spodar ? obrtniške t • V narodne lt\ J Bm :/ - fi1 ■HiflHI Izhajajo vsako sredo po celi poli. V J • Velj ajo v tiskarniei j emane za eelo leto 4 gold po posti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr za pol leta 2 gold. 40 kr za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. za četrt leta 1 gold. 30 kr. •'V Lj ubij ani sredo julija 1882. Obseg: Kako slabim njivam hitro in vspešno pomagati? retnino zdravo ohraniti ske Pa se lampe ne kadé Ali se smejo vsa pota skoz gozde prepovedati? — Kako ku- govrstne novice. Naravoslovna črtica. (Konec.) Kako se rodovitnost sadneg d revi povikša Naši dop Novičar Spomini na veliko slavjansko romanje v Kim leta 1881 Gospodar- Mno- Gospodarske stvari. Tožba o tej zadevi prišla je konečno pred najvišo upravno sodnijo in ta io annm«!*. P^f^k» t?^ Kako slabim njivam hitro in vspešno poma stetiča neutemelj spozna in se odbij Pritožba grofa Fe razlogih se gatn Zeló zanemarjene njive, katere se dolgo niso gno navaja: Zaslišane priče so potrdile, daje omenjena pot odkar ljudje pomnijo, služila javnemu prometu da ) • • V—J ~ r^^^'J^ J javuuuuu jji ume tu j Ući 80 po nji hodili sprevodi in da je po nji bila zveza med jile, ali take, ki so več pri katerih se orala, se zboljšajo vasmi časa neobdelane ostale, ali take Za taka pota in steze pa ne določila . vuicu^j «H laau, ucaiut s preglobokim oranjem mrtvica iz- odbor cestne postave, tedaj o tem ni imel razsojevati cestni najnaravnej se ve da s tem da y se temveč izključno v smislu 126 občinskeg z živinskim gnojem prav bogato gnojé, ter se temu gnoju dodaj v se --i-----buuJv y * druzih umetno pripravljenih gnojil Toda tako ravnanje ni za naše razmere samo težavno temveč za gospodarstva pri nas navadna tudi sila pre ) reda občinski odbor in v drugi instanci deželni odbor. Po izvedbah bila je ta pot javna, tedaj je bil po sklepu grofu o od- občinskega odbora župan popolnem opravičen .ťestetiču naročiti da omenjeno tablo s prepovedi drago, in razun tega se pri gnojenji in setvi, kakor je sploh rabiti pri nas navadna, s takim boljšanjem njiv pri visokih stroških enako v*rasti pospešuje plevel, kakor vsejano žito ali drugi sadež. Teh neugodnosti ogniti se in si prihraniti visokih stroškov, svetuje neki kmetovalec, pri zgoraj omenjenih njivah samo v brazdo ali brazdico gnojiti in sejati ozi- strani ter je potem vsakemu na voljo dano to stezo Gospodarske izkušnje. Kuretnino zdravo ohraniti y roma saditi, rabiti pa le umetno pripravljenega gnoja, ker tako ves porabljen gnoj samo vsejanemu žitu ali večidel priporoča se posebno za zim cas > ko je kuretni y sadikam služi vemu plevelu, to postopanje tedaj na dve strani dobro služi. V ta namen priporoča omenjeni kmetovalec tudi poseben stroj, kateri gnoj zagotovlja dobrega vspeha, 250 ki! superfosfata. zaprta, kurice pridno snažiti, nesnago redno od . ^ W ^ . ---- * yj^y «Ul |/WUUV OUMtllUj ULCOUCfc^U X C U I. se ga nic ne potrati v gnojenje škodlji- pravljati in v ta namen priporoča se kurico bodi seno ali zidano večkrat z apnom beliti, ako se pa be in seme ob enem trosi, dalj len j dodá še nekoliko karbolske kisline pomaga pa ako se porabi na hektaru belenje še posebno dobro odpraviti kuram škodlj mrčes, ne pa, da bi to kuretnini kaj škodovalo. Da se lampe ne kadé y Ali se smejo vsa pota skoz gozde prepove priporoča se sledeč y prav lahko bij pripomoček dati ? To vprašanje rešila je v poseboem slučaj Doht za svetilnico namoci se v hudem jesihu in ko se zopet posuši, rabi se tako dobro, da od lučic ni ne dima ne smradú. kar najviša upravna sodnij ravno Od Lunz-a pri Gamiogu pelje več steza do Lunskih jezero v in odkar Ij ud j pom Rodovitnost sadnega drevja se poviksa y nijo, hodila si je posebno mestna gospoda po teh stezah tako nekateri, posebno francoski sadjerejci deblo in mocnej veje pa giui i'coiciiu, lasima gammsKe grajscine in ta- -»-—"j « uyuui uoijciu, tuua vc«j mošnjih gozdov, na eni teh stezá ukazal postavit tablo meseca Junija se mora to zopet odvzeti, ker bi ogledavat naravne lepote onega kraja. Pred letom se dre.vî grof Festetič, lastnik gaminske grajščine in ta- cveteti> ovije s slamnatimi vrvimi ali trstjem ako ravno predno ima y toda vsaj z napisom y y y da z ozirom na lov za odločen letni čas bila sicer koža premehka in bi mrčes imel prelep za prepovedano po teh stezah hoditi.'" Ker bi bilo po takih prepovedih konečno ptujcem v veliko škodo tamošnjega J * v • tlSJ pod slamo obrtništva se konečno kraj nemogoče si lep gibali kraj ogledavati ter bi y grofu Festetiču tablo v 8 dneh odstraniti naročila je občine lunška Gospodarske novice robo ? usnje } maščobo Japonska ajda. V predzadnjem listu so „Novice* poročile japonsko, velikansko ajdo. predmete ) vosek in tudi še drug enake Število raznih vrst gosenic ni ravno malo Te gr ( naznanile in pri- bom Tudi Jaz jo \J V> IX\> jtf^vuuimv ^ , J ~ ~ w — ---J--J ~ v v pohvalil; kdor jo hoče pogledati na vrtu c. k. kmetijske družbe na spodnjih Poljanah v najlepšem cvetji y zdaj obeta prav obilen pridelek; vsejana je biia dné 6. maja. Dné 18. maja je bila prav huda slana, daje ves krompir in fižol posmodila, a japonske ajde ni ne ene vzela. Naj se marljivi kmetovalci prepričajo o resničnosti tega poročila in ako jih je volja, poskusijo to séme. dobe, ako se v kakem kraji mnogobrojno zaplodé, napravijo neizrečenih škod s svojo izredno požrešnostjo in dostikrat cele kraje skoro opustošiti utegnejo. Na vse strani normalno razvite in popolnoma do-raščene gosenice spreminjajo se v bube. Da se pred poškodb slabim vremenom obvarujejo, spredej si nekatere pred zabubovanjem žide svile Jožef Vode oskrbnik. katere si pa tudi v zemlj nekak grob trdno seslinij poseben, zadosti svoje lastne pajče velik mešiček, ne j drobnega peska se potem še prsti zabu- ) o svojem času v prave metulje spremenijo. pa sosebno o večernih in ponočnih frfolinib ftatoroznanske stvari Naravoslovna crtica. bij dvoj Druge pa, sosebno gosenice podnevnih metuljev, obešaj svoje gole bube na drevesna debla, veje in češnje, na zid kakor tudi na druge pripravne predmete. Pri tem priprede gosenica navadno zadnji nogi na dotičnem pred- pajcevina metu, ali pa pritrdi svojo bubo čez osredj Kratke poteze iz splošnega življenja metuljev in gosenic tim páscem tako, da jo tam do izbubovanja prav dobro privezano drži Več vrst jih j med gosenicami } katere se še L'(Konec.) jeseni zabubujejo, v tem stanu prezimijo in še prihodnji spomladi kot metulji na dan pridejo, kar v v oso- bito veljá, ce bila jesen zgodaj in strajno mrzla ter Levijo (preoblačijo) se gosenice do svoje popolne neugodna; če je bilo pa vreme v jeseni vedno lepo, dorasti navadno po štirikrat 7 maïuauwj 00 ť LCUctJ J4UUUXJU. IUÔ, V Ul{ U ICgd to po pet do šestkrat na njih opazovati. Levenje vrši se pa v naših toplejih krajih skoraj vso zimo opazuje prav malokdaj moremo toplo in ugodno, se pa uže tedaj izbubijo. Zavoljo tega se na gosenicah v času med osmim in dvajsetim dne- posamezne metulje, soseb vom, to je: levenje se na nekaterih izvaja tronči k in osem dni, na drugih pa še le vsakih dvajset dni, pri nekaterih pa v jetnem vremenu tarje, se vé, da le ob vstrajnem lepem, toplem o s a- pri- onem času od 8. do 20. dneva. Ob levenji zamenjujejo svojo staro, bolj temno in navadno nekako oguljeno kožo bito maleg K pozimskim metuljem štejemo v velikega zimskeg za novo, lepšo in živeje barvano. Nekoliko pred to ka- zmrzlinčka ali pérno in cvetno pedi krajih oso- (zemijemerko tastrofo in ob tem času so gosenice zeló léne javko). Gosenice teh y zaspane, dveh metuljev navadno meseca avgusta zlezejo ali mar počasne in na videz bolne; prec po dovršenem levenji več se posvoji lastni pajčevini spusté s sadneg so pa tem živejše in požrešnejše. Nekatere gosenice tudi se pod njim v kot take prezimijo, pri nas sosebno one glogovega be bij ml j ) pod raso zarinejo, se drevjž zabu t lina ; take se še le potem, ko so v drugi prihodnji pomladi uže veliko in preobčutne škode s svojo požrešnostjo na- obletavaj pravile, zabubijo in v prave metulje spremene. Največa oplodij množina gosenic živí se z zelenjem in cvetjem rastlin- od kodar v pozni jeseni po prvem dobrem zmr zliuu kot metulji izlezej na jih ) adnega drevja debla samci se nahajoče brezflafutne samice skim, aruge žive v íesu, zopet uruge razjeuaju pu zi- ouuiu m veiiKosu zeio razncne. iNeKatere so glaaue, valskih in rastlinskih obrtnih izdelkih (kakor molji) in drnde zopet robate, poraščene, ^enobarvene (navadno ru- druge živé v lesu, zopet Kakor metulji, tako so tudi njihove bube po barvi druge razjedajo po ži- obliki in velikosti zeló različne. Nekatere so gladk > prav malo preživi se jih v zemlji. Največ gosenic pri hoji svojega života obroček za obročkom naprej potiska; pedici pa pri hoji stiskajo svoj jave) večbarvene, nekatere celó lepo pozlačene in tigraste. Ko se je metulj v bubi zadosti ugodil in razvil spusti iz svojih ust kapljico neke tekočine, s katero nad t zadek do oprsja, oprsje pa podajajo zopet naprej, ravno oprsjem trdo bubo ali mešiček svoj razmoči in tako ga na tem mestu z narivanjem polagoma dan prileze tako, ko da bi s pedjo merili, pri čemer se jim životovo omehča, da prodere, od kodar kot iz lastnega groba osredje v kambico vpogiba in zopet poravnava. Nekatere gosenice živé le posamno, kakor vsakovrstne pedice, Ob tem trenutku je pa še prav čuďna prikazen ; "njegov noge cvetne in perne zavijavke in tudi še brez broja drugih, život tudi take, ki azleknj ljubijo družbo in ima pri tem uže popoln ta paček svojo pravo podobo dobi, zleze na kako stec Med to golaznijo so pa jih po več sto v enem samem gnjezdu skupaj biva, ka kor vsakovrstne sporednice. svitloba, ravno tako tudi direktna gorkota (sij) njegova je temu mrčesu jako zoprna obrnjeno glavo mirno obsedi, ter flafutice še prav majhn normalno razvite Da pa Cista in jasna solnčna na drevesno deblo ali pa tudi na kak drugi bližnj pripravni predmet nekoliko v višino, kj ------0------------, -.,-0---J -----------J------I ----J---&--------------->--- SVOJ V. U.U.U, —^ in neprijetna, tembolj vgaja mu pa senca, katero nad stoce flafutice pogostoma premika in maje, da more zrak male z navzgor vidno ra vse ljubi. v male votli Največ gosenic živi se od eno-iste tvarine, so pa tudi nekatere, ki objedajo zelenje raznega rastlinja, a le prodreti se tudi dalje v najmanjše prav malo jih je, da bi vse žrle, kar jim od rastlinstva postranske cevice razširiti. Na ta način dobi njegov život pravo podobo, popolno razvite flafutice in pa svojo ravno v njihovo požrešnost dospé. Ta požrešni mrčes zadaja škodo rastlinam z obje danjem perja, sadnega cvetja, razprezajočih se listnih pravo naravno in krasno barvo. Kmalo potem sfrči sebe v se pusti iz > in lésnih popkov, rastlinskih korenin , ter z razjedanjem vesele po zraku; poprej pa, kot se to zgodi, neko tekočine, katera je po barvi navadno ru-deča, rumena ali pa rujava. Metulja moremo po vsi pravici kot simbol našega sadnega in drugega semena in vrtanjem po lesu dre- vstajenja od smrti imenovati vesnih debel, v kar si odbira lés sadnih in drugih list- Poglavitni sovražniki metuljev, njihovih jajčik « * J ▼ v»* vv%M4iw »v« v** Vfc^i^. i. v/qím. wtui a\j v L Miiuitki luubuiju v j ujiuu viu jajv^ia^ ~ natih dreve3. Molji vničijejo pa sukneno in kužuhovno senic in bub so tiči pevci, muškatni kebri, kebri roparji to je taki, ki imajo dolg in ozek život prav ma ;riiica ali pokrivačice) > vse jezdnice in pa muh Z" eničarice Tako prelepega venca tacih zgradeb. Rimska okolica nima nic a tako pisal enje gosenic sem ploh ob kratkem metamorfoz vsaj zeló malo tacih lepot; Rim sam prikrit je od nizkih gričev, da smo edino le po visoki kuplji valioah starodavnih rimskih vodovodov (aqueduktov) j metuljev in njihovih bub, kar vse I T 4 I WM J W m ^ - -----/ 1*1 kupaj nam očitno oznanuje božjo vsemogočnost, ljubezen, ûocîrost in očetovsko skrb, katero mili Bog brez raz- sprevideli, da nam biti daleč. d katoliškega sveta ne more In res! nismo se moti Zdajci namreč nas za- o cka vsem stvarem v najveći deli, ter nobene vozil viak v velikanski rimski kolodvor. Bilo je ravno tvarice brez milostne podpore svoje giniti ne pusti poldan Mnog podov duhovnikov prevozilo j bilo 7elik 7sod Ker so pa gosenice posebno kmetijstvu naj bode hude sovražnice, vseh oblikah kolikor možno naša n ničevati M skrb ljiv« ? djereji od jadranskega morja sem po jih po zatirati za to bilo je uže prepozno javi do I j no Itali j da se niso odteščali: želeli so še v Rimu maševati. A o otožnost ostali smo Rant t bili tako visoki praznik brez sv. maše narodni učitelj Ko smo jeli vreti iz vagono bil je gnječa silna S Herceg VICU l/J VttgUUU» , Utlt* JV-» ------ vred moralo nas je biti okoli 500 romar Spomini jev Ko nas bili peljali précej v sprevodu v Pe tersko baziliko, kako veličasten sprevod bi bil to! A na nihče domislil: morda bi pa to še celó to se menda aa veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. dovolj ne bil Saj se Spisuje Jos. Levicnik. Na tej postaji (Orte) zgornje Italiji (Dalje.) . kamor dohaja tudi železnična , Pise, Siene, itd., imeli smo ne- narodnimi kokardami Poljako morali so jih sneti raz prs policija spotikala celó nad v, in še znotraj kolodvori drugem pa moram hva proga o—0—j- „ , , . . koliko daljši postanek. Vse je hitelo iz vozov, da bi ležno priznati, da se je prav lepo skrbelo za nas vse. Poljake čakali so uže na kolodvoru duhovniki njihove národnesti in odvedli jih na pripravljena jim star sr- > lobilo kaj okrep bilo lahko djaio vozilo se nas pa j) o i z evangeljskimi besedami bi se bo to za toliko ljudi? ť Romarjev eča po restayraciji da so le oni, ki so prvi prihiteli iz vozov lišča. Nas Jugoslovane: Slovence, Dalmatince in H cegovince pak je pričakal in posebno, ljubeznjivo pozdravil in sprejel gospod kanonik dr. Crnčič, ravnatelj 20 vagonov, in gn jugoslovanskeg pri sv. Jeronimu Povedal nam 5 bila je taka, mogli postreženi biti . . "ajat po vagonih steklenice s precej dobrim vinom, katere je, da je vsled dopisa prečastnega gosp. monsignora sreči je prinesel natakar pro rana najel stanovanj za Slovence v dveh gostilnah y namreč v „Hotel Roma" in Hotel de la Ville'4. Kar 3mo kupovali in s tem nekoliko vtolažili vsaj žejo Na tej postaj ker bilo njeno mislili smo se pridruži železnici reka Tibet >vje rumenkasto dni po apeninskem gorovji močno deževati: toda v Rimu, skoz katero mesto ta reka teče, » da je moralo adnj Slovencev na prvo prišlo, djal je, so dobili prostor v Hotel Roma" ; zdaj pa je ondi uže vse polno, toraj naj gremo mi v „Hotel de ía Ville". Dostavil je, da je lastnik obeh hotelov eden in isti, tedaj v tem ni raz like. Kar zadene moj osebo, bil mi je pač moj rojak povedali so nam, da j ona vedno tako kalna in sorodnik, usmiljeni brat P. Eduard B., ki biva uze N s svojim popisom posežem tu toliko še enkrat četrto leto kot „chef-zdravnik ť v bolnišnici svojega da na mesto Folignio nazaj, da povem ) čni progi pridruži ona, ki pridrži se tam jakinski od Fiorence v Rimu 5 o mestu Spoleto pa naj bo dostavljeno, da ondi so bili od 1827. do 1832. za nadškofa poznej > zdaj v ^ ze v bij ubil stanovanje v njegovem samostanu. Ker bila pismeno o mojem prihodu natančno dogovorila , nad j al sem se za trdno, da me bo pričakoval na kolodvoru. Bil je tudi res kake trikrat ondi ; pa ker se sva se Bogu počivajoči Pap Pij IX Od postaje Orte naprej smo se vedno v bli marski program večkrat pred 11 gačil vedeli na železnici natančno povedati kdaj mu tudi niso da ravno I w I gnci reke Tib Kake po roko odprti doli med nizkimi pridemo seiezmui uaiauuiiu puvcuau, * * ~ Ker mi je gospod kanonik dr. Crnčič rekel postaj združili ste se bil "V ze- samostan, katerega sem mu kot stanovanj svo- leznični progi 7 ki ste se v Terni ločili v dvoj ) pet v zeló daleč proč ker tudi ni Zadnja izmed večih postaj Monte Rotondo. Mestu bi živel še tega imena je v soseščini vas Montana stari „kozár" Garibaldi (slaboglasnega imena in spo da jega sorodnika imenoval, pristojno, da bi človek r k nadležen bil, smo gosp. Peterlin, posestnik bmid m ju* z veseljem sprejeli ponudbo gosp. kanonikovo, da nas poldne med obedom komu mina) da bil da bi hotel govoriti resnico povedal bi nam, rade volje spremi 1867 s svojim , l v v» w « " - —--7 parskim kardelom po on sam do „Hotel de Ville dober četrt ure dalj smo morali plačati fiakerj Za za pogumnih papeževih vojakih prav dobro našeškan ) t vožnjo nas oseb tudi toliko, t. j. 4 franke. Po po te p e n. Se en čas po vagonu klic smo y Ri m a naprej, kar zadoni naenkrat stavi, ki jo imajo vozniki v Rimu j moral nas bi bil za ta denar peljati uro daleč. Talijan in — vest, no! to je pač dvoje, o čemer smo se ) e se je drenjalo zdaj * je u v daljavi ponosno proti nebu prepričali oknim in pozdravljalo v zlasti prve dni večkrat kipečo preslavc prvega svetišča ij katoliške zem ) Vozeč se od kolodvora proti našemu namenjenemu Peterske bazilike. Mene pa se je polotila stanovanj videli smo koj marsikaj znamenitega srčna otožnost, ker opešanemu mojemu bilo moč videti eno izmed prvih zgradeb celega sveta Zlasti proti desr a čudno! razun se nam je planota vedno bolj širila ) pa bliž* Ta cesta pridrži od trdnjavskih vrat „Porta Pia", skoz katera so očesu odtod še tudi brez žalnega bilo ni. Pripeljavšim se v eno njih ulic, djal nam je gosp. kanonik Crnčič t St Peterske kuplj vsaj jaz ne, v daljavi nismo kar bi nas bilo parske talijanske druhali 1870 šiloma vlomile in mogli zapaziti nič, - , j , . spominjalo na to, da se peljemo proti enemu izmed prvih mest vse zemlje, deželah proti večim mestom pale Óčetu zadnjo njihovo lastni > da to bilo ravno težavno, še manj pa v. Rim. (No kak hrabro Ako se n. pr. vozi popotnik po naših vgleda uže dolgo poprej vitežki čin, o tem bom spregovoril o poznejši priliki.) aezeian prou veuiLu mcoium, v7 » ^ 1 krasna poletna poslopja, gradove ali vsa] gradiče urnem teku naprej vozec se, v gledali smo ob desni našega pota velikanski, prekrasni kamniti palači enak enake stavbe imenitnih bogatašev. Dunaj Gradec, Ljub- vodnjak (menda „Fontana di Trevi imenovan), ozal ) Celovec, Gorica itd so ICV. x^uuaj, —J---------j — . \ . na daleč okrog opasani od z mnogimi kip mističnimi živalimi. Iz mnogo vrelcev ♦ bobnela je bistra studenčnina, ter pretakala se v skal nate medenice. Kmalu naprej dospeli trg (Piazza di Spagna) lepših celega Rima. Velika ki proti izhodu, je sloveča smo na „Spanjski eden izmed večih in naj-gradba, ki omejuje ta trg krog in krog od močnih, začrnelo-rujavih zidov. Štirnaiat vrat je skoz to obzidje, izmed katerih je dvoje zazidanih: skoz druzih dvanajst peljejo vhodi v mesto. „Piazza de terem se o la j v Propaganda Popolo t< 9 misijonar] 7 t. j. ustav, v ka- skom ob sredi t. j. ljudski ali narodni trg, z visokim obeli za vse narode sveta, in v > katerem je bival in študiral njega dni tudi naš slavno je tik mestnih vrat zato posebno znamenit, ker je, ako ojak Ignacij Knobleh poznejši srednje-afrikanski provikar dr ehar. Pred „Propagando" stoii visofc tedaj na kraji mesta ) >) Propagando stoj brez kan initen steber, čegar vrh kinča kip Marii deža spočete. ' ' " J za monumentalnim stopnice visoko gor do cerkve presvete Trojice, ki je s naprej k desni roki peljejo iz odnjakom prezale in široke kamnale visok ma-trga zato, ker se od tod 7 Portajdel Popolo" imenovanih, vendar nekako osredek njegov cepijo tri gla ceste Rima enako trem zvezdnim žarkom ; ali da dam boljšo priliko: enako trem močnim deblom, od katerih se razprostirajo kakor veje od drevja neštevilne ulice celega velikanskega mesta. glavna cesta „Via Babuina" namreč, nam je uže svojim krasnim sprednjim licem velik kinč Grič, Pincio". prekrasni ves Rim na katerem ta cerkev stoj ---------.v, O L V/J 1 y Primaknjen je tedaj tik vsemu trgu. Monte se 77 imenuj ( mestu, na njem je perivoj, m od tam ima obiskovalec razgled čez nekoliko zana. Skoz njo pripeljal je pot od kolodvora dospeti se, pa more po njej tudi do dveh izmed naj bolj slovečih svetišč rimskega mesta, k baziliki „Marij > Snežnice 7 imenovane tudi 77 Marij večj a Maria buino Iz Spanjskega trga zavozili smo v ulico „Via Ba Maggiore), in od nje naprej k baziliki pri „Sv. Janezu v Lateranu nas čakalo še namreč stavbo ravno v ekaj del (C ustno imenujejo t hišo delu, katero molitve", ki bo alnega ; videli smo protestantje široko- Corso", j glav Druga srednja cesta, imenovana „Via ajbolj znamenita vsega Rima pa imela na- Ona, bi djal, prereže mesto ravno skoz sredo, in pelj naravnost dol do velikanskih raznovrstnih razvalin sta men, širiti med stanovnike sv. Rima krive nauke Lu trovih zmot. Proti koncu te ulice vstavil je voznik : bili smo pred gostilno „Hotel de la Ville". Gosp. kanonik Crnčič povedal nam je bil uže prej, da zahteva gostil- rega Rima pa tudi slabogl zbornice dol, kj so stolovali starodavni sloveči rimski imeli ničar na dan cesarji, sodišča, gledališča, ječe ulica „Via di Ripetta" pelje k desni in to proti najzna itd SVOJÍ Tre tj palač< glavna t i po , . - franke za stanovanje od ene osebe, J. paje tudi, da v primeri na nazočnost velikega števila tujcev in na odličnost gostilne to ni veliko, ter da bi menitejšemu kraj ziliki sv. Petra novega ali sedanjega Rima, proti ba mi i Po tej cesti napotili smo se tudi se cenejše javalj stanovanje dobilo Bili smo za- dovoljni s tem, in prijazni gosp. kanonik se je zdaj smo memo jugoslovanskega vstava pri Sv. Jeronimu, desni pokazala od prišli kmalu do kraj globoka struga reke Tibere se nam šli smo po tej poti še ne- nas poslovil. Prav veselilo nas je, ko smo tu dobili ostale znance iz Ljubil liki ..... gnječi na smo j J^wuj o iva kolodvoru zgrešili J ) »v omu tu U.UU111 s katerimi smo se bili v ve- tudi Hrcegovince našli -------- OU OLLIU pU ttîj pU koliko naprej, potem pa se zavili v novo ulico Tri glav tu skup roki uze v tej gostilni. Dali ste se po željah naših č. g Konec nje ostali smo strmé rimskega mesta so se nam pokazal gelj s k " desni stavbe An- most, ki pelj čez reko Tibero Peterlina, posestniku Šmidu njemu na- drug 7 česar smo bili vsi prav veseli meni dve sobi ena poleg v poldan Ko smo odložili svojo prtljago podnje gostilnične sobe 7 podali smo se koj sproti velikanski An gel j ski grad; čez mestna poslopj ob levi pa se je dvigaia po vsem svetu si znana kuplja St.Peterske bazilike. 7 čudo, da zalo, da toplega zavžili še nismo bili nič: • ^ i i « i . . . _ / smo ura uze na eno čez ni bilo toraj (Dalj prihodnjič.) bomo želeli dobiti kaj pod zobe. Ker je ka na skupni obed (table d7 hote) morali se dolgo čakati, sem si skušal pri glasoviru (ki je stal v predsobi velike obednice, in na katerega sem namestu zamujene maše ssv. Petru " ~ katere Slovstvo Pavlu na čast zaigral ne-njune slovenske pesme) vtolažiti nadležni želodec Zagrebu * „Statisticko obuhvaćaj izvješće trgovačko-obrtničke komore v sve gospod, grane komorskoga pa, ni šlo! Zahtevali smo toraj koj posebej juho (ka- od godin okružja za godinu 1880. sa osovratom tere je bilo toliko, da se je dobro skrilo dno" krožnika 1876 1880 << imenuj se pač dosti za pokusiti) a za najesti — -— «.^«^^e», strani obsegajoča prav lično tiskana knjiga, puma zeío se je veliko pre- mičnega statističnega gradiva o gospodarskih razmerah cjelo razdobj nam došla 296 polna zeió dobili smo zraven tudi še pečenko in salato, naših sosedov Hrvatov malo) (Pečenka je veljala za teletnino; a morala je tista žival pa nič že precéj velik volič biti.) Kruh je bil malo ali tej zanimivi knjigi Spregovoriti hočemo še več o bol bilo ta nam droti s kot v dobro Jakinu; edino vino, tamno-rudeče barve • „^ou/uvmvs i^aien uoer maieriausmus una In račun o vsem ravno popisanem? No' insbesondere Darvinismusu imenuje se nam došla, ravno It . XT I * lrvHnM A L ___1 i • 1 , » f\ • • katera jedrnato ugovarja Dar vinovim žalibog * Gedanken eines Laien uber Materialismus uni pilo pokazal, da nas ne z mljanske gostilne hočej nožem. Gosp. Peterlin, Šmid in jaz izdana brošurica t plačali smo nekaj soldo v čez 17 frankov slovenskem pregovoru „kaj tacega Po našem načelom, ter sklepa tako-le : Pisatelj teh zavesti, o vrst bil zmirom v tako jasni bitji Božjem 7 za nikoli več" toraj tudi vabila za vsakdanj večkrat, ampak skup obed (kar bi bilo pač cenejše stalo) nismo hoteli sprejeti. Po obedu bi se bilo po tako dolgem in trudapolnem popotvanji pač prileglo malo počitka; ali tega si nismo kakor zdaj, pa uže pred več leti je začel o tem vpra šanji bolj resno premišljevati in ni dolgo trajalo, da so ga vsa nasprotstva, ki svet ljala: da hoteli privoščiti gočnost, se polnijo , k prepričanju pe gam Preveč namreč nas je m o g 1 o s t i nasproti mora biti bolj mu pa je bilo to jasno, ko je opazil grobe prvakov apostoljskih, katerih god in praznovati bili smo tako a gnala na Rimu obhajati --7----J ^ r J ^ J »OUU^ J J KJ \J IJCbUlLp kako nedosledna so mnenja Darvinova o continuiteti v tem. da duševni svet iz vrste spusti in s tem skus 7 . , - ------- prvikrat, in brž ko ne udi zadnjikrat v življenji. Od „Hotel de la Ville imeli smo le malo korakov na druzega izmed glavnih stvarnika odstraniti n * O es ter reich geschichtliche Jubildumstag imenovanega „Piazza del Popolo rimskih trgov, smo se tedaj koj po obedu podali. RÏm "jeVelikansko mesto, ppzidano na sedmerih gričih, obdano in ograjeno „woot,t5/ rGwts yvscrticniLicrie duouaum Jahren 1882. und 1883. von Sigmund Berg se knjižica, ki na 68 straneh in v 3 oddej ki na 68 straneh in v i in den imenuje oddelkih popisuje vstanovljenje avstrijske države in posebno 6001etnico, odkar so združene ž njo Štajarska, Kranjska itd., na- dalje 5001etnieo združenja Trsta in 2001etnico, odkar je Teh demonstracij sta se vdeležila z očividnim naspro bilo dunajsko mesto oprošteno Turkov. — Črticam tem tovanjem zoper vlado med drugimi tudi c. kr * dodanih je več ličnih podob. ništa svetovalec Veith in namest-viši finančni svetovalec Ravno tako godilo se je in se, kedar je Bitter, prilika, dotičnim uradnikom las skrivil v se godi pri nas v Ljublj ) ne da bi se bil zgoraj naši Mnogovrstne novice. Zanimivo je vedeti, kako so razkropljeni po svetu . domačini Kranjci in Kranjice; nasproti pa tudi, od prenedostojno zdelo in premestil jih omenjenem slučaji pa se je vedenje imenovanih a kr. uradnikov ministru Taaffe-u vendar-le e iz službenih kod so nedomačini na Kranjskem bivajoči. Ljudsko številjenje od 31. decembra 1881 nam kaže sledeč številke deželi je bilo Kranj Na Nižeavstrijskem Gornj eavstrij skem d v Solnograškem na Štajarskem na Koroškem v Tržaškem na Goriškem v Istri na Tirolskem na Predarelskem na Ceskem na v Moravském • t eziji v Galiciji v Bukovini v Dalmaciji na Ogerskem in Erdeljskem na Hrvaškem in Slavonskem na v Reki o jaški Kraj v Bosni in Hercegovi v neznano kje jih deželah možkih : žensk : skupaj : 222,249 245,538 467,787 3987 1800 5787 506 230 736 153 64 217 8501 5631 14.132 3703 2531 6.234 4586 6445 11.031 772 919 1691 1051 920 1971 268 162 430 36 14 50 326 236 662 193 116 309 67 35 102 69 29 98 3 2 5 203 133 336 1353 58 1411 4338 541 4869 72 162 234 99 22 121 225 23 248 1261 95 1356 857 218 1075 520.892 Na Kranjskem pa je ob času številjenja bivalo ne- domačinov, in to: z Nižeavstrije z Gornj eavstrij skega z Solnograškega z Štajerskega z Koroškega z Tržaškega z Goriškega z Istre z Tirolskega z Predarelskega z Češkega z Moravskega s Slezije z Galicije z Bukovine z Dalmacije možkih : žensk : skupaj : 244 255 499 84 70 154 21 15 36 1694 1747 3441 465 437 902 226 266 492 947 832 1779 283 210 493 132 82 214 4 4 8 598 499 ■ 1097 232 236 468 54 61 115 38 27 65 1 2 3 17 37 54 9830 Politične »tvari. Uradniki pa minister Taaffe. Ko je pred nekaj časom državni poslanec Ple kakor se fakcij opoziciji navadno godi ozirov vsaj na veliko prijetnejše mesto — v Prag časniki, se ve da, s krvavimi črkami zaslišano" postopanje brezozirne sedanje vlade, preme 9 Levični opisujejo to „ne > kakor se uze pri nas fj VI dl U I W Y IM Vi VJ J v V šcena uradnika pa sta vesela zavolj sladke kazni, in našla bodeta gotovo posnemovalcev imenoval tak uradnik , ki hoče po tej zdaj ne več nenavadni poti priti v boljšo službo in v mestu njemu bolj povoljno. Naši dopisi. Trsta julij Njih cesarska kraljeva viso- kost cesarjevič Rudolf blagovolil je prevzeti pokrovitelj stvo za „delavsko podp društvo" v Trstu. Veliko e med tržaškimi Slovenci zaradi te visoke časti > društvo postalo bo veliko, in potem je vse obrekovanj nekaterih intrigantov prestriženo, hudobneži so poparjeni, iztrgana jim je krinka z obraza. oči od 26. na 27. t m Novomesto 28. junija. Je soseski sv. Mihael-Stopiče spadajoča vas Veliki Cerovec, strašni požar obiskal, kateri je ugoden vso zalogo • U UMM^ »UJMI4VI. » ^ - ^ --------7 ------------/ klaj in zarad sape kmalu vsa stanovališča, pohištva, G žita, obleko in druga orodja 27 posestnikom streho cerkvenega zvonika, dva zvonova in cerk Zgorelo potem veno klet^upepelil .Ie tudi prešičev in kozlov log da Škode čez 45.000 gold. Za olajšanje nad- pogorelcem v tem žalostnem stanu prosim vljudno, slavno uredništvo blagovolilo po poti slavnega lista za daritev milih darov za jako nesrečne pogorelce spodbujati in došle doneske meni poslati prav radovoljno sprejemalo in do c. kr. okrajnega glavarstva v Novomesto odpo- Vredništvo „Novic" bo šiljalo Notranjske Bistrice Lansko leto je bil po prizadevanji in trudu našega župana gosp. Áleks. Li čana naši lepi podruž kostne praznike so pel krasen zvonik prizidan njega prvikrat trij v z Bin novi ) lep ubrani zvonovi, katere je gosp. Alb. Samassa, ljub ljanski zvonar, prav hvalevredno lep harmonično iz Občina je popolnom Le delal volj daleč okrog zmerom smrtno v z njegovim delom zado en glas je, da tako prijetnega zvonenj Naš spoštovani gosp dekan leži ni v se nove vpeljal bolan ; ravno ko slovesno nove zvo- 9 g* mrtvud hudo zadel. Bog nam ga še ohrani, to je srčna cele fare. Letina do sedaj še precéj dobro obeta, le suša nas uže nekoliko treti začela. Sadja, posebno češpelj, bo prav malo, dasiravno so prav lepo cvetele. Slana nam ni mnogo škodovala. Tare nas dvojna ubogo ljudstvo. Bolezen spodnje Idrije 28. junija ena živino, druga kuga, kozé po mestu Idriji za ene dni na postelj in pa nas spodnj poklada Idrij močno napada in > po Idriji pa tudi ene smrt pobira. Pri nas sta uva uurasueua umna., u^b1) ki se prehlajenja varujejo , vsi ozdravijo ; samo nekaj odrašcena umrla drug ner šel gor v svoj volilni kraj Eger agitirat tako strastno otrok je tudi za kozami umrlo zoper Taaffejevo ministerstvo, da je bil govor njegov konfisciran , so mu pristaši njegovi še posebno zaradi huj Drug naša nadloga je pri živini, kar nam zmiraj škoduje , dim in smrad idrijskih žgalnih peči ži strastnih napad na lado vredili veliko slavljenje, vega srebra > maja Prejel sem dne 27. maja t. 1. v pregled razsodbo daljenost enega kraja od dražega, z eno besedo: seznanite me z gori reČenimi deželami tako natanko, ko da Po- od c. kr. rudarskega glavarstva iz Celovca od dne 1882., v ---O" o --------#-- # >-----—* *--- W — © —. — w , * kateri je 30 strani popisanih in vse ovr- bi živel v vsacem kraju in v V3acem krogu sam. zeno, kar so nam vestni gospodje profesorji in deželna vlada v Ljubljani dne 17. aprila 1875. leta št. 905 spoznali bili. vdarjam pa, da se tiče samo statistike sedanje Slovenije. Ako se nahajajo občine, ki nimajo poročevalca, Da se bodejo bralci „Novic" sami prepričali ? da prosim, da so naše pritožbe zarad škode o idrijskih žgalnih pečeh pravične škoduje. y naj omenim ? koliko redimo živine in kateri mestu Idriji redijo 113 krav ) pa dva- najstim škoduje, tistim pa, ki imajo senožeti proti spodnji Idriji, ostane zdravih 101 krav. V spodnji Idriji vseh o občin redi 388 krav, pa le 80 krav pod tem smradom je nesrečnih, zdravih ostane 308 krav, tedaj skupaj v Idriji in spodnji Idriji redijo 501 krav, pa od teh je 92 krav pod smradom, od katerih je od leta 1888. pa do danes odpadlo 306, reci: tri sto in šest telet, če bi cenil eno tele 14 gld., bi bilo škode 4284 gld. se one zategadel ne opuščale, ampak da jih prevzame eden ali drug v svoje področje. Zanašam sena svoje rojake, da bodo tudi vestno poročali, kajti neresnični podatki kazili bi celo podjetje na občno kvar. Frankirana pisma naj se dopošiljajo pod mojim naslovom, in, ker nameravam z novim letom nadaljevati, prosim, da bi do tje dovršili svojo stvar. Lovro Vega. Škofje Loke. — Pretekli teden 24. dne u. m. imelo je naše mesto sprejeti visocega g03ta — občeljub živine je v tem času odpadlo: konj Druge ljenega nadvojvoda Albrehta t ki ) voli y 17 krav ter se prekmalu odpeljal na Trbiž J t • v * • f • prišel iz Cirknega Mesto je bilo junic > 71 koz in 205 ovac i kóz posestniki več rediti, kolikor bi jih nakupili in ovac ne morejo okinčano z zastavami in vse prebivalstvo bilo toliko bi &ab na Kavno tisti dan obhajala je nunska gospá 1 â ^ rv 1 . • # i i t i % jim jih pocrkalo. Doe 26. t. m. popoludne od 5. do ure je ob- mati Benedikta SOletnico svoje samostanske obljub Ljubljane. ( V seji odboroví družbe kmet t. m.) iskal našo občino naš deželni glavar grof T h urn iz sklepalo se je o sledečem: Predsedništvo se pooblast > Ljubljane in je pregledal dela nove cerkljanske ceste katera se je napravila y tako, kakor je idrijsko rudarstvo tudi ministru za poljedelstvo, grofu Falkenhav ministroma dr. Pražak imeti hotelo. Kamnika 27. rožnika. {Poziv!) Vsak pridelek odlikovanj sporočiti družbeno čestitanj prinešen iz polja književnosti naše * ako enako se predsedništ - u pa in baronu Conradu najnovejemu njihovemu količkaj v deželnemu predsedniku A. Winkler-j naprosi y gosp. živo V8treza narodnim našim potrebam, pozdravljamo z ve- milovanje zarad smrti njegove matere seljem s prav otroškim radovanjem ko vidimo da ki Poročilo o nasvetu za postavo zarad pokončevanja škodljive prednice med deteljo se pretresava ter se doko-A kako dobro je pri srci slovenskemu pisatelju, nečno sklene, priporočiti, postavo osnovati po enaki smo zopet za en korak bliže svojemu cilju. cuje ^«V viv/v* Vf J V/ L w ^«^«v v. ^.wvwvw* I Vk^ J^FA Ijjy vi. vvitij tU » \J VUUU Y UU1 ^ VUMU da njegovega truga sadu narod ne prezira, štajarski postavi z malimi spremembami in z dostavkom Pri ampak ga marljivo bere in bere ne brez uspeha ! kolikih zares koristnih spisih pri nas to žalibog ni A prišli bodo odlični pisatelji slovenski, ki da se ima razglašenje po dvakrat na leto ponoviti > dop zarad društvene ročne mlatil v resnica ! bodo stvarili dela 7 Senožečah sklene se, da vsikakor ostane pri prodaji ter. da priprostejšega Slovenca; takrat pa ne bomo več zaničevan in nepoznan katera bodo našla pot v roke naj- mlatilnice uže pred delj časom sklenjenim upati scnemo narodič, marveč se ima mlatilnica takoj kupcu izročiti Reši se poročilo vipavske podru smeli bomo stopati v eni vrsti z odličnejimi narodi po zapisnik seje njene kateremu je bil prilože poti Slave. Ali koliko nam je še truditi se, da dospemo do tje, dveh novih Prošnja občine spodnja Id skih sejmov se reši. zarad privoljenja Sirarska družba tega še niti dobro vedeti ne moremo, ampak naša dolžnost na Bistrici v Bohinji predlaga po tamošnji podružnici je, uporabljevati sproti vsa sredstva, ki nas vodijo izkaz, da j tamošnja sirarska hiša popolnem dovršena počasno pot tje „gor". Dolžnost naša je, z združe- vsled tega se ji nakaže druga polo nimi močmi delati, pomagati drug druzemu nositi ne 250 gld lahko breme, katero so srecneji narodi uže odložili in gotovo je y da naš državne podpo Vodstvo društvene podkovske šole v Ljub-svetuje nekatere spremembe o vredbi šole v trud ne bo brez vspeha. Eno tacih tem smislu, da naj bi se podučevalo vsako leto v dveh živine gori omenjenih sredstev dovoljujem si ponujati svojemu tečajih po blizo šest mesecev ter da bi se v vrsto šolskih dragemu narodu danes in upam, da se ne bo preziralo, predmetov vzel tudi poduk o ogledovanji klavn marveč da se bodo častiti rojaki moji poslužili imenitnega orodja, katero jim molim: mesa. Sklene se ta nasvet vladi kot začasno poskušnj priporočiti » ob enem pa tudi naglašati, da se na tej Vzpričel sem veliko pisateljsko podjetje, čegar iz- šoli odpravljeni poduk o živinozdravništvu zeló pogreša vršitek pa mi je brez pomoči celega naroda nemogoč, na škodo dežele in zavoda. Pristopite toraj, dragi rojaki moji, in pomagajte mi ! od j Mojim ponižnim zahtevam, katere opisal sem tudi Vičel uže v 134. štev. let. „Slov. Naroda", ne bo težko vstreči za podkovsko u v pregled, Računi o nakupu novega ) izroče se gospodu odborniku sklene se pa tudi naredba, po > ako se količkaj potrudite; poprimite se krepko z zedi- stanu kateri se ima skrbeti za to, da se orodje ohrani v dobrem da se pogubi Vsled poročila, po katerem njenimi močmi in zagotovljam Vas, odvalili bomo težek je društvena lastnina bo ta niš k i vrt v novih zemljiških kamen od srca materi Sloveniji ! Pričnite toraj in dopi- knjigah vpisan na ime c. k. erara, sklene se v pravem sujte mi pridno ! Iz cele Slovenije, a samo iz Slovenije, času do dne 30. novembre t. 1. v varstvo društvene to je: iz Kranjske, Stajarske, iz Primorja, tužne Istre lastnine vložiti pritožbo, ter se za izvršitev tega sklepa in iz Koroške pričakoval bom statističnih poročil naprosi gosp. odbornik dr Maks Wurzbach slednje občine. Ne pozabite in ne zakrivajte mi na- Naredba ministerstva za poljedelstvo zarad porabe dr-tančno o običajih, lepih in slabih lastnostih in o potrebah žavne podpore za povzdigo rastlin se prebere ter sklene, v smislu te naredbe rešiti Pismo gosp. učitelja M. ljudstva bodisi v socijalnem ali teritorijalnem in duševnem po uže razdeljeni podp obziru. Posebnosti slednjega kraja, zlasti narodnosti in vloženo prošnjo za podp proti narodnosti stanje, število prebivalcev slednje Ranta zarad podob k njegovemu spisu o sadnemu drevj občine 7 to je ) esta ) trga ali vasi, pravo ime in od- škodljivih mrčesih izroči se odborniku dr. Poklukar-ju v poročanje. — Vsled vložene društvene prošnje naznanja kupčijsko ministerstvo, da se vrše ravno zdaj razprave, vsled katerih se imajo pričakovati izdatne polajšave pri prevažanji klavne, posebno pa plemen ne živine na železnicah. Konečno bili so sprejeti za nove ude družbe kmetijske sledeči gospodje: a) Za podružnico senožeško 14: Andrej Mogajna, posestnik v Spodnjih Vremah, Andrej Dekleva, posestnik v Britofu, Janez Drujc, mlinar v Zaverhku, Anton Fettich Frankheim, župnik -v Vremah, Franc Novak, posestnik v Britofu, Anton Perhavec, posestnik v Zgornjih Vremah, Matevž Prelc, trgovec v Britofu, Jožef Deves, posestnik, Anton Meden, posestnik, Ignacij Perhavec, posestnik, Franc Mahorčič, posestnik, Josip Pjano, posestnik in župan, " Franc Šuša, posestnik, — vsi iz Senožeč, Anton Može in Franc Suša, posestnika iz Dolenje vasi ; b) za podružnico vrhniško: Gabrijel Vincenci] Jelovšek, posestnik na Vrhniki, Karol Obreza, posestnik in c k. poštar na Janez Oblak, župnik v Borovnici; c) za podružnico vipavsko: dr. Kenda Josip, zdravnik, Sorè Ludovik, uradnik. Štajer Franjo, doktorand, Žvokelj Josip, posestnik, — vsi iz Vipave, Žgur Ivan, posestnik in župan v Podkraji, in Žvanut Kristij, privát v Lozicab. — (Mestni odbor ljubljanski) zboroval je dné 27. preteklega meseca in v tej seji bralo se je pisanje mestnega odbornika Z ie gle rja, v katerem naznanja svoj izstop. Po predlogu viteza B 1 ei we i s-Trs teniškega podeli se profesorju dr. A. Valenti, ki je obhajal 25- letnico svojega delovanja, meščanstvo ljubljansko. Po dr. Zarnik-ovem predlogu razpiše se služba mestoega ži-vinozdravnika. Odbornik Potočnik poroča v imenu združenih odsekov o odpeljavanji onesnažene vode od Kozler-jeve pivarne po kanalih v Marije Terezije cesti, nasvet ta s primerno ostrimi pogoji se sprejme. Nadalje poroča gosp. Potočnik o napravi brvi čez Gruberjev kanal. Dalje sledi dr. Drč-evo poročilo o obrtnijski šoli, — potem poročilo o napravi nove prodajalnice poleg Andreto-ve za vodo. Živahna bila je razprava o prošnji veliko hišnikov v St. Florijanski ulici, da bi se smelo tam ob hišah tržne dni nastavljati po eno vrsto voz, kakor je bilo to poprej, — konečno se je sprejel pred log za dovoljenje. — Ugovarjala je temu nasvetu samo nemška inteligenca. G. K e g a li vtemeljuje svoj predlog, naj se vsa mestna rokodelska dela na podlagi gotovega cenilnika po javni dražbi oddajo za leto in dan; ta predlog izroči se stavbenemu odseku. Dr. Z arnik predlaga, naj se finančnemu odseku nalaga, v eni prihodnjih sej poročati o stanji mestnega posojila. Po ugovoru dr. Suppan a in zagovarjanji J. Hribarja sprejme se ta predlog z dostavkom slednjega. — Konečno se sprejme še predlog zarad vredbe pogodbe z najemniki mestne vžitnine, zato zdaj odpade vžitnina od petroleja. — (Ér. Josip Regali) se je odpovedal mestnemu od- borništvu. — (Bazar v ljubljanski čitalnici) bil je preteklo nedeljo jako živahen, kupčija na korist „Narodnega Doma" prav dobra in točke mičnega programa izvršile so se vse prav izvrstno v popolno zadovoljnost zelo obilo navzo- čega občinstva, samo vreme je precéj nagajalo, ker Medardovi dnevi še niso pri kraji. — (Košnja) bila je pretekli teden zarad zelo deževnega vremena sila slaba, nakoša se komaj dobra polovica vlanskega pridelka, razun tega pa še vreme velik del pridelka pokvari in stroške spravljanja zeló zvikša. — {Kmetska posojilnica ljubljanske okolice), registrovaná zadruga z omejenim poroštvom v Ljubljani, imela je dne 2. julija skupno sejo ravnateljskega in nadzorovalnega odbora , pri kateri je med drugim poročal blagajnik o delovanji v prvem pol letu njenega obstanka. Iz tega poročila posnemljemo naslednie: Skupnih dohodkov imelo je društvo 26.778 gold. 37 kr., skupnih stroškov 23.802 gold. 37 kr. Hranilnih vlog vložilo se je od 10 strank 11.223 gold. — Posodilo se je 10 strankam proti intabulaciji 7560 gold. , 38 strankam proti menjicam 15.825 gold. (Društvena pisarna je na Marije Terezije cesti hiš. št. 3. Uradni dan vsak torek dopoludne.) — (Dragocena Časa.) K družinski ustanovi neke rodoljubne plemenite družine na Kranjskem spadala je razun svote v denarji in knjižnice tudi srebrna čaša, predstavljajoča švedskega kralja Gustav Adolf a na konji, oboje v višini blizo 15 centimetrov. Izvedenci za starinske dragocenosti cenili so čašo na 500 gld. in, ako bi se poseben kupec za take reči našel, na 1500 gld., pa našel se je poseben prijatelj za take starine iz Frankfurta in plačal za čašo pretekle dni 21000 goldinarjev, ter je s tem dohodke omenjene družinske ustanove prav izdatno zboljšal. — (2ôletnico) svojega službovanja je praznoval 28. p. m. profesor Valenta; dopoludne so mu čestitali osebno gospod deželni predsednik Winkler, župan Grasselli s poslanstvom mestnega odbora, ki so mu naznanili njega izvolitev za mestjana Ljubljanskega, potem vodstvo zdravn. društva, poslanstvo njegovih bivših asistentov, ki so mu izročili srebrno kupo in skupsčina lekarjev. Zvečer ob 7. uri zbralo se je 26 udov zdravniškega društva v družbenih prostorih, kjer je bila slavnostna seja. Ostavivši vse drugo z dnevnega reda, proslavljal je jubilanta dr. Keesbacher, in našteval njegove zasluge kakor strokovnega pisatelja, zdravnika, ravnatelja bolnišnice, ljubljanskega mestjana in ustanovnika zdravniškega društva. Izvolili so potem vsklikoma gosp. profesorja za častnega uda društvu. Profesor Valenta se je zahvalil za odlikovanje, imenoval je društvo svojega ljubčeka, ter obetal vse storiti, da bode dete veselo živelo. — Ob 8. uri je bil slavnosten banket za 30 oseb pri Tavčarji. — Društveni prvomestnik dr. Schiffer je napil jubilantu, zahvalil se mu je v daljnem govoru profesor Valenta. Vladni svetovalec dr. Stockl je napil Valenti, kateri, dasiravno profesor, ostane le večen dijak. Nato je odgovoril jubilant, zdravniki ostanejo zmirom učenci. Se je napil profesor Valenta na blagor mestu Ljubljanskemu in dr. Keesbacher je prednašai pesem zloženo na slavo temu dnevu. Pozna ura je uže bila, ko so se zbrani ločili. — Tudi mi zakličemo: Ad multos annos! — (Češnjav somenj) pretekli ponedeljek bil je živahen , mnogo ljudstva in mnogo živine, pitani voli so se dobro plačevali, tudi za konje je bilo nekaj kupca, drugo blago pa — razun dežnikov — se je slabo prodajalo, ker je skoraj ves dan dež lil. — (Poslano.) V predzadnji ^25.) številki , Novic" je bilo omenjeno krških rakov in izrečena želja, da naj bi kranjsko ribarsko društvo priskrbelo iz Francoskega rakov, kateri naj bi se spustiii v vodé. Da je strašna kuga rake ne le v Krki, *j ampak tndi v Ljubljanici čisto *) Glej naš dopis s Krke v zadnji številki. pokončala f je kranjsko ribarsko društvo naznanilo uže bo zeló pomenil „ XT---O« 4- 1 • __i. v „Laibacherci" 15. in v „Slov. Narodu" 26. maja t. Kar se tiče rakov za zalego, do zdaj, ko bolezen še raz in obrtnii předek za povzdigo naše trgovine Iz Egipta Tukajšnje zmešnjave še niso razmo saja po več vodah in jo imajo živi raki večidel uže v tane, akoravno konferenca evropskih velevlasti uže nad sebi, nikakor ne bi bilo pametno, take rake v vode teden dni zboruje. Angleška pripravlja prav demonstra-spuščati; to bo mogoče k večemu še le čez leto dni, tivno barke, topove in vojaštvo za zasedanje Sueškega 7 'VVVUJU BU uuij XL v ll\J UC11AC , tupu V G 111 V UJ čl O L V U Žic* ZiílStÍUaUJO O Utî ti ker do tje bo menda vendar uže kuge konec; zdaj bi kanala. Enako pripravlja Arabi-paša vse potrebno bilo še dvomljivo, če bi se vloženi raki mogli ohraniti, bi odbil poskušnjo unajne države, Egipt zasesti Ko pa neha kuga popolnem, bo ribčem in lastnikom ~ " " > da ribštva morala biti dolžnost v prvi vrsti, ako sploh ho Posvetovanje konference v Carigradu ima ------- —-----«.v. ▼ tajno, vcuuai čejo od ribstva se kaj dohodkov imeti, da si naročijo ministra Macini vendar se posebno toliko sme icer biti esljivo po izjavi laškega J * -----------J -------- ---w ~ J-------^ «âuxwwiw UMVAU1 %M «vuav OiUU Íi«ug8ljl VU OUUltl^ VXCk ou rakev za zalego. Kranjsko ribarsko društvo pa s svoje vse velevlasti podpisale zapisnik, po katerem ne sme strani gotovo ne bo zamudilo, potem naročiti takih ra- nobena država v Egiptu iskati pridobitve, nadalj soditi da kov, kolikor mu to denarne moči dovoljujejo. K. Kastelic. nobena država ne sme sama od sebe vseh držav zasesti Egipta — tudi ne deloma da brez privoljenja razun v ---------------------• ' «WWVUVA ^b l JJL \j UU1ULU Ch j X GšLk U.U. Y (Reklamacijska komisija Kranjske) imela je da- kolikor bi bilo to neobhodno potrebno za varstvo lastnih nes zopet javno sejo, v kateri so se rešile pritožbe za državlj Tudi v tem videti konferenca ene misli okraj črnomaljski in kamniški. :t>lic pillUZiUO Ci<\ » "V/m j V, T1UUU uuuioi OUVd CUC 1X11311, malo dneh bode da se Turški zabrani Egipt ponižati na stopnjo druzih komisija dokončala svoje delo in v prvih dneh prihod- turških dežela, temveč se ima braniti tamošna narodna njega tedna bo dokončala svoje delo z rešitvijo pritožbe prostost v notranji upravi in posebno prosto gibanje gledé okraja ljubljanske okolice in sklepi o predlogih dežel- zveze Egipta z vso drugo Evropo gledé trgovine in de- nega nadzornika glede nasvetov nekaterih na novo pregledanih občin. Novicar iz domačih in tujih dežel. narstvenih zadev Amen*ika. — Dné 30. junija vsmrten je bil Guiteau, morilec umrlega predsednika severno-amerikanskih združenih držav. Dunaja. Odlikovanje ministrov namreč: polje- delskega ministra grofa Falkenhayn-a pravosodnega ministra dr. P r a ž a k - a in naučnega ministra barona Conrad-a z redi železne krone prve vrste, je ena najpomenljiveših novic preteklega tedna, — Da sta rvoimenovana dva ministra prejela tako visoko od-ikovanje cesarjevo, o tem sodijo enako vladi prijazni, kakor vladi nasprotni časniki najvišje priznanje za težavno in izvrstno poslovanje imenovanih ministrov v smislu in duhu od najvišje strani po vsem odobravane politike grofa Taafe-a — zato mu pa tudi prijatelj in enje X. izkaz doneskov za spominek dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega. Gospod Ogradi Fr., 77 17 77 77 anonik v Mariboru ........ Herg Lorenc, kanonik v Mariboru ........ Gregorčič Simon v Renčah . 5 gold. kr erne Fr. > duhoven v Trstu neprijatelj prizna v tem odlikovanji zanesljivo zna popolnem vtrjenega, neomahljivega stanu Taafe-jega ministerstva. — Pri ministru Conradu naglašajo vsa poročila kot uzrok odlikovanja njegovo ravno dovršeno 401etno službovanje, to je gotovo lepa doba in gotovo bi se tudi Slovencem po pravici trdosrčnost smela očitati, ako bi se ne veselili nedvomljivega znamenja, da naučni minister prav kmalu — gre počivat na svoje zaslužene lavorike. — Časniki fakcijozne opozicije so Beveda po tem 77 77 77 77 Rozman Jan. Nep., župnik pri s v. Jakobu v Ljubljani . . Zupančič Anton, profesor v semenišči v Ljubljani . . . ogar Anton, mestni kaplan v Ljubljani...... Resnik Jožef, mestni kaplan v Ljubljani ...... Sterbenc Jožef, duhovnik v 77 17 17 50 )7 7> 77 » 17 77 M 77 17 17 odlikovanji še bolj potrti in zbegani 77 v in še bolj boli te časnike in vso levicno stranko, odkar jih je začela „Norddeutsche Z.", glasilo Bism neusmiljeno obirati. 17 rk-a, prav redno pa Jako pomenljive so druge dogodbe na našem državno- 77 pokoji v Ljubljani . . . Kilar Janez, mestni kaplan Trnovem....... Zupan France, cerkovnik v Ljubljani....... Fabijan Janez, trgovec Ljubljani 17 17 77 7Ï 77 ir V gospodarskem polji, „Wiener Ztg." od dné 2ô. prete- Pri novi maši čast. gosp. Janeza Mu-klega mesca razglaša naredbo trgovinskega ministra, raveca v Podmelcu od gostov na- 77 77 vsled katere se s 1. julijem 1882 počenši na podlagi branih ii 71 postave od 14. decembra 1877. 1. prevzame Predarlska železnica v državno oskrbovanje. S tem korakom je pot pripravljena za popolno prosto gibanje države po vseh železničnih progah zapadne državne polovice od Dunaja proti Švajci na Francosko in Južnonemško. Odprta bo pa tudi državi prosta pot z Dunaja proti jugu skoz Skupaj temu v zadnjem listu izkazanih 46 gold. 50 kr. 1161 v 90 71 Skupaj do zdaj . 1208 gold. 40 kr. Ljubljano do Trsta ako se xjjuuijuuv wu JLJLOLcv, (ti\u oc potrdi , ivajL oc Auaj i a &<*- nesljivih virov poroča, da ima vlada uže sklenjeno ali kar se zdaj iz za- vsaj kmalo skleniti pogodbo proste vožnje po južni železnici od Ljubljane do Divače; iz Divače do Pulja je uže 10 gold. 3 kr. tako državna železnica in kadar se dovoli in dodela še 30 kr. Žitna cena v Ljubljani 28. junija 1882. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 26 kr. turšice 6 gold. 80 kr. V 9 rzi banaške soršice 7 gold. 6 gold. 35 kr. ječmena 4 gold. 71 kr. mali kos s flerpelj v Trst, zvezan je Dunaj z morjem prosa 5 gold. 34 kr. — ajde 5 gold. 4 kr. po železnici, za katero vlada sama vožnino določuje, to 74 kr. — Krompir 3 gold. 3 kr. 100 kilogramov. ovsa 3 gold. Odgovorni vrednik: Aloji^j Majer. Tisk in založba: Blázínkovi nasledniki v Ljubljani.