-
que), prtljažnik s 510 litri
je ostal enako velik kot prej,
ga je pa možno povečati s
podiranjem zadnje sedežne
klopi. Načeloma ima thalia
pet motorjev, in sicer štiri
bencinske in turbodizla - tako
kot prej. Načeloma, kajti 1,2-
litrski bencinski agregat je
na voljo samo v Turčiji, ne
pa pri nas. Najzmogljivejši
je 1,6-litrski bencinski agre-
gat, ki ponuja prijetnih 107
KM. Podvozja niso spremi-
njali, k nam pa prenovljena
thalia pripelje spomladi. Ce-
ne za sedaj še niso znane, bo-
do nekaj višje, pravijo pri no-
vomeškem Revozu, vendar
bo tudi opreme več.
BMW serije 7.
Izjemno uspešno
leto za BMW
Sedaj se že točno ve, ka-
ko je lani posloval BMW.
V Miinchnu so naredili 905
tisoč avtombilov (skupaj z
angleško znamko Mini) in
tako je bilo leto 2001 naj-
supešnejše v vsej zgodovi-
ni tovarne.
Promet so povečali za sedem
odstotkov na 37,9 milijarde
evrov. Letošnje leto naj bi bi-
lo po njihovih predvidevanjih
nekoliko zahtevnejše oziroma
poslovno skromnejše. Ob tem
dodajajo, da so v dobrem me-
secu in pol prodali 9000 vozil
nove serije 7, v dveh mesecih
pa tudi 14 tisoč novih mini-
jev, kar je nedvomno velik us-
peh. Vsega skupaj so v letoš-
njih dveh mesecih naredili in
prodali 151 tisoč avtov, kar je
za sedem odstotkov bolje kot
lani v tem času.
Subaru forester.
Interservice zastopa subaru
S 1. marcem pa je gene-
ralno zastopanje subrau-
ja pri nas prevzelo ljub-
ljansko podjetje Interser-
vice na ljubljanski Le-
skoškovi.
Njihovi letošnji načrti so
relativno skromni po eni
strani, po drugi pa dovolj
realni, saj menijo, da bodo
letos za subar uje našli kak-
šnih 50 kupcev, šele v pri-
hodnjih letih pa naj bi se ta
številka povečala na 150 do
200. Obljubili so tudi, da bo-
do cene nekoliko prilago
li, kar morda pomeni, da
bodo znižali. Bomo vidt
Karel FAVČNIKs p
Zg. Hudinja 46 Celje
Tel.: 03/ 5414-818
Fax: 03/5414-262
GSM: 041/612-516
feroda@siol.net
St. 13 - 28. marec 2002
ZA AVTOMOBILISTE
37
ßvropa: še naprej minus
uodna Evropa oziroma
Evropske unije se s
jjjini posebnim poslom
jfodaji novih avtomo-
^ysekakor ne morejo
^^liti - kar je nekaj po-
jgga kot pri nas.
so številke povsem
ijfne, kajti februarja so
prodah 1,06 milijona
¡yti avtomobilov ali za 1,3
jtKa manj kot februarja
5e najbolje gredo avto-
Üi v promet v Veliki Bri-
¡ saj se je prodaja tam v
iiârju povečala za 12 od-
,0. To je pravzaprav tu-
|ni trg, ki se je izkazal z
jnbe vrednim plusom. Se-
jje bila številčno največ-
[Qdaja v Nemčiji, kjer so
^em letošnjem mesecu
¿ali 445 tisoč vozil, kar
¡lo za pičlih 0,8 odstotka
l(Ot lani v tem času. Med
zvajalci si je tudi februarja
^čji tržni delež priboril
j;swagen s prodajo 413 ti-
avtomobilov, medtem ko
^pina PSA za svoja vozi-
la našla 360 tisoč kupcev. Nas-
ploh PSA kaže zelo dobro po-
slovno zdravje. Tudi Ford si
je letos oziroma februarja pre-
cej opomogel (272 tisoč),
medtem ko je Renault proda-
jo povečal za šest odstotkov.
Očitno je vse drugače pri Fia-
tu, kjer so prodali 239 tisoč
vozil, kar je za skoraj 13 od-
stotkov manj kot februarja la-
ni. Videti je, da niti novi stilo
ne more potisniti prodajne kri-
vulje navzgor. Med pomem-
bnejšimi znamkami je treba
omeniti tudi BMW, ki je po-
sel povečal za dobrih 23 od-
stotkov. Japonske avtomobil-
ske hiše so imele februarja mi-
nus (za 14,3 odstotka manj),
južnokorejske pa plus (za 4,6
odstotka več), vendar je ja-
sno, da številk le ni mogoče
primerjati.
VW si je februarja urezal največji tržni delež - na sliki polo.
Cenejši corsa in astra
Oplu v zadnjih letih ne gre posebej dobro od rok, kar
velja tudi za slovenski trg. Tovarna se sedaj odpravlja v
pravo ofenzivo, s katero naj bi si izboljšala svoj položaj
oziroma povečala tržne deleže.
Verjetno je to eden od razlogov, da so pri nas nekoliliko
pocenili corso z 1,0-litrskim benccinskim motorjem s 43
kW, ki bo po novem stala 1,66 milijona tolarjev. Tudi pri
astri so spremenili ceno, saj hočejo za osnovno izdevenko
(astra viva) z 1,2-litrskim motorjem (55 kW) 2,14 milijona
tolarjev.
Opel corsa je zdaj cenejša.
Dober obisif
ženevsitega salona
ženevski avtomobilski salon spada med najpomembnej-
še tovrstne prireditve v Evropi in tudi svetu, letošnjega, že
72. po vrsti, pa je obiskalo 723 tisoč obiskovalcev.
Vsaj 40 odstotkov obiskovalcev je bilo tujcev, prireditev pa
je spremljalo kar 5000 novinarjev. Organizatorji že sedaj spo-
ročajo, da bo prihodnji salon od 6. do 16. marca 2003, obi-
skovalcem pa bodo med drugim namenili 21 tisoč novih kva-
dratnih metrov notranjih in zunanjih površin.
Tudi februarja nič novega
¡godba se ponavlja kot
ikača: prodaja avtomo-
(V na slovenskem trgu
¡e zlesti navzgor. To ve-
tudi za letošnji februar,
ebilo prodanih 4517 ne-
osebnih avtomobilov,
oje bilo bolje kot januar-
vendar za omembe vred-
sedem odstotkov skrom-
skot februarja lani. Po pri-
flvanju in tradiciji je naj-
ie prodajal Renault, ki ob-
vladuje četrtino slovenskega
trga. Peugeot se je trdno zasi-
dral na drugem mestu, med-
tem ko je sedaj Volkswagen
na tretjem z 11-odstotnim trž-
nim deležem. Na četrtem je
pristal italijanski Fiat, kate-
rega delež je manj kot sede-
modstoten. Vsekakor je tre-
ba povedati, da so Renault,
Peugeot in Volkswagen fe-
bruarja obvladovali kar po-
lovico prodaje na slovenskem
avtomobilskem trgu. Med ti-
stimi, ki so imeli februarja naj-
večji minus, sta Škoda in se-
daj tudi Opel, po drugi strani
pa se je med deset najuspe-
šnejših prodajalcev pri nas uvr-
stil Audi. Zanimiv je tudi na-
predek Toyote, ki je svojo pro-
dajo precej izboljšala. Dve
južnokorejski avtomobilski
hiši, Kia in Daewoo, sta še na-
prej v globokem minusu, pre-
cej pa sta padla tudi Merce-
des Benz in BMW. Februarja
je šel posel najbolje v nižjem
razredu, saj je bilo tam pro-
danih kar 37 odstotkov vseh
avtomobilov, medtem ko je
bil delež avtomobilov nižje-
ga srednjega razreda nekako
25 odstoten. V deseterici naj-
bolje prodajanih vozil je po-
vsem zgoraj še naprej renault
elio, med deseterico pa tudi
peugeota 206 in 307, vseka-
kor tudi stari znanec VW golf.
Št. 13 - 28. marec 2002
38
GLASBA
Spremembe v zasedbi Nudf
Primož odhaja v službo, nov basist je Velenjčan Robi
v celjski skupini Nude se
je nekoliko zamenjala zased-
ba. Bas kitarista Primoža Po-
geljška je nadomestíl Robi Ju-
kič. Kaj ta zamenjava pome-
ni za delo skupine v prihod-
nje, nam je zaupal bobnar Ga-
ber Marolt, kaj pa za nekda-
njega basista, pa Primož sam.
Gaber Marolt: »Bend nor-
malno deluje naprej. Samo delo
skupine se ni kaj dosti spre-
menilo. Primož je po dolgo-
letnem delu nekako začutil iz-
zive na drugih področjih. Kot
moj sošolec na magistrskem
študiju v Ljubljani je v tem ob-
dobju dobil zelo dobro ponud-
bo za službo in nekako se mu
je poleg ostalih stvari počasi
zazdelo, da bi s svojo glasbe-
no kariero prenehal. Nekaj ča-
sa je razmišljal o tem, nato pa
z odločitvijo seznanil tudi os-
tale člane. Sporazumno smo
se dogovorili, da bo igral, do-
kler ne najdemo zamenjave.
Za novo leto smo s Primožem
odigrali še zadnji koncert.«
Kako se je v skupino ui-
gral novi basist?
Novi basist je Robi Jukič.
Je Velenjčan, študira kontra-
bas na glasbeni akademiji v
Gradcu, medtem ko tam štu-
dira, stanuje v Mariboru, de-
luje pa zelo veliko tudi v Ce-
lju. Tehnično je izjemno us-
posobljen. Bas igra perfekt-
no. Med drugim je igral pri
skupini Funk you. Zdi se mi,
da se je v preteklih treh me-
secih zelo integriral v skupi-
no. Lahko rečem, da že delu-
jemo kot eno. Vložili smo že
kar nekaj energije v to, da se
uigramo, da pripravimo kon-
certe. Nov veter vedno prine-
se neko novo svežino in mi-
slim, da se to tudi na nastopu
dobro pozna. Ta po mojem
mnenju postaja vedno bolj di-
namičen, kar nam je zelo všeč.
Tudi publika to občuti in
upam, da bo ta novi veter pri-
nesel nove uspehe. Je pa po
dolgem druženju odhod do-
kaj pomembnega člana veli-
ka sprememba. Primož je bil
tudi soavtor ali avtor posamez-
nih uspešnic. Avtorji smo dru-
gače trije - Boštjan Dermol,
Primož Pogelšek in jaz - tako
glasbe kakor tudi besedil.
Kaj pa na novega člana
pravijo oboževalke?
Z oboževalkami je tudi Ro-
bi že navezal prve stike. Igra-
nje v naši skupini mu je prav s
te strani še malce uganka. Vsa
ta pozornost naenkrat ga mo-
goče tu in tam spravi v zadre-
go, se mi pa zdi, da se kar do-
bro spopada z nastopanjem v
soju luči. Skupaj z nami je
opravil že prve televizijske na-
stope in se odlično izkazal.
S prihodom Robija se je
skupina v povprečju mal-
ce pomladila.
Robi je star, mislim, 23 let.
Po letih je med Lukom in To-
šom. Nismo ista generacija,
ampak vsaj približno v neko
obdobje spadamo vsi. Smo
pa spet malo mlajši. V pov-
prečju, ko je bend začel, sem
bil pred devetimi leti najm-
lajši član, danes pa sem dru-
gi najstarejši, tako da smo
vedno mlajši.
Nude razmišljate tudi o
snemanju novega videos-
pota in vaši poslušalci vam
lahko svetujejo s pomočjo
internet strani.
Akcija še poteka. Gre za an-
keto, v kateri sprašujemo po-
slušalke in poslušalce, kate-
ra pesem z zgoščenke jim je
najbolj všeč. Z odločitvijo bo-
mo počakali, dokler se vse ne
skristalizira. V igri so tri do
štiri pesmi, bomo pa videli,
kaj bo čas prinesel. Do konca
meseca bo akcija še trajala in
tisti, ki bi želeli še vplivati na
odločitev, lahko to storite na
www.nudebend.com in odda-
te svoj glas.
Se obeta kakšen nastop
skupine v Celju?
Čez slab mesec se bomo po-
javili na večjem koncertu v
Celju. 19. aprila bo v dvora-
ni Golovec Rock šok, poleg
nas pa bo nastopilo še nekaj
drugih bendov. To bo verjet-
no največji spomladanski
koncert v Celju, organizator
tega še ni objavil, mi pa lah-
ko povemo, ker je pogodba
že sklenjena.
Težka
odločitev
Primož, dolgo časa si raz-
mišljal o tem, kaj narediti,
odločil pa si se za redno
službo. Zakaj?
Primož Pogeljšek: Sploh ni
bilo lahko. Rad imam glasbo,
fante in vse prijetne dogodke,
ki smo jih doživeli. To je bila
pomembna odločitev, da sem
se odrekel nečemu, kar imam
rad, kar bi si želel še naprej
početi. Bil sem v precepu in v
nekem trenutku sem se moral
odločiti, kaj je pomembnej-
še, kaj me bo peljalo naprej.
Nisem imel druge izbire.
Na tehtnico si torej posta-
vil skupino Nude in redno
službo.
Ja, delam na oddelku
davčnega svetovanja v revi-
zijski družbi v Ljubljani.
Zakaj si se odločil za
Ljubljano, zakaj se nisi vr-
nil v Celje? Tukaj ni bilo pri-
merne službe?
Za področje, ki me zanima,
v Celju ni institucije, ki bi mi
nudila dovolj znanja in izku-
šenj. Podjetje, v katerem zdaj
delam, mi lahko vse to nudi
za mojo prihodnost. To je iz-
ziv, tu sem se res našel in vem,
da je to prava stvar. Tempo je
hud, priznam, nisem ga na-
vajen. Prej sem lahko zjutraj
spal in je bilo čisto drugače.
Kdaj si začel razmišljati,
da bi se prepustil redni služ-
bi in ne nastopanju?
Že kar nekaj časa nazaj.
Prideš v leta, ko je treba raz-
mišljati o prihodnosti. Od
česa se da dolgoročno žive-
ti, kaj daje stalnost in var-
nost? Nisem se hotel prena-
gliti in se kar nekaj časa
preizkušal. Spraševal sem
se, ali bi lahko živel brez fan-
tov, brez benda, brez aktiv-
nega igranja? Jeseni sem se
odločil in Gabru v pogovo-
ru zaupal, da ne bi več igral,
ker ne bom zmogel tempa s
službo in skupino. Oktobra
sem začel delati, zaradi na-
stopov pa sem bil res pre-
več utrujen in to ni bilo več
toliko vredno. Niti ena nid
druga stvar. Odločil sem se,
da je služba prioriteta in na
tem bom gradil. Vem pa, da
bi odhod na vrat na nos za-
časno paraliziral skupino, za-
to sem se odločil za edino
pravo pot - da počakam na
novega basista.«
Glasba bo verjetno še ved-
no igrala pomembno .vlogo
v tvojem življenju.
Z glasbo nisem prekinil.
Še vedno ostajam avtor. Do-
bil sem nekaj ponudb, pred
kratkim sem napisal tri pe-
smi. Dve za Sebastijana, eno
za druge izvajalce. Na oder
verjetno ne bom več stopil,
vsaj ne na ta način, lahko pa
tudi. Nikoli ne reci nikoli.
Glasba je pač del mene.
Ukvarjaš se tudi z drugi-
mi glasbenimi projekti...
Ja, z elektronsko glasbo,
ki jo ustvarjama s prijateljem
Rokom. Pravzaprav je to ne-
kaj posebnega, za dušo.
Kitare nisi postavil v kot?
Pred kratkim sem jo po dol-
gem času spet prijel v roke
in zaigral s pravim užitkom.
Res dober občutek.
Kaj pravijo tvoji prijate-
lji na tvojo odločitev, tvoje
oboževalke?
Predvsem gre za stik z znan-
ci, ki jih srečam na cesti, uli-
ci, kjerkoli... in sprašujejo, če
je to res? Dobivam tudi pošto
s vprašanji, zakaj sem пејм
Sam mislim, da to ni niči
tragičnega za skupino sai^
Fantje so našli zelo dobra
basista, ki me bo zelo doli
nadomestil, tako da ne bol
žav. Prehod je kar se da dj
hak.
SIMONA BRGU
Dragi naši, Zamorcu so sedaj
resnično dnevi šteti, saj je zbolel
za neozdravljivo boleznijo, ki se
ji reče kapitalizem. Vabimo te, da
se v teh zadnjih mesecih še pove-
seliš z nami in si v spomin na
Zamorca vzameš še kakšen lep tre-
nnt ekin si ga v o (s) pomin obesiš
na srce.
Velenjčani v ritmu jazza
Danes se bo v Velenju za-
čel že četrti festival jazza,
ki ga pripravljata klub Max
in Kulturni center Ivana Na-
potnika Velenje.
Do 5. aprila se bo na ve-
černih koncertih kluba Max
predstavilo pet zasedb. Da-
nes bodo nastopili Oto Pest-
ner in Primož Grašič trio
(Primož Grašič - kitara, Rat-
ko Divjak - bobni, Aleš Av-
belj - kontrabas). V nedeljo
bo sledil koncert hrvaške za-
sedbe Tango Appassionato
(Josip Novosel - violina, Bra-
nimir Vadroš - violina, Dar-
ko Horvat - kitara, Tihomir
Novak - kontrabas). Na tret-
jem koncertu, 2. aprila, se
bo predstavil Marjan Lobo-
rec kvartet (Marjan Loborec
- bobni, Lenart Krečič - te-
nor saksofon. Dejan Lapanja
- kitara, Matevž Smrkol - kon-
trabas). Prihodnji četrtek pa
bo sledil nastop domačina Jo-
žija Šaleja ter Aleša Hada-
lina z gosti. Festival se bo za-
ključil z nastopom Big ban-
da iz Radelj ob Dravi v pe-
tek, 5. aprila. Vsi nastopi bo-
do v klubu Max (Rdeča dvo-
rana Velenje), začeli pa se bo-
do ob 21. uri.
BRST
iKSPRES
EKSPRES
•	Člani skupine Depeche
Mode se po končani pro-
mociji svojega lanskega al-
buma »Exciter«in svetov-
ni turneji, v okviru katere
so nastopili tudi v Zagre-
bu, posvečajo samostoj-
nim projektom. Šef ben-
da, avtor skoraj vseh
skladb, klaviaturist in ki-
tarist Martin Gore bo po-
snel priredbe nekaj svojih
najljubših skladb drugih
avtorjev, pevec Dave Ga-
ham pa bo skušal prese-
netiti z avtorskim materia-
lom.
•	Po končani svetovni tur-
neji, na kateri so boston-
ski rock veterani Aero-
smith predstavljali svoj
lanski, ne preveč uspešen
album »Just Push Play«, se
je peterica skupaj s pro-
ducentom Martijem Fre-
riksenom odpeljala na tri-
tedenske delovne počitni-
ce na Havaje, kjer priprav-
ljajo skladbe za sountrack
filma »Spider-Man«.
•	Tabu so v Mostarju po-
sneli enajst novih skladb,
ki bodo v začetku maja izš-
le na njihovem drugem al-
bumu. Prvi single bo pe-
sem »Angel«, Tabujevci pa
jo bodo premierno odigra-
li na podelitvi viktorjev,
6. aprila.
•	Izolski klub Ambasada
Gavioh bo 30. marca go-
stil francosko legendo
elektronske plesne glasbe,
karizmatičnega Laurenta
Garnierja.
•	Harmonikar dobi služ-
bo v narodno-zabavnem
pop punk bendu. Info: 041
836 474.	SŠ
20 VROČIH RC
it. 13 - 28. marec 2002
GLASBA
39
Festival naj
police in valčka
Glasovanje za najboljši skladbi bodo opravili preko
telefona
^^ velikonočno soboto
'^jtudiu 1 Televizije Slo-
јјд 8. festival Slovenska
¡3 in valček 2002. Na na-
jj je prispelo 68 melodij,
j^aterih je strokovna ko-
jja izbrala dvanajst fi-
istk.
psambli bodo zaigrali po
I polk in valčkov. Pri iz-
5l<ladb so bili v strokov-
l(omisiji Slavko Avsenik
J Anton Natek in Vinko
iicl, v finalu pa bodo na-
ipili ansambli po izžreba-
ni vrstnem redu: Gregor-
ianos, Vita, Storžič, Vi-
ni Celjski, Sredenšek sek-
jt, Veseli planšarji, Štrk,
isk, Tornado, Toni Soto-
|;in Anja Burnik s prijate-
Na festivalu bo nastopila
:i Pihalna godba iz Bohi-
j, prireditev pa bosta vo-
Braco Koren in Maja Su-
fi'
Sesedila skladb bo ocenje-
;ia strokovna komisija, v
iieri so pisatelj Feri Lainš-
ček, igralka Ivanka Mežan in
besedilopisec Dušan Velka-
vrh. Druga glasbeno-strokov-
na komisija bo svoje delo
opravila na dan festivala,
skladbe pa bo ocenjevala na
generalki in večerni priredi-
tvi. V strokovni komisiji so
Miha Dovžan, Feri Lainšček,
Anton Natek, Ivan Prešeren
- Žan in Adi Smolar.
Na festivalu bodo podelili
sedem nagrad. Dve nagradi
bodo podelili gledalci s tele-
fonskim glasovanjem - slo-
venska polka 2002 in sloven-
ski valček 2002. Zmagoval-
ca bosta prejela nagrado, delo
priznanega umetniškega ob-
likovalca Oskarja Kogoja.
Strokovna komisija bo po-
delila pet nagrad - za melo-
dijo, besedilo, priredbo, iz-
vedbo in najboljšo skladbo
festivala v celoti. Ansambel,
ki bo izvajal najboljšo sklad-
bo festival bo prejel majoli-
ko, delo oblikovalća Oskar-
ja Kogoja.
Na dan festivala bosta izš-
li tudi kaseta in videokaseta
festivala, ki ju bo izdala ZKP
RTV Slovenija. Producent fe-
stivala je Tomo Ivanovič, re-
žiser Aleksander Šmuc in re-
daktorica Smilja Baranja.
TONE VRABL
Ali bodo Vitezi Celjski (v narodnih nošah razen pevke Polonce Podovac) tudi po sobotnem nastopu tako
veseli, kot so bili po končanem koncertu ob prestavitvi svoje prve kasete in zgoščenke?
Najboljši »Slovenskih
5ff navdušili v Laškem
Marčevski koncert Avse-
nikovega abonmaja polk in
valčkov v Kulturnem cen-
tru Laško je bil spet odličen.
Za to je poskrbelo šest na-
rodno zabavnih ansamb-
lov,ki so osvojili prvih pet
mest na tekmovanju Slo-
venskih 5 v letu 2001 v Vr-
tiljaku polk in valčkov na
Radiu Celje.
Poslušalci Radia Celje in
bralci Novega tednika so to-
krat pri izboru imeli srečno
roko, saj so z glasovanjem pri-
vabili v Laško resnično same
mojstre slovenske narodno
zabavne glasbe. Kljub temu,
da so samo trije, so s polnostjo
in nadarjenostjo navdušili
Mladi Dolenjci, ki jih imajo
ljudje izredno radi. Spoštlji-
vo dobro in kvalitetno je igral
ansambel Igor in Zlati zvo-
ki, ki letos praznuje 10-let-
nico delovanja. Mladi prija-
telji so bili presenečeni nad
uvrstitvijo v finale, poznalo
pa se jim je, da že nekaj časa
ne igrajo več tako pogosto,
kot so v prejšnjih dvanajstih
letih. Zanimiva je bila njiho-
va izvedba Zelene Štajerske
v slovenščini in angleščini.
Ptujskih 5 je nastopilo brez
predhodne tonske vaje, kar
je pustilo preveč občutne po-
sledice. Ansambel zmore
mnogo več, kot je pokazal na
tem nastopu v laškem.
Prvič smo imeli dva zma-
govalca s povsem enakim šte-
vilom točk in oba sta bila
mojstra nad mojstri: Alfi Ni-
pič s svojimi muzikanti in
Gašperji. Ni kaj, ponosni
smo, da jih imamo v našem
tekmovanju na najvišjem me-
stu. Med obiskovalci, ki so
tudi tokrat napolnili dvora-
no Kulturnega centra, je bi-
lo navdušenje popolno in sli-
šali smo: »To je tisto pravo!«
Vodje ansamblov (od le-
ve) Igor Podpečan, Alfi Ni-
pič, Brane Tičar (Gašperji),
Rudi Kraner (Mladi prijate-
lji), Martin Škripač (Ptuj-
skih 5) in Lado Šurla (Mla-
di Dolenjci) so kot njihovi
člani bili navdušeni nad
imenitno organizacijo in
odzivom občinstva ter spo-
minskimi darili, med kate-
rimi so še posebej občudo-
vali mojstrske izdelke De-
korja Kozje.
TONE VRABL
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
TV OKO ZA ODROM
Tone Fornezzi - Tof in Loj-
ze Slak se poznata že skoraj
40 let. Med nastopom v Žal-
cu na 1. cvičkovem večeru je
Tof za odrom povedal, da so
pred 40 leti, ko je bil urednik
Antene, uvedli tekmovanje
najbolj priljubljenih glasbe-
nih skupin v Sloveniji. Na ve-
liko presenečenje so takrat še
skoraj nepoznani Slaki dobe-
sedno pometli z vsemi drugi-
mi. O tem so v Anteni pisali
in objavili Lojzetovo fotogra-
fijo. In jih je v uredništvo Lojze
Slak obiskal: »Tu imate bolj-
šo fotografijo, ker vem, da bo-
ste o meni še večkrat pisali.«
Tof si letos prizadeva, da bi
ob 70 letnici Lojzeta Slaka je-
seni v Ljubljani pripravil ve-
lik koncert.	TV
Ubrane
strune v
Grižah
v Domu Svobode v
Grižah bo glasbena sku-
pina Ubrane strune pri-
pravila promocijski kon-
cert ob izdaji druge ka-
sete in 20-letnici delova-
nja. Koncert bo v petek,
5. aprila, ob 19. uri.
Vodja skupine Ubrane
strune Božo Trnovšek je
dejal, da bo nastopila vr-
sta gostov, večinoma iz do-
mačih logov. Med nasto-
pajočimi bodo Mešani
planinski zbor Žalec, god-
ba Zabukovica, znani ci-
trar Karli Gradišnik, an-
sambel Zmaji, Planinski
odmev. Ta pravi muzikan-
ti, Savinjski muzikanti.
Ljudski godi Marija Snež-
na, Delta, harmonikarji iz
Vrbja, Patricija Diklič in
člani gledališke skupine
Griže. Program bo pove-
zovala Olga Markovič.
»Želimo si veliko obisko-
valcev, da jim pokažemo
naše dvajsetletno delo ter
pripravimo skupaj z gosti
lep glasbeni praznik,« pravi
Trnovšek.	TV
Št. 13 - 28. marec 2002
40
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI
Bučke
Mlade bučke lahko pri-
pravimo na najrazličnejše
načine. Lahko jih nareže-
mo in zabelimo s solatnim
prelivom, odlično tudi tek-
nejo, če jih zmešamo z dru-
gimi vrstami solate. Lahko
jih skuhamo v juhi ali pa
pripravimo iz njih omako,
s katero zabelimo špagete
ali rižoto. Lahko jih ocvre-
mo, lahko popečemo, lah-
ko jih izvotlimo in polni-
mo s pikantnim nadevom.
Bučk ne lupimo. Obreže-
mo jih na konceh, umijemo
in obrišemo s prtičem. Po-
tem jih narežemo na koles-
ca ali na kocke, na podolga-
ste rezine ali pa jih tudi sa-
mo razpolovimo. Nekateri re-
cepti zahtevajo, da narezane
bučke posolimo. Potem jih
pustimo stati pol ure, toliko,
da izpustijo odvečno vodo.
Šele nato jih pripravimo po
receptu. Če nameravamo pri-
praviti polnjene bučke, jih
najprej deloma skuhamo. V
vreli osoljeni vodi jih kuha-
mo 8 do 10 minut, potem iz-
dolbemo sredico z žličko.
Bučke polnimo z nadevom,
ki mu primešamo seseklja-
no sredico bučk, nato jih pe-
čemo v pečici.
Pogača iz bučk
Za 4 osebe potrebujemo:
750 g bučk, sol, 2 žlici oliv-
nega olja, 3 jajca, poper, 4
žlice sladke smetane, maja-
ron, 150 g nastrganega
ementalca, olje za pekač.
Bučke očisdmo in umije-
mo. Nastrgamo jih in potre-
semo s soljo. Pustimo jih sta-
ti, da izpustijo tekočino. Od-
cedimo jih, zmešamo z ol-
jem, poprom, jajci, smeta-
no, majaronom in dvema tret-
jinama nastrganega sira. Na-
mastimo plitvo nepregorno
posodo, v katero damo zmes
z bučkami. Potresemo z na-
strganim sirom in pečemo v
ogreti pečici pri 200 stopi-
njah 35 minut.
Rižota z
bučkami
Za 4 osebe potrebujemo:
400 g riža, 350 g bučk, 50 g
prekajene mesnate slanine,
2 žlici smetane, majhno če-
bulo, peteršilj, strok česna,
juho iz kocke, sol, poper, na-
strgan sir, 30 g masla ali mar-
garine.
Bučke narežemo na tanka
kolesca. V kozici segrejemo
maslo, na katerem prepraži-
mo na kocke narezano sla-
nino. Dodamo drobno sese-
kljano čebulo in pražimo, da
postekleni, nato primešamo
še sesekljan česen. V kozico
stresemo bučke, premešamo
in pražimo toliko časa, da se
rahlo zapečejo. Solimo, po-
pramo in primešamo riž. Ri-
žoto zalijemo z dvema zaje-
malkama juhe. Kuhamo in po
potrebi prilivamo juho, med
kuhanjem pogosto premeša-
mo. Ko je riž kuhan, mu pri-
mešamo smetano in nastrgan
sir. Potresemo s sesekljanim
peteršiljem in ponudimo.
Za 4 osebe potrebujemo:
1500g bučk, ki naj bodo ena-
ko velike in čvrste. Za na-
dev potrebujemo: 50 g suhih
gob, 2 jajci, kruhovo sredico,
mleko, sol, poper, česen, ol-
je. Za drugi nadev 4 srednje
velike krompirje, nastrgan
parmezan, strok česna, 2 jaj-
ci, baziliko, sol, poper, olje.
Bučke skuhamo v osolje-
ni vodi, da se malo zmehča-
jo. Nato jih prerežemo na po-
lovico. Sredico izdolbemo,
damo v skledo. Dodamo go-
be, ki smo jih namočili, izd-
snili in sesekljali, kruhovo
sredico, namočeno v mleku
in ožeto, sesekljan česen, dve
jajci, sol in poper. Dobro pre-
mešamo. Z nadevom polni-
mo izvotljene bučke. Zloži-
mo jih v namaščeno nepre- •
gorno posodo in pečemo pri
200 stopinjah v pečici 30 mi-
nut. Potem pripravimo še
drugi nadev. Kuhani krom-'
pir olupimo in pretlačimo.
Zmešamo ga z nastrganim si-
rom, z dvema jajcema, z ba-
ziliko in sesekljanim česnom.
Prilijemo malo olja, da je na-
dev bolj gladek. Solimo in
popramo. Z nadevom polni-
mo preostale bučke. Damo
jih v namaščeno posodo, pre-
lijemo z malo olja in potre-
semo s sirom. Damo jih v pe-
čico, da se sir na površini zla-
to zapeče. Na isti pladenj zlo-
žimo bučke z obema nade-
voma, ponudimo jih s sola-
to za glavno jed.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Polnjene bučke
Rešitev
nagradne
križanke iz
Rešitev: agata, km
vsota, ati, tristo
rs, sfalerit, stane
liga, koriandol ï
amikt, evhit, кд^
realistka, až, ork
aaron, lds, trisu
nost, nova, alkova ;
amen, jani, dk, dlt^
italija, eco, sopo
sor, selekcija, ij
klin, krt, slikar, j
aha, čačača. ^
Geslo: Kdor je len v»
dosti, je v starosti beraq
Izid žrebanji
1.	nagrado 10,000 toy
prejme: Marjetka Puhn^
Rečica 31, Uško.
2.	nagrado 5.000 tfM
prejme: Stanko Galuf,^
na 6, Šentjur.	1
3 nagrade po 2.0001
jev prejmejo: Anica Mi
Dobovec 8, Ponikva; Karla
čej. Brezova 1 a, Šman
R. dolini in Gabrijela Ziig
Paneče 41, Rimske T(||
Vsem izžrebanim t^
no čestitamo!
Denarno nagrado
prejeli s poštno пакач
vendar šele potem, Ц
vsak izžrebani v našo fijJ
no-računovodsko služb«
telefonu na številko 422Ц
sporočil svojo davčno ii
ko. Dokler davčne števiM
bomo prejeli, denarneм
de ne moremo nakazati!]
Obvestilo pošiljata
križank!	^
Vljudno vas prosimo, da(
pone pošiljate izključni^
lepljene na dopisnicah ini
v kuvertah!
Št. 13 - 28. marec 2002
ZA RAZVEDRILO
41
Št. 13 - 28. marec 2002
42
NASVETI
L MOJA POKOJNINA
Odgovori o upokojevanju
31. 12. 2001 sem izpol-
nila pogoje za starostno
upokojitev. Pri predložitvi
vseh dokumentov mi je bi-
lo pojasnjeno, da mi po za-
konu pripada povečanje de-
lovne dobe za tri otroke, kar
sem tudi uveljavljala. Re-
ferentka, ki obravnava moj
zahtevek, mi je razložila,
da mi za otroka, ki je bil
rojen leta 1961, ko sem bi-
la v rednem delovnem raz-
merju, ne pripada poveča-
nje delovne dobe, prav ta-
ko za otroka, ki sta bila ro-
jena leta 1969 in 1975 v tu-
jini, od junija leta 1976 pri-
javljena v Sloveniji. Tudi
zanju mi ne pripada nič.
Zanima me, ali sem ali ni-
sem upravičena do poveča-
nja delovne dobe za 2 me-
seca po otroku.
Niste edini, ki kritizirate
birokracijo, ki jo po mnenju
mnogih povzročimo pred-
vsem delavci, ki delamo v raz-
nih »uradih« in zahtevamo ne-
mogoče stvari. Ali se mogo-
če sami kdaj vprašate/vpra-
šamo (tudi sam sem pogosto
stranka na nekem drugem bi-
rokratskem uradu), zakaj je
temu tako. Ali so strokovni
delavci dolžni izvajati določ-
be različnih zakonov, ki jih
je v slovenskem prostoru ni
malo? Ali sami poznamo do-
ločbe zakonov, ki opredelju-
jejo pravice, ki jih uveljav-
ljamo ah morda ne pozna-
mo le interpretacijo soseda,
znanca, sorodnika, prijate-
lja?
Veljavni zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zavaro-
vanju z oznako ZPlZ-1 je bil
sprejet v Državnem zboru R
Slovenije 10. decembra 1999,
objavljen v Uradnem listu RS,
št. 106/99 (v nadaljevanju za-
kon) ter je začel veljati od 1.
1. 2000 dalje. Zakon je bil v
posameznih določbah že tri-
krat spremenjen, te spre-
membe pa so bile objavlje-
ne v Ur. listu št. 72/2000
(ZPIZ-IA), 124/2000 (ZPIZ-
IB) in 109/2001 (ZPIZ-IC).
V 189. čl. zakona je dolo-
čeno, da se v zavarovalno do-
bo šteje čas skrbi za otroke v
prvem letu starosti, če v tem
času mati ali oče ni bil zava-
rovan (a) na drugi podlagi, če
je bil otrok v navedenem ča-
su državljan R Slovenije in
če je bilo njegovo stalno pre-
bivališče v R Sloveniji.
Vaše negodovanje bi bilo
nekoliko manjše, če bi poz-
nali vsebino te določbe, kaj-
ti pri prvem otroku vam ni
mogoče šteti prvo leto nje-
gove starosti v vašo zavaro-
valno oz. pokojninsko dobo,
ker ste bili to leto v rednem
delovnem razmerju, zakon
pa določa, da je prvo leto
otrokove starosti mogoče šte-
ti v zavarovalno dobo le ti-
stemu od staršev (očetu ali
materi), ki v tem času ni bil
zavarovan na drugi podlagi.
Res bi bilo nekoliko čudno,
da bi koledarsko leto 1961
imeli v delovno knjigo vpi-
sano v dvojnem trajanju iz
naslova delovnega razmerja
in skrbi za otroka. Enoletno
skrb vašega drugega otroka
v letu 1969 tudi ni mogoče
šteti v vašo zavarovalno do-
bo, ker je bil po vaših naved-
bah rojen in živel v tujini, kaj-
ti zakon jasno določa, da se
lahko prvo leto otrokove sta-
rosti šteje le takrat, če je otrok
v tem času imel stalno pre-
bivališče v R Sloveniji. Za va-
šega zadnjega otroka bi mo-
goče lahko pridobili del ob-
dobja izkazane skrbi v prvem
letu otrokove starosti, ven-
dar le pod pogojem, če ste z
otrokom prišli v Slovenijo še
pred njegovim prvim rojst-
nim dnem, ob tem, da ste bi-
li sami nezaposleni oz. ne-
zavarovani, otrok pa je imel
državljanstvo R Slovenije in
urejeno stalno prebivališče v
R Sloveniji.
Povsem druga zadeva, ki
je povezana z otroki, pa je
opredeljena v 37 členu za-
kona, ki določa, da se zava-
rovancu lahko zniža starost-
na meja za vsakega rojenega
ali posvojenega otroka, ki ima
državljanstvo R Slovenije, za
katerega je skrbel in ga vzga-
jal vsaj pet let, in sicer se sta-
rostna meja za enega otroka
zniža za osem mesecev, za dva
otroka 20 mesecev in za tri
otroke 36 mesecev. Za vsa-
kega nadaljnjega otroka se
znižanje starostne meje po-
veča še za 20 mesecev. Star-
ša se o tem, kdo od njiju uve-
ljavlja znižanje starostne me-
je, za vsakega posameznega
otroka sporazumno dogo-
vorita. Če do sporazuma ne
pride, je do znižanja starost-
ne meje upravičen tisri od
staršev, ki je v pretežnem de-
lu uveljavljal pravico do star-
ševskega dopusta. Če nobe-
Jen od staršev ni bil na star-
ševskem dopusti ali sta uve-
ljavila pravico do starševske-
ga dopusta v enakem obse-
gu, je do znižanja starostne
meje upravičena ženska. Sta-
rostna meja se lahko različ-
no zniža glede na spol in si-
cer pri moškemu največ do
58. leta starosri, pri ženskah
pa do 56. leta starosti.
V povezavi z zadnjo določ-
bo vsebuje zakon še prehod-
no določbo, ki je zapisana
pod 399. čl. zakona, le-ta pa
govori, da znižanje starost-
ne meje iz naslova otrok ni
mogoče v celoti uveljaviti ta-
koj, marveč postopoma. V le-
tu 2000 je znižanje starost-
ne meje za enega otroka zna-
šalo pol meseca, za dva otro-
ka mesec in 8 dni, za tri otro-
ke dva meseca in 8 dni itd. V
letošnjem koledarskem letu
se lahko uveljavlja znižanje
starostne meje iz naslova
otrok za daljše časovno ob-
dobje, kajti za enega otroka
se lahko starostna meja zni-
ža zavarovancu za največ me-
sec in pol, za dva otroka tri
mesece in 23 dni, za tri otro-
ke šest mesecev in 23 dni itd.
Pri uveljavljanju znižanja
starostne meje torej niste
upravičeni do pokojninske
dobe, marveč do znižanja sta-
rostne meje, kar pomeni, da
se vam le-ta lahko zniža, če
že izpolnjujeta pogoj pokoj-
ninske dobe, ne izpolnjuje-
te pa pogoja starosti, ki mo-
ra biti istočasno izpolnjen,
za pridobite pravico do po-
kojnine. Za lažje razumeva-
nje poglejmo primer ženske,
ki uveljavlja pravico do sta-
rostne pokojnine ob zniža-
nju starostne meje za tri
otroke in dopolnjenih 20 let
pokojninske dobe. Letos je
njena zahtevana starost za
upokojitev 59 let, vendar se
njena starostna meja lahko
zniža za šest mesecev in 23
dni, kar pomeni, da se lah-
'ko upokoji pri 58 letih, pe-
tih mesecih in 8 dneh staro-
sri.
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zava-
rovanju, ki velja od 1. ja-
nuarja 2000, je prinesel v
slovenski pokojninski si-
stem veliko sprememb. Če-
prav se bodo določila zako-
na uveljavljala postopoma
v naslednjih desetih letih,
marsikoga že sedaj zanima,
kdaj se bo lahko upokojil.
Na vaša vprašanja zato od-
govarja Peter Šale j, vodja
oddelka za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje pri
celjski enoti ZPIZ.
BIO KOLEDAR
Št. 13 - 28. marec 2002
MALI OGLASI - INFORMACIJE
43
Št. 13 - 28. marec 2002
44
MALI OGLASI - INFORMACIJE	44
Št. 13 - 28. marec 2002
MALI OGLASI - INFORMACIJE
45
Št. 13 - 28. marec 2002
46
INFORMACIJE
St. 13 - 28. marec 2002
INFORMACIJE
47
VODNIK
Gledališče
SLG - Chicago 29. 3. ob
19.30 premiera, 2. 4. ob 19.30
za abonma torek večerni in iz-
ven in 3.4. ob 16.30 za abon-
ma poslovno-komercialne šole
II. Škrat Kuzma 30. 3. ob 10.
uri za abonma družinski lut-
kovni in izven.
Knjižnica Rogaška Slati-
na 3. 4. ob 17. uri lutkovna
gledališka predstava Maček
Muri, v izvedbi gledališča Ko-
lenc.
Koncerti
Kulturni klub Ivan Can-
kar Celje 29.3. ob 20. uri jazz
večer z Andrejem Cimerma-
nom in njegovimi glasbeniki.
E>vorana Forum Celje 29.
3. ob 21. uri performans v be-
sedi, sliki in zvoku umetniške
skupine Hidrogliste iz Idrije.
Razstave
Likovni salon Celje 28. 3.
ob 19. uri otvoritev razstave
Stripburger. Na ogled bo do
30. 4.
Galerija Mozaik razstava
del Štefana Marflaka, do 6. 4.
Galerija sodobne umetno-
sti slikarska dela Boruta Hlu-
piča, do 31. 3.
Razstavišče Kulturnega
centra Laško razstava grafik
in akvarelov Arpada Šalamo-
na, likovnega pedagoga, slikar-
ja in grafika.
Dom sv. Jožefa razstava Mi-
hajla Jozafata Hardija - Ikone
- barve večnosti, do 30. 4.
Pokrajinski muzej Celje et-
nološka razstava »V podobe uje
ti indigo«.
Mladinski center Celje raz-
stava atraktivnih plakatov na
temo vsakdanjega življenja Ma-
še Krajne in Aleksa Cassola,
do 31. 3.
Galerija likovnih del mla-
dih na Starem gradu Celje raz-
stava likovnih del - batik Ste-
fana Đurašina iz Kikinde in na-
grajenih slovenskih likovnih
del razpisa Petrol 2001, do 10.
4.
Galerija Borovo Vlado Ger-
šak, do 3.4. ; galerija Volk Ani-
ca Zagoršek, do 31. 3.; Avla
splošne bolnišnice Celje Vul-
kanizem in človek, do 2. 4.;
Galerija Zavoda za Zdravs-
tveno varstvo Vojko Gašpe-
rut Gašper, do 31. 3..
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju in Slovenska zo-
bozdravstvena zbirka. Herma-
nov brlog Prometna pot v Her-
manov brlog. Stari pisker Za-
tirani, a nikdar poteptani; ate-
lje Josipa Pelikana Celje, ki
ga ni več.
Delavnice,
seminarji...
Mladinski center Celje 28.
3. od 16. do 1730 angleščina,
od 1730 do 19.30 likovna de-
lavnica; 29. 3. od 17 do 19.
španščina, ob 21. uri Clubbing;
30. 3. od 14. do 16. ure španš-
čina, od 16. do 18. ure novi-
narska delavnica, od 18. do 20.
step in od 16. do 18. aerobika;
2. 4. od 16. do 1730 italijanš-
čina, od 15. do 20.30 plesna
šola; 3. 4. od 16. do 17.30
nemščina, od 18. do 20. de-
lavnica za starše, od 20. do 22.
ure pa tae-bo.
Otroški muzej Hermanov
brlog - 28. in 29. 3. ob 10. uri
\
ter 23. 3. ob 10^0 velikonoč-
na ustvarjalna delavnica Veli-
konočna praskanka.
Ostalo
Dom II. slovenskega ta-
bora Žalec 28. 3. ob 19. uri
predavanje Marjana Marinš-
ka Sam na Robinzonovem oto-
ku.
Levstikova soba Osrednje
knjižnice 2. 4. ob 19. uri
predstavitev pesniške zbirke
Sipine življenja Branka Zu--
panca.
Dvorana Zveze kulturnih
društev Celje 3. 4. ob 18. uri
bralni večer Celjskega literar-
nega društva.
Kulturni center Laško 29.
3. ob 19.30 modna revija Bou-
tiqua Vlasta iz Laškega z gost-
jo Alenko Godec in plesnim
teatrom Igen iz Celja.
Vrtnarstvo Celje - rastlinja-
ki 2. 4. ob 10. uri demonstra-
cija sajenja balkonskih in
okenskih rož.
Mladinski center Celje 28.
3. ob 20. uri potopisno preda-
vanje o Kitajski, Damjane Pal-
čič.
I KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 28. 3. do 1. 4.
ter 3. 4. ob 16.30 in 19. ure E.
T. Vesoljček, ob 21.15 drama
Čudoviti um. 2. 4. ob 18. uri
komedija Misija Kleopatra, ob
21. uri komedija Nenavadna
usoda Amelie Poulin.
Mali Union: od 28. 3. do 1.
4. ob 18. uri komična drama
Veličastni Tenenbaumi, ob 20.
uri pa fantazijski pustolovski
film Gospodar prstanov: Bra-
tovščina prstana. 2.4. ob 16.30
in 3. 4. ob 16. uri komedija
Shrek, 2. 4. ob 18.30 in 3. 4.
ob 18. uri Veličastni Tenenbau-
mi, 2. 4. ob 20.30 in 3. 4. ob
20. uri pa Gospodar prstanov:
Bratovščina prstana.
Metropol: 28., 29., 31. 3.
in 1. 4. ob 1730 drama Ladij-
ske novice, ob 19.30 drama Ni-
kogaršnja zemlja in ob 21.15
Nenavadna usoda Amelie Pou-
lin. 30. 3. ob 1730 Ladijske
novice, ob 19.30 in 22. Nena-
vadna usoda Amelie Poulin in
ob 10. uri E.T Vesoljček. 2. 4.
ob 1730 E.T Vesoljček in ob
20. uri Nikogaršnja zemlja in
3. 4. ob 18. uri Ladijske novi-
ce in ob 20. uri Nikogaršnja
zemlja.
Kino Žalec: 30. 3. ob 18. in
31. 3. ob 20. uri kriminalka
Ger Carter, 30. 3. ob 20. in 31.
3. ob 17 uri Gospodar prsta-
nov.
Kino Vransko 29. 3. ob 19.
uri kriminalka Ocean's Eleven.
Kino Velenje - velika dvo-
rana 28. 3. do 2. 4. akcijska
kriminalka Vohunske spletke
in Nenavadna usoda Amelie
Poulin. Mala dvorana 30. 3.
in 31. 3. ob 16. uri družinski
animirani film Dinozaver.
Moj Edraimik 2002
Novi tednik je tudi letos sodeloval v akciji Moj zdravnik
2002, ki jo že nekaj let pripravlja revija Viva. Tudi tokrat
so bralci in poslušalci širom Slovenije izbirah splošnega
zdravnika, ginekologa in pediatra. Danes so zaključili z
zbiranjem glasov. Zmagovalca akcije Moj zdravnik bodo
razglasili 4. aprila 2002.
Zadnji nagrajenec, ki bo pol leta prejemal revijo Viva,
je Srečko Doler, Dobrna 29, Dobrna. Vsi glasovalci pa
bodo vključeni v zaključno žrebanje za 20 praktičnih na-
grad in tri glavne nagrade, ki jih prispeva Meblo Top,
Tapecirano pohištvo, d.o.o., v vrednosti 100 tisoč in dva-
krat po 75 tisoč tolarjev. Rezultate bomo objavili v Novem
tedniku 11. aprila.
IPANINSKI KOTIČEK
12. Arničev pohod na Raduho
Planinski društvi Luče in Velenje bosta v soboto, 23.
marca, pripravili 12. Arničev pohod na Raduho, v spo-
min na slovenskega skladatelja in lučkega rojaka Blaža
Arniča.
Zbor pohodnikov bo med 7. in 8. uro pri gostišču Kmet v
Lučah. Udeleženci pohoda se bodo lahko okrepčali v pla-
ninski koči na Loki pod Raduho. Planinska pot do Loke je
že povsem kopna, od tam do vrha pa so ponekod v zatišnih
legah še zaplate snega.
Pohod na Gorno in Pikovo
Planinsko društvo Zabukovica vabi v ponedeljek, 1.
aprila, na pohod na Gorno in Pikovo iz Mežice.
Odhod avtobusa iz Glazije bo ob 5.40, iz Migojnic pa ob
6. uri. Cena prevoza je 1.600 tolarjev za odrasle, za otroke
pa brezplačno. Vse dodatne informacije dobite pri Ivanu
Privora, telefon 031 860-188.
Velikonočni pohod
Turistično-kulturno društvo Lesično-Pilštanj pripravlja 1.
aprila 20-kilometrski velikonočni pohod proti Žusmu in
Dobrini. Zbirno mesto je pred Kuhurnim domom v Lesič-
nem ob 8. uri.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Poslovni sekretar: Vera Orešnik
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika. tednik@nt-rc. si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič, Simona
Brglez, Nataša Gerkeš-Lednik,
Janja Intihar, Bojana Jančič,
Brane Jeranko, Gregor Katič,
Sebastijan Kopušar, Mateja
Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stamejčič, Simona Šohnič,
Tone Vrabl.
Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Gratîar, Zlatko Bobinac,
Carmen Koprivica,
Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
Krizni center za mlade
Smo varna hiša na Ipavčevi 8 v Celju, lahko nas pokličeš
na telefon 548-60-70. Imaš problem? Čutiš stisko? Pridi
kadarkoli! Z nami se lahko pogovoriš, dobiš informacije in
bivaš tudi do 21 dni! Ne ostajaj sam! Poišči nas, vrata Kriz-
nega centra so morda vrata iz stiske!
St. 13 - 28. marec 2002
48
ZANIMIVOSTI
Srednjeveški skok v zakoi
Sezona porok na celjskem Starem gradu se je pričela - Za poletje je veliko prijav
v celjski LTO so že pred
časom napovedovali, da bo-
do na Starem gradu prire-
jali poroke. Mladoporočen-
ci bodo lahko izbirali tri lo-
kacije za poročni obred na
gradu: razgledno ploščad,
travnato ravan pod Fride-
rikovim stolpom, poročiti pa
se bo moč tudi na Frideri-
kovem stolpu. Poroka je
lahko klasična ali na sred-
njeveški način. Prva sred-
njeveška poroka je bila v
soboto. Zmotil jo je le lede-
ni piš.
S porokami na gradu so v
LTO nameravah pričeti ma-
ja, a ker se je bodočima za-
koncema Alenki Strašek in
Luki Botolinu mudilo sko-
čiti v zakonski jarem, avgu-
sta pričakujeta namreč naraš-
čaj, so v LTO ustregli njuni
želji. Mladoporočenca in priči
so se odeli v srednjeveška ob-
lačila, ki jih v ta namen izpo-
soja LTO. Na voljo je dvanajst
oblek za šest parov. Sešila jih
je šivilja iz Litije, ki obleke
šiva tudi za RTV Slovenija. Pr-
va si obleke izbereta mlado-
poročenca, nato priči, kar os-
tane, pa oblečejo člani ple-
sne skupine Gallarda, ki na
srednjeveški ohceti zapleše-
jo srednjeveške plese.
Tako je bilo tudi v soboto.
Okoli 150 svatov je pridrge-
talo na grad. In ker jih je bi-
lo veliko, so posedli kar na
grajske tribune. Poročni
obred ob grajskem vodnja-
ku, prostor je bil v ta namen
okrašen s prelepimi cvedič-
nimi aranžmaji, je vodil celj-
ski župan Bojan Šrot, prav
tako po srednjeveško oprav-
ljen. Dogajanje pa sta opa-
zovala konjenika ob Fride-
rikovem stolpu. Eden od njiju
je bil nevestin stric.
Celjanka Alenka in Ptujčan
Luka, danes že oba Botolin,
sta se spoznala pred sedmi-
mi leti na Krfu, v Grčiji. Za-
ročila sta se letos, na valen-
tinovo. Alenka je profesori-
ca biologije in kemije na Sred-
nji strokovni in poklicni šo-
li Celje, uči tudi na Srednji
šoli za gosünstvo in turizem.
Poleg tega je vpisana na po-
diplomski študij proizvodne-
ga strojništva na mariborski
Fakulteti za strojništvo. Lu-
ka je univerzitetni diplomi-
rani inženir strojništva, za-
poslen na celjskem TECOS
in prav tako opravlja podi-
plomski študij na ljubljanski
Fakulteti za strojništvo.
Za možnost poroke na sred-
njeveški način na Starem gra-
du sta izvedela iz časopisa.
Svate pa sta z gradu po poro-
ki povabila na poročno slav-
je v Zdravilišče Laško, kjer je
za zabavo igral ansambel Mar-
jana Drofenika. Ko sta slekla
srednjeveška oblačila, sta
smuknila v Thalerjevega Egoi-
sta.
V LTO pravijo, da je zani-
manje za poroke na Starem gra-
du precejšnje, še posebej za
klasične. Za poletje je že zelo
veliko prijav. Da ne bi vse po-
tekalo kot po tekočem traku,
so sklenili, da bodo klasične
poroke prirejali v razmaku
dveh ur. Srednjeveške pa bo-
do lahko le po ena na štirinajst
dni. Zaradi kostumov, seveda,
ki jih je potrebno oprati in pri-
praviti za nov par. Mladopo-
ročenci bo lahko na grad po-
peljala kočija, izbrali bodo lah-
ko lokacijo poroke, na poro-
ki jim bodo na njihovo željo
zapeli ženitno napitnico, uni-
katno poročno darilo bodo lah-
ko prejeli iz rok grofa Herma-
na in grofice Barbare. To velja
tudi za dste, ki se bodo odlo-
čili za klasično poroko. Dari-
lo je iz gline, v obUki knjige, v
njej je ljubezenska pesem, ki
jo je spisal Konrad Žovneški,
eden izmed prednikov celjskih
grofov.
Na prvi srednjeveški ohced
pa je bilo marsikaj kot v za-
konu. Muhasti oblaki so na-
mreč zdaj grozili, da se bo z
njih usulo, zdaj so kazali pri-
jazno lice. Veliko sonca v za-
konu, Alenka in Luka!
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: TRIARTES
Nevesta Alenka s prekrasnim šopkom iz bršljana in teloha ter ženin Luka sta bila ves čas, kljub mrazu, nasmejana.
Ženin in nevesta sta se na poti do grajskega dvorišča zamislila...
Na grajskem dvorišču je čakal grof Herman, ki je prijazno pod svoj
grofovski plašč vzel eno od premrlih plesalk skupine Galiarda.
...nato pa si izmenjala prstana.
NUtC
St. 13 - 28. marec 2002