V Gorici, 9. maja 1884.
Tecaj XIT.
„Soda" 'izhaja vsak petok in velja popo§tiprejemana uH v Gorici na <iom poSiljaiia:
Vf.c Joto.....f,
Pol leta.....„
:J.20
Pri oznanilih in take tudi pri „po-tlanicah* se placuje za navadno tristop-no rrsto:
8 kr. fie se tiska 1 krat
7.% v*Le crk«  pp prostoru.
SOČA
Posamezne gtevilko se dobiyajp po 8 Jcr. v tplmkarnicab. v goB^osiki ulici Wizu „treh kron", na starem trgu in v nanski ulici ter v Trsiin, via Ca-eerma, 3.
Dopisi naj se Magovoljno posllja^o qredpiSitvn „Soi5e" vGprici na T?ayniku
16,1., naro&nina_pa.oprovniStTO,,So6yi____
Via della C?oce ft*, 4. K.
Rokopisi se no vrafiajo; dopisi naj se Magovoljno frankujtjo. — Delalcem in drugim uepretno2nim se naroCnina suiia, ako«o oglase pri opravniStvu.
r~r—"~    "......""*.............   -~"rr7~ui:zij
CESAMCA MARIJA AVA. f
Iz prestoluega mesta Mkega kraljestva, iz zla-te Frage, raznesla Be Je pretekli tedcn tu/aa vest, da cesarica Marija Ana, udova po ranjkem cesarji Ferdinandu, atrijna prcsvitlega cesarja, je navarno ©bolela. VroSe molitve so se poSiljale v Pragi, na Dunaji in drugod proti nebu, da bi Bog ohraml zlv-Jjenje blage gospe, ki je bila po svoji dobrotljivosti znana mestu, v katerem je prebivala, in vscmu ce-sarstvu. Alt mogoeni nebeSki vladar, kateremu ho po-korni tudi kralji in cesarji, sklenil je bil drugace o zjvljcpji preblage cesarice, katera je ves cas svojega livljeoja delila dobrote na vac straui. Prihajala bo veduo ialostneja poiofiila o stanji visoke bolniee, do-kler ni prinesel telcgraf preteklo nedeljo pre^alostne novice, da blaga cesarica je minio v Bogu zaspala v nedeljo, 4. maja, o 5. uri popoludne.
Veliko zalost prouzro&l je ta dogodek v Pragi, na Dunaji in drugod, kajti dobrotljivost ranjee je bila sploh znana in avstrijski narodi so jo ljubili kot avojo mater. V Piagi ao razobesili na javnih in za-sebnih hiiah c*rne zastavov znamenje globoko Salosti, katero so obCutili mestui prebivalci zarad uenamest-ljivu izgube. Na Dunaji je zapovcdal presvitli cesar na dvoru trinuseCuo zalo» po visoki ranjei. Tudi druge evropske driiave so enako storile ter so dolo-Cile krajSi ali da'jsi cas za zalovanjo. Iz tujih drzav dosle so brzojavne vesti, katere so naznanjale pre-svitlcmu cesarju globoko socutjc tujih vladarjev z na§o cesarsko rodovino. Vsi narodi avstrijski so globoko gineni pri tfalostnem dogodku.
Cesarica Marija Ana je bila rojena 29. septem-bra 1803. kot hci sardinskega kralja Viktorja Ema-nuvela I., ki je umrl (eta 1S24., in kraljice Marije Tereztje, nadvojvodinje avstrijske, umrle leta 1832. Osemiudvajstletiia kta!jicinaporoLilaseje 12. februarja 1831. s tedanjim cesarjeviCem avstrijskira Ferdinau-dora. V Turinu ie bila poroka po poobla§5enci, ka-terega je bil cesarjeviC imenoval; 27. februarja istega leta se je poroka ponovila na Duuaji med zaroCea-ceroa. Leta 1835. iu sicer 2. marca zasedel je cesar-jevid Ferdirmud avstrijski presto! se svojo soprogo; 12. septembra istega leta bila sta inaziljena in kro-nana kot kralj in kialjica Ceska. Marija Ana je bila zaduja krouaua Celka kraljica.
LISTEK.
P R A V D A.
Hmnoreska. Luzitanski spisal M. B. (Posloreaii P-or.)
(Dalje.)
Kaj u je mislii Blazin, ko je videl svoje ccpifo na xemlji K-2ati, tega nijeden ni uganil; a to je vsak videl pri Btazmu in Smodd, da si nista vec prijatelja.
Poprej sta bila najboljia prijatelja. Ko niso imeli Biaiinovi kruba, priSla je dekla k Smodovim po hleb kruha na posodo. A ko je zmanjkalo Smodovim moke ali mleka, prisla je dekla k Blazinuvim, naj ji posodijo merico moke ali lonCiC wleka. Vsega tega je bilo zdaj konec; prav na robe se je godilo. BlaSinova dekla pride k Smodovim* rekofi: „Nasa mati je ukazala prasati, ali ne vrnete kmalu tisto ni6ro ka§e?l" A drug dan stoji u2e Smodova dekla pri Bla-2movih z besedami: nNa§a mati bi rada vedcia, kedaj nrav za prav dobimo nazaj tisto posodo masla?"
Tudi 2veCer nt hodil ved Blaiia k Smodovim na povasijo; doma pa tudi ni mogel ostati, zato je §el dalje po vast Se ve" da so ga tarn prasali, zakaj se je sprl se Smodom. sJaz tega nisem krivat meni Bla-iis. nKaj mi je raari za drevo, ali ga imam ali ne? to je vae jeUuo.   Qe l?i bil z lepa k meni |r;|e| ia
2. docembra 1848. se je odpovedal cesar Ferdinand cesarstvu in na njegovo mesto je prevzel vla-darstvo sedanji presvitli cesar Franc JoM, kateremu je bil Ferdinand strije. Ferdinand ni imel otrok in leta 1848, so bile velike prekttcije, katere so vzele cesarju veselje do vladanja. Ferdinand in Marija Ana sta Sta z Dunaja v Prago, kjer sta pstala do avoje smrti. Ferdinand je umrl 29. junija 1875., Marija Ana pa 4. maja t, i. Praskega mesta nista zapustila nikoli razen poleti, kovsta zahajala na grajSini Reich-stadt in Pioakovic na CeSkem. Cesarica je zivela prav poboluo in je dajala dobrote na vse strani. Glavno delo jej je bilo, da je prebirala proSnje, ki bo jej dohtijale za podporo, in da je razpo&iljaln mile daro-vo na vsako stran. Ni dezelc, skoro ni okraja v Av-striji, kamor bi ne bila segla njena mi la roka; zato je bila ljubljena in ce^eua povsod.
V Hivdo vefier so prcpeljali truplo ranjke na Diinaj, kjer je ostalo v dvorni kapeli v ^etrtek in petek. Jutre popelu lne, v soboto, prenesejo truplo v rakev, ki je pod cerkvijo oo. kapucinov na Dunaji, kjer hranijo v krstah s kovine trupla ranjkih iz ce-sarske hi.se / veliko Lastjo bo pokopano truplo ranj-ke cesarice, a z vefijo Castjo je sprejeta, kakor trd-uo upamo, njena dusa na onom Hvctu zarad innogiti dobrih del, katera je td storila. Naj v mini poCiva.
Tramvaj 6ez Kras.
Nekatere obeme na Krasu odposlale so si. vod-btvu tramvajevega dru^tva spomenico, |v katerej opo-zorujejo omeujeuo drustvo na firto Trst, Sezana, To-maj, Dutovlje, Kobdilj, Vipava iu prosijo, da bi se zidala tramvajna zeleznica in sicer po ze «aznamova-uej citi. Ze 1. 1878. merili so v teh krajih ozkoprogo zeleznico, pa uaCrt je bil nedoviSen in marsikje po-gre^en. Teh pomanjkljivosti iu nepopolnosti sedanji naLrt nima, izdelan je uamreC na Sezano, ne Lez Re-pentabor, kar je veliko bolje; Zeleznica se izpelje lehko ves cas poleg ceste in tudi je Sczana dan da-na§nji kraj, ki ima duvolj obcevanja s TistOm, enako tudi Trst s Sezano, posebno v poletnem casu.
Iz Se^aue do Vipave, oziroma do Branice so tri Cite mogoCe. 1.) Na Storje, poleg dr^avue ceste skozi Kazlje v Ra§o; 2.) skozi Kri2, Dobravlje, dalje na levem rebru hribovja, ki se vzdiguje iz Rase; ali pa
dejal; Blaz, stara prijatelja sva, naj bo drevo moje I — jaz bi bil dejal: naj bo 1 A ker mi ga hoce samo po sili iz rok iztrgati, dasi vidi svojimi ocmi, da je drevo mojo — ne I pa ni6; in jaz od svoju pravice ne odstopim, uaj bi mi tudi devet odvetnikov poslal na vrat. Drevo'? hm 1 Kaj mi je mari zauj ? a pra-vica mora biti moja."
nDa, tedaj pa ima§ ti prav, botri6ekla pritrje-vaii so prijatelji ujegovi. „Tak samoglavne^ ta Smod, kedo bi bil to mi si ill"
Prav ob istem Casu je sedel Smod pri svojih prijateljih na drugem konci vasi iu jim je govoril: -He, jaz ne pravim: ce bi bil k m^ui prisel in dejal: Simon, pusti, da to drevo za sv ucepim I — bil bi mu del: iz srea rad! Pa nie\ Se besedice mi ne reel in kar brez ni6 vejp rezati in cepiti, a potlej mi §e tako v o&i vtikdti, kakor bi dejal, da moram jaz se vesel biti, da na moje drevo zleze, ne, tega ne dam veljati 1 Drevo je moje in ostane moje, naj bi imel tudi se toliko zaloziti. Jaz hocem le svoje pra-vo in ni& dalje 1"
„Da, boter, svoje pvavo pa ti moras varovatil* menijo prijatelji. »Tak potep ta Bla2in, najrajsi bi sam vse pograbiil"
Tako je prislo, da je stalo pol vasi na Biaiinovi, a pol vasi na Smodovi straui.
Do tistih dob pa se se nijednema ni ljubilo prav to^iti. Zgodi pa se, da prideta Blaftn iu Smod v nedeljo skupaj v kr&ni. Se v6 skupaj nista govoiila [ ftic, k od atrane m kiadQUia sta ^o^ledovala jed^
3) skozi Tomaj, Dutovlje, Kobdilj v Branlco. SI. tram-vajevo dru§tvo opozoruje m na zadnjo tu imenovanih fat, ker ta je najkrajSa, gro namroc z zraCno irto iz Si'^anc do Branice najbolj vStric in sedlo, kl loCi Kras od Branice, je pri Kobdilji najnl^jo. Po tej crti tedaj zidala bi se Zeleznica z najmanjSimi stroSki.
Imelo bi pa od to Crte druStvo tudi najvefi do-biSka. Ceeta pclje namrcfi skozi ve6 obLin in mi mo vasij, pripadajofiih k tern obfiinam, kteri kraji so najbolj obljudeni in nafpremolnejSi na Krasu. Svoje pri-delke pa vozijo prebivalci ali v Trst, all pa na eejmo v Sezano in Divaeo; sobi potrebne rcCi pa dobivajo zopet iz Trsta ali iz druzih krajcv Ccz Sezano. V tern kraji imamo tudi obrtnijo, ktera so lehko Se prav lepo razvije. V krajih: Dutovlje, Skopo, Kopriva jo z*e zdaj vc( nego 60 kamnorezcev, ki poSiljajo svojo izdelko v Trst, v Ljubljano, pa tudi v Vipavsko do-lino. Pri Skopem in Tomaji so kamnolomi Crnoga marmorja, ki obetajo lepo prihodnost.
Vse te prldelko in izdelko izvaitavala bi Zeleznica zidana po tej Crti, Cesar bl pa no mogla storitl, ako bi so izvcdlf po kateri drugi navedonili Cct, [ker bi Sin le inimo Storij in |Kazelj, ali mimo Krirta in Dobravelj. Po tej costi izvazajo svojo prldelko tudi vse obcine med Stanjelom do Cernifi In AjdovSCino, in kra§ke obcine, ktorih ceste se stekajo v skladno cesto, o kateri govorim. Sleherni dan, v zimskem kakor v letnem casu, premikajo se po tej cesti cell sprevodl proti Tratu. OdfeSi M so moralo druStvo izpuljavanju pridelkov iz teh krajev, ako bi ne hotelo porabiti to Crte. Drugim obCinam med SeZano in Vipavo jo pa zveza z drugimi kraji odkazana na Seiano. Omembe vredno je tudi to, da bi Zeleznica no tej Crti, ves cas mimo ceste, porabila lehko marsikje cesto, kar bi ji zmanjsalo stroSke.
Kar nekateri pravijo, da bi se Sivina piasila, Ce bi 51a Zeleznica blizu ceste, se mi ne zdi dovolj u-temeljeno. Zivina se kmalu piivadi in tramvaj lehko postanc, kadar hofie. Pripomagala bi pri izpeljavi te Crte tudi oba cestna odbora Sezanskcga in Komen-skega okraja, kakor tudi ob&ine in zasebniki, ki spo-znavajo korist Zeleznic. Pricakujcmo, da se bode si. dru§tvo gotovo oziralo na navedene .uzroke. Upamo tudi, da visoko Itupdijsfco ministerstvo pripomore k temu, da najbolj obljudeni kraji Krasa in bliSnje Vi-pavske doline dobijo enkratleleznico, jndabodo tako svoje, {e kje, tako gotovo tu v notu svojega obraza pridelane pridelke Me izvazcvali in Me prodajali.
drugega. AH kakor je paC, Biaiinovi prijatelji zacn6 kar tako poprasevati Blazma, kako je s pravdo. nAha, ti te ho^ejo draiiti I* misli Smod, in govori isto tako se svojimi prijatelji o pravdi. Naposled se v6 se Bla2in in Smod z nova spreta.
Komaj pa je zasvitalo ponedelje jutro, odpravi se Smod v mesto in zato2i BlaSioa, da mu je rezal mladike z drevesa in potlej da jih je cepi).
Za nekaj dni dobi B\&iia pisrno, da mu je nla-Cati toliko in toliko goldinarjev za stroSke in Se po-plaCati Sraodu ska&no drevo. flHa 1 jaz plaeali ? kaj §e 1" misli Blazm in hiti vse pustivSi v mesto in za-tozl Sraoda, da mu je mladike z drevesa poruval itd. Pravda je bila zdaj v dobrem teka; da tako nitre ne izskoCi iz Bglaj2e", za to bodo u2e drugi skrbeli!
Bla2ia in Smod sta raorala hoditi k sodniji je-den bolj ko dmgi, ali pa oba knadd; kaj pravi pri tem vsednje delo, za to v mestn ne skrb6.
aStrelec I ali mari moram zmerom sam tija le-tati?" misli Blazln, ter si vzame nabekataa. „Kar more§ ti, morem tudi jazl" misli Smod ia vzame tudi svojega „abekataB. Se v6, da sta morala vsak pol stotnice naprej plaeati, da bi ta re6 lla gladko dalje.
V nedejjo pride Blaiinov Babekata v vas, da bi si ogledal meji in drevo, v ponedeljek pa Smodov prav tako. Da se je pri tem temu ali drugemu na ozkej meji noga spolznila, da je Bla2in se svojim odvetni-kom stopil na Smodovo, a Smod se svojim naBla^ipo-vo polje, o tem niti ne govorim; le to hocem joraeniti, da sta si BU2io }| ^ ¦$•% tyftom /^
Vinska razstava v DoriiTjergu.
Le tedaj more se o kakera druStvu izrecl, da istinito napreduje, ako vedno leto za letora more po-knzati svetu, da je zopet storilo korak naprej. Z vso pravico se sme danes to piiznati vmorejskeuiu dru-Stvu v Dornbergu, ki je z razstavljenimi viui letos dokazalo zopet zoamenit napredek v vinarstvu, kajti nad polovico razstavljenih via je bilo pohvaljeuih, ce-ravno je presojevalna koinisija strogo pri presojevanji pstopak. NajmaiijSi pogreSek, katerega raanj vajen preiskovalec le spoznal ni, se je strogo preiskoval in vael v postev pri razvrstitvi (klasifikaciji) vinskihpo-skuSenj. LetoSnja razstava pa je pokazala posebno ta napredek, da so viua milejsa, ue tako zagatna in ne prerumena, torej da se blizujo v tern in v barvi oni lastnosti, katcru ljubijo pri belem viou ludi ptnji knpei. To pa pribaja odtod, ker dornberSkt vinorejci ne pnilajo mosta ua tropinah toliku casa, da bi iz tropin izluiil obilo tauina, po katerem imnjo potcm toliko zugatnosti. Tudi gledc cika, posode in drugega iraamo letos lep napredek zabiljeziti, ker takih po-gieakov se pri tolikeni stevilu razstavljenih vin (73 poskuSenj) skoro ni moglo /\paziti.
Jako iznenadjeua je bila presojevalna koinisija nad poskusnjaiiii starega vina, katero so je odlikovalo po krasni tiatosti, prijetnem ukusu in zlahnem duhu ali aroiui. Tudi razstavljena etna vina so bila jako pohvaljena, posebuo izvrstna bila je poskuSnja iz raer-zaminja, pomesanega z burguuderjem, in tad: ona mo-dre fraukinje. Gnditt se je bilo, koliko tepega dnha je imelo to vino. Vino iz modre kavke bilo je po-hvaljeuo, ker itna silao temno barvo, polno snovi ter veliko moei, Ta trta bi tudi zasluzlla, da bi jo bolje Sirili, ker se odlikuje tudi po svoji rodovitnosti in je zgodnja.
Imena z diplotnami odlikovanih razstavijavcev priobCimo v prihodnjem listu. Za danes hoCemo le Se omenitt, da koinisija, katerej je predsedoval velerodnt gospod vitez dr. Hentschl-Wildhaus — njeui udje so bili gg,: vitez Giordano, tajnik J. Velicognn, pi. Gi-roncoli, SI, Culot, Ig. KerSevani, kot perovodja dru-Stveni kaueelist A. Klobuear, vsi ti odposlani od c. kr. knu-tijskega drustva, ob&no zastopala sta gg.: hi-pan Siuigoj in Fr. KerSevani, vinorejsko druStvo pa drustva predsednik g. Fr. PovSe — je pregledala tudi nekatere neve nograde, ter je bila iznenadjena, koje \idela, da je le en sain gospodar, gospod Bizjak, nad 100 tisoe zlalmih trt praviluo nasadil; tudi g. Di u-fova nova nasadba je hvalevredna, kakor tudi drugih posestnikov: Mrevle, Golja, Sinigoj i. d.
K sklepu pa se je pregledala Se klet gospoda Bizjaka, v kateri so naSIi polne velike sode uajzlakt-niSe I; apljice, res javne hvale vredoa klet, ki sluzi v cast lastniku, gosp. Bizjaku, in umnemu oskrbnika, g. Bandelu.
Tako naj se vedno razcvita vinoreja v prelepem Dombergu, ki naj sluzi drugim sosednim obcinam v probojo in zgled, da se razSiri umna vinoreja povsod v blagor naSe Ijubljene domoviue.                      x.
Dopisi.
V Gorici, 5. maja 1884. — „Slovensko bralno in podporno druStvo* napravilo je vSeraj, kakor je bila naznanila 8So5att v svoji zadnji Stevilki, izlet v Domberg. Dao*» je bilo vreme zajutra nekoliko nepri-jetno, ogiasiio se je veliko Stevilo druStvenikov, ki
Pravda je trajala dalje.   Ljudje vse vasi morali i so hoditi jeden za drugim prifat v mesto.  Jezilo jih 1 je paC, delo puScati pa hoditi tija; a eeran se doigo | jeziti ? Saj jim pot dobro plaLajo — se ve da iz Bla- j ginove in Smodove mogoje. Toda sodstvn niso poma-gali veliko se svojim priCanjem. Blazinovi prijatelji so priCali: drevo je Bla^inovo, aSmodovi prijatelji: dre-vo je Smodovo I  Sodstvo je tako vedelo ravuo toliko kakor prej — t j. nic\
Zaradi lega pride nekedaj ves urad v vas,   da bi si to red ogledal;  a I njiin tudi oba  odvetnika. Ogledajo si drevo, kakor bi v vsem Jivenji nijednega ! ne bili videli, merijo drevo in mejo Bpo dolgic in po ! fiirstt,  naposled pa todi  polje Blazinovo in Smodovo. Da gre na polji po zlu ovest  psenica alt r2,  to jim je bilo bhzo vse jadno;  teptali so na jednem prav tako, kakor na drugem.   Blazin in Stnod nazela sta zato ob zetvi vaak uekaj kftp manje zita. A nista se I jezilal kaj to, saj bo drevo naposled vendar le mojet Kar si je bil urad ogledal in izmeril, zapisali so vse lepo v kujige.   Zdaj so imeli zopet dela za pol leta in mogli so iti mirno doniov. Vrnejo se v vas.           j
Ka poti v vas misli Blaiin:  nTu se jim morai priknpiti, potlej pojde bolje!* Povabi torej na tihem nradnike in oba odvetuika na obed. Ti St? v6 so radi I privolili.   A Bla^io hiti naprej,  da bi vse lepo pri- l pravil.                                                  'I
,           ,Dobro, da greli" misji Suaod; »ni mi treba, {
l^yaU se pred tabo, lahkogovorim glasao.,* ia po- I
so se hoteli udeleziti izleta v prijazni kraj ob Vipa-vi. Popoladne se je vreme ustanovilo in izletavci so bili v tem ozirn brez skrbi. Iz Gorice in bliznjili krajev seSlo se je bilo v prijaznem Dornberga gotovo nad 100 druitvenikov, katerim se je pridrnzilo mno-go prijateljev iz niesta in okolice. DrnStveni odbor udelezil se je izleta v polnein stevilu; g. predsednik in nekateri drustveniki imeli so tudi svoje druzine seboj, kar je delalo izlet toliko boij domaL in dopad-Ijiv. Duhovggina iz Gorice in 2 dezele, kakor tudi narodni gg. ucitelji in uciteijice bill so primerno za-stopani. Tudi druitveni zdravuik in g. okrajai Solski nadzornik sta pocastila se svojo navzo^nostjo narodno veselko.
Proti tr«m nram pupolnJne blilalt so se trije veliki skupni vozovi in mnogo zasebnih vozov in ko-Cij dornberSkemu mo>tu med PervaC'ino in Dornber-gom. V Pervaiini so se bili prikiopili tej druzbi godci in mnogi izletavci iz Miinjih krajev. Ko so Dornber-zani zapazili, da se jim bliiajo mill gosti, §li so jim z domaco ob^iuskt) zastn-o do mosta nasproti. Tu sti Se zastavi poIjubUi, obLinski zastopink pozdravi doSte goste in veselo so kotakali vsi vknp % dvema zasta-vama in prijetoo godbo v gostoljnbno vas. Domafitnom bila sta na celu g. zupan in ncitelj z obcinskimi od-borniki, drnStvu pa g. predsednik in odbor.
Med tern so bili doili od nasprotne straoi A]-dovci, blizu 100 oseb, do ieleznega raosta z druStve-no zastavo. DoSli Gorieani in doma^ini so §li ravne poti do zeleznega mosta, kjer so se bill Ajdovci usta-vili, da jih pozdravijo in vvedejo v kraj, ki je bil odloceu veseiici. Naj prej pozdravi obSsnski zastopnik vrle goste ter jih prtjazno sprejine na dornberSki zeralji, potem jih pozdravi predsednik goriSkega dm-§tva. Na oba pozdrava oilgovori prav lepo ajdovski predsednik, g. Sapla, s preardniuii besedatni. Xastave se poljubijo, godba zaigra in ves sprevod se napati v prostore na vrtu g. And. Sinigoja. DoSIega in doma* cega Ijudstva bilo je toliko, da se je vse trio. Z Ajdovci je bilo priSlo mnogo odiiSne go.-»pode, kateri se je bilo pridruzilo lepo stevilo vipavskib rodoljitbov. Vsi navzoii so bili veseli takega bratskega snidenja na sloveuski zem'ji brez nasprotiiih zabavljivcev.
Izletavci so se posedli po odlofienih prostorih, kolikor j« bilo mogoce, dmgi so morali pa drtigod iskati kotiea, kjer so odpocili svoje trodne ude. A veseli pevci trudnosti niso poznaii. Komaj so bili zbrani na odloCeuih prostorih, stopili so na odor ter veaelo prepevali vsakovrstnih pcsem. Zdaj so p&li v skupnih zborih pod vodstvom goriSkega g. pevovodje, zdaj Ajdovci za se, potem zopet Sempasci, Dornbcr-zaui, Sempeterci, Gorieani in drugt, kakor je nanesla vrsta all veselo sree. Vines je segala «odba s svojimi mogoCnimi glasovi; kremar je imel opravila cess glavo; vse je bilo ^idane volje.
Med tem so sli mnogi izletavci ogledat si raz-stavo vinskih pridelkov, kjer je predsednik vinorcj-skega dcpStva, g. Fr. PovSc, prijazao razkazovat in popisoval na ogled postavljena vina. Ogledali so se klet g. Bizjaka in nekatere nograde ter so se vrnili k veselemu druStvu. V tem so se razprodajale srec-ke za pet dobitkov, katero ako se ne motim, je „So6a oze zadnjic naStela. Ni preteklo pol ure in razprodanih je bt'o 500 Stevilk; razprodalo bi se jih bilo se vec, ako bi jih bili iuieli, kar kaze, da je bi!o aila ljudstva zbranega. Prvi dobitek. sodcek vina, do-bil je g. Mailer, pisar v Gorici.
Po srefikanji znLeli so govori. Prvi je gororil predsednik goriSkega drustva g. Fr. Povse, ki je sre-nimi besedami pozdravil ajdovske brate ter izrazsl 2eljo, da bi pofiastili gori§ke rojake o priliki blago-slovljenja zastave. Odgovoril je g. Aogei Casagrande,
vabi nradnike in oba odvetnika na obed. Uradniki mislijo, kar se dvakrat godi, je toliko bolje, in gred6 najprej k Blaziuu obedovat, a potlej k Smodn. Do-mov greda pravili so jeden drugerau: ffNu, ta suio se dobro imeli, sera bi lahko spet prislt ftt
Pisanje in pravdanje je §io sedaj toliko bolj naprej, toda nikedar m bilo konca. Blalimi in Smoda se je zdelo, da je vedno vse mi starem, pa tu sta se ffioeuo motila, kajti Blazin je imel kup denaija manje in Sinod iudi tako. Drevo je bilo uze stokrat placauo.
Pride jesen in na drevesu je viselo spet nekaj divjih jabolk. Blaziu je bil jedenkrat na polji; rad bi bil pil, a seboj ni imel utcesa, in domov iti se ni bilo Cas. „I, uklatiS si nekaj jabolk!" pravi sam pri sebi.
A to je videi Smod; bt inuli to privosfiil? Set da Blazma kar rubiti. Kaj je hotel Bia&n storiti ? Pravda Se ni bila koncana, drevo ne Se njegovo; moral se je tcdaj ukloniti. „Ali cakaj I tega ti ne odpa-stim*, misli sam pri sebi.
Teden ali dva pozneje orje Smod na svojem polji. Konja sta tezko hodila; on se razsrdi, ter vrze otiko v nja; a otika ima vfiasih tudi svoje muhe. kakor strugarjeva klop, in leti mesto v kunje v veje dre-vesa ter sklati nekaj jabolk. Blazin je to videi ter da bmoda rubit, Tako sta bila spet oba jednaka.
(Konee pride.)
: ki se je z lepimi besedarai zahvalil za prijazni spre-I jem; obetal je, da Ajdovci se udelezijo goriSke slo-j veSnosti, ter je navduSeval delavce, naj si bodo svesti I svojega poklica ter naj delajo za svoj in narodov I gmotni napredek. Glasni zivio-klici spremljevali so 1 oba govora, G. Julij pi. Kleinmayr je nazdravil pred-I sedniku domberSkega vinorejskega druStva kot mozu, j ki se trndi za duSni in gmotni napredek naroda. G. [ E. KIav2ar se je zahvalil doraberSki ob6ini in vino-j gradskemu druStvu za prijazen sprejetn. G. Fr. Ker-I sevani je izrekel v iraeuu ob^ine zahvalo, da sti dve J odli&ii drnStvi iz nasprotuih stranij pocastili se svo-1 jim izletom dornberSko obcino, ter je zagotovil, da j dornberSki obtiioi bo vedno skrb, da se pokaze vreduo I obiskovanja tako odlifinih gostov od blizu in dalec\ I Burni zivio-klici so sledili tem in drugim govorom. j         V prijazoih pogovorih potekel je cas in dan se
I je cagnil. Gostje so zaceli misliti na odhod. Posa-I mezne koSije so se odpravljale iu kmalo je bilo od-I pravljanje sploSuo. Ajdovsko druStvo je spremilo go-I riSko poaestriaio do ^npauove hiSe, kjer so se udje poslovili ter si roke podali. Nei»ozabljiv ostane ta dan I vsakteremu, ki se ga je udelezil. Zivilt podporni drn-I Stvi, ki znati pripravljatt svojim udom tako prijetnih I ur; a hvala Dornber^anom, ki so s presrLno prijaz-| nostjo sprejeli svoje goste. Na svidenje k Ietu osort.
Tolmin, 6. maja 1884. — Namen gledaliSkih predstav je ta, da se razli&ii znafiaji iu djanja v 6I0-veskeni 2ivljeuji ponavljajo pred ob^instvom, da se kralkoiasi in poufiuje 0 napakah iu reduostib, naha-jajocih se v naSem zivljisoji, Taka misel je preSinila raoje ze utrujene mozgane, ko sem opazoval predstave, ki jih je dalo „Rokodelsko bralno druStvo1* due 27. aprila v prepolni dvorani Devetakovi.
(Gospod dopteuik popisuje v dolgtm dopisu igri, ki sti se igrali 27. aprila, uamrec: „l'oglavje I. II. HI.*4 in nMuttc." Hvaliti moraino veliki trud, ki ma gaje prizadejalo ohm-no p^pisovaujn; a ob nucm ob^ala-jemo, da zkaj spisa nistno mogli priobditi, ker kot dopis bi bil predolg, v podttstck ga pa uismo mogli spi-aviti, ker raoramo nadaljevati zafieto Bl*ravdo." Veselt nas jako lepi napredek .RokodeUkega braluega drnstva" ter se priporoentuo g. dopisniku, da bi nas Si; kedaj poeastil s kukitu porocilutu, ki bi nlu2iIo Tolinincetn v tmtt drugim pa v posueiuo. Op. urcdii.)
Om.'nitt ni'iratn, da pri obeli predstavah so so-dclali le udje „ttokodel$kcga braluega drudtva"; a dulovali so tako, da zasluzijo sploSno hvalo iu pri-znauje.
Posebuo hvalo je priznati bralucinu drustvu, da si je izbralo iz svojih udov pevce, ki so po trfcnesecni Viiji prvo t-kusnjo jako dobro prcstall, Med njiini sc je sliSat tudi Cist tenor, katerega drugi niso zapazili, dasi so ga imeli vedno pred ocmi. Pcsem koroskih Sloveucev se je uurala veckrat ponoviti. Da petje tako napreduje, zahvaliti se nuraino dru§tveuemu udu iu kapelniku g. Spacvku, ki v pozuih urali poucuje v petji.
Slednjic se je tudi nadjati, da bralno druStvo posodi svoje diletante m pevce stari ,uarodui aital-nici," da se tudi ona saj eukrat zopet oglasi.
Iz ^tanjela, 6. maja. — Due ll%maja preda-val bo g. putovalui stcitelj kmetijsiva v Staujclu. Go-toril bu o potrebi vinogradskega druStva, 0 katerem je bd ze govor v „Sa<ii,tt St. 14. Strokovnjaki so to stvar dobro prcau^iU in so se prepntali 0 mogocnosti in koristi take zadruge. V vecji meri nego strokov-ojaki, ki nimaio dobiC-Ka, in ae osnuje tako druStvo ali ne, prepricani bi morali biti 0 koristi drustva nasi ksnetovalcj, ki zmlvom jadikujejo, da gre vse ua slabeje, ne store pa ntL, da bi si svoje razmere poboij-Sali. Opuzoiiti hoCem nase posestuike, da je imelo krasko viuo v prtjsnjib casih vi^jo ceu'o in da se je belega _viua veC izvoziio, posebuo v Trst, nego dan danes. Samo po sebi se ne bu me preobrndo na bolje, pa6 pa na slabeje, ce roke krizem drzuna in ne skr-biuio, da ne zaostajeuio za diugimi vinorejci. Opozo-mjejo se vsi gospodarji, ki jim je iezece na povadigi kuietijstva in ki nekoliko dalje vtdijo nego z roko tipajo, naj dusevno in gmotno pdpomorejo, da se druStvo ustanovi iu da bo osnovauo tudi iivelo. Prva kta gotovo ue moremo piicakovati velikega dobifika. Ce se hoce vse prav urediti, treba je denarja. Ker pa v nasih krajih ljudje nimajo preobila premozeoja, za^ eeti je treba z malim. ,Ztao k zmu poga^a, kamea h kametitt pogaCa*. Ko se visoka vlaua preprica da uo-brega o trdui njegovi podiagi, gotovo inu pripomore k razvijauju. Poprej smo pa prisiljeui dela se resuo poprijeti iu, Ce treba, v prvem zafietku tudi kaj ma-lega zrtovati.
To zahteva pa tudi rodoljubie vsacega zavedue-ga nioza. Re^nica je iu bo, da revSClna rodi ueznacaj-uosfc in da siromastvo se druzi po naravueiu zakoma s sarovostjo. Kouior-je pri srei uaSega naroda duSevui napredek, pripcmoci mu mora k gtuotnemu blagosta-uju. Se ve, laie je klicati pri polnein kozarci s2ivio aarod* nego 2itvuvf.ti kaj v konst naroda. Pa kakor fcsti Se te bo zvelican, ki klifie: ttGospod, Gospod," tado iudi tiati le w rodolittb, ki odoira Bvok us^
na „zmo,' iivel.
uic pa ne stori,  da bi narod tudi lehko
S Krasa, 7. maja. — Na Kranjskem so ze pred leti sprevideli potrebo zupanskih skodov ia tudi na GoriSkem so se ze seSli zupani v posvetovauje. Kraujski dezelni glavar sklical je iz vseh krajev kranj-ske dezele moze v posvetovauje, kako bi se dal povzdigniti in zavarovati slovenski kmeeki narod, da bi ne zgubil svoje saraostaluosti, ker je preoblozen in prevcc" zadolzen. AU so razmere pri uas niorda ugod-nejSel AH tifii niorda naS kmet inanj v dolgovih? Ali ne preti tudi v naSih krajih nevarnost, da pridejo, Se se ne ponudi kaka reSilua moc, najlepSe kraetije na boben ? 20. aprila bil je shod zupanov ajdovskega okraja Pogovarjali so se o bolniSnicnih stroSkih, ki pouzro&ijejo najvefi doklad na davke. Kakor zupanom ajdovskega okraja, poslal je dezelni odbor goriski tudi naSim zupanom okroznico, v kateri jih vabi, naj izra-zijo svojo misei o poselski postavi. Zakaj bi Be tedaj na* Si zupani ne seSli, ker vec glav veL ve in bolje ukrene. Le ne odlaSati, zraven pa jadikovati in stokati. To je steer dober kup, ne stane nit, pa ne pemaga tudi nifi. „Neapametoo ljudstvo, cemu ii tvoj stok, — Na delo, ne nosi mi krizema rok."
Politidni pregled.
^alostna vest o smrti najboljSe in milo-srinejSe cesariee Marije Ane, o kateri govorimo na prvent raestu, pre&nila je vse kroge obSirne na§e drzave, posebno zaluje mesto Praga, kjer je ranjka cesarica bivala in od ktcre je mesto nebrojuih dobrot prcjclo. Obe zboruici poslancev na Dunaji sti izrazili globoko socutje cesarski IiiSi zarad te zgube.
V drzavnem zboru je viada predlozila ua-eit zakona, da bi se Se do 24. junija lcta 1885. ne vpeljale porotnc sodnijo v kotorskem okraji v Dolmaciji; dalje je predlozila naert postave glede predrugaeenja voliluega reda za drzavni zbor na Ceskem in v Galiciji. NajvaLnej&ij>red-Jog Pa ie pogodba, katero jc sklcnila vlada z ravnateljstvom Ferdinandove sevcrne Mezniec. Itazprava o tern predlogu je bila jako ftvahua in kakor se kaie, so proti prcdlogu skoro vse stranke. Glasoviti Sehonerer je uapadal pri tej priliki z redko predrznostjo poslauca Resehaucrja in je neusmiljeno biCal dunajsko casopisje, katero vecinonia molei o tern ScbOnererjcvcm go-vora. Reschauer, urednik „ Deutsche Ztg.a, je v naslednji seji protestiral zoper one napade Scho-nererjevc, katerega pa isti dan ni bilo v zbor-nici, ker mu je otrok obolel, ter je trdil, da ima Sisto vest, katero izjavo je desniea s sme-bom sprejela. Naposled izrocil se je viadia pred-log zeiezniskemu odseku, kateri se je v tej za-devi ze posvetoval; proti predlogu so govorili Herbst, Rieger, Tilser, Tonkli in drugi. Na po-sianca Belinski-ja predlog volil se je ozji odsek iz ielezniSkega odseka, kateri ima vso pogodbo oatanko pregledati. V ta ozji odsek so voljeni: Herbst, Toinaszuk, Hlavka, Jaworski in dr. Tonkli. Vse kaze, da bo vlada primorana sever-no ieleznico v lastno oskrbovanje sprejeti ali pa ngodnejo pogodbo skleniti.
Ministerski predsednik Tisza mudil se je zopet nekaj casa na Dunaji, kjer je bil tudi od cesarja sprejet. Misli se, da je to v zvezi s prestolnim govorom, s katerim bo zbornica poslancev v Budapesti dne 20. t. m. zakljufiena.
Srbska skupscina se snide 18. t. m. v Nisi,
Namestnik ali guverner v vzhodnji Kumeliji po iinenu Aleko pasa podai se je v Garigrad in se ne verne na svoje mesto, ker ni Rusiji vse6. Med tem bo vodil vse posle ravnatelj notranjih zadev Krestovic. Yalovi po zjedmjenji vseh Bol-garov postajajo vedno silnejsi.
Na Spanskem se ponavljajo vedno nemiri, zdi se, kakor bi v oni drzavi nekaj tlelo, iz ce-sar nastane lehko vsak trenotek plameu kake ustaje.                   __________
Domade in razne vesti
GoriSka ditalnica priredila je 3. nmja bese-do a plesoni, ki se je prav dobro izvrSiia. Thomas-ovo |Oftverturoa in Illner-ja ^Cecb«iv 8enB svirala je v<?-
ja§ka godba z navadno spretnostjo. IpavSevo pcsen ' „Danici" za samospev in brenfiefii zbor sprejelo je navzo5e obfiinstvo z veliko pohvalo. 6ospitdi6ua de-klaniovalka Stritarjeve „Ljudmilett pok.tzala se je v tem jako tezavnem umotvora popolnoma kos svoji na-logi. Citalnica je ponosna na take moLi. Vesela igra „Srce je odkrila" razveselila je posluSalce prav mocno; a bila je tudi v rokah diletantom, mi katerih se ne more pricakovati nego izvrstna igra. Zensko in inoiko osebje je popolnoma zadovolilo navzoCe obCiustvo ter je vzbudilo sploSno zeljo, da bi se kmalu zopet po-kazalo na eitalnienem odru. Slava 6italni6nim pevcem in igralcera; slava pevovodji in odbom. Umetnost in znauost naj dru^i gori§ke Slovence v blagcdejno de-lovanje. To naj jih veze v prijazno skupno 2ivenje. Po besedi zafiel je pies, ki je bil primerno zivahen in trajen.
Dopolnilne volitve v inestui zastop goriSki se bli2ajo in U se „CorriereB boji, da bi mu kdo Strene me§al. Vsak pametni clovek mora prizuati, da bi bilo le pravi&io, ako bi iineli tudi Sloveuci svoje zastopnike v mestnom zboru, ker v mestno blagajnico se steka tudi sloveuski denar. Goricani stare koreui-ke nam to pravico priznavajo, le nekateti zeleno-kljuuci, ki niso iineli casa pozabiti svoje slovenske roditelje, nam jo zanikujejo.
Ooriika Ijudska posojilnica prav dobro na* preduje. Toliko ljudij se oglasa za posojila, da no more vscm ustreci o pravem Casu. Rodoljubi, katerim plesni denar, dajte ga posojilnici, da bo pomagala ubogemu kmetu.
Duhovske premornbe. 6, g. Simon Kos, kaplau pod Brdom, imenovan je vikar za Srednje. — PreC, g, Lovro J u v a n L i c bil je investiran na 2up-uijo Slovrensko v Brdih. — PreC. g. Zurman Ka-rol, kaplauyv Flumicelu, prozeutiran je na 2upnijo v Ajelu. — d. o. Bvstahij O/.iniU, maSaik reda sv. Franftiska, premcSCcn je s Kostanjevice v Ljubljana ™ Raxpisaua je zupmja v N e m s k e m R u t u. —• /npiiijsko sku^njo dclnla sta te dni c. g. M a r i n i 6 Franc, vikar na Livku, iu t g. Kodelja JoM, kaplan v Dombergu. — Umrl je Valentin Detiissa, duuoven v pokoji v Perteolilu N. v ui. p.
Trotji izkaz rododarnih douuskov za trak za-stavi goii^kemu podporucmu dru§tvu v Gorici. |Viso-korodna gospa baronica Winkler 5 gl.; gospodiLna Ktistina Hausner 2 gl.; gospa Liza Princie 1 gl.; gospa Marija Mohorcic JerSan 5 gl.; gospa Benko 50 kr. Vkup 13 gl. 50 kr. S prpjSojima razkazoma vred 4i» gl.                                                 JuSt Vuga.
GoriSki zemlji^ko-odvezni zalog. Dne 30. aprila t. 1. so bile iszrebane sledece obligacijc ime-novauega zaloga:
1.  obligacijc s kuponi: Stev. 18 za 50 gl; Stcv. 730, 882, 918 iu 901 po 100 gl; stev. 158 in 23G po 500 gl.; stev. 440 za 1000 gl.
2.  obligacijc s crko A: Stev. 9 za 11.760 gl. na ime Komenskc fare; St. 27 za 140 gl. na ime fare v Lokvi; St. 75 za 60 gl. na ime cerkve s. Ane v Batujah; St. 77 za 2970 gl. na ime Kanalske fare; St. 96 za 120 gl. na ime eerkve Sv. Marka v Rupi; St. 133 za 390 gl. na ime kapele sv. Katerine v glavni cerkvi v Ogleji; St 137 za 90 gl. na ime cerkve sv. Bla2a v Alturi (Cervinjan); St. 156 za 250 gl. na ime cerkve sv. Lovreucija v S. Lovrenciji pri Magi; fit. 194 za 510 gl. na ime Mbanske ku-racije; St. 196 za 60 gl. ua ime fare v Cerviajanu; St. 224 za 90 gl. na ime bratovS&ue s\r. Lucije v Gornjem Cerovem; St. -49 za 100 gl. na ime fame cerkve v HruSici; St. 252 za 1100 gl. na ime me-tropolitauske cerkve v Gorici; St. 278 za 100 gl. na ime obciae Kazlje; St. 208 za 480 gl. na ime gori-Skega verskega zaloga; St. 312 za 70 gl. na ime Do-tniuika in Andreja Urbauis-ov; St. 353 za 100 gl. na ime Tadeja Klemeuta grofa Lanthieri-ja; St. 357 za 2S0 gl. na ime cerkve v Kra3nem; St. 365 za 1450 gl. na ime goriSkega verskega zaloga; St. 403 za 60 gl. na ime cerkve sv. Vida v Vediijanu; St. 428 za 1650 gl. na ime fare v Toraaji; St. 431 za 1100 gl. na ime fare v Kaprivi pri Korminu (ta obli-gacija je izirebana za samih 120 gl.); St. 458 za 1650 gl. na ime Mihaela grofa Coionini-Gronberg. Te obli-gacije se bodo izplacevale pri dezelni denaraici v Gorici od 31. oktobra t. 1. naprej s premijo po 5 0/0 vred. Od 1. uovembra t. 1. uaprej ue bodo ve.5 tekle obresti od teh obligacij.
Od poprej izsreckaaih obligacij pa Se sledece niso realizirane (oddaue): a. s kuponi: Stev. 210 za 50 gl.; Stev. 450, 801, 817, 883 in 949 po 100 gl.; Stev. 206 za 500 gl. b. s crko A: Stev. 246 za 800 gl. in Stev. 301 za 640 gl.
Za Strossmajerjev povrat iz Kima. Kakor je „So6aa porocala, je prevzv, Skof Strossmajer, ko se je nedavno mudil v Gorici, Citalnicni deputaciji obljubil, da hoCe naSo eitalnico pocastiti se svojim pohodom, kedar se povrne iz Rima. Ta vesela vest je navdihnila druStvenemu odbom srefino misel, da napravi za to priliko veliko besedo s prelepim in za-nimivim programom, da vrediio pecaati svojega naj-Blavue^e^a Oastue|a daua, na dcugi straoi na ndliko po*
nudi goriSkim Slovencem, davidijoin osebno poznajo mo2a, koji je v najvecji ponos vsemu slovanskemu jugu. Kdaj bode ta beseda, tega ne moremo Se do-loCno povedati; najbr2e proti koncu tekoCega meseca in Ce le mogo5e na tak dan, da sejebodo lahkotudi zvunajuiki delezili; saj vemo, da ni slovenskega omi-kanca ua GoriSkem, kteri bi ne prihitel s presremm veseljem k napovedanej besedi. Pa fie ve6 — kdor je pevec, si bo gotovo tudi v ponos Stel, ako se bo mogel uvrstiti v pevski zbor naSe Citalnice. Pela se bodeta med drugiin znana krasna zbora nJadransko morje" in „Sta fiuti§a; ~ oba potrebujeta kolikor mogofie izurjenih, krepkih pevcev v znamenitera Steviln. Ci- ~ talnica ima sicer uze sama precej lepo Stevilo svojih pevcev, — a bolje bo, da se.jim pridruzljo Se druge pevske moci z de2ele, da bo na§ pozdrav provzviSe-nemu gostu v resnici pozdrav cele slovenskc strani naSe de2ele.
Ker je fttalnicni odbor uze dovrSH lctoSnji vc-eelidtii program, bode napovedana izredua beseda z vstopnino za dobrodelen nam en, da se -dulci" pridru2i tudi nekoliko Butileu.
Sloveuski otroikl vrt v Gorici prav lepo na-preduje. Vpisanih je ze 56 otrok. NSlogaK mu je i-menovala nadzorstvo, obstojeCo iz druStvenega pod-predsednika, blagajnika in prof. Erjavca. Gojenke c. c. uciteljskega izobralevaliSfia so zafielo prakticiruti v tem vrtu. nCorriere,< meni, da vrt stoji na slabih de-narmh nogah; pa menimo, da mestni oCetje, ki skr-bijo za otroke v italijanskih vrtih, tudi uaSega vrta ne pozabijo, ker so prav tako goriSki otroci tisti, ki obiskujejo slovenski vrt, kakor oni, ki obiskujejo Ra-lijanske. GoriCiuii smo cni in drugi, Zato dobi otroSki vrt tablo z napisom v mestnih Irnrvah; boliin [modri.
Komisija za urejenjo ribarstva v jadmnskem morji je koncala svoje delo v sredo; zap is n ike pod-piSe Su le drugi teden. Banket, o katerern se jo dol-go praSalo, ali bo ali ne bo, all bo z napitnicami ali brcz iijill, m je zadnji trenotek odlozll, u^o so iineli ogenj zakurjeu in jestvila ua pol pripravljena, ko jo bila uapovedaua Most po uinrli cosartci Marija Ani. Na to je bil obed odpovedau in nakupljeno blago so je prodalo nekemu goriSkemu gostilnicarju, Udju ko-misije so Sli te dni v Deviu in v Trst, odkodar so vnicjo, da podpiSejo protokolo, »li so bill tudi v 0-glej in v Gorici so so udclcMi nckih vesoliu, ki so jim bile pripravljene.
Br. Ivan Gogala, katerega je prosvitli cesar imenoval kuuzoSkofa ljubljanskcga, ni u^akal Skonj-skega posve^enja. Huda bolezen, katero si je bi* na-lczel veliki teden, ni ga pustila, doklur mu ni vzela dragega ^ivljenja. Preteklo nedeljo zvcCer proti 9. uri izdihuil je precastni gospod svojo blago duSo. V to-rek popoludne bil je pogreb, katerega so se udclezili vsi svetui iu cerkveni dostojanstveniki iz Ljubljane iu z dezele ter premnogo ljudstva. Ranjki je bil rojen I. 1825. v Krauji in v duhovna posvecen 30. julija 1850. Dolgo Casa bil je profesor verstva na gimnaziji, a vedno je bil delaven za vsakovrstno pomofi svojim bratom. Ljubljana in vsa kranjska dezela zalujc po nepozabljivem gospodu. Naj v miru pociva, a kraujski dezeli naj bi se naSel vreden naslednik za Skofijski prestol.
Odbor zenskega oddelka del. podp. dru-itva v Trstu je sklenil v svojej zadnjej seji, da podari zeuski oddelek zastavi bralnega in podporuega druStva v Gorici krasen trak o pnliki blagoslovlenja omeujene zastave. V ta namen se je uze preeej pri seji nabrala svota 33 gld. — Oinenjeni odbor pa pros! vse gospe in gospodicme, da darujejo in nabirajo vsaka v svojem krogu Se darov, da bodo mogocd kaj lepega podariti in goriSkemu bratskemu druStvu do* kazati bratsko ljubav. GoriSkc Slovence bo gotovo jako veselil tak sklep in tako ravnauje.
Izjava.
Podpisani bivSi odgovornl urednik BSoCeK iz-javljam, da Clanku „okoli(3aui tolmiuski" v 24. St^v. nSocett od 15. junija 1883. ni bil namen pripisovati vsem tolminskim prebivalcem ali vsi tolminski davkarski ob6i ai uepoSteno mi-Sljeuje. vedenje ali dejanje, in da ne odobrujem pre* sploSne oblike onega llanka, kolikor je bila ona kri-va, da se je obracalo na vso obCino, kar clanek ni nameraval trditi o vseh obcanih. Ta odkritosrana izjava naj bo tolminskim prebivalcem v zadoSCenj e in naj pouovi pretrgano vez med njimi in med „So6o".
V Gorici, 6. maja 1884.
ANT. FABIJANI.
„Ljubljanskcga Zvona" dosedanji letniki,
I" nevezani, so na prodaj po znizani ceni. Kdor jih 2eli kupiti, zve adreso (prodajaldevo pri ured-niStvtt qM$« m Travaiku, Ju §t, 16,1,
€. It. pp. zavarovalnica
DENIES"
z Danaja,
ustanovljena leta 1860.
Uavnica gld. 5.000.000
reiaviLi zastop vGorici
«T. SBIsUNfGER
V Baitelji it 28.
-Banka „Slavija"
P. n. aaT*rajo6e»o otoinstvu ac uljndn© naznanja, da je Tfiaokerodni gospod
AST03T mejni grof OBIZZI
v Goriei pretzel Trhni zastop vz%jeim>© zavurovmlne banke wSlaTye« v Pragi m Ooriiko m Gradi? 'iuisko, ter se toplo priporof-a v blagohotno podpiranje.
GlavM zastop v LjuWjani
Kar to pristuje, radi zamenimo.
SAM0
pri Ignaeiji Steinerji v Goriei,
nasproti nadskofijski palaci, raore§ si priskrbeti p© ceni trdno in lepo oblc-ko narejeno ali po meri.
Za pomladanski &*s dobiva se tarn: 1000 celih oblek z volne po gl.    8 do 30 750 povrlinih sukenj z volne „ gl.    8 „  22 2000 voluenih Wa6            „ gi. 2.75 w    8
1500 volnenih jop              „ gl.    5  „   15
800 oblek z volne za dcftke ia otroke                          » gl. 2.50 „    8
Qgromna zaloga tkauin za obleko po meri. Blago na ogled dobi na dezeio, kdor se oglasi, brezplaCno in postnine prosto.
Imasvojokrojacnico.
Kar ne pristuje, radi zamenimo.
Podpisani si steje v cast, naznawfi p. n. gg. posestnikom in vhiogradnikoni, da ima zalo-go izvrstnega zvepla za
zveplanje trt
ter da more slehernemu postreci s pray dobrim blagora po primerni ceni.
V Kencah, due 22. aprila 1884.
Franc Oulot-LukeM6.
livovarna i Senozecah
i v zalogi  izvrstno   pivo  v  sodekih
fin bntelij&h.  Priporoea se vsem .doseda-
njim prejemnikom in drogim gostilmcar-
jem,   ki   zeie   si.  obdinstvu  z  zdravo
pijaco postreci.
Posurezba je nalanfina in po ceni. Senozec, po§ta Postojna.
B
olezni v zelodci (krg ali drage bolezni), ako jid ne di§i, smrdeco sapo in slaba usta, stud in blttvanje, hemeroidicne bolezni od-pravi gotovo
JeruzalemsM b;ilza«i7
'ki-je.oarejsn iz rabarbarove korenike; ja-ko krepilnega vpliva, bolj§i ko vse druge medicmiCne uestave in -skrivne meSanice.
Dobiva se edino te v Jekarni
G. B. POMTONMA
pri dveli Zamorcih v RaSielji v Goriei.
§t. 514
Rnzpis imiht
Po sklepn c. k. pomnozenega okrajnega §. sveta  zidala se   bode nova s. hi§a Y Opatjeui-selu in popravi se s. hisa v Rooinji. Stroski so prevdarjeni za pr?o    ....    4028 gl. 75 kr. za drugo ....    1162 gl. —    , Draztlo se   node v Goriei v nradniji c. k. okrajnega sol. sveta dne 21. maja t. 1. ter se priene ob 9. nri zjntraj. Do 9. ore istega dne sprejemajo se pisraene ponndbe.
KaCerti, prevdarek in drngi pogoji so raz-tidni pri podpisanem nradn od 11. t. m. od 9. —12. in 3.-5. nre.
C. K. OKBAJNI SOLSKI SVET
Y Gorieij dne 4. maja 1884.
Predsednik
1ECHBACH.
F-w   ck   -in   n "disti Mtro » gotovo." ran OMaKgASLpURAgyasimji
TAA^ 4?^ Tr ne uzrokuje nikakib tegav
Gr r 6 n k i ndela bolj" usPegn°» k°
dru^e grenke vode."
Studenec Mmt iimm u m
St. H7JE
OznaHilo.
Ravnaleljstvo zastavljavnice (Monte dt pieta), vstanovljene po grofn Thnrnu v Goriei naznanja, da bode dne 9. junija 1884. zauela jauia drazba(kant) neresenib zastav I. eetrtletja 1883 j t. j. tistiht ki so bile zastavljenc mescca ja-nuarja, februarja in tnarca 18SS.
Ravnatelj: I^ovisoni.
St. 1498
Stavbena Amh
bode v podpisanem uradn dne 14, maja t. I. ob 11. uri dopoludne za oddajo prenaretlbe eer-kvenega stolpa Avberskega.
KHcna cena je 1284 gold. 30 kr., vadium (varscma) 65 gld., stavbena kaveija 10% stav-bene cene.
Pismene ponudbe se ne sprejemajo.
Nan's, prorata stroskov in drazbeni pogoji se lahko preglcdajo pri podpisanem.
C. K. OKRAJNO GLAVARSTVO
y Sezani, dne 26. aprila 1884.
cfeniiPinauKJE
po dr. 3Xalit'u
jo odiodno najboljsc zdravilo zoper pro tin ter revmatizem, tei'ganje po udih, bolecine v kri-ii ter zivcih,  oteklino, otrpnele ude in   kite
itd., nnilo cad a eo as iabir pa m; ne po pohicm tr-ganje, kar dokazuje objlno zulivui. Zuhfuvu nnj so sanio „cvet zoper trganje po dr. JMalicutt s zraven stojecim znameujem; 1 »tckleiuca 50 kr.
WV Zalivala. "Wi
lrfe' Gospodu pi. Trilk6czy-ju, lekarju v I.jublj.uu. Moja mati so na protiuskej liolezui »a iw^i siluo trpeli in razna domaiSa zdravila brezvspesao rabili. Ku je pa boiezen Cedalje hujaa prihajala in uze vec dnij niso mo^ii stopiti na nogo, spomnim so na Vas dr. jSIalicev protinski CVet po 50 kr. ter si ga nemudoma nurociui. In res tmel je «5udo\'it vspeh, da ao so po kratkej rabi opro<>tili mudniii bolecin. S popolnim prepvicanjem priznavsm tortj dr. nialieev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsa-fcerau bolniku t jednakej bolezni priporocam. Yaiej blago-rodnoati pa izrekam najprisrenej^o zahvalo, z vsem sposto-vaujem udani
Frail Jug, posostnik t Smarji p. Celji.
'MF Plauinski zeliscni sirup krajnski, ~Wl
izboren zoper kiiselj, kripavost. vratobol, prsne in pljucne boleCino; I stekieniea 5S kr. Koristnejsi nego vsi v trgoviui se nahajajoci soki in siropi.
MT Kvi cistilne kroglice, e. kr. pri v.,  *"^E
ne smelo bi se v nijedneni gospodinjstvu pogru&ati in so se uze tisuikrat sijajno osvedocile pri zabaaaiiji clovesliega telcsa, glavoboJu, olrpnenih udih, skazeiiem zelodcu, jetruili in obistnih boleznih, v skatuljab. a 21 kr.; jeden zavoj s 6 skatuljami 1 gold. 5 kr. RazpoSilja bo le jedea zavoj.
Naroeila se izvr§6: najhitreje s postnini povzetjem v lekarui pri nsamoroguu
hi pi, llii5^-ji si Mm tergu. 7 Ljubljui,
Zahteva naj se vedno in razlota: FRANC-JOZEFOV GRENKI STUDENEC. Zaioge povsod. V Goriei: lekarja gg. Cristofoletti in Pontani ter A. Seppenhofer. RazpoSilja m iz BudapeSta.
Gospod B. Fragner v Pragi i
Ilvale/nonti nnvdan »p<>Kiiaiu za nvojo luijsvfttejrto dolinost, Vain na/.naniti, da «»» j<» dr. Kosa-uv zdravilni li.'ilzam, ktt'rc^'H «to mi piMlali pri m<iji Hudemlvtui hudi bolc/.rii na rlltllieah in HlabtMii pndiavljanji prav pos^b-no dolim obiif.fi.-l, tako da ?om 'm oprilnoma zdrav. — Z<! «'fl'> lfto ni^oni inogol upravil Hvoj*'git poklioa opruv-Ijati, 0 m«Hr!crjv bil m-m v dnnajski ImlnKnk'i. — pa vsc lii nit", poinagalo, - - #nmo to r<:/, v.-;o dobro zdravilo mo jo niSilu inryfga iutd"ga in nustorpljivi'ga sorpljonju. Zaturaj uprcjmito mojo jiajgnrk«\jo zahv«lo in pnciim, poJIjito nti i;i 2 stokloniii «lr. Hoza-ovoga zdravilucga balzama.
St. Eijid urn Xfiurald (v Nizo Av.str.)
Cajetan .Strohmay«r 1. r.
Nagia in gotova pomo6 za 2elodSne
bolezni in njih nastopke. Ohranitev zdravlja
jj odvMna zgoli od ohranitve in pospeicvanja dobrega pre&avJjanja, icor ta jo giavni pogaj zdravja in telesncga sn dusnega dobrcga tutenja. Ivajbolj potrjeno OOMAUE ZDRAVILO, prebavljanje vmliti, lU^.ii primomo meiaaje krvi, odprav-ui pokvarjene nezdrave krvne dele, to jo uzo vu& let SplOh 2«ani in priljubljoiii
dr. KOU zivlienui balsam.
NaiM-Avip.ii iz najboljaih, zdravniiko najkropkejiih zdravilskih zeliic, potrjon ,-,« posidmo kakor gotova p«« inoi' pri vrtch slabostih prebavljanja, pos..bno pri prese. danju, po kMm diiecint riftanju, napenjanju, bluvanju, i>n bolectnah v telesu in ielodou, zelod&nem kreu pre* nabasanju ialodca 2 jedmi, zaslizenju, krvnem navalu, hemeroidab, lenskih boleznih, bole/nib v Lrevib, hipohon-Uriji in melanlioliji (.v.-dctl slabeya prebavljanja); ou c^.iv-ljii v?o dolavnost prebavljanja, d«la zdravo In disto krl in bolno telo dobiva «opot poprejino moe i» zdravje. VsJed to izvifltiio moCi jo poatal gotovo in potrjewo judsko dofflace zdravilo tor so oplob razSiril.
I stekieniea 50 kr.; civojna stektenica t gl.
Na ti.soco pohvalniit ptsom Iabko vsak progloda. i'o.vlja ho mi frankirana pis ma proti povzotju zneska na vse strani.
SVARJENJE! -^g
Da st: izogm-jo nuljubim napakam, zato prositn vac P; «- Sn- "aroi-nilif, naj povaudi i/.rorno tlr. IIOZOV zivljunski balzum iz lukaruo U. l'ViiLrnor-ja v Pragi zaktuvajo. kajti opazil nvm, da i>o naro(:ini»i nit voir kra-jib ilobili nt'iispoiiio zmos. ako ho zalicovali sanio /.hijeii-Kki bttl/am. in no izro< no dr. Rozovogu z:ivIjon^keg» balzatua.
Pravi t Mm w\M ialzi
doiu ho •.anm v g'..ivji; /a'.ogi i/.drli^al.-a li, Fra^lirr* ja, v l»:i.ai-iji -i; . riivma urlu- v i'nigi, Ecko d«>rVpor. nurga^o Xr. 'J,i.;-->. -- V liOUICl : U. t'ristot'oletti, lokarns.'-ar ; H. U. i'ontoni, lokamii-ar: R. Kurner, lolnirnu'-ar. A. de (iiroiu-oli iokarn. V OULKJI: Da-maso d'Eliu.-- V Ti^lL: 1'. f>rvnditii, lokaniicar; ti. ForaboM'hi, lekum^-ar. J. Serravallo ; Kd. de Lvitenburg, Io«as-mOar. Ant. htittiua — V ZACJRK-liL : t- Aruziiu, leiiarmcur.
Vse iekarne in vecje trgovine z materi-jalnim biagom v Avstro-Ogersisej imajo zalogo tega zivijeuskega baizj.ma.
TAM feE TL-DI DOBI:
Pra^ko domaOc niazilo zoper bule, rane
in vnetje vsake Vrste.
Ako so .'.CR'-im p:-*a vu.imojo.   all strdip-), pri btt-laEi vsako vrsto, pri ttirib.gnojnili tokib, pri crvu t prata jj   in pri   nobtanji.   pri izltvah,   otoklinah,  pri   zuiaioonji, \   pri morski [nirtvtj k nti   zoper revinaticno   otekiine in |j  puEiko. zoper kronii-no vnetje v koieush, rokab, v ledji ce sikdo nogo spahae, zopv-r karja oce»a in potne no-ger pri  lazkopa.ih rokah.   zoper liiaje,  zoper otoklino po piku mrcesov,  zoper tokoce ratio, odprtc nogo,   zoper raka hi vneto kozo ni boijiega zdravila, ko to"aiaziio. Zaprte bale   in otekhno se bitro ozdravijo ; kjer pa veu teoe, potegiic mazilo v kratkem vso gno-jico na-ae, in ra.:o oturavi. — To mazilo jo zato tako dobro, ker bitro potuaga in ker se po njem rana pr«j ne zaceli, dokler ni vj,a bolua gnojica veu pote-gnena.    Indi   zabraai   rast divjega   mesa m   obvarujo pred Mietom (crnmi prisadom),: tudi bolecine to Uadtl-uo niaziio   poteji. — OJprce   m tekoce rane se morjjo lj   z mlacno vodo umiti po-em se le =o mazilo na nje piilepi.
Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. B a 1 z a m   z a   uh o.
SkuSeno in po mnogili posku-ih kot najzaneslji-vojse nredatvo znauo odstrani nagluliost, po njem se dobi tudi popolno uze zgubljen slab. 1 skleniea 1 gl. a. v.