številka 37. PTUJ, 29. SEPTEMBRA 1961 CENA 20 DIN Letnik XIV Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja trdala »Ptujski tednik« zavod s iamostoinim finaasiranjpm Odgovorni urednk ¡\n'on Bauman Uredništvo in upr4va Ptuj. l.aikova R telefon 156, éekovni raćun ori Narf>dn. banki Ptuj št 604-19-3-206 Rokopisov ne vra^-amo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celotna naročn na za tu7pmstvo 1000 poznali se bomo In izmenjali 'kušnjp. Kot eden borno nada- 'evali dplo vas odraslih, ki stp am izbojevali svobodo in po arali pM v lepše rivljen.je!« V kratkem rečeno, videli smo T doživeli v njihovih krajih ппого lepega, da nam je bHo ■se dni toplo pri srcu. saj sm'> lili gostje ljudi s toplim =rrpm (Nadaljevanje na 2. strani) j Move najdbe v gro- bišču nmsl'^}.- di'n^ke č^kovokp in otu"'oškodoval tilnik; Vinko Belci, Rinčetova graba 18 — pa- del je in si poškodoval hrbtenico; Jernej Planine, Breg 2ñ — padel je z voza in si p>oškodoval pr.sni koS; Jâ.oSkodo- val desno nogo; .Ana Vršič. Bi- šečki vrh 3:^ — zbodla se je rta vilah v levo nogo; Franc toplak. Mestni \Th fí9 — pri delu si je DOŠkodoval levo nooo; Anton Bra- tu^ék, rroren.tski vrh 46 — padel je s kolesa in si poškodoval gla- K-o: Marija Kvar. Stojnci 65 — padla je s kolesa in si po.škodo- vala glavo; Alojzija Rajh. Mali Brebrovnik 47 — s 'koso se je vrèzàla v levo inogo; Stjepan Mo- k-:kl. Brezova gora 50 — padel ie in si poškodoval desno roko; Štefka Mačun. Prepolje ftñ — pri delu .«i je t>o§kodovaila de«;fno no- co; Zvonko Malhen, Varaždin. Ul. Ivana Kovačiča 6 — padel je s koi^^sa n .si boškodovai obe n^o- f)i: Franc .Turgec, Gradišča 115 — tx>dr! oa le avto in mu poško- doVai telo: Jpn^z Pooovšek, Souh- Ija .5.3 — OPde-i je .ч ko'eša in ai poí''3i-,ij?'!i uslužbenci OljiSin.- skega ljudskega civ.jaik), rt^novn^ šola Pod'ehnik (Avgust Bedertik), Os- novna ,šr!a Sela (Janez Pucko) in Osnovna šola Za'vrc (Iv;-nka Ma- koter). V. d. upravnika Dii = škp^qa d.-^^ je zopet tov. Slavo Komac, kerje prejšn.ji upravnik Jože Dvoršak postal upravitelj Osno.n: šole Pe- snica pri Mariboru. Prevzem upravniških poslov je bil v večini primeri ob začetku šolskega leta, ko so se učiteljski kolektivi poslovili od prejšnjih uppaviteljev. Ti so zaipustili miesta ui>ravite!jev na željo, zaradi upo- kojitve ali premestitve ai;i pa se niso ponovno pri.javili na razpis. Tudi šo'ski odbori so se .um za.- hvailiid za ves trud in priz'ìdeva- n.j.e. obenem pa so želeli novim u')rñi\itel.jem na novih s'užbenih mestih ob vsestranski pomoči in mnoflo uspehov. PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 29, SEPTEMBRA Stran 3 Iz Maribora smo 16. septembra 1961 dopoldne odpotovale z brzo- vlakom v Avstrijo in od tam dalje proti našemu cilju'. Od 56 potnikov iz Slovenije so bili sa- mo trije moški, ostale pa smo bile same ženske. Tja in nazaj smo potovali v istem vagonu. Prvo večer so nas na Dunaju prijazno sprejele sotrpinke — Avstrijke. V kolodvorski resta- vracije so nas pogostile in nam dale razglednice, da smo lahko pisale domov. Do nadaljevanja vožnje smo imele nekaj časa za ogled dunajskih znamenitosti. Občudovale smo vodomet pred spomenikom padlih sovjetskih vojakov. ' Tudi ob prispetju v Berlin smo bile proti pričakovanju lepo spre- jete. Od Berlina do Ravensbru- cka je bilo še okrog 100 km. To pot smo prevalile v 2 avtobusih. V taborišču Ravensbrueck nas- je prav prisrčno sprejela našo sotrpinka, Slovenka, rojakinja iz Zabave pri Ptuju, Resman Zinka, sedanja upravnica' muzeja v Ra- vensbruecku, ki se je pred krat- kim vrnilh s tritedenskega obiska pri sorodnikih. Bila je tako gin- jena ob našem prihodu, da ni mogla govoriti. Nagovorila nas je njena sodelavka Nemka, ki nas je prisrčno pozdravila v ruščini ter nam je izročila krasen šo. pek. Tega smo potem položile v jugoslovansko grobnico, eno iz- med 24 grobnic s pepelom žrtev raznih narodnosti, ki so premi- nule kot jetnice. Z njihovim pe- pelom je bilo zasuto jezero zra- ven iSaborišča. P o koncu vojne je bil pepel iz jezera zopet dvig- njen in položen v grobnice. Na tem prostoru, ki je zasut z dru- gi materialom, stoji sedaj veli- časten spomenik trpečim ženam, fred njega smo položile zutt ve- nec, ki smo ga prinesle s seboj iz domovine in smo prižgale^ svečke v .*pomin na vse premi- nule v taborišču. Ogledale smo sj tudi bunkerje, kjer so pred 16 leti vzdihovale žene in dekleta v tihem upanju, da bo kmalu dokončno pobita fašistična krvoločna zver. Sedaj je vsak bunker nekak muzej s slikami žena jetnic raznih narod- nosti. Videle smo tudi krematorij s 3 pečmi v notranjosti. Ko smo bile zaprte v tabori.šču, smo vi- dele le plamen raznih barv, ki se je vil ob izgorevanju naših sotr- pink iz dimnika in čutile smo zadušijiv smrad, ko smo stale v zboru. Pred muzejem smo si ogledale maketo celega taborišča. V samem muzeju smo videle raz- ne spominske predmete in doku- mente vseh najgroznejših oblik mučenja ljudi, ki najzgovorneje prikazujejo vso podlost fašistič- nih kn^nikov in krvnic. Levo od krematorija je dolg ozek hodnik med dvema visokima zidoma, kjer so streljali ženske. Barak, v katerih smo delale in bivale, ni ni več, ker so jih podrli, kot so to storili tudi po drugih taboriščih. V notranjosti taborišča so sedaj sovjetski vojaki. Le na izrecno željo so nam odprli dvojna že-1 lezna vrafca, da smo pogledale na prostor našega nekdanjega trplje-l nja. I Zinka Resmanova je bila ves^ čas v sredini med nami in se je^ pomenkovala zdaj z eno, zdaj Ц drugo nekdanjo sotrpinko. Za] ogled določen čas je potekel in' odpeljale smo se v njeneml spremstvu ter v spremstvu njena sndehvke v bližnje mesto Fuer-] sfenberg, kjer smo obedovale., Končno smo se poslovile. Zinkok se je od nas težko poslovila.', Najraje bi šla z nami v domo- vino, ki jo je ob nedavnem obi- sku občudovala in zopet občutila vso njeno toplino. '• Na vožnji iz Ravensbrueckal proti Berlinu smo še obiskal^ moško taborišče Sachsenhausen. Tudi tam smo položile venec pree| spomenik preminulih jetnikov. Tri naše sopotnice so bjie nekaj časa v tem taborišču. Ogledale smo si lepo urejen muzej. Jugo- slovanski oddelek prikazuje težko borbo naših narodov za osvobo- ditev izpod fašističnega jarma. Na tabori-ščnem prostoru so še sedaj vešala, ohranjena iz časov' fašističnega nasilja. Zvečer smo se odpeljale v ВегЦп, kjer smo tudi prenočevale. Po zaslugi antifašistk smo si ogledale tudi vzhodni del Berlina. Vodnica nam je razkazala najpomembnejše de- le mesta. Na povratku so nas prav pri- srčno pričakale in sprejele av- strijske sotrpinke z Dunaja, ki so nam razkazale vse znameni- tosti tega velikega mesta in so nam tudi priredile družabni ve- čer. Eden izmed njihovih pred- stavnikov nas je nagovoril v \ francoščini in nam razdelil znač- ke borcev proti fašizmu. Vožnja v domovino nam je hitro minila. Pomenkovale smo se o vsf m, kar kmo videle, in smo pri tem segale globoko v težke i in žalostne spomine, ki so vezani na tisoče in tisoče neznanih mu- čenic in junakinj vseh narodnosti. Spotoma smo videle lepe kraje, planine, doline in reke. Kljub vsemu lepemu, kar smo vedele, in kljub prisrčnim srečanjem, ki smo jih bile deležne, smo si zopet želele vrnitve v naše kraje, ka- mor smo se tudi vrnile^ 21. sept. Vsem, ki so nam izkazali po- zornost smo iskreno hvaležne, ionia pa dolgu jem posebno hva- ležnost Občinskemu ljudskemu odboru in Občinskemu odboru ZB NOV Ptuj za vso materialno pomoč, ki mi je rt/rfi omogočila, da sem se lahko udeležila poto- vanja v Ravensbrueck. Neža Kramberger Maketa taborišča_Ravensbrueck V NEMŠKIH NACISTIČNIH TABORIŠČIH Nastanek koncentracij- skih taborišč Politična kn/a po prvi svetov- ni vojni, je v Nemčiji omogočila, da .se je leta 1953 vrnil na oblast fašistični diktator Adolf Hitler. Izrabil je politično nezgrajenost ljudskih množic in s spretno demagogijo pri H'H' r-.'-'one ncm.škega Ijud^' ^ stran, ko mu .je ' i^- ko je poveliiaval v svojem nau- ku nemško nordijsko ra-o vr>Č- vrednih ljudi, vklenil kj aparat obilo brezp" ¿ bleskom vojaške — moci. parad, z zaslepitvijo mladine, ki jo je I navdušil za veliko slavo Nemčije, v katero jo bo popeljal nacizem. Največji Hitlerjevi nasprotniki so bili nemški komunisti, med nasprotniki pa so biU tudi drugi svobodoljubni, demokratično us- merjeni državljani, kulturni in politični delavci ter Židi. ki jih je nacizem zapisal propadu. Za politične nasprotnike nacisti že leta 1933 ustanovili koncentracijski taborišči Dachau in Oranienburg. V Dachauu je bilo leta 1933 okolj 4800 zapor- nikov, leta 1938 pa ze nad 12.000. Leta 1934 so Oranienburg opu- stili in jetnike preselili v Ester- we§e na melioracijska dela. V le- tih 1935 in 1936 so zgradili ta- borišče Sachsenhansen in mu do- dali še tabori.šči Esferirege in Columbia.Haus pri Berlinu. Ze' 1937 je zraslo novo taborišče v Burhenu'^cildu pri Weimar ju; leta 1938 po priključitvi Avstrije k rajhu pa Mauthausen pri F.inzu. V taboriščih so jetniki živeli natrpani v lesenjh barakah, obda- nih z visoko žično ograjo pod nadzorstvom SS (Schutzstaffeln) ali SA (Sturmabteilung), ki so bile zagrizene oborožene forma- cije nacističnega režima Ze pred drugo svetovno vojno so jptnike mučili do nezavesti in smrti, jüi gladovali in zasramovalj. Nemška koncentracijska tabo- rišča So že pred drugo svetovno vojno dokazala brezmejno tri- noštvo nacizma, ki ni dovolil, da bi ljudstvo mislilo po svoje in krojilo svoje politično življenje po svoji volji. Mnogi resnični voditelji nemškega naroda, so morali v taboriščih nasilja umre- ti, tisočem pa se je posrečilo zbežati v tujino, kjer so učakali zlom nacizma in konec taborišč, ki bodo ostala najstrašnejša obsodba narcizma - naivečje po- litične zablode človeštva. Taborišča, nastala med drugo svetovno vojno Potrebe po taboriščih so v Nemčiji rasle posebno med oku- pacijo. Med ugrabljenimi milijoni .Jugoslovanov, Poljakov. Čehov, Slovakov, Rusov. F'rancozov, Ho- landcev in drugih narodov, so se dvigali uporniki. Stara koncen- tracijska taborišča, napolnjena z jetniki do zadnjega kotička, saj je bilo v njih že okoli 200.000 ljudi — niso več zadostovala. Gradili so nova taborišča od začetka vojne leta 1939 do leta 1945. Med prvimi so bila Neuengamem pri Hamburgu. Ravcensbruck na Macklenbur-škem in Flossenburg pri Weidenu. leta 1940, 1941 in 1942 so zrasla talx)rišča Lublin, Osuñecxm, Theresienstadt, Strut- thof, Gross-Rosen pri Bratislavi, Nartweiler in Hertogenbosch. Vsa ta taborišča pa so bila še vse premalo za zaslepljene in krvoločne naciste, ki so s silo poizkušali krotiti borce za svo- bodo, borce proti fašizmu. Zgra- dili so spet nova prisilna biva- lišča Palszow na Pol.iskeni, Ka- iserœald na Letonskem in Ber. gen.Belsen. Mnogo taborišč je imelo svoje podružnice, največ sta jjh imela Mauthausen in Oswiecim. Skozi tabori.sča je šlo nad 7i milijonov ljudi, od katerih je preživelo vojno le 500.000; 200.000 pa so jih Nemci izpustili. Nacistična taborišča v Sloveniji Pri nas so imeli N^mci dvoje taborišč, Strnišče pri Ptuju in Ljubelj na Gorenjskem. Prvo je bilo osnovano Strnišče. sprva svobodnega značaja, za gradnjo tovarne aluminija. Ze v jeseni 1941 so prvi delavci čisti- li gozdno površino in postavljali barake. Leta 1943 so na jesen pripeljali v taborišče prve poli- tične zapornike. Na koncu leta je bilo v Strnišču окоЦ 2000 svo- bodnih delavcev, 700 do 1000 moških in 200 ženskjh političnih jptnikov ter 300 italijanskih vojnih ujetnikov. Politične jetni- ke je ločila od svobodnih visoka žična ograja. Skupaj s skladišči in drugimi pomožnimi barakam^ je bilo v taborišču jetnikov 14 lesenih stavb. V Ljubelj so pripeljali leta 1943 iz Mauthausena 100 jetni- kov, da bi kopali cestni predor. Leta 1944 se je število jetnikov dvignilo na okoli 1000. Med jet- niki so v Ljubelju bjlj Francozi, Poljaki. Rusi in Jugslovani. med tem ko so bili v Strni.sču med političnimi zaporniki predvsem Sloverfci. R. V. (Dalje prihodnjič) Mauinctuben: siupuice v kamn olum Partizanska tiskarna! v NOB so se zavedni .higoslova- ni borili proti okupatorju. Tudi v majhni vasjci Stogovce so se zbrali ljudje, ki so bjli pripravlje- ni braniti svojo domovino. Leta 1944 so zgradili bunker. V.se se je moralo delati ponoči, da se ni nič zvedelo in videlo. Ko je bil bunker namenjen za tiskarno, končan, so se vanj vselili štirje partizani. Pjsali so razne brošu- re in literaturo za Štajersko. Po radiu so sprejemali razna poroči- la, ki so jih potem natiskali. Podnevi So tiskali, ponoči pa so raznašali letake po terenu. Za ku- rirja je bil sam tovariš .Super, pod ilegalnim imenom Očka Pa tud] njegovi otroci so raznašali poro- čila, samo da bi s tem koristili domovini. Šuperjeva mati je zelo težko hranila partizane, če so biU blizu Nemci. Takrat so partizani dobili samo suho hrano. Nemci so hodili ponoči in podnevi in je bila najbolj v stjski takrat, čn so partizani odšli na teren, N^mcj pa so pri-šlj k hiši. Lahko bi se zavirali tiskanje. .Šuperjeva mati partizani srečali in Nemci bi se krvavo maščevali. Če so bili Nem- ci pri hiši, je Očka nese: pod dva hrasta pjsan papir To je bilo svarilo za partizane, da jim preti nevarnost. Če pa ni bilo Nemcev pri hiši, je nesel Očka bel papir in partizani so se lahko vrnili. Pozimi je bilo to težje ker so se poznali sledovi v snegu Te sledo- ve je bilo treba zabrisati. To tiskarno je organiziral Zvonko Sagadjn. pod ilegalnim imenom Tine. Pečnik Lidija VII. razred Os. šola Majsperk Kmečka soba restavracije na ptu jskem gradu Razgovor s predsed- niki občin V sredo. 27. septembra 1961 so ' biU v lonečki sobi grajske re-, stavracije v Ptuju celodnevni raz-; govori predsednika Okrajnega: ljudskega odbora Maribor tov. Jo-i žeta Tramška in sekretarja OKj ZKS tov. Miloša Ledineka s pred-' sedniki ljudskih odborov v ma- riborskem okraju. Razgovori so se nanašali pred- vsem na izpolnjevanje gospodar- skega plana v občinah, na kme- tijska vprašanja, na probleme šolstva in materialnega stanja organizacij ZB N03 v občinah. Zoran Polič v Plutu V soboto, 23. septembra I9f>l ie obiskal Ptu] član Zveznega iz- vršnega sveta, državni podsekre- tar za finance in zvezni ljudski poslanec tov. Zoran Polič. V sejni dvorani Olxnnskega ljudskega odbora Ptuj se je se- stal s političnimi predstavniki in gospodarstveniki Občinskega ljudskega odbora, podjetij ter se I je z njimi več časa zadržal v i razgovoru o gospodarskih proble- mih v občini. Predvsem se je za- nimal za izvrševanje plana, za bančne probleme in za izkušnje novega sistema nagrajevanja po delovnem učjnku Predsednica Občinskega ljud- skega odbora Ptuj tov. Lojzka Strnpnikoi'a, sekretar Občitiskega komiteja ZKE Ptuj tov. Jnnkn Vogrinec, predsednik Občinskega odbora SZDL Ptuj tov. Branko ^ Qçrjup ter ostali navzoči so mu pr'kazali probleme in uspehe v ptujski občini. Nekaj vprašanj si je tov. Polič zabeležil, v osia- lem pa je tudi cdnovarjal na ne- katera vprašanja Pt-tjčanov. Po razgovoru na občini si je zvezni poslanec tov. Zoran Polič ogledal .še zgradbo novega hotela ! v Trstenjakovi ulici v zvezi z vprašanjem, zakaj ni bilo mogo- če nadaljevati z graditvijo še tret.jega nadstropja te nove zgradbe. Z njim so biU predsed- nica tov. Stropnikova, sekietar tov. Vogrinec, direktor tovarne glinice in aluminija ^ Boris Kidrič' Kidričevo inž. Franjo Grünfeld in drugi. Predsednica tov. Stropnikova je poslancu tov. Poliču raztolmačila smer najbliž- jega razvoja Ptuja in njegovih novo gradenj ter kako se bo po- stopoma spremenilo lice tega de- la mesta. V nedeljo 1. oktobra 1961 krajevni praznik v C i r k o v C i il Krajevni odbor SZDL C!r4tov- ci je organizator temeljitih pri- prav na proslavo 20-letnice vsta.ie. ki bo v Cirkovcih v ne- deljo, L oktobra 1961, г odkrit- jem spomenika padlim borcem NOV pred šolo v Cirkovcih. z gospodarsko razstavo pri stroj- nih lopah, z ocenjevanjem ple- menske živine na vrtu pri stroj- nih delavnicah, s koncertom Rodhe na pihala »Svob(^de^ Ki- dričevo pred krajevnim odbo- rom, v sredini vasi Cirkovci ter nadalje s sejmom plemenske in klavne živine, ki ка orRani/.ira kmetijska zadruga. To je prvi krajevni praznik /a Cirkovce in okolico, zato so pn organiziranju tako obširne pri- reditve tudi začetne težave, ki bodo ob ponavljanju takega praznika in z njim vezanih go- &podarsikh točk iz leta v leto lažje. Ob prvem krajevnem prazno- vanju v Cirkovcih je povabil <»d bor SZDL Cirkovci iz Ljubljane Zveznega ljudskega poslama tov. dr. .Tcžeta Potrča, ki bo tudi odkril spomenik padlim borcem NOV pred šolo. Na praznovanje so povabljeni (udi predstavniki oblasti in množičnih organizacij iz Ptuja in Maribora, odbori in članstvo okoliških organizacij SZDL in kmetijskih zadrug ter predstavniki in kolektivi gospo- darskih organizacij iz sosednega industrijskega velikana Tovar- ne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, iz tovarne v Majšperku ter iz Ptuja. Odbor SZDL Cirkovci pričaku- je na ta dan v Cirkovce več ti- soč ljudi iz bližine in okolice ter iz drugih krajev, ki se bodo ob izvedenem programu proslave prepričali, da je fudi v Cirkovcih v letih po vojni šel razvoj daicč naprej in da je tudi po vaseh na Dravskem polju veliko volje vn načrtov, da bi se gospodarstvo dalje razvijalo in da bi šli ljudje po vaseh v korak z industrijski- mi delavci industrijskih centrov. Po sporedu, ki je objavljen na velikih plakatih, razširjenih po ptujski občini in v sosednih ob- činah, bo v sobolo, 30. septembra zvečer v Cirkovcih kres in ognje- met, v nedeljo. 1. oktobra, pa ob 8.30 slavnostna seja krajevnega odbora SZDL Cirkovci v .šoli, na- to ob 9. uri odkritje sponnenika padlim borcem z nagovorom zveznega ljudskega poslanca tov dr. Jožeta Potrča, ob 10. uri pa otvoritev gospodarske raz- stave. Dopoldne bo še ob 11. uri ocenjevanje plemenske .divine z 9 nagradami, ob 11.30 bo koncert godbe -Svobode iz Kidričevega in ob 12. uri sejem nlemenske in klavne živine. Program je zgo.ščen na nedelj- sko dopoldne, ko imajo ljudje največ priložnosti in časa in ker je želel odbor SZDL kot organi- zator ob prvem krajevnem praz- niku prikazati čim več. Gospo- darska razstava bo tudi popol- dne in jo bo predvidoma odprla predsednica občine tov. Lojzka Stropnikova. Tudi sejem se bo zavlekel v popoldnevne ure, ko bo za došle goste na dvorišču in vrtu ter v prostorih Vinka Kor- zeta ljudsko rajanje. Prvo kra.ievno praznovanje v Cirkovcih bo pokazalo, kaj vse bo še potrebno organizirati га sledeča praznovanja, da bodo ta- ' krat izpolnjene še ostai»» želje prebivalstva tukajšnjega "Ш 24 SEPTEMBR \ 196" ^ ^ * ^^^^ '^^^"''^^ < Brez prave ljubezni ni ne zdra- vega ne sre^^nega spolnega življenja. Ljubezen do človeka drugega spola je odvisna od splo- šne čustvene razvitosti posamez- niluči« le iz odnosov med seboj in starši, marveč prav tako iz odnosov vseh družinskih čla- nov. Kjer družinskih članov ne povezuje toplo izkazovanje ljube- zni, veselje nad skupnim biva- njem, se tega tudi otrok ne more naučiti. Važna >-šola« njegove bodoče ljubezni do človeka drugega spola je tudi to, kako si ljubezenska čustva mesebojno izkazujeta roditelja kot zakonca. Mislim, da je povsem zgrešeno, da se zakon- ci največkrat bojimo spričo svo-j jih otrok pokazati, da nas vežejo i topla čustva. In vendar nepri-j rnerno laže oceni pomen ljube- zenskih vezi nied spoloma otrok, ki je izraze ljubezni doživljal pri starših. S tem ga usposabljamo, da bo tudi sam v zakonskem življenju bolje znal izražati svoja čustva, kar je za zadovoljstvo v zakonu pogosto odločilnega po- mena. So ljudje, ki svojih toplih čustev ne znajo izražati, so okor- ni in vase zaprti. Če vidi drugi zakonec v tem pomanjkanje lju- bezenskega čustva, je soglasje v zakonu ogroženo. Odlomek iz knjige Helene Puharjeve: Matjaž in Alenka, priročnika za spolno vzgojo, ki ga je izdala Zveza prijateljev mledine Sloveni ie. HERMIN4N A vinska trgatev Bilo je leta 194.'5. Hermina je prišla s svojimi starši jz pre- gnanstva. V pregnanstvu se je vsako leto ob trgatvi spominjala dedka in babice, ter često dejala: »Oh, ko bi še enkret bila doma, ko bi še enkrat lahko šla v tr- gatev k dedku in babici«. Prišel je zaželjeni čas. Dočakala je povratek v domovino, v domovini tudi vinsko trgatev. Toda ta vin- ska trgatev je bila povsem dru- gačna kot si jo je ona zamislila in želela, povsem drugačna, kot jo jc imela v spominu iz prejš- lili 'let. Njene oči so zastonj iskale ded- ka in babico, ki sta jo vedno ob prihodu objemala in jo kot vnu- kinjo stiskala na srce. Bila sta .stara in sta med tem časom že umrla. Zaman so iskale oči tudi vedno nasmejanega in šaljivega strica. 8. februarja 1945. leta ga je ustrelil za ptujskim pokopali- ščem krvoločni okupator z dru- gimi trpini vred. Hiša je bila prazna. Okoli hiše so hodili tuji. njej nepoznani ljudje. Teta je bila bolna Od časa do časa je morala v posteljo. To- krat sta hčerki, ki še nista obi- skovali šole, s 'strahom stali ob postelji in spraševali: »Mama, boš že skoraj vstala?« Takrat se je Hermini zmračil obraz, srce ji je zajela čudna tesnoba. Skrila se je za hišo in zajokala. Drugi dan so trgali grozdje. Bil je isti prizor. Vinograd je opustošila toča, pobirali so samo ostanke. Nabrali so malo. Tako Herminina dolgo pričako- vana in zaželjena vinska trgatev ni potekala v zadovoljstvu jn sre- či. Zinka ^ Radio Koper o ' Ptuju Prejšnji ted'^n so obiskali Ptuji zastopniki Radio-Koper in se za-i nimali za turizem in kulturno-! zgodovinske spomenike Ptu.ja itt ptujske okolice. O turizmu iri] znamenitostih Ptuja in okolice jim je govoril prof. .lože Maučec, Referat je bil posnet na magne-^ tofonski trak in prejšnjo nedeljo ga je oddajal v italijanskem je- ziku Radio-Koper. Oddaja jp bila I namenjena zlasti Italijanom, ka- ' terih je vsako leio več v Ptuju kot nam kažejo statistični po- datki. GRAD V DORNAVI DANES. MO| DOMACI KRAJ V PRETEKLOSTI Moj rojstni kraj je Domava. To je velika lukarska vas na Ptuj- skem polju. O preteklosti Dorna- ve nam govori grad. kj je bil zgrajen leta 1515. Grofica Attemska je imela svoj grad v Markovcjh. Ta grofica je hodila v Domavo na lov. Dornav- ska pokrajina ji je zelo ugajala in je večkrat zahajala tja. Potem si je preselila grad v Domavo, ki se je takrat imenovala Trnovo. Po smrti Attemskih grofov .so se preselili v grad grofje Auerspergi.j V očeh ošabnih grofov Attem.sovj in Auerspergov je bil preprostij človek tako malo vreden, da so' I pozabili nanj, ko so ga vrgli v : ječo. Auerspergi so biU hudobni, ' zahtevali so dosti tlake in dese- tine. Po smrti Auerspergov so pri. j šli v grad Kyti, ki so lepše rav- nali z ljudmi. Kity so prodali grad i Pongratcu. ki je bil še boljši za I svoje podložnike. V globokih tem- nicah dornavskega gradu je umrl marsikateri tlačan. ki nj m.ogel ; plačati pravočasno svoje desetine. ■ Po osvoboditvi je tudi ljudstvo v Lukariji doživelo lepše čase. Nič I več ne prevažajo svojih pridelkov na vozovih širom po svetu, kakor so to delali v davni preteklosti. ampak jim l.judska oblast odku- puje pridelke v domači vasi. Lu- karje in njihovo življenje opisu- jejo tudi razni pisatelji. Na severni strani vasi Dornave teče reka Pesnica V deževnih le- tinah je mnogokrat preplavila bregove in voda je pritekla celo v sredino vasi. Ubogim kmetom .je uničila vsa polja in pašnike tako, da niso imeli nič pridelkov. Pred prvo svetovno vojno sta izbruh- nila dva požara, tako. da je zgo-' rela cela vas Domava. Sialic Nežika \ 4 raz. Mladinci iz Varaždina so gostovali v nedeljo, 24. septembra 1961 je gnstovalo v Piniju in Kidriče- vem več sekcij Mladinskega kulturno-umetniškega društva I »Milice Pavlic-Kate«, V Ptuju so I nastopili gostje iz Varaždina do- poldne za pripadnike JLA, zvečer za ostalo občinstvo, v Kidričevem pa popoldne. Povsod so bili pri- srčno sprejeti in z aplavzom so jim navzoči priznali, da so z nji- hovim izvajanjem narodnih pie- ! sov in pesmi, s popevkattit ¡n z I izvajnajem plesnega ansambla zelo zadovoljni. Folklorna sekcija je bila s svo- jo množičnostjo — nastopalo je v raznih slavonskih in drugih narodnih plesih in pesmih od 10 do 30 mladincev m mladink, ve- činoma dijakinj ra/nih šol v Va- raždinu — pa tudi s samo iz- vedbo deležna posebnega pri- znanja. Tudi mladi pevci popevk so ugajali. Plesnemu ansamblu je tudi veljal velik del aplavza, saj je nastopal v lepih narodnih no- šah. S sprejemom in živim kontak- tom, ki jc bil takoj vzpostavljen med gledalci in nastopajočimi, so bil gostje iz Varaždina zelo za- dovoljni. Nekoliko ¡ih je verjetno le motil v dvorani v Kidričevem in v Mestnem gledališču zvečer pogled na manjše število gledal- cev. V Kidričevem je bila isto- časno nogomet na tekma, ki je potegnila s seboj svoje redne gledalce in rvavijače, v Ptuju pa ni zalegla samo prodaja vstopnic vpredprodaji. Najboljše se je še v Ptuju, obnesla predaja vstopnic za izredne prireditve in gosto- vanja po kolektivih, ker tako izve največ ljudi za gostovanja in za željo prireditelja, da bi se ga naj udeležilo čimveč ljudi. Tokrat So prišli iz Varaždina gostje na povabilo Občinskega komiteja LMS Ptuj. Ob koncu nastopa sta izročila dva mladin- ske funkcionarja gostom darilo in sta se jim zahvalila za uspel nastop, predstavnik gostov iz Va- raždina pa je poudaril, da je ne- dvomno obojestranska želja, da bi se s takimi gostovanji utrje- vali bratski odnosi med mladino sosednih krajev. Iz programa RTV LjuJiljana VEDELlA. 1. OKTOBER €.00—6.30 .Vedeljski iutranji pozdrav — vmes ob fi.05—fi.lO Poročila, vre- menska napoved in dnevni koledar. 6.30 —6.40 Reklame. 6.40 Veseli zvoki. 7.00 Napoved čaja, poročila, preelcd tiska in vremenska napoved. 7.30 Radijski kole- dar in prireditve dneva. 7.3.") .Melodije /a nedelisko jutro. g.on .Mladinska ra- I dijska igra — Astrid Lindfircen: Erazem in potepuh — II. 8.40 Iz alhuma skladb za otroke. 11.40 .Milcnko Sohcr: Pleme- nita višnja — marasca (reportaža). 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. n.l.S Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13..')0 Kon- cert pri vas doma. li.l.ì Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Na- poved časa, poročila in vremenska napo- ved 15.1.i Reklame. 15.30 Operne me- lodije, ifi.oo iKramo za vas. 17.00 Sport- no popoldne. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Hadijski dnev- nik. 20.00 Vaša popevka za »Opatijo 1961-< -- I. del. 21.00 д^'г1па poročila. 21.10 Zivljcnia velikih .ómantikov. 4. oddaja: Edvard Gries. 22.00 Napoved ča- sa, poročila, vremcnsk;i nnpovrd in pre- gled sporeda za nasli:dnii dan. 22.15 Р1жпа glasba. 23.00 Poročila. 23.05 Tri- je prizori iz cikla Nibeljnški prstan Ri-' charda Wagnerln. "ü.oo Zadnia poročila in zaključek oddaje. PONl-DELJEK, 2. OKTOBRA 5.00—R.00 Dobro jutro! (pisBn glas- beni spored) — vmes ob S.o.") .ï.io Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 5.25—5.45 >ckaj domačih. 6.00 —S. 15 Ncipcived časa. poročila, preßlcd tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00 7.15 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved in radliski koledar. 8.00 Poročila. 11.28 Violina, viola, violončelo, 12.00 Ansam- bel Srečka Dražila. 12.15 Kmetijski na- sveti 12.25 Melodije za opoldne. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved, prireditve dneva in ohjava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Med skladbami Vilka in Slavka Avsenika zapoie nekai nart.dnih Tone Kozlevčar. I3.5."i Enjcibert Hum- perdinck: Mavrska rapsodija. 17.00 Lo- kalni dnc'nik. 17.15 íoterjem na pnt' 18.00 Obisk pri fe*Mh opernih sklada- teljih. lS.4n S knilžne^a trga. 19.on Ob- vestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Vaša popevka za »Opatijo 1961« — II. del. 21.00 Simlo- nični koncert orkestra radia Leipzig. 23.00 Poročila. 23.115 Ple;na glasba. 24.00 Zadnja poročila in zaključek od- daje. TOREK. 3. I)KT0BR\ 5.00—8.00 Dobro juUu: (pisan glas- beni spored) -- vmes oh 5.05—5.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 5.10—5.30 Nekaj domačih. 6.00 —6.15 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30---6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila, 11.00 Kvartet Jožeta Privška. 11.15 Branje za vroče dni, 11.3,5 Bedrich Smetana: Fu- riant in drugi češki plesi. ¡2.00 Glas- bena oddaja za otroke. 12.15 Kmetijski nasvLti. 12.25 .Melodije za opoldne. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved, prireditve dneva in objava dnevne- ga sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna Rlasha. 13.30 Junakinje iz oper Giacoma Puccinija. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 14.35 Od Triglava do Ohrida (Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov). 19.00 Obvestila, reklame In zabavna plasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Poje komorni zbor radia Sa^•ljevo 20.30 Radijska ijra. 21.38 Boris Papandopiilo: Amfitrlon. uvertura 21.48 Zvočni kaleido- skop, 22.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in preslvd sporeda za n.Tslcdnji dan. 22.15 frank Martin: Osem preludiiev za klavir. 22.36 I-ranz Schu- bert: Sonata za violino in klavir v A-du- ru. 23.00 Poročila. 23.05 Plesna glasba. 24.00 Zadnja poročila in zakuučck od- daje. SRED,\, 4. OKTOBRA 5.00 8.00 Dobro iutro' (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 5.25—5.45 N'ekaj domačih. 6,00 — 6,15 Napoved časi, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30-6,40 Reklame. 7.00—7.15 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar 8,00 Poročila. 11.00 feska in sovjetska zabavo;i glasba. 11.30 Deset minut iz n^še bcležnice. 11.40 Pri- mož Ramovš: Simtonictta, 12.00 Zâdo- volini Kranjci igraio, 12.15 Kmetijski nasveti. 12,25 Melodiif za opoldne. 13.0Ö N'arovcd rasa. porodila, vremenska napOi ved, prireditve dneva in objava dnevne- ga sporeda. 13.15 Obvestila in zabavn., glasba. 13.30 Nekaj posnetkov pihalnit: godb v Novi Gorici. 13.50 Drugi in tretji stavek iz .Mozartove sonate v D-duru. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 .Majhna prodajalna plošč. 21,00 Na5l operni solisti pred mikrolonom. 22,00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Plesna glasba. 22.50 Literarni nok- turno. 23.00 Poročila. 23.05 Nočni kon- cert. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. ČETRTEK. 5. OKTOBRA 5.00—8.00 Dobro jutro: (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—o.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 5.10—5.30 Nekaj domačih, fi.00 —6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7,00—7.15 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.()0 Poročila, 11,00 Kvartet Milana Stanteta s pevci, 11.15 Branje za vroče dni, ll,35 Od valčka do sambe, 12,00 Narodne ob spremljavi har- monike. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 .Melodije za opoldne. 13.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Popularne orkestralne melodije. 14.05 Od tod in ondod. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer do- mačih pesmi in napevov. 20.45 Glasbena mediara. 20.50 Literarni večer. 21.30 Tri partiture I.ucijana .Marije Skerjanca. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Nočni akordi. 22.50 Janos Decscnvi: Pastoralna sonatina za flavto in klavir.. 23.00 Poročila, 23,05 Plesna glasba, 24.00 Zadnja poročila in zaklju- ček oddaje, PETEK. 6. OKTOBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vme.< ob 5.05 5.10 Poročila, vrcnenska napoved in dnevni koledar. 5.25—5.45 Kekaj domačih. 6.00 —6.15 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila fi,30- 6,40 Reklame. 7,00—7,15 Napo ved rasa. poročila, vremenska napoved in radij'^^ki koledar, 8,on Poročila 11 on Lucka Kuretova pri harti. 11.10 Bla^ Arnič: Tri pripovedke za klarinet in kla- vir. 11.30 Zabavni orkester .\tanlovani. 12.00 Vaški kvintet s pevskima paroma. 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spo- reda, 13.1;) Obvestila in zabavna glasba. I 13.30 Trio orglic Andreja Blumauerja. I 13.45 Baritonist Ettore Bastianini. 16.20 I Radi bi vas zabavali. 17.00 Lokalni dnev- I nik. 17.15 Koncert za vaj. 18,00 Orgle I in orglice, 18.15 Ljudska gla<;ba raznih I narodov. 18,45 Iz naših kolektivov. 19.00 I Obvestila, reklame in zabavna glasba, 19,30 Radijski dnevnik. 20.00 Zabavni orkester RT\ Ljubliana, 20.15 Tedenski I zunanjepolitični pregled, 20.30 Iz del Antonina Dvofaka, 21,15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22,00 Napoved časa. po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22,15 Godala v noči. 22,35 .Moderna plesna glasba. 22.50 Literarni nokturno. 23.on Poročila. 23,05 Tri imena iz makedonske glasbe. 24.00 Zadnja poročila in zaključek od- daje. SOBOTA. 7. OKTOBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes oh 5.05—5.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 5.10—5.30 Nekaj domačih. 6.00 --6,15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30 — 6.40 Reclame. 7,00—7,15 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8,00 Poročila, 11.00 Melodije za sobotno dopoldne, 12,00 Nastopa Vaški kvintet, 12.15 Kmetijski nasveti, 12,25 Slovenske narodne z an- samblom Silva Tamšeta. 12.45 Zabavni otkestcr Alfred Scholz, 13,00 Napoved 'asa, poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba, i 13.30 Nekaj domače razpoloženjske glas- be, 1 4 00 Za razvedrilo in oddih, 14,35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15,00 Napoved čas.-\. poročila in vremen- ska, napoved, 18.45 Okno v svet, 19,00 Obvestila, reklame in zabavna glasba, 19,30 Radijski dnevnik. 20,00 Zabavne melodije »Onatiia 196!«. 22.00 Napo- ved rasa. poročila, vremenska napoved in pre^rlcd sporeda za naslednii dan. 72,15 Oddaia zü naše irselienee, 23.00 Pnrnčila, 23.05 Zabavne melodije -opati- ja 1961«. Naše z d r a v j e NOČNO DELO Večina živih bitij, med njimi tudi človek, ima podedovano spo- sobnosti delati, se izživljati, po dnevi, po noči pa spati. Medicina dela pozjia takozvano krivuljo de- :ovne priprai. Ijenosti človeka v 24 urah. Krivulja je grafični pri- kaz zmogljivosti za delo ob do- ločenih urah dneve in noči. Pri večini raste delozmožnost od še- ste ur* zjojtraj pa do devete ure, ko je na višku. Potem se počasi po.javl.ja utrujenost in delazmož- nost peša do opoldaTi^kega odmo- 14. Po odmoru in obedu se v po- poldanskem času zopot povzpne do ponovnega viška delovne pri- praivljenosti do 116. ure. Ta višek ni več tako visok kot dopoldne. Od 16. ure de;ovna pripravljenost stalno upada in je nejmanj.ša med 23 in 3 uro ponoči. Tak ritem ds- la nam je prirojen brez ozira ali delamo ali ne. Če smo prisiljeni iiporabl.jeti umske a'i misič»np mo- či v dnevni ailii nočni dobi, kadar je pripravijenast za delo manjša, moramo uporaibiti za izvršitev iste naloge več energije. Pomeni, da moramo bolj obremeniti tudi živ- ce, da se prisilimo delati ponoči. Zato je nočno delo bolj utrudl.'ivo. zato je ponoči na istern delovnem mestu več nesreč. Seveda, pri tem igrajo vlogo še drugi vzroki, kot je poman.fk'jiva razsvetl.jeva, manjše možnosti prehrane, .slah- j še možnosti oočitka podnevi. Kot je za vsako delo potr.-hen trening — pripravljanje, teko se je tudi potrebno prilagoditi spremembi delovnega ritma, delu pvonoči in span.ju prdnevi. Za tako priiaga- j-nje r4bi t"lo čas, zato je na.islab- ši način spreminjajni^ izmen v kratkih razdobjih. V pod.ietjih, kjer menjajo .«kuoino deavcev vsak t'^'den svoj delovni ča«. je uootovl jenih sora"memo največ obolenj na oodlaai živčn-^ neurav- noveiiênos'ti t^^rAí orisüne obre- menitve živčnih centrov s poao- -s^'wi menl^nj-^m de'ovn-'g^ ritma. Komaj se j-e telo pričelo prijale- .iati dnevnemu spanju, že se mo« ra prik jućtti na dnevno delo. Najboljši počitek po delu je do- volj spanja. Zadosti spanja ne pomeni samo dovolj dogo, tem- več tudi dovolj globoko spanje. .Nejboljše je span.je v večernih urah. i.judem, ki zvečer hitro in globoko zaspijo .je dovolj sedem ur sna, da bi bili drugi dan spo- čiti. Delavci iz nočne izmene na- vadno hitro zaspi jo, vendar .je n.jihov sen g obok samo na za- četku, potem OH .ie dnevni sen površen in ne da v istem številu ur istega počitka. Težave nočnega dela so še v tem. ker prihajajo delavci nočne izmene premalo spočiti zaradi opravljenega dele doma. Posebno to velja za delav- ke, ki pred nočno izmeno opravijo še vsa domača dela. Z-3to nast?- jajo ponoči po 4—5 urah dela kri- ze zaspanasti. ki jih premagu.je samo velik živčni napor. Delavci, ki boluje.jo n-i povečanem krvnem tlaku, želodčnem čiru ali živčni neuravnovešenasti. niso za nočno delo; pravlako ne mladina in ženske zaradi nežnejšega telesne- ga ustroja in večje obremenitve žena-mater Obstoja mednarodna konvencija o prepovedi ročnega de a ženam. Naša domovin« je tudi podpisnik te konvencijo, vendar na žalost še ne moremo dosledno izvajati teh prćdpiso. v vseh primerih, ker bi preveč žena ostalo brez za- pos'ütve, kar bi zanje pomenilo pomenjkanje sred.stev za preživ- janje. Povsod, kjer je to možno, je žensko nočno delo ukinjeno. Nočno delo je težje in tudi manj produktivno, vendar imymo indu- strije, k,ier je nu.jno maksimalno koristiti zmogljivost stro.i«v in kjer se ne da ustav jati strojev ponoči, zato še ostanejo tudi tu nerešeni problemi več.je izpostav- ljenosti d€''fl'vca, ki pa se dajo ublažiti z upo9tevan.jem opisanin dej.stev. / Dr. PttV!ÌÌQ;V Naerâiuro. .ÒiTi.'jka u-pcrrnost je za precejí- nje število kovin in zlitin um vecjá. Čim vii.já je tremi^&rttura prè.odhlka. Pri termistor .jih, to je spretno združenih oksidih ura- na, kobalta, nikl.ie in mangana pa upornost z naii-a^čanjem tempera- ture psda. Zaradi tega je tem- pèrstumi koeficient negativen in l4hko rečemo termistroju tudi ne<}ativ?in upor. Še nazorneje narti to pojasni primpr. Neki termistor ima lahko pri 20 stciTinjah Celzija upornost 100,000 ohmov in .samoI 10 ohmov p;-i 100 stopinjah Cet-j pija. TemperFlurni koeficient ie| kot viSenar;', so postavili ko- bilico za drugo sudansko ladjo. Prvo sudansko ladjo so zgradili v rekordnem času štirih mesecev. Naši uvozniki sn že uvo/ili aH pa bndo v kratr.h,<'.vd lud; lelos na:aš'i .Nd^ već potiiitva izvaiđrao v ZDA lo Veliko Sk-.ipno !š:no 174 v.' !: pohištvo v vred iiosti .¿nih dinarjev, od tega o Britanijo, .^a 2,6 miiiia: mestu )e qa listi uvozn.Küv ¿dh .Nsiii .ja, sled.jo Madžar- ska, ZSSR. Francija, Nizoremske, $v:ca, Kanada in Boiei^rijd. Za nakup jugoslo- vanskeqa [>ohištva se razen lega zani- majo Danska. Nprveška, Poljska, Ceiko^ slovaiSka In Romunija i »Otroška va5«< pri Makarski - novo ] zdravilišče \ v »Olroški vdsl" v BaskHtn pol|ii pri' IV1akai«ki so odprli novo irtravilišf*' ;.a| otrokp. \ an) hndn poiiljali nlrok*" do 14, let li vseh krajev .Iiiqo^lavjje. /dravill jih hodo vsoh bolezni pri katerih ile polrchna morski тчк In voda. V /avodii hodo tnrti oirori, ki po kakšni leijl ope rarlji polrphujpjo mod iikrevanjcm zdrav- niško nrqn. Ribarjenje na morju z ultrazvočnimi detektorji 8.565 TON PRFMOGÄ NA DAN Ф v prveiin pullotju je Iko- lektiv rudnika lionita v VpIp- liu nakopal 1,188 000 ton Hg- lita V iufiiu ie hi! porast oro- zv.ndnip najvpčii saj so dnev- io nakopali 8 -ifi.") ton premoga. Го jp najvišja proi/vodnia kar >o io v ¿oodovini rurinikn spoh losegli Da bi tudi v pi-ihod- liih mesecih ostala proizvod- ila na isti višini, bi bilo po- rehno doseči maksimalno nožno t>ovpčanip odkor>iih, íHnravnih in rudniških učin- kov. Rihiška podjetja iz Reke, Pirana, Ro vinja, Zflrtre, Dubrovnik« in Kofori bod^ poslei pri lr>vu upgrahljale sodobno opremo, zlasti elektroakustirne naprave T^ko n. pr. oenske zadeve pri OlDČinskem ljudskem odboru Ptuj razpisuje po 164. členu za- kona o javnih uslužbencih na- slednja delovna mesta: 1. šefa odseka za gospodarsko upravne zadeve; pogoj: ekonom- ska fakulteta z ustrezno prakso. Na razpolago trosobno stano- vanje; 2. kmetijskega inšpektorja; po- goj: agronomska fakulteta ali srednja kmetijska šola z daljšo prakso; 3. referenta v Zavodu za pla- niranje in evidenco; pogoj: eko- nomist z ustrezno prakso. Na razpolago trosobno stanovanje; 4. sodnika za prekrške; pogoj: pravna fakulteta ali višja uprav- na šola. ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 3 letno prakso v upravni službi: 5. šefa odseka za urbanizem ter gradbene in komunalne za- deve: pogoj: inženir — arhitekt z ustrezno prakso; 6. socialnega delavca; pogoj: višja strokovna izobrazba oziro- ma višja šola za socialne delavce; 7. referenta v odseku za dob. od samostojnih poklicev in pre- moženja; pogoj: srednja strokov- na izobrazba; б. tržnega inšpektorja; pogoj: ekonomska srednja šola z ustre- zno prakso; 9. referenta za komunalne za- deve; pogoj: gradbena srednja šola ali ustrezna strokovna izo- brazba z daljšo prakso; 10. i-eferenta za socialno var- stvo; pogoj: srednja strokovna izobrazba ; 11. sanitarnega inšpektorja; pogoj: šola za sanitarne tehnike in daljša praksa v upravni službi; 12. 3 referente v Zavodu za pla- niranje in evidenco; pogoj: eko- nomska srednja šola, zaželjena praksa v gospodarstvu; 13. šefa Krajevnega urada Haj- dina; pogoj: srednja strokovna izobrazba, zaželjena daljša uprav- na praksa; 14. šefa Krajevnega urada Cir- kovce; pogoj: srednja strokovna izobrazba in matični tečaj; 15. šefa Krajevnega urada Gra- jena; pogoj: srednja strokovna izobrazba in matični tečaj; 16. pisarniškega uslužbenca na Krajevnem uradu Zavrč; pogoj: administrativna .šola ali nižja strokovna izobrazba s strojepis- nim tečajem; 17. pomožnega uslužbenca na Krajevnem uradu Стгајепа; pogoj: 4 razrede osnovne šole in veselje do kurirske službe; Kandidati, ki izpolnjujejo po- go.je iz 31. člena zakona o javnih uslužbencih in pogoje po tem razpisu, naj vložijo prošnje kol- kovane s 50 din državne takse, z z roko pisanim življenjepisom, dokazi o šolski in strokovni kva- lifikaciji ter dosedanjih službo- vanjih pri Občinskem Ijudskemi odboru Ptuj. Pazpis velja 15 dnr po objavi. Komisija za uslužbenske zadeve Oi J A V A Gomila • iključno prireditev letošnje poletne turistične sezone na Go- mili bo priredilo Turistično dru- štvo Gomila v nedeljo. 8. oktobra 1961 s prjčetkom ob 14. uri po- poldne pri razglednem stolpu. Spored prireditve; nastopi (z nagradnim tekmovanjem) šolske mladine sosednjih šol. šolske če- tveromeje. hoja v vrečah, srečo- lov. VINSKA TRGATEV, vrtna ve- selica z godbo in plesom ter po- strežba z okrepčili s pristno do- bro vinsko kapljico. V slučaju slabega vremena bo^ta prireditev naslednjo nedeljo. 2 SPALNICI, kuhinjsko pohištvo in moško kolo prodam. Naslov v upravi lista. DOBRO OHRANJENO KUHINJSKO POHIŠTVO prodam. Vprašati popoldne Šmigoc, Ljutomerska štev. 13. DVOSOBNI LOKAL v centru Ptu- ja oddam. Naslov v tipravi. PRODAM LEPO ZIDANO HIŠO, takoj vsdjivo, s 4 ha zemlje. Cena бОО.ООО din. Cafuta. Krče- \"ina 47, Ptuj. Kompletno vodovodno črpalko prodam. Naslov v upravi. • GOSTINCI, POZOR! Biljard in to- čiilma miza z aiparaturo za pivo, v dobrem stanju, naprodaj. Bivša gostima Slon — Krajnik. PROSIM NAJDITELJA CRNE VOL- NENE JOPICE med Gerečjo vasjo in Kidričevim, naj mi jo proti nagradi \тпе. Feguš. Ge-' rečja vas 5. Cenjenim potrešnikom pred zimsko sezono sporočamo cenjenim potrošnikom z našega poslo\Tiega ohmo6.ia, da smo dobro založeni za bližaijočo se zimsko se- zono s tekstilnim blagom, z vofn^nirni izdelki, s pletenina- mi, s pfirilem in drugim, za vsakdanie pntrebp pa tudi z domačo im uvoženo galanterijo, z izdelki plastične mase in ; Z \sem potrebnim vam lahko postrežejo naše poslova'.- ' niiee: Elegant, Slaivica, Papimioa in galanterija, Žele'zndna, Kovina, Steklo, Kemika i ja, Nama. Koloniaile in druge trgo- vine v okolici Ptuja, kaikor Kidričevo, Majsperk, Oirku.ane, Gorišnica, Podlehnik, Žetale itd. ProdaJEimo tudi na potrošniški kredit in vse potrebno vam uredi nas kreditni oddelek, ki se nahaja v poslovalnici' »Kovine«, v Ptuju v Lackovi ulici, telefon št. IRô. Z bogato izbiro in po solidnih cetTah se vam priporoma, TRunv^KO РОПЈЕТТЕ oPANONIJAo Ptui ROKOMET Drava : Partizan (Velika Nedelja) 25:10 V drugi tekmi pred svojim ob- činstvom je Drava precej visoko prem.agala rokom.et^aše [z Velike Nedelje. V prvem polčasu je bila igra enakovredna in prikazan ro- komet je bil zanimiv, četudi teh- nično na nizki ravni.. V drugem polčasu pa je Drava s hitro igro (zelo redek pojav) popolnoma pre- gazila nasprotnika. Igra je posta- la precej ostra, če že ne groba in sodnik je moral izključiti-več igralcev. Velika Nedelja je po zmagi nad Mariborom precej raz- očarala. Najboljši igralec na te- renu je bjl vratar Drave Kuhar, ki je branil v modernem stilu, za oko nelepem. vendar zelo korist- nem. Med napadalci Je bil naj- boljši strelec Širovnik z 9 goli. vendar je včasih iz\'edel preveč ^~ekshibicij<'. nekoristnih za ekipo. Dober je bil tudi hjtri Koren in strašni rušilec nasprotnikovih na- padov Černezelj. dč ŽENSKI ROKOMET Dvojna zmaga Drave Drava : Partizan (Koper) 5:3(2:1) Prejšnjo soboto je gostovala v Ptuju ekipa Partizana iz Kopra s svojo žensko ekjpo. Domačinke so po zadnjem porazu v Ljubljani v srečanju zastavile vse sile in hotele za vsako ceno zmagati, fo jim je tudi kljub slabi igri uspelo. Gostje so bile slab nasprotnik. V začetku so prevzele iniciativo domačinke, vendar so gostje vsa- kokrat izenačile. Polčas se je kon- čal zelo tesno. Tudj po odmoru se domačinke njso mogle otresti izenačevanja nasprotnic. Šele pro- ti koncu jim je to uspejo z ne- kaj uspešnimi strelj Šilakove. Lahko bi izdatneje zmagale z ne- koliko bolj povezano igro. Uspeš- ne so bile Šilakova 3. Potočnikova in Fričeva po 1 krat. Pri gostjah" je bila razred zase Taljajova. ki je dosegla tri zadetke. Partizan (črnomein : Dra- va 5:10 (2:5) Prejšnjo nedeljo se je Drava pomerila z ekipo Partizana iz Črnomlja, ki iim je lani edini od- vzel obe točki. Tokrat so se za takratni poraz dobro oddolžila. Zaigrale so m.ncgo boljše kakor dan preje in bi lahko zmagale z mnogo višjim rezultatom. Gostje so jim bile do polovice prvega polčasa enakovreden nasprotnik. Pozneje so domačinke prevzele iniciativo in si ustvarile do prve- ga polčasa že tri gole prednosti. V drugem delu igre so tako tudi nadaljevale. Nizale so gol h goiu in šeie sodnikova piščalka je re- šila gostje še večjega poraza. M. > IZZA ŠPORTNIH KULIS 1. oktobra bo v Celju republiško prvenstvo v atletiki za pionirje. Tega tekmovanja se bodo udele- žili tudi 4 tekmovalci jz Ptuja: Carli Silvo. Berljč. Jurkovič in Korenjak Alojz. Največ možnosti za uspeh imata Carli in ВегЦс, medtem ko so nasprotniki ostalih dveh atletov neznani in je vsaka prognoza preuranjena In še enkrat o rokometni tekmi Drava : Velika Nedelja, tokrat v luči statistike: Ohe moštvi sta skupaj v celi tekmi izvedli H (enajst) penalov, od tega pa sta bila izkoriščena samo 2 (dva)!! Glavno ^>zaslugoi' za to so imeli vratar Drave Kuhar, ki je ubranil kar 5 penalov. in pa izredna ne- preciznost nekaterih strelcev. Naj še nekdo reče, da so samo nogo-^ metaši neučinkoviti! Tudi pri ženski rokometni eki- pi je velika pomanjkljivost ravno streljanje .sedemmetrovk. Če pri- de do najstrožje kazni, nobena noče streljati. Končno se katera s strahom odloči za strel. Rezul- tat je potem neprecizen strel in veliko negodovanje občinstva. Vsekakor bi se lahko pred tekmo določilo, kdo bo streljal prvo se- demmetrovko. kdo drugo, tretjo itd. Ptujsko občinstvo vse premalo bodri svoje športnike. Namesto' da bi z navijanjem pomagalo svo- jemu moštvTj. celo škodi morali ekip s svojimi neumestnimi pri- pombami. Tudi z ž\nžganiem pro- ti sodniloj in z grdimi izrazi, s katerimi ga obrekujejo ne kori- stijo, nasprotno, sodniku se tako občinstvo zameri, postane nervo- zen in potem dela še večje na- pake. Občinstvo mora biti živo, temperamentno, vendar fair in ne prostaško. dč Slaba igra nogometašev Drave Aluminij : Drava 3:0 (1:0) v nedeljo je bila odigralna pr- venstvena nogometna tekma med rivalomo: Aluminijem in Dravo. Ta srečanja so vedno zanimiva. Tokrat se je moštvo Aluminija mnogo bolje pripravilo in brez velikih težav premagalo mlado pno.^tvo Drave. Igralci Aluminija so letos resni kandidati za naj- višje mesto ter zaradi tega vla- gajo mnogo truda. V prvem del.u je bila igra ena- kovredna. Obe ekipi sta zamudili nekaj lepih priložnosti, vendar je le v 32. minuti uspelo nevar- nemu napadalcu Spehonji pre- magati vratarja Drave. Domače moštvo ima v svojih vrstah pre- cej mladih moči, ki do danes še niso pokazali svojih zmožnosti. V drugem'delu so bili igralci Aluminija mnogo spretnejši, borbenejši in so prihajali v polje Drave brez velikih težav. V tem delu igre je uspelo napadalcem Aluminija rezultat povečati in postaviti končni rezultat 3:9. Gole za Aluminij sta dala Spe- honja 2 in Artenjak. V predtekmi so mladinci Alu- minija katastrofalno premagali mladince Drave z rezultatom 6:0. pa. STIlIikSÖ ЖЖ B4ÚJE v nedeljo, 1". sept. 19bl. je bil v Ptuju začetek tradici- onalnega obč. strel, tekmova- nja, ki je letos hkrati posveče- no proslavi 20, obletnice vstaje ju?o.«lovan?kih narodov. Tek- movanje se izvaja vs-ako leto v jeseni z zračno. MK in voja- ško puško. Na prvem tekmovanju z zrač- no puško se je letoc zbralo 180 strelcev in strelk. Uvodni otvoritvi sta priso- stvovala tudi predsednik sveta za telesno vzeojn obr. Ptuj tov. iarman in zastopnik okra]neg:a strelskega odbora Maribor tova- rio Gabrir. ki JU je posebej po- zdravil preds. obč. strel, odbora Ptuj. V kratkih bpsedah je na- dalje poudaril pomen tega'tra- dicionalnega tekmovanja ter iz- razil zadovoljstvo nad udeležbo, s katero so prisotni potrdili ma- sovnost strel, športa v naši ob- čini. Med njimi je bila tudi mla- da ekipa novoustanovljene dru- žine iz Spuhljr. ki Jp tokrat pr- vič tekmovala. Sledila so še kratka tehnična navodila in tekmovanje se je pričelo. Močno sonce in visoka toplota sta precej neugodno vplivali na rezultate ter zato tudi najboljša ekipa ni Hospgla lanskoletnega najboljšega rezul- tata, dočim so najboljši posa- mezniki bili boljši od lansknh. Rezultati: A. Člani — ekipno: krogov 1. Tiirnišče J8''S 2. Kidričevo 16"! ■i. Železničar 1. Њ"-> 4. TAP ' 5. Maisperk 1556 ^ 6. Drava 1519 . -. Cirkulane 1518 8. Petovia 1512 9. Zelfzničar II. 1415 10. Deità r^45 11. TETO 1283 ■ 12. Juršinci 1258 13. Spuhlja 1257 14. ObLO 1236 15. Podlehnik 755 16. Remont 666 Zadnja dva nepopolni ekipi! Najboljši po