GLAS Leto XLV - št. 38 - CENA 38 SLT Kranj, torek, 19. maja 1992 Praznik na Primskovem - Po srebrnem jubileju župnije Kranj - Primskovo pred dvema letoma so v soboto in nedeljo, po 78 letih, ko jim je bronaste zvonove "vzela" prva vojna, dobili zdaj štiri nove. V soboto so jih po starem slovenskem običaju pripeljali na cerkveno dvorišče, v nedeljo Pa jih je slovesno posvetil nadškof dr. Alojzij Šuštar. Več na 4. strani. - A. Ž. - Vse slike: P. Kozjek Ljubljana - 17. kongres oblikovalcev ICSID je s svojimi spremljajočimi prireditvami - predvsem razstavami tujih in domačih oblikovalskih dosežkov vsekakor izjemen dogodek. Ne samo zato, ker so to trdili tudi govorniki na nedeljski otvoritvi, med drugim predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, prof. Saša Maechtig, predsednik upravnega odbora združene organizacije 17. kongresa ICSID, in Antti Nurmesniemi, predsednik ICSID, pač pa zaradi zanimanja, s katerim v Sloveniji javnost spremlja ta izjemni dogodek. Več kot 30 razstav samo v Ljubljani je zanimiv pregled sedanjega oblikovalskega trenutka pri nas in v svetu. Bo za slovenski dizajn kongres pomenil velik korak naprej? Na sliki: z mednarodne razstave Design Exspo na Gospodarskem razstavišču. L. M., foto: Gorazd Šinik Opozorilna blokada v Upniški dolini: Odločeni za varnejšo cesto - V petek, na zborovanju v L'pnici, ko so med 13. in 15. uro v Lipniški dolini zaprli cesto, so po več kot dvajsetletnih obljubah o varnejši cesti in odvažanju peska in kamenja iz kamnolomov v dolini odločno zahtevali, ZD —I ^ co < o _ t_ukih sej o prostorski problematiki že odl< čno nasprotovali. Njihovi argumenti, ki jih podpirajo tudi krajani, so onesnaževanje okolja z dimnimi plini in drugimi odpadki in lalnica, ki je tu lik pod površino. V KS Godešič predlagajo, naj v občini namenijo za tovrstne pozidave Traški graben, kjer je veliko neizkoriščenega prostora in je možna tudi etažna gradnja. Praznik na Primskovem Novi, bronasti zvonovi v župniji Nadškof dr. Alojzij Šuštar je v nedeljo popoldne ob navzočnosti številnih krajanov in obiskovalcev iz različnih krajev ter predstavnikov cerkve in kranjske občine blagoslovil nove, bronaste zvonove v župniji Kranj - Primskovo. Primskovo, 16. in 17. maja - Za številne krajane in prijatelje župnije Kranj - Primskovo sta bili minula sončna majniška sobota in nedelja pravi praznik. Po dveh letih, ko je župnija Primskovo proslavila srebrni jubilej, so zdaj v cerkvi Marije Vnebovzete po 78 letih, ko jim je tri bronaste zvonove "vzela" prva vojna in so potem 1921. leta dobili v zameno tri železne, zdaj dobili štiri nove bronaste zvonove. Vlili so jih v livarni Grassmavr v Innsbrucku, svečane blagoslovitve pa se je v nedeljo udeležil tudi lastnik livarne Johannes Grassmavr. Svečanosti ob blagoslovitvi in dvigu novih zvonov v zvonik so se začele v soboto proti večeru, ko so jih po starem slovenskem običaju v sprevodu z godbeniki iz Gorij, gasilci, prapori in banderi, narodnimi nošami in botri pripeljali ob pozdravih številnih domačinov in obiskovalcev iz drugih krajev na cerkveno dvorišče, kjer so bile molitve in kulturni program, v katerem so nastopili otroški pevski zbor pod vodstvom organistke Lede Novak in pevovodkinje Renate Ste- blaj, mladinski pod vodstvom Branke Potočnik in mešani, ki ga vodi dr. Peter Štular. Že pred svečano povorko so pritrkavali na male zvonove, ki jih je župniji daroval domačin Janez Stare, ki dela v Švici, da se bodo mladi nanje lahko učili pritrkavanja. Sicer pa je bil Janez Stare ob obnavljanju cerkve in urejanju okolice ob 25-letnici župnije tudi pobudnik, da cerkev spet dobi bronaste zvonove. Dal je prvi prispevek in daroval tudi mali (četrti) zvon, ki je posvečen angelom Drugi zvon, uglašen na ton "e' so dvignili v zvonik gasilci. Janez Stare je mladim Primskovljanom daroval tudi male zvonove za učenje pritrkavanja. Krajevna skupnost Gorje Vsaj vodovod in nujna zavarovanja Na sestanku s predstavniki občine so minuli teden v KS Gorje opozorili na obnovitev ceste Bled - Gorje, ureditev nekaterih cestnih odsekov, namestitev smerokazov, na vodovod Grabče in Laze, na kanalizacijo... Gorje, maja - Iz Republiške uprave za ceste imamo letos na voljo 70 milijonov tolarjev za vzdrževanje cest, od tega pa smo 50 milijonov že porabili za zimsko službo, je povedal predstavnik Cestnega podjetja. Direktorica Komunale Radovljica Bernarda Podlipnik pa je z oceno, da bi bilo najbolje na vrhu Betinskega klanca na Bledu namestiti rampo in za vsak pogled na jezero prišlekom zaračunati po 1.000 tolarjev, saj iz Ljubljane za vodo, ceste, kanalizacijo ne dobijo prebite pare, orisala stanje na področju komunale v občini. Sobotni praznični sprevod po starem slovenskem običaju. varuhom (težak 450 kilogramov), uglašen pa je na ton "a". "To je zmaga nad prvo svetovno vojno, moja zahvala kraju in Primskovljanom ter hkrati čestitka, da smo skupaj vrnili Primskovemu običaj nekdaj lepega zvonjenja in pritrkavanja," je v soboto zadovoljen poudaril Janez Stare, elektromeha-nik, ki ga v Švici dobro poznajo in kjer, kot je povedal, ne Janez Stare, ki je oktobra in decembra lani organiziral tudi se* dem ton pomoči, in jo takra' pripeljal iz Švice v zbirni center v Metliki, je bil glavni pobudnik za obnovo zvonov. sprašujejo po papirnatih diplO' mah, ampak cenijo znanje. Osrednja slovesnost pa je bila v nedeljo popoldne, ko je nadškod dr. Alojzij Šuštar vse zvonove blagoslovil, potem pa so jih drugega za drugim dvignili v zvonik, kjer so jih slovenski strokovnjaki obesili na leseno konstrukcijo, za katero je brezplačno izdelal izvirnj načrt inž. gradbeništva Karel Gregorc iz Kranja. Mali zvon so dvignili otroci, tretji zvon, posvečen sv. Ani (750 kg), uglašen na ton "fis". so dvignile žene, drugi zvon, posvečen sv. Jožefu (1100 kg), uglašen na ton "e", so dvignili gasilci, veliki zvon, posvečen Mariji Vnebovzeti, župnijski zavetnici, (1950 kg), uglašen na ton "cis", pa so dvignili botri skupaj z možmi in fanti. Ob zahvalah krajanov, nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in župnika Franca Godca, ki je J tem uspešno, skupaj z domači; ni, sklenil akcijo za obnovo, k' jo je vodil, pa je bila potem v cerkvi .še slovesna maša. • m Žalar Foto: P. Kozjek V RD Kranj dobro gospodarijo Predstavniki krajevne skupnosti Gorje so se z vodstvom občine in predstavniki Cestnega podjetja ter Komunale minuli teden v četrtek skušali dogovoriti vsaj za rešitev nekaterih najbolj perečih problemov v krajevni skupnosti. Čeprav ocenjujejo, da je regionalna cesta Bled - Gorje potrebna nujne obnove, so jim gostje razložili, da letos ta načrt in želja ne bosta izvedljiva. Vendar pa imajo v krajevni skupnosti še celo vrsto drugih komunalnih problemov in nekaterih bi se letos morali lotiti. "Problem je preskrba z vodo za Grabče in Laze, na nekaterih V KS menijo, da bi s sorazmerno majhnimi sredstvi lahko vsaj začasno uredili odpadne vode v nekaterih krajih. Pripravljeni pa so tudi sami sodelovati. odsekih bi bilo treba zavarovati obrežja cest proti padajočim skalam, v Spodnjih Gorjah je nujna ureditev koritnice, želimo si tudi postavitve smerokazov za Gorje, saj zdaj gostje, ki pridejo na Bled, nikjer ne vidijo table za Gorje. Mi pa si želimo, da bi začeli razvijati turizem. S tem pa je povezana tudi ureditev kanalizacije. Danes so razmere zaradi odpadnih voda, ki se po naseljih mešajo z meteornimi, že naravnost nevzdržne. Nenazadnje pa vse te odpadne vode potem onesnažujejo tudi jezero," je predstavil nekatere glavne probleme predsednik sveta KS Jože AntoniČ. Direktorica Komunale Radovljica Bernarda Podlipnik si je potem skupaj s predstavniki KS ogledala nekatere najbolj kritične odseke zaradi odapd-nih voda v Podhomu in Višev-nici. Sicer pa so se na sestanku, ki se ga je udeležil tudi predsednik občinske skupščine inž. Vladimir Čeme, dogovorili, da bodo letos uredili vodovod za Laze, za Grabče pa bodo skušali najti denar. Tudi za najbolj kritične odseke na cestah bodo skušali poskrbeti in prav tako tudi za smerokaze. Kar pa zadeva kanalizacijo, se je nameravajo lotiti celovito najprej s projekti, potem pa na podlagi možnosti s konkretnimi posegi. Vendar pa so ob ogledu menili, da bi najbolj kritične probleme začasno lahko rešili tudi z manjšimi sredstvi. # A. Žalar Kranj, maja - V Ribiški družini Kranj, ki ima okrog 500 članov in več kot 100 mladincev, bodo letos ves zarod lipa-na in potočne postrvi "pridelali" sami. V Besnici ima namreč družina skupaj s tržiško ribogojnico oziroma valilnico. V njej se je letos že zvalilo okrog 60 tisoč primerkov lipana, prav tako pa so iz valilnice dobili in vložili v svoje vode okrog 290.000 primerkov potočne postrvi in na ta način presegli za več kot polovico letošnji plan vlaganja potočne postrvi v gojitvene vode, ki je znašal 160 tisoč postrvi. V lovne vode pa so že vložili okrog 20 tisoč primerkov dve in triletnih potočnih postrvi, plan pa je bil 16 tisoč. V Kokro bodo razen tega vložili še 100 kilogramov potočne postrvi, v Zbilje, Savo, Kokro in pritoke pa razen tega tudi ' tisoč kilogramov konzumne Š3' renke in dobrih tisoč kilogramov krapov v Bobobek. Lovn* vode so tako precej bogate z fr bami, še posebno pa je v Kranjsko jezero bogato s ščuko. Gospodar v družini Matevž Hudovernik nam je tudi povedal, da sedanjim dobrim rezu'' tatom "botruje" tudi minulo delo. V Mavčičah so na primef zgradili in uredili drstišče, kjef se vsako leto zdaj drstijo podi1' sti in tudi lipani. Sicer pa imaJ.° drstišča tudi v Črnavi v Pred' dvoru, v Savi in deloma tudi Kokri, kjer potem vsako le^ "smukajo" ikre za valilnico Besnici. • A. Ž. ASFALT NA CESTI V JELENDOL - Lansko jesen so stekla del* pri obnovi lokalne ceste v Jelendol nad Tržičem. Letos so dogradi' tudi škarpe na zadnjem odseku in rekonstruirali oster ovinek n11. Dolžanovo sotesko. Pred dnevi so položili asfaltno prevleko, sed« pa je na vrsti še urejanje cestnih robov in brežin. Celotna investic'' ja, za katero so lani v Tržiču dobili 3,6 milijona tolarjev iz sredst* za demografsko ogrožena območja, naj bi stala občino 9,2 milij0" tolarjev. Z njeno uresničitvijo bo tudi prebivalcem teh krajev <>n1 otroškega joka skorajda ni ?'lo slišati. Seveda, 43 novorojenčkov tistega tedna je sitih, Previtih in pomirjenih ležalo Pfi svojih materah. Direktor "Plnišnice za porodništvo in 8in.ekologijo v Kranju prof. dr. ^arko Lavrič pa je pritrdil črnogledim napovedim o zmanjšanju rojstev: »V naši porodnišnici je v primerjavi z lanskim aprilom Steblo rojstev upadlo za 11 odstopov. Še do leta 1988 smo imeli riad dva tisoč porodov letno, *daj pa jih je dosti manj. Za le-j°s pričakujemo, da se bo v branju rodilo 1500 otrok. V tem pogledu delimo usodo yseh slovenskih porodnišnic: spodbuditev rodnosti.« Sestre na otroškem oddelku kranjske porodnišnice, ki imajo kljub manj rojstvom ves čas kup dela z otročnicami in novorojenčki, pomnijo tudi ob- dobje, ko se je v porodnišnici rodilo tri tisoč otrok na leto. Od časov priseljenskega "bo-oma", ko je v Kranju zrasla Planina, do danes se pri rojstvih pozna kar za petino. »Vsak šesti novorojenček je bil tiste čase druge narodnosti,« je prepričana tudi pediatrinja dr. Helena Simoniti. »Z upadom priseljevanja in slabšimi socialno-ekonomskimi razmerami, ki starše silijo, da se odločajo za enega ali dva otroka, pa je seveda tudi manj rojstev. Na otroškem oddelku pa zato nimamo nič manj dela, kajti ogromno otrok terja posebno nego. Res se veliko otrok rodi z anomalijami, toda veliko jih zahvaljujoč odkritju pred rojstvom v redu obvladujemo. Lani, denimo, nismo izgubili nobenega nedonošenčka nad tisoč gramov.« V kranjski porodnišnici se rojevajo otroci materam, doma v »spodnjih« treh gorenjskih Lani se je v Sloveniji rodilo 21.807 otrok, pol tretji odstotek manj kot leto poprej. V povprečju se je lani rodilo 60 otrok na dan. Statistika pove, da je bilo največ novorojenčkov leta 1923, ko se je rodilo 40.710 otrok. Po vojni pa je bilo najplodnejše leto 1950, ko se je rodilo 35.992 otrok. mm občinah, »gornjima« dvema je bližja jeseniška. Še vedno pa zahvaljujoč dobremu imenu prihaja v kranjsko porodnišnico rojevat desetina mater iz drugih regij, zlasti ljubljanske. Poleg visoko strokovne obravnave so tam deležne tudi toplega človeškega odnosa in prijetnega kratkega bivanja. Kot je dejal dr. Lavrič, pri zajtrku zdaj že lahko izbirajo med več vrstami hrane, olepšali so jim prostore za obiske svojcev, v porodnišnici jih lahko obiskujejo tudi otroci, čas obiskov so raztegnili na vse popoldne. In še nekaj: tudi možje se v večji meri odločajo, da sodelujejo pri porodu in odporov, ki so še nedavno spremljali to novost, je vse manj. • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik ^kra ERO stavka Plače enkrat prenizke p.ralj< IS. maja - Z opozorilno stavko so delavci Iskrine tovarne ,'ektrična orodja v petek svoje vodstvo skušali pripraviti k povećaju plač. Te zdaj namreč kar za sto odstotkov zaostajajo za (že ok-°°ra lani) podpisano podjetniško kolektivno pogodbo. Z izvajanjem tarifnega dela P°djetniške kolektivne pogod- e so ob sprejetju sklenili še Počakati, deloma zaradi izgu- e< sanacije podjetja in z zakolom zamrznjenih osebnih domkov, nam je povedal prednik stavkovnega odbora '"»lan Zaplotnik. Toda rok za ^veljavitev pogodbe je medtem •e dvakrat potekel, vodstvo pa Je tudi na zahtevo zbora delav-?ev ostalo gluho. Sredi aprila J.e sindikat zahteval, naj tarifni ?el obvelja že za tekoči mesec. ^Pet zaman. Prva pogajanja z °dstvom so bila šele pretekli teden. Direktor ni mogel ničesar obljubiti brez soglasja upravnega odbora podjetja, ta pa naj bi se sestal šele ta teden. Toda delavci niso hoteli več čakati. Pritisnili so na sindikat, ki je v petek organizral dveurno opozorilno stavko. Vodstvo se nanjo ni odzvalo (direktor je bil na službeni poti) in stavkovni odbor je zaman pričakoval pogajanja. Namesto njih so prestavniki stavkajočih premle-vali domnevno ponudbo vodstva na devet stavkovnih zahtev. Domnevno zato, ker je bila sicer pripravljena v strokovnih službah Iskre ERO, ne pa tudi uradno potrjena v vodstvu in upravnem odboru. Plače zaposlenih v ERO za 50 odstotkov zaostajajo za dogovorjenimi v kolektivni pogodbi. Stavkajoči delavci zahtevajo, da jim podjetje izplačuje vsaj 80 odstotkov tistega, kar je zapisano v pogodbi. V ponudbi strokovne službe je zapisano, da bi bilo povečanje do te meje mogoče, če bi se delavci odrekli 25 odstotkom stimulativnega dela plače. Tega naj bi namreč kar vgradili v osnovo, ob tem pogoju pa bi bilo mogoče za 38 odstotkov povečati plače. Stavkovni odbor bi bil pripravljen sprejeti kompromis, vprašljiva pa je kajpada višina stimulacije, ki bi se ji morali odpovedati. Ena od stavkovnih zahtev zadeva tudi izdaja zadolžnic za premalo izplačane osebne dohodke. Podjetje kaže pripravljenost za izdajo teh listin, če zanje ni treba plačati prispevkov. Toda tako kupčevanje očitno ni mogoče, delavci pa seveda hočejo veljavne in iz-plačljive listine. Poleg tarifnega dela kolektivne pogodbe pa podjetje očitno ne izvaja tudi preostalega, saj mu očitajo, da ni izplačalo solidarnostnih pomoči desetim delavcem, ki so bili dlje časa na bolniški, dolguje pa tudi osem odpravnin že upokojenim. Tudi regresa ne more izplačati do konca julija, zato delavcem namesto denarja ponujajo svoje izdelke - ročno orodje. O vsem se je stavkovni odbor pripravljen pogajati. Ker pa v petek drugega pogajalca ni bilo, stavko nadaljujejo ta teden. • D. Z. Žlebir MALA ANKETA »Bormasina« namesto regresa Kranj, 15. maja - Povprečna marčevska neto plača 580 zaposlenih v Iskri ERO je bila 19.500, najnižja za polni delovnik in doseganje norm 12.200 tolarjev. V podjetniški kolektivni pogodbi so zneski še enkrat višji, zato delavci tokrat s stavko terjajo povečanje plač. Zahtevajo tudi izplačilo regresa, vodstvo pa jim namesto denarja ponuja »bormašine«. , Predsednik stavkovnega od-bora Milan Zaplotnik: »Do kon-Ca lanskega leta smo delavci zavidi težav v podjetju pristali na *arnrznitev tarifnega dela kolektivne pogodbe. Delavski svet J.e rok za izvajanje pogodbe podaljšal do 31. marca, odtlej pa sHio že večkrat zaman pritiskali J1" vodstvo z zahtevami po spo- °vanju kolektivne pogodbe. r^to zdaj to zahtevi *o.« amo s stav- Branka Kostov: »Sem ena tistih, ki zaslužijo komaj nekaj nad zajamčeno plačo. Tokrat sem dobila 11.800 tolarjev, nekateri sodelavci v oddelku montaže pa imajo še manj. Delo imamo, nihče ni na čakanju, proizvodnja v redu teče, zato me čudi, da ni denarja za malo boljše plače.« Janez Bešter: »Dokaz, da naše plače močno zaostajajo, ni samo kolektivna pogodba, pač pa tudi izplačila pri bližnjih sosedih, v podjetju Števci. Njihove plače so še enkrat višje od naših, ker se držijo kolektivne pogodbe, vrh vsega so ta mesec prejeli tudi poračun in regres. Nam pa namesto regresa ponujajo strojčke, kar večini delavcev gotovo ne bo ustrezalo. Moja zadnja plača je znašala 25 tisočakov, pa imam srednjo šolo in 19 let delovne dobe. Nekateri so dobili pol manj.« Sonja Cuderman: »Moja zadnja plača je bila komaj 12 tisočakov. S tem denarjem se ne da preživeti. Veliko sodelavcev, ki dobi tako malo kot jaz, bi bilo na boljšem z nadomestilom na zavodu za zaposlovanje. Med delavci že leto dni vlada slabo razpoloženje, zadnja dva meseca pa nenehno mislimo na štrajk. Prav gotovo ne bomo odnehali« • D. Z. Žlebir, foto: P. Kozjek Tisoč delovnih mest Kranj, maja - Na natečaj republiškega zavoda za zaposlovanje Tisoč delovnih mest so na Gorenjskem do konca aprila prejeli 62 ponudb za skupno 103 delovna mesta, nam v svojih mesečnih informacijah sporoča enota Zavoda za zaposlovanje v Kranju. Zeleno luč so zaenkrat prižgali 11 ponudnikom, ki obetajo skupno 18 novih delovnih mest. Največ ponudb je prišlo iz kranjske občine, od koder so dobili 32 popolnih vlog (za 54 delovnih mest), odoborili pa so jih pet (za 7 delovnih mest). Drugod se potencialni podjetniki niso odzvali v tako velikem številu: z Jesenic je prišlo 9 vlog (za 16 delovnih mest), iz Škofje Loke 12 (za 19 delovnih mest), iz radovljiške občine šest in iz tržiške le tri. Upajmo, da bo ta akcija iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja rešila vsaj nekaj brezposelnih. Po podatkih kranjske enote Zavoda za zaposlovanje je teh na Gorenjskem že 10.243, kar pomeni 12 odstotkov aktivnega prebivalstva. Največ je med njimi ljudi z nižjo izobrazbeno strukturo, kar 38 odstotkov jih ima le I. stopnjo izobrazbe. Tudi bolje strokovno usposobljenim ni prizaneseno: 24 odstotkov brezposelnih jih ima IV. in skoraj 20 odstotkov V. stopnjo izobrazbe. Žensk je med brezposelnimi blizu 48 odstotkov, 12 odstotkov je iskalcev prve zaposlitve in kar 34 odstotkov mlajših od 26 let. Nad 30 odstotkov ljudi je delo izgubila zaradi stečajev. • D. Ž. Višje preživnine Ljubljana, maja - Tudi preživnine se redno usklajujejo z gibanjem življenjskih stroškov. Zadnja uskladitev je bila opravljena februarja in je upoštevala rast življenjskih stroškov in plač od oktobra do novembra lani. Zdaj pa se preživnine usklajujejo spet s 1. majem, in sicer na podlagi gibanja življenjskih stroškov in plač od decembra lani do februarja letos. Ta čas so se življenjski stroški povečali za 49,7 odstotka, plače pa za 37,6 odstotka. Tokratno zvišanje preživnin upošteva povprečje rasti stroškov in plač, torej 43,7 odstotka. Preživnine, določene ali dogovorjene v januarju 1992, se povečajo za 25,3 odstotka (na podlagi zvišanja stroškov in plač v januarju in februarju: palč za 21,5 odstotka in stroškov za 29,1 odstotka), preživnine, določene februarja, pa za 11,9 odstotka. Vse to je slovenska vlada sklenila na eni zadnjih aprilskih sej. • D. 2. Oprostitev participacije Ljubljana, maja - Doplačila k zdravstvenim storitvam, tako imenovane participacije, se tudi po uvedbi nove zdravstvene zakonodaje še nismo znebili. Plačevanja participacije pa so oproščeni socialno ogroženi zavarovanci. Ker nas veliko ljudi sprašuje, kje je meja te ogroženosti, kdaj in kam je treba po »ubožni list« za k zdravniku, smo odgovor poiskali v Informativnem biltenu, ki ga izdaja Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo. Potrdila za oprostitev participacije izdajajo pristojni Centri za socialno delo. Upravičenost do oprostitve participacije ugotavljajo na podlagi dohodkov na družinskega člana v primerjavi z osebnimi dohodki na zaposlenega v Sloveniji v preteklem letu. Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko je ta v preteklem letu znašal 10.322 tolarjev. Tako so oproščeni plačila participacije zaradi gmotnega položaja tisti zavarovanci, ki v minulem letu niso presegli 4.645 tolarjev na družinskega člana. V primeru, da zavarovanec živi sam ali v dvočlanskem gospodinjstvu z enim samim prejemkom, je meja za oprostitev 5.677 tolarjev. Stolpec za upokojence Kolesarski izlet v Kamnik in Kamniško Bistrico - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj prireja izlet v Kamnik in po drugi inačici dalje v Kamniško Bistrico. Izlet bo v torek, 26. maja, z odhodom ob 8. uri izpred zgradbe društva na Tomšičevi 4. Vodila ga bosta Tone Resman in Jože Šparovec, potekal pa bo na relaciji Kranj - Cerklje - Komenda - Kamnik (tam bo tudi srečanje kolesarjev upokojencev iz Škofje Loke, Kranja in Kamnika) in za tiste z več kondicije naprej v Kamniško Bistrico. Planinski izlet na Lisco - V četrtek, 4. junija, planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi na izlet na Lisco. Odhod bo ob 5.34 z vlakom s kranjske železniške postaje, kjer naj si vsak izletnik kupi upokojenski vozni listek do Rimskih toplic. Povratno vozovnico bodo kupili na železniški postaji Loka. Od Jurkloštra bodo krenili po Lahovem grabnu do Jereba, proti sedlu med Ješovcem in M. Lisco, kjer se začne zasavska planinska pot, do Lisce. Skupne hoje po lahkem terenu je za okoli pet ur. Izlet vodita planinska vodnika Igor Kloar in Dušan Feldin. Naklo, 15. maja - V petek zvečer so s predavanjem Lepote naše domovine in nastopom pevk iz Strahinja zaokrožili prvi Teden upokojencev v Naklem. Začel se je preteklo nedeljo z otvoritvijo razstave ročnih del, ki so si jo domačini prišli ogledovat ves teden. Pripravili so rekreativni pohod po Dobravi, balinali v Pod-brezjah, kegljali na Beli. Dobro obiskana je bila prireditev ob predstavitvi knjige Naklanska, dupljanska in goriška fara, prikaz filmov o vasovalcu in rokovnjačih in nastop domačih pevk, ki so se ob tej priložnosti prvikrat javno predstavile. Pritegnil je tudi Tof s četrtkovim Moped shovvom, ki je do kraja napolnil dvorano kulturnega doma. Več o pridnih naklanskih upokojencih, ki so po 26 letih tudi kulturno in rekreacijsko oživili svoje društvo, pa v prihodnji številki Gorenjskega glasa. Na sliki: motiv z razstave ročnih del. - Foto: P. Kozjek Višje štipendije Ljubljana, 15. maja - Ministrica za delo Jožica Puhar je podpisala sklep o povišanju republiških štipendij. Te bodo od I. maja višje za 17 odstotkov. Sklep o povišanju je objavljen v 23. številki Uradnega lista Slovenije. SVET KRANJSKIH SINDIKATOV ZADOLZNICE IN DELAVSKO LASTNINJENJE Z odpravo zakona o zamrznitvi plač in formalno uveljavitvijo sklenjenih kolektivnih pogodb je vprašanje doslednega spoštovanja zapisanega in iz-tožljivosti plač po teh pogodbah spet postalo izredno aktualno. Dejstvo je namreč, da pretežna večina podjetij v tem trenutku ni sposobna izplačevati niti "znižanih OD" (do 20 %) po kolektivni pogodbi (KP). Kako naj torej delavci dobijo tisto, kar jim podjetje ni izplačalo, čeprav jim po kolektivni pogodbi pripada? I z t ožljivost pravic po KP Tako kot za vse pogodbe tudi za kolektivne pogodbe (KP) sicer velja načelo, da so pravice iz te pogodbe iztožljive pred sodiščem. Toda prav pri izterjavi razlike v višini premalo izplačanih OD stvar ni tako enostavna. Kadar podjetje izplačuje nižje OD, kot so dogovorjeni s kolektivno pogodbo, gre namreč v bistvu za kolektivno kršitev pravic (vseh) delavcev podjetja. Kolektivne pravice pa se pred sodiščem načeloma sicer lahko iztožijo, vendar jih ni mogoče izterjati. Zato so v bistvu možne le individualne tožbe za vsakega delavca posebej, kar pa predstavlja skoraj nepremostljiv problem za praktično realizacijo zlasti v večjih podjet-jih. Če npr. v nekem podjetju izplačujejo za 10 % nižje plače od dogovorjenih po KP, sindikat ne more pri sodišču enostavno izposlovati "splošne" sodbe, da je podjetje dolžno vsem delavcem izplačati 10 % razlike in s tem v enem zamahu rešiti kolektivnega problema. Sodišče namreč najprej zahteva posebno pooblastilo vsakega delavca posebej, da ga lahko sin- dikat v postopku zastopa. Lahko si predstavljate, kaj to v praksi pomeni npr. pri podjetju s 4000 in več delavci. Nadalje je morebitna "splošna sodba" neuporabna, ker na njeni podlagi sploh ni mogoče izpeljati izvršilnega postopka. Zato je treba za vsakega delavca posebej izračunati in sodišču predložiti konkretne individualne zahtevke. Kje in kako dobiti vse te silne izračune? Glavno vprašanje pa je - kaj bo pri naslednjem izplačilu OD in ali je sploh smiselno in praktično izvedljivo tovrstne sodne postopke ponavljati iz meseca v mesec, ko podjetje kljub tožbam in sodbam spet ni sposobno izplačati polnih osebnih dohodkov po kolektivni pogodbi. Skratka, kljub lepim načelom, je sodna pot za morebitno izterjavo plač po kolektivni pogodbi več kot trnova. Za morebitno večjo učinkovitost te poti bi bili potrebni temeljita sprememba in poenostavitev veljavnih procesnih predpisov. Zato bo žal pri nas verjetno še nekaj časa veljalo, da je plače po ko-lektvini pogodbi pač najlaže "iztožiti" s stavko. Tudi izterjava zasluženih plač s stavko je seveda v praksi lahko skrajno problematična, kajti v mnogih primerih bi zaradi ekonomske šibkosti podjetja izplačilo polnih OD po kolektivni pogodbi pomenilo takojšen stečaj podjetja. To pa seveda ni v interesu delavcev. Zadolžnice in delavsko lastninjenje podjetij Seveda pa vse doslej povedano nikakor ne pomeni, da kolektivne pogodbe v danih pogojih sploh nimajo nobenega smisla, in da naj se delavci razliki do polnih OD raje kar enostavno odpovedo. V primerih, ko bi izplačilo polnih OD v denarju pomenilo stečaj podjetja, je treba za to najti drugo obliko ustreznega poplačila delavcev. V zadnjem času se v praksi vse bolj uveljavljajo zadolžnice kot oblika nadomestne izpolnitve. Gre za naslednje: Z za- Izhodiščni OD po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo Republike Slovenije (maj) Tarifni razred Izhodiščni bruto OD I. enostavna dela 28.168,00 II. manj zahtevna dela 30.997,00 III. srednje zahtevna dela 34.616,00 IV. zahtevna dela 38.594,00 V. bolj zahtevna dela 43.658,00 VI. zelo zahtevna dela 52.108,00 VII. visoko zahtevna dela 59.158,00 VIII. najbolj zahtevna dela 70.430,00 IX. izjemno pomembna dela 84.492,00 Upošt. rast življ. stroškov po eskalacijski klavzuli: 6,26 %. Rast cen življenjskih potrebščin v aprilu: 6,4 %. Celotni pregled izhodiščnih dohodkov po tarifnih razredih za mesec maj bomo za posamezne branžne kolektivne pogodbe objavili v 6. številki mesečnika IKS. dolžnim, ki jo prejme vsak delavec, podjetje prizna obstoj terjatve delavca nasproti podjetju (v višini neizplačanega dela OD v bruto znesku z valo-rizacijsko klavzulo) in se zaveže to terjatev poravnati na dogovorjen način. Možnih načinov je lahko več. Tako se lahko podjetje in delavec dogovorita, da bo podjetje do višine neto terjatve (po plačilu davkov in prispevkov): — znesek kasneje preprosto izplačalo v gotovini, če se bo ekonomski položaj podjetja izboljšal; — zadolžnico spremenilo v določen vrednostni papir (npr. komercialni zapis ali obveznico); — opravilo še nadaljnjo konverzijo (spremembo) v kapitalski delež na podjetju oziroma delnice ob lastninjenju podjetja. Za večino ekonomsko šibkih podjetij je varianta, po kateri podjetje v končni posledici poplača svoje dolgove do delavcev iz naslova neizplačanih OD v obliki ustreznih kapitalskih deležev oz. delnic, tudi edino realna. Za delavce je to lahko perspektivno zelo zanimiva in sprejemljiva rešitev. Hkrati pa bi to prispevalo tudi k pospešitvi procesa lastninjenja, saj bi tako lahko na realnih osnovah prišlo do delnega last- ninjenja podjetij neodvisno od bodočega lastninskega zakona. Zgoraj navedene možnosti namreč smiselno izhajajo že iz sedaj veljavnih predpisov o ob-ligacijskih razmerjih in o vrednostnih papirjih. Zaključek Ko pišem to razmišljanje o možnih "nadomestnih" oblikah izplačil OD v povezavi z možnostjo delavskega lastninjenja podjetij, se zavedam, da so te ideje zaenkrat Se v povojih. Morda se bo ob konkretnih poskusih celo izkazalo, da jih zaradi takSnih ali drugačnih skritih pravnih pasti, ni mogoče izpeljati v opisani obliki. Kljub temu pa ocenjujem, daje vredno poskusiti. Izgubiti delavci prav gotovo ne morejo nič, lahko pa ogromno pridobijo. Zato s tem prispevkom tudi POZIVAM VSE SINDIKATE PODJETIJ, da v svojih podjetjih prek organov upravljanja nemudoma sprožijo ustrezne priprave za izdajo zadol-žnic delavcem v zgoraj opisanem smislu. Stvar namreč do te faze ni niti najmanj zapletena in nobenega razloga ni, da tega ne bi storili. Istočasno je treba obvezati strokovne in poslovodne delavce, da konkretizirajo eno od prej obravnavanih (ali drugih možnih) oblik realizacije v zadolžnicah priznanih terjatev. Mato Gostiša DOST' 'MAMO "HONORARNIH STEČAJNIKOV" Da bo delavcem vsaj približno jasno s kakšnimi nagajanji se v Svetu kranjskih sindikatov med drugim srečujemo ob že sicer silno težavnih prizadevanjih za uveljavitev določenih materialnih koristi delavcev v stečajnih postopkih, objavljamo originalen tekst dopisa (brez popravkov), ki nam ga je nedavno tega poslal stečajni upravitelj Iskre Orodjarne - v stečaju, odvetnik Franc Skod-lar: "Dne 17.7.1991 je Iskra Ki-berrfetika, Tovarna orodij in naprav Kranj sklenila z Iskro Orodjarsko tehnološkim centrom Kranj in delavci Iskre Kibernetike - Tovarne orodij in naprav Kranj, ki jih je zastopal predsednik Sveta kranjskih sindikatov Jože Antolin. Pogodbo po kateri naj bi delavcem bivše Orodjarne in ki ne bodo sklenili delovnega razmerja v podjetju OTC pripadla odpravnina iz naslova pravic presežnih delavcev v breme podjetja Iskra Orodjarna. Iskra Orodjarna je v stečaju od 31.10.1991 naprej. Kot stečaj- ni upravitelj vas obveščam in seznanjam, da v imenu stečajnega dolžnika od pogodbe z dne 17.7.1991 odstopam. Z njo ne morem soglašati, ker je bila napravljena ob načrtovanem stečaju Orodjarne, ker je bila sklenjena preko zakonskih okvirov v škodo sedanjega stečajnega dolžnika, ker ni bilo izvedenega postopka za ugotavljanje presežnih delavcev Orodjarne in ker ni mogoče istočasno govoriti o presežnih delavcih ter voditi podjetje v načrtovani stečaj. Iz teh pa še drugih razlogov, ki jih ne navajam, odstopam od imenovane pogodbe ter ne priznam dogovorjene pravice delavcem, ki bodo ostali nezaposleni do odpravnine iz naslova pravic presežnih delavcev ali kakega drugega naslova." Odvetnik Skodlar seveda dobro ve, da sporna pogodba v resnici prav v ničemer ne obremenjuje sredstev stečajnega dolžnika (Iskre Orodjarne), kajti vse obveznosti do delavcev iz naslova pravic presežnih delavcev naj bi po tej pogodbi Informacije kranjskih sindikatov za delo in življenje prevzelo podjetje Iskra OTC. Le-to pa je sredstva pridobilo na podlagi 2. odstavka 145.b člena zakona o podjetjih in dokler tovrstni prenosi sredstev ne bodo eventualno razveljavljeni po sodni poti, nikakor niso avtomatično del stečajne mase Iskre Orodjarne kot poenostavljeno razmišljajo nekateri. Kakšen bi torej lahko bil v tem trenutku pravni interes stečajnega upravitelja, da se vtika v to pogodbo in želi na vsak način izničiti sleherno možnost delavcev za vsaj delno materialno satisfakcijo ob programiranem stečaju (brez kakršnekoli škode za druge stečajne upnike)? Ga ni, in stečajni upravitelj se bogve zakaj očitno praska tudi tam, kjer ga (vsaj zaenkrat) resnično nima kaj srbeti. Sploh pa je stečajni upravitelj po zakonu pristojen odstopiti od prej sklenjenih pogodb le, če so te obojestransko odplačne, in še to samo z dovoljenjem stečajnega sodnika. Drugače pa imamo kot zastopniki delavcev tega in podobnih "honorarnih" stečajnih upraviteljev, ki so pri kranjskem sodišču zadnje čase sicer silno v modi, preko glave. Konkretno - odvetnik Skodlar poleg odvetništva opravlja Se funkcijo stečajnega upravitelja v dveh ali celo treh podjetjih hkrati in pod temi pogoji se sploh ni čuditi, da se tudi najenostavnejši stečajn1 postopki vlečejo kot jara kača. Več kot pol leta je minilo od začetka stečaja Iskre vred' nostno praktično v celoti pok* rila stečajne terjatve, je doslej uspel prodati le nekaj sta' novanj. Več deset milijonov SLT vredna nedokončana UP dokončana in neprevzeta orodja naprimer pa bodo ravnokar samo še za staro železo, če se bo ta človek (za sicer izredno vi* soke honorarje) Se naprej igral stečajnega upravitelja, ki ga bolj kot ekonomska plat stečaja zanima dolgotrajno pravdanje okrog že tako bednih terjatev delavcev ter rušenje novoustanovljenega in hvalabogu "Živega" podjetja Iskra OTC. Zna se tudi zgoditi, da bo zaradi njegovega navidezno pravičniške-ga napenjanja v smislu 112-, člena stečajnega zakona med drugim propadlo tudi že skoraj dokončno dogovorjeno tuje vlaganje v Iskra OTC. Na ta način ne samo, da povzroča veliko družbeno škodo, ampak tudi izredno slabo varuje koristi upnikov. Zato bomo nedvomno morali stečajnemu senatu predlagati, da ga čimprej odstavi kot stečajnega upravitelja v konkretnem stečajnem postopku. Mato Gostiša PODJETJA, PODJETNIKI Sinclicom cl.o.o. Kranj Agencija za posredovanje VABLJEN - POKLIČITE NASI Tel.: 064/213-280 Telefaks: 064 / 213-296 dela zaposlitve premestitev Nova pomoč Sveta kranjskih sindikatov nezaposlenim in tudi delodajalcem AGENCIJA ZA POSREDOVANJE DELA V okviru sindikalnega podjetja SINDICOM d.o.o. Kranj )e po prvomajskih praznikih pričela delovati agencija za posredovanje dela, zaposlitev in premestitev. Zaključili smo nekaj' mesečne pripravljalne aktivnosti, ki so vsebovale ustanavljanje podjetja, pridobivanje koncesije pri ministrstvu za delo, dogovarjanje z zavodom za zaposlovanje in zagotavljanje zahtevanih kadrovskih ter prostorskih pogojev za delovanje agencije. Gre za pomemben začetek prve neprofitne dejavnosti, načrtovane v okviru razvoja sindikalnega podjetništva Sveta kranjskih sindikatov. Z njo želimo v prvi vrsti pomagati brezposelnim« da bi se hitreje (ponovno) vključili v normalne družbene procese. Ob vseh drugih aktivnostih bomo poskušali učinkoviteje soočiti ponudbo in povpraševanje po delu ter tako na enem mestu v čimkrajšem času opraviti vse potrebne formalno- administrativne aktivnosti za izvedbo nekega dela ali za morebitno zaposlitev. S tem pa bomo pomagali tudi podjetnikom, saj bomo namesto njih opravili vrsto zahtevnih opravil. Sedež agencije je v prostorih Sveta kranjskih sindikatov, Slovenski trg 3 (vhod št. 5, II. nadstropje). Uradne ure so vsa* delavnik od 8. do 1L ure. Pokličete pa nas lahko tudi po telefon1-št. 213-280 ali po telefaksu St. 213-296. Jože Antolin KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 17. kongres ICSID v Ljubljani DIZAJN - DANES ZA JUTRI Ljubljana - Potem ko so v nedeljo zvečer svečano odprli 17. svetovni kongres oblikovalcev ICSID in celo vrsto spremljajočih razstav, se je včerajšnji prvi kongresni dan odvijal delovno in po programu. Podoben program je tudi današnji, torkov, medtem ko bo jutrišnji tretji kongresni dan, tokrat prvič v dolgoletni zgodovini kongresov ICSID, razpršen po Sloveniji - v osmih mestih, med drugim tudi v Kranju, Kamniku in v Radovljici. ko Več kot 460 udeležencev 17. ngresa iz več kot 20 držav, j^d njimi je 130 aktivnih ude-ežencev, je včerajšnji prvi konusni dan razpravljala na te-n,e. ki so jih udeležencem Podstavili ključni govorniki -°,strokovni praksi ter korpora-fyski strategiji ter identiteti ter ,e°r'ji. To je le del programa, ! ga je organizatorjem letoš-nJega kongresa ob mednarodnem sodelovanju uspelo združb v enotno vsebino razdelje-n° na poglavja. Svetovna orga-n'*acija ICSID si je namreč v Sv°jih dolgoročnih načrtih zadavila nalogo o tako imenova-J^m oblikovalskem procesnem lr,kotniku, ki ponazarja intencijo oblikovanja s proizvodno in marketingom. Temu na-zato sledijo tudi letošnje kongresne teme, med njimi po-e8 že omenjenih še druge, kot so oblikovanje vozil, modno ?°likovanje, zaščita dizajna in "Industrijske lastnine, ekološki đl2ajn in zaščita okolja ter dru-O nekaterih pogledih na te ,eme so včeraj govorili ugledni stfokovnjaki, kot so Deane W. J'chardson iz ZDA, Janez Su-"adolc iz Slovenije, Ornela Binarni iz Italije, Kazuo Moro-"oshi z Japonske in drugi. Današnji drugi kongresni ?n je posvečen tako imenova-j)1 oblikovalski vzgoji, o kateri ~o najprej govoril Hans J. M. P'rken iz Nizozemske, ostale kongresne teme tega dne pa so ?,.°logija in zaščita okolja, zabita industrijske lastnine, ^2goja in permanentno izobra-evanje, oblikovalski centri. Za domače in tuje oblikoval-j"e Pa bo pomemben in zanimiv udi jutrišnji dan, ko se bodo P° lastni presoji udeležili prire- ditev v osmih slovenskih mestih - Ajdovščini, Mariboru, Novem mestu, Velenju, Vrhniki, v Kranju, Radovljici ter v Kamniku. V Kranju bodo domači in tuji oblikovalci razpravljali v Iskri Terminalih na okrogli mizi na temo Oblikovanje kot dejavnik razvoja. Temo bosta uvedla Robert I. Bleich iz ZDA (tudi bivši predsednik ICSID in upokojeni generalni direktor CID Philips na Nizozemskem) in mag. Darko Pretnar, direktor tehničnega področja v Iskri Terminalih. Še pred tem pa bo goste sprejel kranjski župan, nato pa si bodo ogledali stari del mesta do gradu Kieselstein, kjer bo krajši kulturni program in ogled gradu z njegovimi delavnicami. Popoldanski del, po zaključku okrogle mize, se bo odvijal na Brdu, kjer bo tudi modna revija in predstavitev kranjskih podjetij, ki so finančno podprla tretji kongresni dan. Radovljiško srečanje bo potekalo na temo Globalni mar- keting v tekstilu, športu in lesni industriji in sicer na Bledu v hotelu Toplice, kjer bo oblikovalce nagovoril radovljiški župan, ogledali pa si bodo tudi razstavo Jožeta Ciuhe. Strokovni pogovor bosta vodila Loek van der Sande iz Nizozemske in Pavle Gantar. Dopoldanski program se začenja v Kovaškem muzeju v Kropi, nadaljuje v Šivčevi hiši v Radovljici, kjer je razstava lokov Franca Oblaka in slik Bonija Čeha. Skupina bo obiskala tudi Elan, LIP Bled, popoldne pa tudi Bohinj in njegove posebnosti. Kamniška tema, ki jo bosta vodila moderatorja Peter J. Lord iz Velike Britanije (tudi eden bivših predsednikov ICSID) in mag. Janez Damjan, ima naslov Oblikovanje, trženje, proizvodnja. Program je podoben kot v drugih mestih, udeležence bo dopoldne sprejel kamniški župan, ogledali si bodo muzej starega pohištva v gradu Zaprice ter obiskali Idejo, Stol ter dve razstavi, v gale- riji Veronika in v arboretumu Volčji potok pravkar odprto razstavo živalskih skulptur Janeza Boljke. Med pomembnimi razstavami so že odprte ali jih bodo v naslednjih dneh še odprli in sodijo v okvir kongresnega dogajanja (samo v Ljubljani jih je trideset pomembnejših), je treba omeniti vsaj nekatere. Na Gospodarskem razstavišču bo do 24. maja odprta mednarodna razstava oblikovanja Design Expo, na kateri sodelujejo tako imenovana nacionalna združenja oblikovalcev s tematskimi razstavami ter ostali člani ICSID s samostojnimi razstavami, svoje oblikovalske dosežke pa predstavljajo tudi številne slovenske gospodarske organizacije, predvsem proizvajalci pohištva, konfekcije, zanimiv pa je vsekakor del razstave, kjer se predstavljajo študentje Fakultete za arhitekturo in gradbeništvo v Ljubljani z oblikovalskimi prototipi (od telefonov, gospodinjskih tehtnic, koledarjev). Zanimivost razstave je gotovo kulturološko zasnovana razstava o oblikovanju pohištva iz obdobja italijanskega racionalizma. Druga razstava, ki je ne gre zamuditi, je 13. mednarodni bienale grafičnega oblikovanja, ki bo v Jakopičevi galeriji in v Mestni galeriji ter v stolpnici Ljubljanske banke, odprt pa bo do 14. junija. Že na otvoritveni dan, v nedeljo, pa so v Cankarjevem domu odprli razstavo Slovenski stol 1945-1992. Brez dvoma pa bo vzbudila nemalo nemalo zanimanja tudi mednarodna zlatarska razstava v Tivolskem gra- • Lea Mencinger Foto: G. Sini k GOVORICA BARV Če je v preteklih ustvarjalnih fazah, ki so včasih upoštevale pridobitve lirične abstrakcije, abstraktnega ekspresionizma, informela, ''karstva geste ali bile včasih tudi povsem "predmetne", narava v delih Henrika Marchla še odzvanjala neposredno, se je v zadnjih letih z njegovih slik in gvašev znova umaknila vsaka prepoznavna aluzija ali sled o njej. ■ dejstva, da je slikar tudi ta-fat, ko se je izražal s povsem °straktno likovno govorico, Pobude za svoje likovno stvarjanje iskal v narttvi, ne ^remo zanikati. Marchlove 'ke, ki jih umetnik predstavlja a samostojni razstavi v galeri- ji v kranjski Mestni hiši, so zaživele svoje lastno življenje, neodvisno od česarkoli, razen od avtorjevega notranjega nareka, ki ga pogojuje poljubni vtis iz narave, njenega izseka ali njene podobe, kakršno si nadeva v različnih letnih obdobjih. Tak- ^"»až Kržišnik razstavlja - V galeriji Ivana Groharja se tokrat v*a<*- slikar in oblikovalec Tomaž Kržišnik predstavlja kot obliko-iiv p **rav na P°dr°čju oblikovanja se je Kržišnik že zelo zgodaj U*'Jav'l kot angažirani in nekonvencionalni snovalec plakatov, ^J'g, znakov in ilustracij, kot piše o njem prof. dr. Stane Bernik; liš'nem Pa ,,,('' mag'čni prenovitelj podobe lutkovnega gleda- .*a (kot scenograf, kostumograf in snovalec lutk) in prav tako kot ^''Cen risar, tenkočuten slikar pastelov in inventivni grafik. To-°b i a razstava njegovih vizualnih komunikacij je nenazadnje tudi pr '7. kongresu ICSID odmev na obdobje, ko je Kržišnik že na „ae,°niu šestdesetih v sedemdeseta leta zastavil drugačno obliko Sovora vidnih sporočil in tako vplival na nadaljnji razvoj tovrst- *»a oblikovanja pri nas. Foto: Katja Premru šne, kot so, jih ne moremo enačiti ali primerjati z nobenim znanim motivom. V opazovanje se nam ponujajo kot z določenimi oblikami, energijo, gibanjem in tudi s spoznanjem napolnjen upodobljen prostor, ki je zaživel svoje avtonomno življenje, ki je sicer bogato in polno, ker odseva neštete kvalitete slikarjeve spontanosti, a ga ne bi bilo brez narave z njeno mikavnostjo in spremenljivostjo, ki v tem slikarstvu vselej in od vsega začetka nastopa kot temeljna ter primarna spodbuda. Vedno je Marchlov likovni jezik izredno bogat in raznolik, saj slikar uporablja vse svoje dosedaj pridobljeno znanje in izkušnje. Hotenje, z igro raznovrstnih strukturnih povezav obvladati volumen slike - torej ne samo njene površine -, stopa v ospredje formalne plati March-lovega slikarstva. Prestop iz ploskovnosti slikovne površine v prostorskost je Marchel izvedel z dinamično abstraktno likovno igro, z množico najrazličnejših, med seboj povezanih operacij znotraj ploskve slike. Vendar pa ničesar ne more preglasiti ali celo nadomestiti Marchlove kreativne poteze, ki je v vsej svoji ekspresivnosti dovolj zgovorna sama zase. Kljub njeni spontanosti in lahkotnosti je namreč z njeno potjo po površini platna v sliki ustvarjen svojstven red. Marchel prostor organizira in smiselno poseli s sproščenimi, snovnimi in telesno občutenimi nanosi barv, ki jih polaga enega prek drugega. Z barvnimi nanosi namreč odkriva prostor in se širi v njegovo globino, kajti šele v medsebojnih odnosih in položeni eden vrh drugega začnejo le-ti učinkovati globinsko. Medtem kojih nanaša z na prvi pogled naključnimi, zanj značilnimi največkrat diagonalno vodenimi širokimi potezami, ki so se dobesedno izlile s slikarjevega čopiča, jih nekaj preglasi vse ostale in določi njegovim slikam lasten ritem in napetost. Razpoloženja slikam Marchel določa predvsem s pretehtanim izborom barv. Tehnika jajčne tempere mu omogoča, da jih nanaša suhe in zgoščene, tako da se med seboj ne mešajo in da ostajata vidni tako struktura platna kot čopiča. V sproščenem koloritu čistih sozvočnih ali kontrastnih tonov, ki so kot najbolj neposreden odmev narave in njenega občutja poetično naglašeni, zasledimo tudi elemente barvne simbolike. V njih namreč prav zlahka prepoznamo barve lastne letnim časom: sijoče, prekipevajoče, slepeče in v soncu ožarjene barve za poletje, umirjene in hladne za zimo, sveže, nežne in preta-njene za pomlad in utišane in zadržane za jesen. Damir Globočnik KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se z grafičnimi listi predstavljajo gorenjske likovne umetnice. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Henrik Marchel. V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava o podjetništvu v Kranju (1918 do 1941). JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava unikatnega pohištva arhitekta Janeza Suhadolca. Na OŠ Karavanških kurirjev na Koroški Beli je na ogled mednarodna razstava fotografije Pokrajina 92. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši razstavljata oblikovalec lokov Franc Oblak in akad. slikar Boni Čeh. V galeriji Pasaža radovljiške graščine so na ogled fotografije članov krožka OŠ A. T. Linhart Radovljica. BLED - V belem salonu hotela Toplice so na ogled slike akad. slikarja Jožeta Ciuhe. ŠKOFJA LOKA - V galeriji I. Groharja je na ogled razstava akad. slikarja in oblikovalca Tomaža Kržišnika. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja Lojze Ferenc iz Škofje Loke. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. V okroglem stolpu je na ogled razstava fotografij uprizoritve Škofjeloškega pasijona iz leta 1936. V galeriji Loškega muzeja je na ogled likovna razstava članov gorenjskih likovnih skupin. V galeriji Fara razstavlja Jiri Kočica. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja "abstrakcije" Mirni Strlič \z Zirov. ŽELEZNIKI - V galeriji Muzeja Železniki razstavljata slikar Vinko Hlebš in fotograf Sandi Cufar. Zbirke muzeja so odprte vsak dan od 8. do 15. ure. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled mednarodna razstava geoloških in rudarskih ekslibrisov. V Paviljonu NOB je na ogled razstava ob 500-letnici rudnika in mesta Idrije ter likovna razstava akad. slikarja Rudija Skočirja iz Idrije. V avli tovarne Peko je na ogled fotografska razstava Karlovec v vojnem času avtorja Dinka Neskusila. KAMNIK - V galeriji Mihe Maleša, Titov trg 20, bo do septembra na ogled razstava slik in grafik slikarja Staneta Cudermana. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ - V knjižnici Gimnazije bodo v petek ob 19. uri odprli razstavo Običaji in navade maturantov ob zaključku srednjega šolanja na Gimnaziji Kranj. RADOVLJICA: KNJIŽEVNOST IN GLASBA - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 predavanje prof. Aleksandre Vremšak o književnosti in glasbi - s predvajanjem izbranih glasbenih odlomkov. TRŽIČ: PESNIŠKA ZBIRKA - V Tržiški knjižnici bodo v četrtek, 21. maja, ob 18. uri predstavili pesniško zbirko Pozna žetev prof. dr. Zdravka Kaltnekarja. O poeziji avtorja, sicer rednega profesorja na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, bo govoril prof. dr. Tone Pretnar, prof. Janez Šter bo predstavil likovno govorico risb Vinka Hlebša, pesmi pa bosta brala Marina Bohinc in Bojan Veselinovič. KAMNIK: RAZSTAVA STOLA - V Likovnem razstavišču Veronika bodo jutri, v sredo, ob 20.30 odprli razstavo Podoba podjetja Stol 1985-1992. SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN GORENJSKE Tržič - Minuli petek so se tržiškemu občinstvu predstavile najboljše folklorne glasbene in plesne skupine Gorenjske. Organizator, Zveza kulturnih organizacij Tržič, je želel s prireditvijo obeležiti 500-letnico tržiških trških pravic in je k sodelovanju povabil tudi tržiške turistične delavce. Na žalost brez odziva. Približno 50 obiskovalcem so se predstavile štiri folklorne plesne in dve glasbeni skupini. Folklorna skupina KUD Rudi Jedretič iz Ribna ohranja izročilo Tončke Marolt. ki je skupino vodila pred leti. predstavili pa so se s spletom njenih plesov. Začetek delovanja folklorne skupine Tehnik iz Škofje Loke sega v leto 1977, pod umetniškim vodstvom Draga Novaka ožilja stare ljudske plese, /a pokušino so nam predstavili gorenjske svatbene plese. Folklorna skupina Sava Kranj sodi med starejše skupine, deluje pa /e več kot 40 let. Pevci, instrumentalisti in plesalci pod umetniškim vodstvom Zvoneta Gantarja največ pozornosti namenjajo starim ljudskim običajem. Predstavili so štajersko vlečenje ploha, pustne šege. ki so ga v venček plesov združili še z nekaterimi drugimi plesi. Domača folklorna skupina Karavanke deluje prav tako že vrst let. tre1 nutno šteje 70 članov, odplesali pa so venček gorenjskih plesov. Večer folklore sta popestrili tudi dve glasbeni skupini. Glasbena sestava FS Tehnik iz Škofje Loke je z uporabo kmečkih orodij -namesto pravih inštrumentov so igrale vile. grabljc in kose. pričarala razpoloženje ob odmorih med kmečkimi opravili, vokalna skupina Bodeče Neže FS Primskovo - sestavlja jo c) deklet različnih starosti, je predstavila tri redkeje slišane ljudske pesmi. Najboljša skupina se bo uvrstila na slovensko srečanje folklornih skupin. Smiljana Knez GORENJSKO PLESNO SREČANJE Kranj - V Prešernovem gledališču bo jutri, v sredo, ob 20. uri zdaj že tradicionalna plesna prireditev Srečanje plesnih skupin Gorenjske?Na prireditvi, ki jo pripravlja ZKO Kranj, se bo predstavilo 11 najzanimivejših gorenjskih plesnih skupin. Že nekaj časa je za plesno dejavnost v gorenjskih občinah značilno, da je kvaliteta plesnih skupin vse boljša, toda obenem se dogaja tudi to, da je skupin vsako leto manj. Letos se bodo na prireditvi z motom Namig 92 pojavile plesne skupine iz Kranja, Tržiča, Bleda, Domžal, nobene pa ne bo z Jesenic, Škofje Loke in Kamnika. Vendar pa ne zato, ker je bila selekcija za srečanje stroga. Vsekakor selektorici za republiško plesno srečanje Neja Kos in Sonja Ožbolt ne bosta imeli lahkega dela, ko bosta izbirali skupine za republiško plesno srečanje jeseni. Med najvidnejšimi plesnimi skupinami, ki bodo nastopile na prireditvi v Prešernovem gledališču so vsekakor kranjske plesne skupine. Posebno zanimiv pa bo nastop Mateje Pu-har (skupina MAS), ki seje vrnila z daljšega plesnega izpopolnjevanja v Amsterdamu. • L. M. Proizvodnja in trgovina d.o.o. Vse, ki imate dostavno vozilo ali kombi ter hkrati nekaj komercialnih sposobnosti, in se želite vključiti v uspešno podjetje z živili, vabimo k sodelovanju. Pisne ponudbe sprejemamo na naslov: p. p. 138, 61001 Ljubljana. Za udoben In prijeten dom PO NAJKONKURENČNEJŠIH CENAH SALON POHIŠTVA UD Predoslje pri Kraniu, tel.: 241-031 del. čas: od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure lupit I borni Tržič - v stečaju Predilniška c. 16 telefon: 50-571 bombažna predilnica in tkalnica i tržič na osnovi sklepa Upniškega odbora objavlja LICITACIJO naslednjih osnovnih sredstev: pisalni stroji, računski stroji, omare, pisalne mize, stoli, baldahini za prikolice, šivalni stroj cik-cak, merilni stroj, kompresor. Javna licitacija bo v soboto, 23. maja 1992, ob 9. uri v BPT Tržič, Predilniška c. 16. Ogled bo možen istega dne, eno uro pred začetkom licitacije. Seznam osnovnih sredstev pa bo 2 dni pred licitacijo izobešen v vitrini pri vratarju. Prodaja bo po načelu videno - kupljeno. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Prometni davek plača kupec. Kupec mora blago plačati in prevzeti takoj po licitaciji. TRGOVINA DOM ŽABNICA tel.: 064/44-539 Ugoden nakup gradbenega materiala Posebna ponudba: CEMENT UMAG 420 SLT/vreča Veleblagovnica, Škofja Loka nama Izžrebani kuponi NAGRADNE PRODAJNE AKCIJE v aprilu 1992 (žrebanje dne 8. 5. 1992 pred veleblagovnico Nagrada it. Prejemnik 1 Natalija JEĆNIK. KRANJ. M. Korbarjava 4 2 Ivica OSLIČ. ZAGREB, Brača Domeni 4 3 Danica MOHORIČ, ŽELEZNIKI, Otoki 11 4 Drago PREVODNIK, ŠK. LOKA, Broda 19 5 Rajko GARTNER. ŠK. LOKA, Podlubnik 186 6 Janez MAROLT, POLHOV GRADEC. Salo 6 7 Zorka KALNEKAR. PODBRDO, Petrovo Brdo 3 8 tyevenka MAČEK. ŠK. LOKA. Kopaliika 27 9 Anka PAGON. ŠK. LOKA, Mestni trg 36 10 Marija HABJAN. ŠK. LOKA. Svati Duh 106 11 Sonja NEŠOVIČ. POLJANE, Poljana 58 12 Damjana PINTAR, SELCA, Praprotno 13 13 Ana Marija CEGNAR ŠK LOKA, Kopaliika 12 14 Marjeta SKVARČA. ŠK. LOKA. Podlubnik 152 16 Marina MANFREDA. MOST NA SOČI. Baca pri Modraju 56 16 Leo KOSMAČ. ŽIRI, Partizanska 11 17 Meta ČAR M AN. S K LOKA. Kopališka 19 18 Ana BIZOVIČAR. ŠK. LOKA. Podlubnik 155 19 Janez POUANŠEK. ŽIRI, Racava 1 20 Danica LUŠTREK. MEDVODE. Ladja 30 • 21 Ciril KRPAČ. ŠK. LOKA. Puital 45 22 Janez PREVODNIK. ŠK LOKA. Podpulferca 10 23 Lado DEBELJAK. SELCA. Jarcje Brdo 24 Slavka PETERNEU. ŽABNICA, Zg. Bitnje 243 26 Igor MARINŠEK. ŠK. LOKA. Frankovo naa. 67 26 vasja TUTA. TOLMIN, Zatolmin 73 27 Jakob PUNGARŠEK, KRANJ, Pot na Jotta 7 28 Marija BUKOVŠEK, MEDVODE, Golo Brdo 19 29 Ivica BENEDIČIČ. ŽABNICA, Crngrob 1 30 Mateja BOGATAJ. SELCA, Dolenja vaa 10 31 Marta BENEDIČIČ. ŽELEZNIKI, Na plavžu 93 32 Janez ŠKUFCA. ŠK. LOKA, Podlubnik 154 33 Ljubica DABIČ. KRANJ. Zasavska 1/a 34 Ivanka POGAČNIK. SELCA. Bukovicica 3 36 Janaz FAJFAR. ŠK. LOKA. Podlubnik 168 36 Zlatko HODAK. ŠK. LOKA, Novi svet 14 37 Zalka SOVINC. LJUBLJANA ŠENTVID. Justinova 14 38 Janaz SEVER. ŠK. LOKA. Puštal 33/a 39 Marjana NASTRAN. SELCA. Dolenja vaa 92 PETER SMUK, dosedanji predsednik upravnega odbora Slovenske hranilnice in posojilnice v Kranju Le štirje lastniki obrtniške banke Zdaj bodo stvar popravili tako, da bodo ustanovitelji spet vsi, torej 65, saj je medtem eden svoj delež dvignil. Kranj, 15. maja - Slovenska posojilnica in hranilnica je bila slavnostno, v kranjski Mestni hiši, ustanovljena jeseni 1990, poslovati je začela februarja lani, saj je niso mogli takoj registrirati. Već kot leto dni je malokdo vedel, da so njeni dejanski lastniki štirje podjetniki: tržiški župan Peter Smuk, predsednik liberalne stranke Franc Golja, Marija Brezar, žena dosedanjega ministra za drobno gospodarstvo in Kmetijska zadruga Tržič, ki ima sedež v Križah, njen direktor pa je Franc Sajovic. Že nekaj časa se je šušljalo, da obrtniško banko zapušča njen ravnatelj Igor Rupar, da je kranjski izvrsni svet iz nje umaknil svoj denar. Po četrtkovi skupščini so v javnost prišle prve informacije, da bi bile čimbolj izčrpne, smo za pogovor prosili PETRA SMUKA, predsednika upravnega odbora, ki Slovensko hranilnico in posojilnico do prihoda novega ravnatelja začasno tudi vodi. Pri nekaterih podrobnostih o posojilih in obrestnih merah pa je sodelovala bančna uslužbenka Joži Istenič. "Kaj ste sklenili na včerajšnji skupščini?" Smuk: "Skupščina je obravnavala ustanovitev nove firme in predlog ustanovne pogodbe in statuta sprejela z določenimi pripombami, kaj je potrebno še storiti. Seznanjena je bila s finančnim poročilom, sprejela je razrešitev dosedanjega upravnega in nadzornega odbora, ki sta bila imenovana na ustanovni skupščini leta 1990." "Kdo je novi predsednik upravnega odbora?" Smuk: "Ne vemo še, ker ga bo upravni odbor izvolil izmed sebe." "Kaj pa zamenjava ravnatelja?" Smuk: "Dosedanji, ki je vodil hranilnico od ustanovitve, je dal odpoved." "Kdo je novi, je res Ljubljančan?" Smuk: "Imena ne bi rad povedal zaradi njegove dosedanje službe. Sprejet je že sklep o namestitvi novega ravnatelja, pričakujemo ga v prvi polovici junija." "Slovenska hranilnica in posojilnica je imela na začetku 66 ustanoviteljev, kasneje je bila menda registrirana firma s samo petimi lastniki?" Smuk: "V dobri veri, da bodo pripravljeni dokumenti zadoščali, smo hranilnico skušali registrirati, vendar je zaradi preslabo opredeljene odgovornosti in poslovanja takšne oblike hranilnice sodišče registracijo zavrnilo." "Po približno Šestih mesecih je vendarle začela poslovati?" Smuk: "Računali smo, da bo že oktobra 1990, ko je bila ustanovna skupščina, vendar je začela poslovati šele 8. februarja 1991. Po prvem neuspešnem poskusu registracije smo poskusili hranilnico ogranizirati kot družbo z omejeno odgovornostjo, vendar tudi ta predlog za sodišče ni bil sprejemljiv. Kaže, da je kranjsko sodišče pri tem zelo previdno, ker so bile na Gorenjskem težave z banko Les in podobne stvari, zato je sodišče pri vseh registracijah zelo natančno, tako je bilo tudi pri naši. Ker smo medtem imeli že sklenjene pogodbe, pripravljali smo tehnologijo hranilnice in računalniško obdelavo, je obstajala nevarnost, da ustanovni kapital porabimo, preden začne hranilnica poslovati. Zato smo iskali možnost za začetek poslovanja in se odločili za ustanovitev hranilno-kreditne službe, v njej smo videli edino možnost, da po čim krajšem postopku začnemo poslovati. Ustanovili smo jo brez obveščanja tedanjih vlagateljev, vložili preostanek ustanovnega kapitala in 8. februarja lani je začela poslovati." "Kdo je torej pravi lastnik Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj?" Smuk: "Za organiziranje hranilno-kreditne službe je morala biti med ustanovitelji kmetijska zadruga, veliko razumevanja smo našli pri Kmetijski zadrugi Tržič, poleg nje so med ustanovitelje vstopile zasebne firme treh vlagateljev." "Gospod Smuk, vstopili ste torej s svojo firmo, poleg vas pa še Marija Brezar (žena bivšega ministra za drobno gospodarstvo) in Franc Goli-ja (predsednik liberalne stranke)?" Smuk: "Nekateri so bili že pri ustanavljanju prisotni s svojo firmo, osebno sem bil kot fizična oseba in sem šele kasneje vstopil s svojo firmo. Zdaj so vprašanja, zakaj o tem nismo obvestili vseh..." "Praviloma bi jih morali?" Smuk: "Da, vendar smo takrat presodili, da obstaja velika nevarnost, da bi ljudje začeli dvomiti in bi zahtevali vračilo denarja, ki pa je bil že naložen v opremo prostorov, v računalniško opremo in lahko bi zašli v težave.7 "Kolikšni so bili ustanovitveni deleži?" Smuk: "66 deležev po 3.000 mark, to je bilo 198 tisoč mark. Od tega je bilo 1,280.000 tolarjev porabljenih za zagonske stroške, tako da smo v tistem trenutku gledali samo na to, kako najti način, da začnemo hitro poslovati." "Kar se vam zdaj otepa?" Smuk: "S svojimi firmami smo omogočili, da je hranilnica začela delati, zdaj se nam otepa, ker tega nismo javno razglašali, čeprav smo z dopisom ljudi obvestili, toda saj vemo, koliko pri nas ljudje to berejo." "Je kdo od 66 ustanoviteljev zahteval svoj delež nazaj?" Smuk: "Doslej je bil izplačan en delež, takoj ko je vlagatelj to želel. Moram povedati, statusno in knjigovodsko je bilo to rešeno tako, da smo vlagateljem izdali hranilne knjižice. Sicer pa je bilo že v ustanovni pogodbi zapisano, da so to hranilne vloge, vezane za najmanj eno leto. S pravnega stališča je torej status ostal enak, čeprav bi morale biti dejansko definirane kot trajni kapital. Vsi smo se učili." "Je potemtakem stvar pravno sporna?" Smuk: "Ne, ker imajo vsi vlagatelji hranilne knjižice. Spregledali smo le, da bi morale pravne osebe imeti depozitne pogodbe, saj ne morejo imeti hranilnih knjižic. Vendar pa vse obravnavamo enako." "Koliko so te vloge vredne zdaj?" Smuk: "Hranilne knjižice so bile izdane konec lanskega leta, vloge so bile revalorizirane v razmeriu 7 proti 43, vplačali so torej 21.000 tolarjev, konec lanskega leta je bilo to revalorizirano na 129.000 tolarjev. Za čas poslovanja hranilnice pa so bile pripisane 6-odstotne obresti." "Kaj pravite na očitke, da ste si prigrabili banko?" Smuk: "Nekateri gledajo stvari zelo čustveno. Vsi smo v tem videli dobro idejo, tudi pomoč drobnemu gospodarstvu, zato so se zelo hitro poistovetili s hranilnico in rekli, to je naša, obrtniška banka. Zelo boleče je bilo, ko smo rekli, da pravni status ni tak, da to ni banka 66 ustanoviteljev, temveč hranil-no-kreditna služba, ki so jo ustanovile štiri pravne osebe. Sicer pa je že sredi lanskega leta upravni odbor sprejel sklep, da se mora do konca leta ta status rešiti." "Kakšna bo zdaj vloga ustanoviteljev?" Smuk: "Vseh enaka, takšna, kot je bila zamišljena na začetku, položaj bo odvisen od števila deležev." "Kranjska občina je pred kratkim svoj denar umaknila iz vaše hranilnice, menda v Gradbinec?" Smuk: "Hranilnice so vedno lokalno pobarvane, nekaj prispevajo kraju, v navadi je, da občina na neki način garantira njeno poslovanje, običajno jo pomaga ustanoviti ali vsaj finančno zanjo garantira. Mi take garancije občin nismo dobili, čeprav je po novem zakonu garancija lokalne uprave predvidena kot ena najboljših. Želeli smo, da imajo občine del svojih sredstev v naši hranilnici, saj smo se deklarirali kot hiša, ki podpira razvoj drobnega gospodarstva, turizma in kmetijstva. Njihov posluh je bil različen, ko se je lani začela odprodaja družbenih stanovanj, smo akcijo ponovili in občinam predlagali, naj del teh sredstev naložijo pri nas. Zelo dober je bil odziv iz Tržiča, delno tudi iz Kranja, druge občine teh sredstev niso naložile pri nas, sicer pa dobro sodelujemo tudi z Jesenicami, Radovljico, kjer pokrivamo potrebe njihovih posojilojemalcev. Konec aprila je prišel nalog, da moramo v sorazmerno kratkem času vrniti vsa sredstva kranjskega izvršnega sveta, ker to ni bil zanemarljiv znesek, smo se poskušali o tem dogovarjati, ko sem se osebno vključil, nisem mogel priti do podatka, kdo je to zahteval." "Predsednik Mohorič je bil takrat že bolan?" Smuk: "le, to je bilo 14. aprila, takrat je bil zadnje dni na delu naš ravnatelj Igor Rupar, naknadno tako nisem mogel ugotoviti, kdo je dal zahtevo. Na občini smo skušali doseči sporazum, da bi vračilo raztegnili in ga tudi dosegli, kar kaže, da ni bilo realne potrebe, da izvršni svet takoj potegne ves de* nar. Kam je bil namenjen, tega ne morem komentirati." "Kako je obrestovan, je revalorizacija res 90-odstot-na?" Istenič: "Maja so tolarska sredstva na vpogled 65-odstotno, depoziti do 10 do 20 dni 90-od-stotno, od 21 do 30 dni so revalorizirali v celoti, nad 30 dni pa je realna obrestna mera 5-od-stotna." "Kranjska občina prek vaše hranilnice daje obrtnikom posojila iz občinskega sklada, pravijo, da niso tako ugodna, da jih nekateri z«' radi visokih obresti raje ta* koj odplačajo?" Istenič: "Te posle opravljamo komisijsko, občina nam daje seznam posojilojemalcev, posojila daje za šest let, obrestna mera je polovična glede na ceno denarja na slovenskem trgu za investiranje. Stranka v skladu s pogodbo plača 5 odsto; tkov do izkoriščenja, se pravi do začetka odplačevanja posojila. Občina pa nam za opravljanje tega posla trimesečno daje 3-odstotno provizijo od stanja plasmajev. Poglejmo na primeru obrtnika, ki je 9. avgusta lani dobil 731 tisoč tolarjev posojila, takoj ga je izkoristil 600 tisoč tolarjev. Obroki za glavnico so bili določeni vnaprej, obresti pa so spremenljive, po pogodbi se prilagajajo rasti maloprodajnih cen. Do 30. septembra smo mu obračunali 33.539,20 tolarjev obresti, ki jih je plačal 6. decembra. Za zadnje lansko trimesečje pa so obresti znašale 275.000 tolarjev, saj je bila revalorizacija tedaj zelo visoka, obrestna mera za ta posojila na letni ravni ie bila 618-odstotna, sicer pa 1.172 odstotna. Naj ponovim, ti posojilni pogoji niso naši, predpisani so bili z odlokom; Pogodba z občino še teče, tudi letos posojila dajemo po enakem sistemu. Nekaterim, ki so prosili za odlog, smo ugodili« imamo pa tudi takšne primere, da so glavnico odplačali v celoti." Smuk: "V Tržiču smo šli v enostavnejša, varianto, saj smo želeli, da ljudje hitreje pridejo do posojila. Del sredstev, namenjenih za drobno gospodarstvo, tedanjih 200.000 dinarjev smo plasirali kot vpogledna sredstva. Upoštevali smo celotno revalorizacijo, obrestna mera je bila 9- odstotna, znatno nižja, saj je bila sicer 24-odstot' na. V Kranju je procedura trajala pol leta, padli so v čas visokih obresti, zato so ljudje začeli premišljevati, naj posojila sploh uporabijo za zamišljen1 namen." "Kako uspešno posluje vaša hranilnica?" "Glede na kratek čas poslova' nja je uspešna, obdržala je realno vrednost vseh vlog in vlagateljem izplačala 6-odstotne obresti, kar se ni zgodilo v vsen podobnih institucijah. KljoJ? temu smo uspešno zaključi'1 poslovno leto in u.-.tvarjena sredstva namenili v poslovn' sklad. Zdaj imamo 1.050 hranilnih vlog, 350 žiro računov« 120 tekočih računov, s katerim1 smo začeli pred kratkim, le za svoje komitente. Menjalnic* posluje z minimalno provizijo« lahko rečem, da zelo ugodno« težava je le v tem, da zarad' omejenih sredstev v ta namel včasih ne moremo odkup1*' večjih zneskov." • M. Volčja* 02 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Mag. MILENA FORNAZARIČ, organizatorka izobraževanja v Centru za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu Zaprti smo in čakamo, da bodo drugi prišli k nam Tujih menedžerjev ne zanimajo spremembe vlade, temveč konkretne gospodarske razmere. Brdo pri Kranju, 15. maja - V Centru za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu so pred kratkim pripravili seminar "Kako poslovati s Slovenijo", ki je bil deležen veliko večjega zanimanja avstrijskih Menedžerjev. Za obratnega "Kako poslovati z Avstrijo" je zanimale naših poslovnežev tako skromno, da so seminar prestavili na jesen. Zakaj je temu tako? Pogovarjali smo se z mag. MILENO FORNAZARIČ, ki že tri leta organizira izobraževanje v Centru, Medtem pa je napravila magisterij na Mednarodnem inštitutu za toenedžment v Maastrihtu na Nizozemskem. "Avstrijski menedžerji so pokarali dokajšnje zanimanje za poslovanje s Slovenijo?" "Že nekaj let pripravljamo seminarje, kako poslovati z Nemčijo, ZDA, Italijo, v načrtu imamo tudi Veliko Britanijo, Nizozemsko. Ker je Avstrija naša soseda, smo se odločili za obratnega in ga za avstrijske nienedžerje pripravili s sodelovanjem Koroške trgovske zbornice. V nekaj dneh se jih je prijavilo 55, .izjemno so bili zadovoljni, saj je bil program sestavljen tako, da so od najbolj kompetentnih ljudi v Sloveniji dobili odgovore tako na konkretna vprašanja kot splošni °ris. V dveh dneh se je zvrstilo veliko govornikov, veliko je bi-'o vprašanj, nanašala so se Predvsem na konkretne stvari, bila so izjemno praktičnega značaja. Pričakovali smo predvsem nianjše podjetnike, vendar so na naše presenečenje prišli Predstavniki velikih firm, celo multinacionalk." Kaj jih je predvsem zanimalo?" "Zanimale so jih konkretne gospodarske razmere, nihče ni spraševal o spremembi vlade, njih ne zanima politika ali kako bomo izpeljali sanacijo °ank, zanje je to splošni okvir. Njim je potrebno poenostavljeno, preprosto predstaviti naše razmere in odgovarjati na konkretna vprašanja. Kar nekaj mi jih je reklo, da jih moti, ker jim pripovedujemo, kaj bo jeseni, ne povemo pa, kaj je danes. Kdo pa ve, če bomo jeseni res imeli zakon o privatizaciji! Skratka, odziv je bil velik, gostje so se z ministri veliko pogovarjali tudi med odmori. Pripravili smo tudi poslovno večerjo, nanjo povabili petnajst slovenskih direktorjev, mize so bile tematsko razdeljene." "So naši direktorji navajeni na takšne poslovne pogovore?" "To ni več problem, tudi jezikovno ne več. Slovenski direktorji so v povprečju zelo izobraženi, zlasti mlajši tekoče govorijo tuje jezike, nastopajo samozavestno, strokovno so kompetentni. Mislim, da so minili časi političnih direktorjev s prevajalkami." "Pripravljate tudi obratni seminar "Kako poslovati z Avstrijo" za naše poslovneže?" "Zamišljen je bil že maja, vendar se jih je prijavilo le osem, zato smo ga prestavili na jesen. Zaprti smo in čakamo, da bodo drugi prišli k nam, v podjetjih so zaposleni s preživetjem, prestrukturiranjem, pri- vatizacijo in mislijo, da izobraževanje, informacije o novih trgih pridejo na vrsto kasneje. Vendar, moramo se odpreti, se podati v svet, mu pokazati, da smo zanimivi." "Se kaže kakšna razlika med zasebnimi in družbenimi podjetji, ki lastnine nimajo urejene?" "Težko rečem, mislim, da je to odvisno od posameznikov, kar mi potrjujejo naši podi-plomci. Ena izmed njih je denimo direktorica Trima Trebnje, ki je vse, ki znajo jezike, poslala po Evropi iskat nove posle, začela je s prestrukturiranjem, počistila konzultante, zamenjala ljudi, ki že trideset let vodijo oddelke, popolnoma drugače zastavila stroške, skratka v enem mesecu je prebudila podjetje." "Se boj za preživetje podjetij pozna tudi v vaši šoli?" "Trg se je zelo spremenil, pred leti je bilo veliko marketinga, zdaj so teme zelo konkretne, denimo, o delnicah, o vlogi upravnih odborov, strateške pa niso tako privlačne, kar se mi ne zdi v redu." "Kakšno je zanimaje za podiplomski študij?" "Za prihodnje leto imamo že sto interesentov, med njimi Japonca, Kanadčana, Madžare, Ruse. Veliko jih želi priti k nam, ker smo cenejši, predavatelji pa so takšni kot na zahodnih šolah, le ničlo morate pripisati. Tudi za pettedenske seminarje iz osnov menedžmenta je zanimanja dosti, jeseni bomo pripravili tudi nemškega." "Kaj pa konkurenca drugih šol pri nas?" "V dveh letih jih je 50 končalo podiplomski študij MBE, potrebujemo jih veliko več, kar kdo lahko naredi, je dobro, merilo mora biti seveda kakovost." "Kaj pravijo ugledni tuji predavatelji o menedžerjih, ki se usposabljajo pri vas?" "Da so delavni, široko razgledani, prijetno je slišati, da tako dobrih, zagnanih skupin tudi v Švici ni." "Kaj jih tako motivira?" "Mislim, da tudi način študija, ki je drugačen od klasičnega. Tako lani kot letos skupine petih delajo v petih slovenskih podjetih, kjer svetujejo direktorju. Najprej napravijo analizo industrije, nato podjetja, nakar izberejo problem in poiščejo rešitev. Delajo v soglasju s poslovodnim odborom, seveda so informacije poslovna skrivnost. Tako so se lani za sodelovanje odločili Krka, Rotomati-ka, Donit, Tekstilna tovarna Majšperk in Saturnus, letos Sava, Lek, Metropol Portorož, Iskra Elektrooptika in Pionir Novo mesto. Zelo zadovoljni so, navsezadnje nekaj dobijo, predvsem pa bistveno ceneje kot pri svetovalnih firmah." • M. Volčjak Radovljiški inovatorji leta Priznanje Miranu Mozetiču in Cirilu Jemcu Radovljica - Med zadnjim zasedanjem občinske skupščine je bila krajša slovesnost, na kateri so za lani in predlani podelili priznanja '»ovator leta. Prejela sta jih Miran Mozetič iz podjetja LIP Bled *a inovacijo "pod za fasadne odre" in Ciril Jemc iz leske Verige za 'novačijo "elastični kavelj za snežne verige". Mozetičeva inovacija je bila na patentnem zavodu registrirna kot izum, ki na vseh cevnih fasadnih odrih omogoča hitro, enostavno in ekonomično izdelavo ravnega in varnega poda. Sestoji se iz*lesenih podnic oz. plošč za odre, ki so brez vsakršnih kovinskih ali drugih dodatkov, ter iz kovinskega ležišča. Izvirna Je konstrukcija ležišča in način sklapljanja ležišča ter lesenih P°dnic. Nova rešitev pomeni v primerjavi s klasično 20 odstotkov časovnega prihranka pri montaži in demontaži. boljša izraba materiala pa prinaša še 20-odstotno pocenitev. Čiščenje in vzdrževanje podov je hitro in enostavno, odri so povsem varni in v skladu s tehničnimi in varnostnimi predpisi. Pri snežnih verigah za osebna vozila se vsako leto pojavljajo nove izboljšave. To so predvsem dodatki za lažjo in enostavnejšo montažo in za izboljšanje tekalnih lastnosti verige. Jemčev plastični kavelj skrbi za stalno primerno napetost verige na obodu kolesa. Torzijska vzmet v kombinaciji s kaveljčkom, ki je zalit v Plastiko, omogoča boljši ročni prijem pri montaži verig, izdelku Pa daje tudi lepši izgled. • C. Z. Dr. France Bučar tudi član ZSQ ^ranj, maja - Konec minulega tedna je Poslovno prireditveni ^enter Gorenjski sejem v Kranju obiskal predsednik skupščine R Slovenije dr. France Bučar. Med obiskom so ga seznanili tudi s Pripravami na letošnjo poslovno in strokovno sejemsko priredi- ev Slovenski proizvod - Slovenska kakovost, ki bo v Kranju od do II. septembra. Ob tej priložnosti je dr. France Bučar podpisi tudi pristopno izjavo k članstvu v ZSQ - Združenju slovenske kakovosti s sedežem v Kranju. Ponudil pa je tudi pomoč pri raz-^°ju in napredku te sejemske prireditve. Združenje slovenske ka- 0vosti s sedežem v Kranju ima že blizu 100 članov, med njimi ^a so tudi nekateri ministri R Slovenije, predstavniki občinskih "stanov in poslovneži. • A. Ž. RADIATORJI JUGOTERM 48 0 ZNIŽANJE KIKA ŽIRI 064/692-036 Jf AI5 Cl KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249 Ogorčeni varčevalci Les banke Lesce, maja - Prejšnji teden se je v Lescah zbralo okrog sto varčevalcev Les banke, ki še vedno čakajo na svoje prihranke. Ogorčeni, užaljeni, izigrani, v dvomih, ker so nekateri z večjimi vsotami že zdavnaj utihnili, ker so najbrž tako ali drugače dobili svoj denar, so nazadnje opozorili na Uradni list Republike Slovenije iz 16. aprila 1990, kjer je vil. členu Zakona o hranilnih kreditnih službah zapisano, da za dinarske hranilne vloge ter žiro račune in tekoče račune pri hranilno kreditni službi jamčijo ustanoviteljice solidarno in neomejeno. Za dinarske hranilne vloge pri hranilno kreditnih službah jamči subsidiar-no Republika Slovenija. Zbrani in ogorčeni varčevalci so pozvali in zaprosili za pomoč slovensko javnost, politike, pravnike... za čimprejšnjo vrnitev legalno vloženega denarja. Zahtevali pa so tudi kaznovanje tistih, ki so pod okriljem skupščine jemali denar za neznane namene. • A. Ž. Obljubljajo tiskovno konferenco Tržič, 15. maja - Govorice o divji privatizaciji v Obrtnem podjetju Tržič smo skušali že nekajkrat preveriti. Zasebni podjetnik Anton Žepič, eden od večjih upnikov Obrtnega podjetja, je že aprila obljubljal tiskovno konferenco, ki pa zaenkrat še ni bila sklicana. Direktor Obrtnega podjetja Janez Kern nam je pojasnil, da ocenjevanje vrednosti podjetja še vedno poteka, zato ni na razpolago ustreznih podatkov. V podjetju so uredili vse pravne akte, ki niso bili usklajeni z zakonodajo. Zaenkrat je vsa lastnina v njihovih rokah. O vseh spremembah bodo seznanili javnost na tiskovni konferenci, ki jo bodo sklicali predvidoma do 22. maja 1992. Na njej bo sodeloval tudi njihov advokat, ki je trenutno zaposlen s selitvijo v nov prostor.• S. Saje Makedonski denar bolj iskan kot devize (STA) V Makedoniji po zamenjavi jugoslovanskih dinarjev z makedonskim denarjem na trgu primanjkuje domače valute, na skopskem črnem trgu pa je tečaj nemške marke padel na presenetljivih 350 denarjev za marko, kar je celo 10 denarjev manj od uradnega tečaja Narodne banke Makedonije. Ob zamenjavi so iz obtoka vzeli približno 16,5 milijarde jugoslovanskih dinarjev in v obtok dali približno 21,5 milijarde makedonskih denarjev oziroma vrednostnih bonov. Zaradi pomanjkanja denarjev v obtoku lahko državljani s svojih računov dvignejo do 6.000 denarjev, kar je po besedah guvernerja makedonske narodne banke Borka Stanoevskega posledica zadrževanja gotovine v blagajnah podjetij, kar so morali preprečiti z odločbo makedonske vlade. GLAS Murka in Špecerija obnovili trgovske prostore Radovljica, 15. maja - Leska Murka in blejska Špecerija sta v petek odprli v bližini avtobusne postaje v Radovljici obnovljene trgovske prostore. Špecerija je v pritličju povečala samopostrežno trgovino in skladišče ter povečala in preuredila bife. Murka pa je v nadstropju temeljito preuredila blagovnico Piki. Obnovili sta tudi fasado in streho ter poskrbeli za izolacijo. Z deli sta začeli v začetku februarja, glavna gradbena, obrtniška in instalacijska dela pa je opravilo podjetje Grad Bled. Murka je obnovila in povečala tudi prostore nekdanje parfumerije in v njih uredila novo trgovino Mini, v kateri bodo prodajali delikatese, kruh, sveže mleko in mlečne izdelke (več kot sto vrst sirov). Trgovino so začeli obnavljati 24. aprila, z deli pa so končali sredi maja. Odprta bo vse dni v tednu, v soboto ves dan, v nedeljo pa od 8. do 11. ure. • C. UJ Z < N O Z r-LU < > O O > 3 LU Z < N UJ < > O OC t X o > 3 O HITRO KVALITETNO ZANESLJIVO HITRO KVALITETNO ZANES I H 33 O < > pnevmatski ZABIJALNI APARATI spenjalni aparati krivilne priprave ZA spenjanje tankih materialov, tapetniška in dekorativna dela, izdelavo lesenih okvirjev in ograj, izolacijsko oblaganje sten in stropov, izdelavo zabojev in palet, kartonske embalaže... KOVINARSKO PODJETJE ŽELEZNIKI TEL: (064)66-221,66-617 33 O < > m H Z O N > Z m HITRO KVALITETNO ZANESLJIVO HITRO KVALITETNO ZANES £ POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Opel Astra 1.8 GT Nova zvezda Pri nemškem Oplu so lani predstavili naslednika že skoraj legendarnega kadetta. Pri novem modelu, ki je sicer na prvi pogled precej podoben predhodniku so upoštevali izkušnje iz vectre, tako da bo tudi astra imela značilni oplovski karakter. In zato so jo pri Oplu tudi naredili. Po odhodu kadetta bi bila vrzel v tem razredu, kjer sta se dodobra razbohotila največja konkurenta, volksvvagen golf in citroen ZX, preveč očitna. Oblikovno gledano astra ostaja podobno zaobljena kot kadett, spredaj z značilnim nosom, zadaj z zaobljenim zadkom s povsem spremenjenimi lučmi in velikimi steklenimi površinami. Izvedenka z opremo GT (kakor je bil opremljen tudi testni avto), je po pričakovanju nekoliko agresivnejša, kar pomeni s črnordeče plastiko poudarjene boke in odbijače, drugačna platišča, širši konec izpušne cevi, predvsem pa spremembe v notranjosti. To pomeni, da je športno nastrojeni karakter prirejen udobnejšemu sedenju voznika (prednja sedeža sta športno školjkasta in zato dobro oprijemljiva), volanski obroč ima tri prečke in je zato za divjanje po ovinkih odličen, sicer pa sta glavna aduta športnega duha 1,8 litrski motor in lega na cesti, ki ji ni kaj očitati. Armaturna plošča v novi astri je v bistvu znana že iz vectre. Razen modifikacij sredinske konzole, rež za zračenje in stikal, vozniku ostaja pregleden merilnik hitrosti, manjši za motorne vrtljaje in temperature motorja in količino goriva. Sposojanje iz vectre ima tudi senčno plat: ročice ob volanu so ostale prekratke, stikalo za vklop luči je preveč odročno in nastavitev bočnih ogledal je ostala ročna. In spet ponavljam: divjanje je z astro lahko res pravi vozniški užitek. Ob lahkotnem volanu je priročna ročica menjalnika, ki je naklonjen ostrejšemu pospeševanju, z malenkostno preslabotno tretjo in predolgo četrto prestavo. 1,8 litrski agregat, ki je prav tako vzet iz vectre, zmore največ 90 'konj' in požene astro največ do 182 kilometrov na uro po naših meritvah. In treba priznati, da bi bila končna hitrost lahko nekaj kilometrov višja, Tehnični podatki: kombili-muzina s 1796 kubičnim štirivaljnim vrstnim motorjem, 66 kW/90 KM. Dolžina, širina, višina (izvedba s tremi vrati): 4086 x 1688 x 1410 mm. Najvišja hitrost: 180 km/h (tovarna). Poraba goriva po ECE normah: 5,6/7,2/9,9 l. neosvinčenega super bencina na 100 km. po drugi strani pa, da astra opremljena s tem motorjem niti ni pretiran požrešnež. Slabih osem litrov neosvičenega goriva se je namreč nateklo na našem testu, seveda s pripombo, da bi bila ta količina ob zmernejši vožnji za nekaj kapljic manjša. Toda, ostrejša vožnja je s tem avtomobilom res huda skušnjava, zato naj si tisti, ki so bili navajeni na dobrega starega kadetta rajši izberejo astro z 1,4 ali 1,6 litrskim motorjem. Astra GT ima v sebi obilo športnega duha, ne bi pa se je branil tudi za daljše družinske vožnje. Pri Oplu so seveda imeli računico: ponuditi celotno paleto, ki bo zadovoljila tiste, ki prisegajo na značilnosti nemških avtomobilov. In nedvomno bo astra postala tudi prodajna zvezda na Oplovem nebu. # M. Gregorič, foto: Opel moz Kranj, 14. maja - Agencija za prestrukturiranje energetike (APE) je s pomočjo domačih in tujih sponzorjev izdala brošuro Varčujmo z elektriko. Z njo tudi v Sloveniji začenjajo podobno akcijo, kakršna je pred časom že potekala v Avstriji, vključevala pa je svetovanje, simpozije in razstave s tega področja. Brošura upošteva slovenske posebnosti, vsebuje veliko koristnih nasvetov za vse tiste, ki bi radi zmanjšali račune za porabljeno elektriko. Svetovanje o neposredni energetski porabi v gospodinjstvih bo potekalo v Gradbenem centru Slovenije. \\VVM Ijđ Kranj, Skalical, tel. 324-734 VOZILA OPEL IN FORD V ZALOGI V KRANJU Opel ASTRA 1 4i GL kat 16.500 DEM Opel Astra 1.7 D 17.500 DEM Opel VECTRA 1.8i ESPRESSI0N kat 23.500 DEM Ford ESC0RT 1.4i CLX kat 15.900 DEM Fort ESC0RT 1.8i 16V CLX kat 17.310 DEM Ford 0RI0N ELEGANCE 1.81 16V CLX kat 19.170 DEM Posebej ugodna ponudba vozil Opel ASTRA RADiO <3AflJ 91.3 F11 GOSTILNA MATJAŽ Žrebanje 27. junija 1. NAGRADA GORSKO KOLO OMNI A SPORI 2. NAGRADA VRTNA GARNITURA SALON ARK MAJA PREDOSLJE 3. NAGRADA VREDNOSTNI BON 10.000 SLT JLtN§ CLUB PETfclt 4. NAGRADA VREDNOSTNI BON 3.000 SLT KAVARNA IN SE VEC DRUGIH NAGRAD V Srbijo s slovenskimi tablicami Od začetka tedna je mogoče v Srbijo potovati tudi z avtomobili, ki imajo nove slovenske tablice, kar se je doslej lahko končalo z bolj ali manj neprijetnimi posledicami. Na mejnem prehodu z Republiko Srbijo mora voznik sneti slovenske tablice, jih deponirati, nato pa dobi začasne za ozemlje Srbije. Poleg tehničnih nevšečnosti, je pomembno, da se vozilo vrača preko istega mejnega prehoda, da lahko pride do vrnitve tablic. Sicer pa za voznike, ki nameravajo v Srbijo, še tale napotek: ne bo odveč, če se dobro založite z gorivom, kajti v Srbiji je pomanjkanje spet veliko. • M. G. Nov prospekt Bleda Bled, maja - Turistično društvo Bled je pred kratkim izdalo nov prospekt, privlačno knjižico, v kateri so na fotografijah predstavljene lepote Bleda in številne možnosti za oddih in rekreacijo. Prospekt je izšel v skupni nakladi 100 tisoč izvodov, besedilo v prilogi pa je napisano v slovenskem, angleškem, italijanskem in nemškem jeziku.* (vs) Avtomobilska priloga v Gorenjskem glasu V Gorenjskem glasu bo v torek, 26. maja, ponovno izšla posebna avtomobilska priloga z naslovom Na štirih kolesih, ki jo pripravljamo dvakrat na leto. Vabimo vas, da izkoristite priložnost učinkovitega informiranja naših naročnikov in bralcev o vaši ponudbi ali dejavnosti, vse informacije lahko dobite na telefonski številki 064/218-463 (Gorenjski glas, ekonomska propaganda) vsak dan od 7. do 9. ure. Za novo gospodarsko ustavo 0 splošnih določbah Pretekli teden smo napovedali, da bomo poskušali našim bralcem predstaviti nekatera najpomembnejša določila Zakona o družbah, ki ga je slovenska vlada v obliki tez že dala v postopek sprejemanja v slovensko skupščino. Tokrat nekaj besed o splošnih določbah. Splošne določbe iz tez Zakona o družbah urejajo tista vprašanja, ki se nanašajo in naj bi veljala za vse vrste družb. Dokaj precizno so v teh sedmih poglavjih normirana vprašanja pravne osebnosti, firmskega prava, sedeža, zastopanja, poslovne tajnosti, prepovedi konkurence, sodnega registra poslovnih knjig in letnih obračunov. Posebne pozornosti so vredna določila o podjetniku posamezniku (kot fizični osebi), ki opravlja gospodarsko dejavnost in ki presega dejavnost malega obrata, s čimer se loči od obrti in drugih oblik dejavnosti, ki nimajo tega statusa. Po predlaganem zakonu naj bi bile tako kapitalske kot osebne družbe (razen tihe družbe) pravne osebe, in s tem nosilke pravic in obveznosti s poudarjeno avtonomnostjo premoženja družbe, ki je ločeno od individualnega premoženja družbenikov, vendar z jasno opredeljeno odgovornostjo. Družbeniki osebnih družb odgovarjajo neomejeno, kar pomeni, da član družbe ne jamči le do višine svojega vložka, temveč v celotnem obsegu tudi z osebnim premoženjem, družbeniki kapitalskih družb, ki sicer ne odgovarjajo za obveznosti družbe, pa odgovarjajo le v primerih, ko zlorabijo pravno osebnost družbe in s tem oškodujejo upnike ali pridobijo koristi, ki jih sami brez družbe ne bi mogli pridobiti. Opredelitev firme, sedeža in zastopanja, pa tudi poslovne tajnosti in sodnega registra pozna že dosedanja zakonodaja (Zakon o podjetjih in njegovi predhodniki), rečemo lahko le, da je določitev teh osnovnih pravno formalnih vprašanj mnogo preciznejše kot doslej. Te določbe bodo tudi zahtevale avtomatizacijo registrskih sodišč, saj je ažurnost in javnost registra družb zelo pomembna sestavina in potreba novega gospodarskega sistema. Novost v splošnem delu tovrstne gospodarske zakonodaje pa je podrobno urejanje poslovnih knjig. Teze zakona predpisujejo način priprave poslovnega poročila, revizije, knjigovodske listine in poslovne knjige, način priprave in vsebino letnega poročila, vrednotenje postavk v računovodskih izkazih in način njihovega objavljanja. Zakon o družbah bo določil tudi minimalno ustanovitveno glavnico (osnovni kapital), pri čemer so upoštevane direktive Sveta Evropske skupnosti in rešitve v posameznih zahodnoevropskih državah. Po informacijah, ki smo jih dobili ob predstavitvi zakona, naj bi višina potrebnega ustanovitvenega kapitala presegala polovico povprečja v Zahodni Evropi, prehodne določbe (ki še niso izdelane oz. objavljene) pa bodo tudi predpisovale način in pogoje njihovega doseganja, saj bodo ta določila veljala tudi za že obstoječe družbe ob registraciji po novi zakonodaji - torej v bistvu "tudi za nazaj". Zakon naj bi urejal tudi področje likvidacij družb, kar naj bi bilo usklajeno z rešitvami v predlogu zakona o prisilni poravnavi in stečaju. Predvidena sta dva načina vodenja postopka likvidacije: navadni jn skrajšani. Pri skrajšanem postopku naj bi družbe prenehala, če bi po spejetju sklepa o prenehanju delničarji dali na sodišču overjeno izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe in urejena vsa razmerja z delavci. Delničarji naj bi odgovarjali solidarno za obveznosti družbe eno leto po izbrisu družbe iz sodnega registra. # Š. Ž. AVTOŠOLA Begunjska 10, Kranj ® 216-245 Na vsako vprašanje se najde odgovor! Ko barvate in pleskate sami Škofja Loka, 15. maja - Zakonca Jože in Magda Dolinar imata v Frankovem naselju 137 v Škofji Loki (na Trati) že tretje leto trgovino z barvami, laki in čistili Alpcolor d.o.o. Ponudbo sta postopoma izboljševala, trgovina zdaj že polno živi, za kupce so seveda zelo privlačne akcijske prodaje, trenutno imajo trikilogramski pralni prašek Ava po 470 tolarjev. Prijazno vam tudi svetujejo in na željo kupcev barve zmešajo. Ker je zdaj sezona barvanja in pleskanja, smo Jožeta Dolinarja prosili za nekaj nasvetov, saj ima dolgoletne izkušnje na področju slikopleskarskih del. "Zelo moderen je omet Valit, ravnanje z njim pa ni tako preprosto, kaj svetujete vsem, ki se ga lotijo sami?" "Ljudje zelo povprašujejo po njem, saj je moderen grobi omet, ki daje rustikalni izgled. Vendar imajo pri delu z njim pogosto težave, saj je izvedba del zahtevna. Pakiran je v 30-kilogramske vreče, kar zadošča za 15 do 16 površinskih metrov. Stene najprej premažemo z akrilno emulzijo, liter emulzije zmešamo z litrom vode in tako dva litra zadoščata za približno 10 površinskih metrov. Dva do tri litre emulzije nato zmešamo s 30 kilogrami Valita v prahu in dodamo še šest litrov vode ter dva kilograma bele fasadne barve, če želimo, da dobi omet snežno belino. Najbolje je, če Valit nanašata dva, prvi s posebno pripravo (plazmo) nanaša omet, drugi za njim po svežem ometu potegne s penastim valjčkom in tako naredi grobo strukturo. Ko se Valit posuši, ga lahko preprosto prebelimo." "Sodobne stanovanjske hiše imajo veliko lesenih oblog, kako jih je potrebno vzdrževati?" "Na tri do štiri leta, opažam, da ljudje kar pozabijo na to, ko je les načet, pa ni več rešitve, potrebna je zamenjava lesa. Najbolje je, če les premažete v tankih slojih dva do trikrat, zadnjemu premazu pa dodate lak. Pri barvanju lesa v stanovanjskih prostorih pa priporočam lesne premaze na vodni osnovi, ki so neškodljivi zdravju in zelo kvalitetni." "V sanitarnih prostorih in kuhinjah se rada pojavi plesen, kako jo odstranimo?" "Najprej jo umijemo z vodo in detergentom, postrgamo, če je potrebno. Nato jo premažemo s Cloxom, Jubocidom ali Sanitolom in pustimo, da deluje en dan. Tudi disperzijski barvi za beljenje dodamo nekaj te snovi, vendar ne veliko, saj je zelo strupena. Najboljše pa je seveda gašeno apno, ki pa se mu ljudje izogibajo, ker je delo in čiščenje zahtevnejše. Gašeno apno prodajamo zalitega v sodčkih po 30 in 15 kilogramov, torej pripravljenega ?a delo. Obstajajo pa tudi že bio barve, mešanice disperzijske barve in apna, ki se nanašajo na zid s krznenim valjčkom." VARACHA POLETNA ŠOLA ITALIJANŠČINE IN ANGLEŠČINE poteka vsak dan, traja tri tedne Informacije tel.: 214-700 15 Po odstopu Ivana Omana Strah, da bi Omanov odstop (in prestop) razbil enotnost kmetov Dr. Mirko Leskošek: "Če je Oman prestopil v drugo stranko, je to njegova odločitev, ki je v demokratični družbi tudi nekaj normalnega, zato ni treba, da zdaj za njim "letijo" očitki." Ljubljana, 15. maja - Zbor podružnic, upravni odbor in izvršilni odbor ter poslanski klub Slovenske ljudske stranke so se v petek popoldne sestali na izredni seji, na kateri so v osrednji točki dnevnega reda obravnavali razmere po odstopu predsednika Ivana Omana, $icer pa tudi aktualne kmetijske probleme (omejevanje odkupa •nleka, priprave na žetev in na odkup pšenice, uresničevanje za kmetijstvo pomembnih zakonov itd.), priprave na kongres in na volitve organov stranke in kmečke zveze kot stanovske organizacije, '»formacijo o ustanavljanju delavskega združenja in podjetniške zvezc.Udeležba na sestanku ni bila posebno številčna, iz gorenjskih podružnic nismo opazili nikogar. Iz tega je mogoče sklepati dvoje: to, da je bil sestanek v precej neprimernem času, saj se je v ravninskem delu Slovenije že začela košnja; in drugič, da se že Uresničuje napoved Ivana Omana, ki je dejal, da se bodo marsikatere podružnice verjetno začele obnašati po svoje. Predstavniki stranke so na seji povedali, da so razlog za slabšo udeležbo znamke Rdečega križa. Ker jih niso nalepili na vse kuverte, je precej obvestil o sklicu izredne seje nekaj časa ležalo na pošti, zato so jih predstavniki podružnic prejeli šele zadnji dan. Mnogi med njimi so se zato opravičili. Naj bo tako ali drugače! Marjan Podobnik, ki po Omanovem odstopu začasno opra-v'ja funkcijo predsednika stranke, je že takoj na začetku zavrnil očitke o tem, da Slovenska ljudska stranka ni spoštovala dogovora med štirimi opozicijskimi strankami (SLS, krščanski demokrati, liberalci in narodni demokrati). Razmerje moči v parlamentu kaže, da tudi nova oblast ne bo mogla uveljavljati temeljnih sprememb brez sodelovanja opozicije in da bo opozicija sposobna preprečiti morebitno razveljavitev ali popravljanje zakona 0 denacionalizaciji, zakona o zadrugah. Janez Zampa je dejal, da ga zdaj, po Omanovem odstopu, najbolj skrbi to, da se bo razbila enotnost slovenskih kmetov. To bi bilo za kmete slabo, saj bi postali še bolj nemočni, kot so sicer. Predlagal je, da bi se s stranko Slovenskih krščanskih demokratov dogovorili o tem, da ne bi ustanavljala svoje kmečke zveze. Slovenska kmečka zveza bo zaradi vse večjih težav pri odkupu mleka zahtevala sestanek pri ministrih za kmetijstvo in trgovino; sestanka pa naj bi se poleg predstavnikov kmečke zveze udeležili še zastopniki mlekarjev in inšpekcijskih služb. Ker so že skoraj vse mlekarne v Sloveniji zagrozile z omejitvijo odkupa, so na sestanku zahtevali, da naj mlekarne odkupujejo vse kakovostno mleko ne glede na to, ali gre za mleko velikih ali malih rejcev; država pa naj mlekarnam razliko do upravičenega dohodka zagotovi iz proračuna. Kot smo slišali, so presežki mleka predvsem zaradi neurejenih trgovinskih odnosov med Slovenijo in Hrvaško in previsoke cene slovenskega mleka. Na sestanku so pozvali predstavnike podružnic, da naj evidentirajo člane za delo v organih Slovenske kmečke zveze kot stanovske organizacije. V vodstvu stranke želijo, da bi bili v teh organih zastopane vse slovenske regije in tudi vse glavne kmetijske dejavnosti (živinoreja, poljedeljstvo, vinogradništvo, sadjarstvo itd.) Franc Potočnik, poslanec in koordinator kmečke zveze, je dejal, da nobeni stranki, tudi krščanskim demokratom ne, ni mogoče preprečiti stanovskega organiziranja kmetov in da bo kmečko enotnost mogoče ohraniti le z dobrim delom in s trdno organiziranostjo. Odstop Ivana Omana ni tragičen, nekaj škode pa bo stranki vendarle povzročil. Toliko volilcev, kolikor naj bi jih izgubili z Omanovim odstopom, naj bi v najslabšem primeru pridobili z razširitvijo programa. Jože Škrlec je dejal, da spoštuje nekdanjega predsednika stranke, prav tako tudi krščanski etos. Oman naj bi s tem, ko je prestopil h krščanskim demokratom, pokazal, kako malo mu je bilo mar za stranko, ki je med vsemi najbolj ljudska. Ce kdo misli, da bo zdaj lahko bolje kot ljudska stranka gledal na kmečki živelj, se moti, je dejal Škrlec in poudaril, da je Oman stranki odnesel tudi precej po-ličnega kapitala: namesto da bi se v stranki ukvarjali z bolj pomembnimi vprašanji, so se s tem, da bi prepričali (nekdanjega) predsednika. Oman je postal predsednik stranke kot poštenjak in civilno korajžen človek in če je zdaj prestopil v drugo stranko, je to njegova odločitev, ki je v demokratični družbi nekaj povsem normalnega, je dejal dr. Mirko Leskošek in poudaril, da ni treba, da zdaj zato za njim letijo očitki. Med statutoma SLS in SKD ni velike razlike, razlike so le v stališčih. Koalicija, za kakršno se zavzema Oman, je po mnenju dr. Leskoška prava, do nje bo v prihodnosti verjetno tudi prišlo, vendar pa so zdaj razlogi, ki govorijo proti takšni združitvi. Pomembno je, da tu- di na desnici ohranimo pluralnost, je menil Franci Rokavec in se zavzel za medsebojno spoštovanje strank. Ivan Pučnik, ki po Omanovem odstopu vodi osrednji odbor stranke, je dejal, da je Oman veliko naredil za stranko in da ne bi bilo korektno in pošteno, da bi ga kritizirali na sestanku, na katerem ni navzoč. Alojz Metelko, poslanec občine Trebnje v zboru občin, je dejal, da je po njegovem poznavanju razmer prihajalo med vodstvoma SLS in SKD do napetosti predvsem iz prestižnih razlogov in da v obeh strankah niso storili dovolj, da bi prišlo do sporazuma. Po občinah se zdaj dogaja podobno, kot se je zgodilo na republiški ravni, zato bo za ponovni prevzem oblasti potrebno širše povezovanje. Tomaž Marušič iz Nove Gorice je predlagal, da bi Slovenska ljudska stranka zasedla sredinski politični prostor s konkretnim pragmatičnim programom in brez pretiranega poudarjanja krščanskega etosa kot ideološkega izhodišča. Podobnega mnenja je bil tudi Ivan Pučnik, ki je dejal, da mora biti stranka odprta za vse dobronamerne Slovence. • C. Zaplotnik Škofiel oški program pospeševanja kmetijstva Največ denarja za zavarovanje živine Občina prispeva k zavarovalni premiji za polno zavarovanje črede po 300 tolarjev za kravo in 150 tolarjev za bika. Škofja Loka, 15. maja - V proračunu škofjeloške občine namenjajo letos za pospeševanje kmetijstva in za intervencije v pridelavi hrane 6,4 milijona tolarjev, od tega največ (dva milijona tolarjev) za zavarovanje živine in za nove tehnologije (1,85 milijona tolarjev). Občina namenja letos 500 tisoč tolarjev za izobraževanje kmetovalcev, kmečkih žena in mladih zadružnikov, za strokovne Prikaze ter za testiranje in nastavitve škropilnic in sejalnic. Aktivi kmečkih žena naj bi predvidoma dobili 150 tisoč tolarjev, aktivi mladih zadružnikov 50 tisoč tolarjev, svetovalna služba pa za izvedbo 'Zobraževalnega programa 300 tisoč. Denar za analize krme in tal, za pastirje in Prevoz mleka Ker v občini želijo spodbuditi zanikanje za izdelavo gnojilnih načrtov in za ■zračun pravilnih krmnih obrokov, bodo 'udi letos tako kot lani financirali analize krme in tal. Načrtujejo, da bo 400 tisoč tolarjev zadoščalo za analizo 20 vzorcev krrrie in 280 vzorcev zemlje. Da bi prepreči zaraščanje planin in spodbudili pla-n,nsko pašo, bo občina letos prispevala ?50 tisoč tolarjev za sofinanciranje pastirov na planinskih pašnikih. Ker želijo °hraniti prirejo mleka in stalež živine tudi v gorsko-višinskem območju, bodo iz pro-računa sofinancirali prevoz mleka s kme-Wi ki so od najbližjih zbiralnic oddaljene Več kot štiri kilometre. Občina bo za pre-v°z vsakega litra prispevala 0,20 tolarja. Izkušnje kažejo, da so v občini v preteklih letih s sofinanciranjem zavarovalnih premij med rejci uspeli povečati zanimanje za zavarovanje goveje črede. Ker je to ugodno vplivalo na zdravstveno stanje živali, bodo tudi letos domala tretjino vsega denarja (dva milijona tolarjev) namenili za sofinci-ranje zavarovalnih premij za polno zavarovanje črede - 300 tolarjev za kravo in 150 tolarjev za mlado pitano govedo (MPG). Za umetno osemenjevanje in urejanje svinjakov Občina bo letos dala 100 tisoč tolarjev tudi za sofinanciranje programa konjereje in 220 tisoč tolarjev za prašičerejo. Na področju konjereje bo denar namenila predvsem za zavarovanje in vzdrževanje štirih plemenskih žrebcev ter za zdravstvene preglede osnovne črede, v prašičereji pa za umetno osemenjevanje svinj (po programu Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske) in za sofinanciranje novogradenj in obnovo objektov za rejo svinj. Sofinanciranje preventivnih programov 780 tisoč tolarjev bo šlo za financiranje preventive mastitisa, programa prehrane goved in za preventivne programe v čebelarstvu. Kar zadeva preventivo mastitisa, gre za prednostno nalogo na področju živinoreje. V občini ugotavljajo, da j preventiva na tem področju doslej dala dobre rezultate (v hlevih, ki so jih vključili v preventivni program, ni več akutnega mastitisa), zato boao letos poskušali zagotoviti enako izvedbo programa kot lani. Ker je nepravilna prehrana goved lahko razlog za plodnostne motnje, za zmanjšanje prireje in s tem za precejšnjo ekonomsko škodo, bo občina za izvajanje programa prehrane govedi zagotovila vsaj toliko sredstev, da bi krili stroške analiz krvi (za 45 vzorcev) in delo veterinarske službe. Čebelarjem povzročajo največ težav bolezni, predvsem varoa in nosemavost. Da bi jim občina vsaj nekoliko pomagala iz težavnih razmer, jim bo iz proračunskih sredstev namenila letos po 33 tolarjev na panj za nakup zdravil in za zdravljenje. Regres za uvajanje čredinske paše, izgradnjo sušilnic in obnovo ruše Ker so v občini velike potrebe po izboljšanju rabe travnih površin, bo občina regresirala uvajanje čredinske paše, izgradnjo sušilnih naprav ter obnovo in izboljševanje (razplevaljanje) travne ruše. Kot načrtuje kmetijska svetovalna služba, bodo letos v občini za pašno košni sistem izkoriščanja travinja uredili 60 hektarjev površine; občina pa naj bi na hektar urejene površine prispevala do 500 kilogramov mineralnih gnojil (NPK 15-15-15) oz. 15 tisoč tolarjev. Vsak, ki se bo letos odločil za izgradnjo sušilne naprave na hladen zrak, bo upravičen do regresa v višini 15 tisoč tolarjev. Regres za obnovo travne ruše bo ob pogoju, da gre za priporočeno tehnologijo, znašal 15 tisoč tolarjev na hektar, regres za razplevanje ruše pa pet tisoč tolarjev. • C. Zaplotnik Po osamosvojitvi vse poti vodijo v Ljubljano V Gorenjskem glasu smo tokrat običajni kmetijski strani dodali še tri vsebinsko komercialne strani in vse skupaj strnili v kmetijsko prilogo, ki smo jo naslovili Nasvojizemlj i. Pri pripravi so nam veliko pomagali strokovnjaki Kmetijskega zavoda Ljubljana - oddelka za kmetijsko svetovanje Kranj, ki so napisali veliko obsežnih strokovnih sestavkov. V prilogi objavljamo le dva, ostale pa boste lahko v celoti ali v nadaljevanjih prebrali v naslednjih številkah. Prilogi smo dali naslov Na svoji zemlji. Slovenski kmet v zadnjem letu dejansko postaja na svoji zemlji - svoj gospod in gospodar! Nič več ni odvisen od daljnega Beograda, ki ga marsikdo nikoli ni videl od blizu, in od tamkajšnje zvezne vlade, zveznega ministrstva za kmetijstvo in drugih zveznih organov. Pot je po osamosvojitvi krajša: vse poti vodijo v Ljubljano, tja zdaj letijo tudi naostrene puščice (nezadovoljnih) kmetov. Zdi se, da bodo puščice zdaj, po zamenjavi vlade, ko kmetje in njihova kmečka stranka niso več del oblasti, ampak le del opozicije, pikale še ostreje in močneje- V času, ko je vlado vodil še Peterle, je parlament sprejel nekaj zakonov, še več pa jih je v skupščinskem postopku, ki kmetom dajejo večji občutek, da postajajo ali bodo postali gospodarji na svoji zemlji. Če čas od nacionalizacije kmečke lastnine in do uveljavitve zakona o denacionalizaciji razumemo kot čas, ko je na njihovi zemlji gospodaril "tujec", potem je zdaj. ko so se denacionalizacijski postopki že začeli, napočil čas. ko kmetje po štirih, petih desetletjih spet postajajo gospodarji na svojem. Zakon o gozdovih se po skupščinskih klopeh "praši" že več kot eno leto in čeprav je v njem še vedno nekaj spornih vprašanj, pa ni dvoma o tem, da po tem zakonu postaja kmet, gozdni posestnik, gospodar v svojem gozdu z vsemi pravicami in obveznostmi. Ne absolutni gospodar, ki bi lahko z gozdom kot javno dobrino delal vse, kar bi se mu zahotelo, ampak gospodar, ki bo ob skrbi za ohranitev (obnovo, nego in varstvo) gozda sam odločal o tem, kdaj bo sekal in koliko, komu bo prodajal les in po kakšni ceni. Zakon o veterini, ki bo dopuščal zasebno veterinarsko dejavnost, bo kmetu omogočil, da si bo lahko sam izbral svojega (hišnega) veterinarja; zakon o lovu bo prispeval k temu. da se zgodbe o poravnavi škode, ki jo kmetom povzroča divjad, ne bodo več tako vlekle kot zgodbe o jari kači; z uveljavitvijo zakona o zadrugah bodo kmetje postali tudi pomembni lastniki mlekarn, klavnic in drugih kmetijsko-predelovalnih obratov...9 C. Zaplotnik MEŠETAR Aprilski stroški prireje litra mleka - 25,54 tolarja Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da so bili aprila stroški prireje litra mleka na kmetijah z enajstimi kravami in s povprečno mlečnostjo 3800 litrov na kravo 25,54 tolarja. Aprilski stroški so za dobrih šest odstotkov večji od mar-čevskih. Na povečanje so najbolj vplivale podražitve sredstev za varstvo rastlin (za 20 odstotkov), močnih krmil (za 2,2 do 3,5 odstotka), osemenjevanja (za 16 odstotkov) in kmetijskih strojev (za 10 odstotkov); za dobrih šest odstotkov pa so se povečale tudi plače v kmetijstvo oz. je za toliko porasla vrednost ur živega dela. Naj še povemo, da bodo rejci za aprila oddano mleko (s 3,6 odstotka tolšče) prejeli v sredini maja povprečno 21,40 tolarja za liter, sicer pa nekoliko več oz. manj, odvisno od deleža tolšče in beljakovin ter od higienske kakovosti. Ker je majska odkupna cena mleka enaka aprilski, bodo enako, povprečno 21,40 tolarja za liter oz. pet tolarjev manj, kot so bili aprilski stroški prireje, prejeli tudi sredi junija, ko bo plačilo za maja oddano mleko. Prodaja traktorjev TORPEDO po sistemu leasing. Cena TD 55: 996.110 SLT Avto center Vrhnika, tel.: (061) 751-145, 751-296 Živina še po stari ceni Čeprav je majska odkupna cena mleka enaka aprilski in bi po logiki odloka pričakovali, da bo ostala enaka tudi odkupna cena živine, pa so se kljub temu začele širiti govorice, da bo živina v kratkem nekoliko "poskočila". Cene namreč! Ko smo v sredo dopoldne to preverjali v škofjeloških Mesoiz-delkih, so nam povedali, da živino še vedno odkupujejo po ceni, ki velja že od 6. aprila dalje. Po koliko so kmetijska zemljišča? V katastrskem okraju Studor (Bohinj) so ponujali 797 kvadratnih metrov sadovnjaka za kupnino 13 tisoč tolarjev in 1396 kvadratnih metrov travnika 4. razreda (I. območje, III. kategorija) za 16 tisoč tolarjev. Lastnik sadovnjaka in travnika 3. razreda (I. območje, III. kategorija) v k.o. Dobrava pri Kropi je za kvadratni meter zahteval 150 tolarjev. V katastrskem okraju Brezje je bila njiva 3. razreda (I. območje, I. kategorija) naprodaj po 100 tolarjev za kvadratni meter. Krompir po 167 tolarjev Saj ni res, pa vendarle je: krompir nove letine prodajajo v teh dneh v živilskih trgovinah tudi po 167 tolarjev za kilogram! Da ta krompir ni z gorenjskih polj, ampak iz bolj toplih krajev, verjetno ni treba posebej poudarjati; zanesljivo pa je, da bo cena tako kopnela, kot kopni sneg. Nekateri pravijo, da bo padla tudi več kot desetkratno. Po koliko so kmetijska zemljišča? V katastrskem okraju Studor (Bohinj) so ponujali 797 kvadratnih metrov sadovnjaka za kupnino 13 tisoč tolarjev ip 1396 kvadratnih metrov travnika 4. razreda (I. območje. III. kategorija) za 16 tisoč tolarjev. Lastnik sadovnjaka in travnika 3. razreda (I. območje, III. kategorija) v k.o. Dobrava pri Kropi je /a kvadratni meter zahteval 150 tolarjev. V katastrskem okraju Brezje je bila njiva 3. razreda (I. območje, I. kategorija) naprodaj po 100 tolarjev za kvadratni meter. Organizacija in delovanje kmetijske svetovalne službe na Gorenjskem Z-letom 1991 je prišlo na področju kmetijske pospeševalne službe do nekaterih sprememb, s katerimi smo poskušali uporabnike in širšo javnost sproti seznanjati. Predvsem je služba dobila značaj javne službe, ki je financirana pretežno iz državnih sredstev. Zaradi sprememb na tržišču in širšega področja delovanja, je bila služba preimenovana v svetovalno službo, saj to mnogo bolj odseva vsebino dela in namen službe. Kmetijska svetovalna služba je organizirana pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in sicer v Upravi za pospeševanje kmetijstva, kjer je direkcija službe. Svetovalci, ki smo odgovorni za organizacijo službe in neposredno delo na terenu, smo locirani po kmetijskih, živinorejskih ali veterinarskih zavodih, odvisno od posamezne regije. Na Gorenjskem je služba organizirana kot samostojni oddelek Kmetijskega zavoda Ljubljana, ki ima sedež v Kranju in sicer v prostorih Živinorejsko veterinarskega zavoda Kranj, Iva Slavca 1. Da bi svoje storitve čimbolj približevali uporabnikom, je lokalna svetovalna služba razporejena po terenu tako, da so kmetijska območja enakomerno pokrita, svetovalci približno enako obremenjeni, kmetovalci pa da nimajo predaleč po nasvet, kadar je zato potreben osebni obisk. Svetovalci imajo svoja delovna mesta praviloma v prostorih kmetijskih zadrug in s tem poskušajo ohranjati pozitivne vezi (predvsem informacijske) tudi z zadrugami in hranilno kreditnimi službami. Nekateri svetovalci imajo določene svetovalne dneve tudi na izpostavljenih enotah in to na vnaprej določen čas v tednu. Tako je celotna organizacijska podoba službe naslednja: REGIJSKA SLUŽBA mag. Jurij Kumer - vodja oddelka za kmetijsko svetovanje mag. Miran Naglic - specialist za rastlinsko proizvodnjo Franc Pavlin - specialist za živinorejsko proizvodnjo LOKALNA SLUŽBA (po občinah): Jesenice: Sašo Hrovat - vodja (občina Jesenice) Kranj: Marija Jelene - vodja (desni breg Save, okolica Kranja) Anton Potočnik - (Kranjsko polje, Šenčur z okolico, Kokra, Jezersko) Marija Strupi - (Naklo, Kokrica, Golnik, Preddvor) Janez Žižek - (Cerklje z okolico) Radovljica: Andrej Vari - vodja (Radovljica, Begunje, Lipniška dolina) Dušan Jovič - (Bohinj) Rajko Podgornik - (Bled z okolico) Škofja Loka: Stane Rupnik - vodja (ZE Trata in del Sk. Loke) Germana Pivk - (Žiri, ZE Sovo- denj, Trebija, Hotavlje) Janez Debeljak - (ŽE Gorenja vas, Lučine, Javorje, Poljane, Log in KS Zminec) Franc Šolar - (Selška dolina) Tržič: Matjaž Meglic - vodja (občina Tržič, Podbrezje in Duplje) Svetovalna služba je za uvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetije ter za delo s kmečkimi ženami in mladimi v kmetijstvu organizirana takole: Jesenice in Radovljica: Majda Loncnar Kranj in Tržič: Metoda Karničar (razen Cer-kelj), Milena CrV (Cerklje) Škofja Loka: Majda Luznar (šk. Loka in Poljanska dolina) Milena Črv (Selška dolina, mladi v kmet.) Kot že ime pove, je naloga svetovalne službe predvsem svetovati. Nikakor služba ne more sprejemati odločitev namesto kmeta, lahko pa mu prikaže različne možnosti, variante in rešitve. Področje svetovanja je zelo obsežno, saj je paleta dejavnosti na kmetijah zelo široka, če pa k temu dodamo še vlogo splošnega svetovanja kmečki družini, Eotcm taka trditev nedvomno še olj drži. Naloge regijske specialistične službe so predvsem naslednje: • delovanje na ozkih strokovnih področjih pri razreševanju specialističnih strokovnih problemov, ki presegajo strokovnost svetovalcev v osnovni mreži; • vključevanje zavodskih servisnih služb (laboratoriji, itd.) v poglobljeno strokovno delo specialistične službe; • povezovanje različnih specialističnih strokovnih profilov pri razreševanju zahtevnejših strokovnih problemov; • sodelovanje s strokovnjaki v strokovnih skupinah pri Republiški upravi za pospeševanje kmetijstva ter prenos znanja v osnovno svetovalno mrežo; • dopolnjevanje in usmerjanje dela strokovnjakov osnovne kmetijske svetovalne službe; • usposabljanje in uvajanje mladih strokovnjakov v svetovalno prakso ter spremljanje njihovega dela. Glavne naloge svetovalcev v osnovni svetovalni mreži so: • pregled nad kmečkimi gospodarstvi na svojem območju, • delo na razvoju ekonomsko uspešnih kmetij, • izdelava programov investicij, VARNOST = TRDNOST = VARNOST KRANJ Vgrajujemo in vzdržujemo: ALARMNE, PROTIVLOMNE NAPRAVE (žične in brezžične), TRtZORJE, RADIJSKE ZVEZE (brezžične) PO VSEJ GORENJSKI IN DO LJUBLJANE Posebej varujemo: PREVOZE GOTOVINE, DRAGOCENOSTI, NEVARNIH SNOVI, VAS OSEBNO, VAŠE DOMAČE, ZAGOTAVLJAMO SPREMLJAVO PRI SPECIALNIH PREVOZIH, RADIJSKE POSTAJE, VGRAJEVANJE, VZDRŽEVANJE varnost p. o. podjetje za varovanje premoženja KRANJ NAŠ TELEFON: (064) 212-726 NAŠ TELEFAKS: (064) 214-558 izobraževanje in svetovanje kmetom in njihovim družinam na tehnološkem, obrato-slovnem in sociološkem področju, sodelovanje pri izvajanju zemljiških operacij, izdelava programov za izvajanje manjšin melioracij in ureditev pašnikov, sodelovanje z zavodsko specialistično službo, kmetijski- mi servisnimi službami in upravnimi organi, # sodelovanje pri načrtovanju razvoja kmetijskih območij in celostnega urejanja podeželja, • svetovanje in pomoč pri uveljavljanju spodbud za razvoj zasebnega kmetijstva, # sodelovanje v raznih strokovnih in svetovalnih odborih, • lastno izobraževanje. Naloge svetovalk za uvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetije ter delo s kmečkimi ženami in mladimi kmetovalci so poleg splošnih nalog, ki so navedene že pri svetovalcih osnovne mreže, predvsem še naslednje: LEKOVI IZDELKI ZA UPORABO V ŽIVINOREJI NUTRIL - Se, vodotopni prah z vitamini, aminokislinami in selenom za perutnino, pujske, teleta in druge domače živali LONGISEPT, pasta za preprečevanje in zdravljenje drisk pri pujskih, teletih'in drugih domačih živalih Higienska molža - kakovostno pridobivanje mleka: BLINAL, razkužilo za uporabo pri molži LEKASEPTAL, mazilo za vime in roke MINERALNO-VITAMINSKE MEŠANICE 4Q ostalimi tekači še povečevala. Na cilju je bila razlika že približno 3 rninute med prvima dvema, domačinom Francijem Teražem in Romanom Hojakom iz Ljubljane. Toda tudi časa drugih tekačev ne gre podcenjevati. Tek je organizacijsko uspel po zaslugi prvouvrščenega Francija Teraža in njegove ožje ekipe. Že število udeležencev, saj se |e gorskega teka udeležilo 142 tekačev iz vse Slovenije in Morbegna v 'taliji in to predvsem mladi in najmlajši, kaže, da zavzema gorski tek ^ Sloveniji vidno mesto v atletiki. Zaključek teka je bil še posebno radosten, saj so bili vsi tekači nagrajeni z lepimi nagradami. Rezultati: moški - absolutno. 1. Franci Teraž (Petrol) 0,4508, 2. £oman Hojak (Ljubljana) 0,45:51, 3. Tomaž Robič (Koroška) °.47:14, 4. Marko Goranič (Sežana) 0,47:23, 5. Vojko Djuričič (Pe-|rol) 0,47 JO, 6. Mitja Kovačič (Škofja Loka) 0,4802... ženske - absolutno: 1. Anica Zivko (Rudar Trbovlje) 0,55:19, 2. Nataša Nakrst vHlT Casino Nova Gorica) 0,56:13, 3. Olga Grm (Trmasti Preddvor) °.57 32, 4. Marija Trobec (Kobarid) 1,01:24... »Lojze Kerštan 30 Let športne zveze Radovljica Radovljica - športna zveza Radovljica praznuje letos 30. letnico za-ptka delovanja svoje predhodnice - Občinske zveze za telesno kultu- P V minulih tridesetih letih je razvoj športa na območju občine Radovljica naredil velik korak, vseh pomembnih dogodkov pa se bojno s posebno prireditvijo spomnili v začetku junija na Bledu. Tako *o v soboto, 6. junija, v Festivalni dvorani slavnostna prireditev, kjer ^?do ustanovitelji zveze in športniki, ki so dosegali najvidnejše uvrstitve, dobili posebna priznanja. V programu bodo sodelovali znani "•netniki in najboljši športniki. Ob tej priložnosti bo Športna zveza P°deliia priznanja tudi najuspešnejšim športnikom v preteklem letu n minuli zimski sezoni. Nekaj dni pred prireditvijo bo v Festivalni gorani razstava športnih priznanj, Športna zveza pa bo ob obletnici zdala tudi spominski bilten. • J. Šolar Teden Sporta zbijana - Podjetje za organizacijo, zastopanje in svetovanje Alistar Ljubljani prireja v sodelovanju z republiškim ministrstvom za šol-s,x^ in šport od 7. do 13. septembra vseslovensko akcijo Teden špor-u- Cilj akcije je. da bi v tem tednu vsak Slovenec aktivno, kot gleda-ec ali kako drugače užisal v športu.• C. Z. Jože Rogelj s časom 1,03.25, pred Martinom Kemperletom (1,03.49) in Jožetom Stanovnikom (1,03.06). Najboljša med ženskami je bila Nataša Nakrst -Kosmač (1,10.22), pred Olgo Grm (1,14.59) in Lidijo Golob (1.16.53). Uvrstitve po kategorijah: - članice - 1. Nataša Nakrst' Kosmač, 2. Lidija Golob, 3. Nataša Hribar - veteranke - I. Olga Grm, 2. Magda Menegalija - starejši veterani - I. Rudi Škapin. 2. Franc Hrovat, 3. Franc Hriber-nik - mlajši veterani - 1. Jože Rogelj, 2. Lojze Oblak, 3. Srečko Pirman - člani II - 1. Jože Stanovnik. 2. Silvo Benedik, 3. Drago Flerin - člani 1-1. Martin Kem-perle, 2. Lado Kveder, 3. Matjaž bajec - mladinci II - I. Marko Dolenc, 2. Marjan Zupančič, 3. Simon Kokalj - mladinci 1-1. Dejan Glavnik. 2. Damir Ska-kan. 3. Robert Stopar. Kot je povedal predsednik Triatlonske ' zveze Slovenije Jaka Rozman, jc bila bohinjska dirka zadnja izbirna dirka pred svetovnim prvenstvom v duatlonu, ki bo v Nemčiji. Za našo reprezentanco bodo nastopili: Dejan Že-pič, Martin Kemperle, Lado Kveder in Jože Stanovnik, trener ekipe pa bo Andrej Lanišek. • V. S. Elitna udeležba na ročk mastrsu kranj *92 Kranj, 15.maja - Kot kaže bo letošnje tekmovanje v športnem plezanju na umetni steni, ki ga 12. junija pripravlja Športna zveza Kranj v sodelovanju s Tomom Česnom, prava poslastica za ljubitelje tega atraktivnega športa. Tekmovanje ROČK MASTE RS je bilo doslej v Kranju že štirikrat, zasedba s strani tekmovalcev pa je vsako leto boljša. Tako bodo obiskovalci letošnjega tekmovanja na pre-novljneni umetni steni na letnem kopališču v Kranju lahko občudovali vrline najboljše športne plezalke na svetu Lynn Hill. najboljše italijanske plezalke Luise Jovane, najboljšega ameriškega plezalca Jima Karna. najboljšega japonskega plezalca Yujia Hirajame, enega najboljših plezalcev na svetu Nemca Štefana Glovvacza, pa Francoza Jeana Baptista Tribouta in mnogih drugih. Na tekmi bodo nastopili tudi najboljši naši plezalci na čelu s Kranjčan-ko Marijo Štremfelj. • V. Stanovnik Velik uspeh Blejcev na regati v Essnu Zmaga dvojca in četverca Bled - Najboljši blejski veslači so minuli konec tedna nastopili na veliki mednarodni veslaški regati v Essnu v Nemčiji, kjer so se prvič v letošnji sezoni pomerili z domala vsemi najboljšimi na svetu. Dvojec Denis Žvegelj in Iztok Čop. "srebro" z zadnjega svetovnega prvenstva, je na sobotni tekmi premagal tudi svetovnega prvaka, posadko Velike Britanije, in osvojil prvo mesto, v nedeljo pa je zmago prepustil nemškemu čolnu, tudi finalistu na zadnjem svetovnem prvenstvu. Četverec brez krmarja, v katerem so veslali Sadik Mujkič, Sašo Mirjanič, Jani Klemenčič in Miloš Janša, se v soboto ni uvrstil v finale, ker je nastopil v predtekmovalni skupini, iz katere je izšel tudi kasnejši zmagovalec: v nedeljo pa je ugnal trenutno vse najboljše posadke na svetu, med katerimi je tokrat manjkala le avstralska. Uspeh v Essnu je za blejske veslače ter za trenerja Miloša Janšo in Stanka Slivnika velika spodbuda pred nadaljnjimi mednarodnimi tekmami in še en dokaz, da so v letošnji zimi in spomladi dobro trenirali. Ker je letošnja sezona tudi olimpijska, je optimizem v blejskem veslaškem klubu še toliko večji. Čez dva tedna, natančneje 30. in 31. maja. bodo Blejci nastopili še na mednarodni regati v Parizu.• C. Z. >' •. \*r^*4 $ i 3 m rc*j Držagošc, 17. maja • V soboto je Kolesarki klub Korica je v sodelovanju s hotelom Belevue organiziral tek za pokal "Šmarjetna gora", ki se ga je udeležilo 16 tekačev in tekačic. Med moškimi je zmagal Izidor Berčič (Triglav Kranj), pri ženskah pa Mojca Višinski (IBM Olimpija). Mno-žičnejši pa je bil kolesarski maraton "Dražgoše", ki je bil v nedeljo. Na njem se je pomerilo okrog sto kolesarjev, od tega štiri ženske. Med moškimi je zmagal Marjan Zupančič (KK Bled), v ženski konkurenci pa Minka Logonder (KK J. Peternelj, Škofja Loka). V. S., foto: P. Kozjek V spomin Matevž kordež Ob vznožju jelovških gozdov smo se poslovili od znanega slovenskega športnika, dolgoletnega reprezentanta v smučarskih tekih in olimpijca Matevža Kordeža iz Jamnika. Matevž nam je vsem ostal v spominu kot pošten, klen, pokončen, dobrohoten in skromen kmečki fant iz jelovških gozdov, predan svoji hribovski kmetiji, družini, naravi in gozdovom, ki se je med vojno kot zaveden narodnjak odzval klicu domovine. Prav le njegove človeške vrline so veliko pripomogle, da se je takoj po 2. svetovni vojni zavihtel med najboljše slovenske športnike. S prvimi smučarskimi koraki se je Matevž skupaj s svojimi vaškimi vrstniki srečal v otroških letih pod Jelovico v Kropi, kjer je tekmoval v Društvu slovenskih fantov. Druga svetovna vojna mu je prekinila športno pol. po njej p* se je vključil med smučarje tekače. Nastopil je na dveh zimskih olimpiadah v St. Morit/u in Cortoni, kjer je na 30 kilometrov dosegel za naše razmere zelo dobro 32.mesto, ki ga do danes, na poznejših olimpiadah, še nihče ni presegel. V svoji reprezentančni karieri je bil Matevž šestkrat državni prvak na 18 in 30 kilometrov, v Švici pa je bil četrti na 18 kilometrov v Kupu Kurikala. Njegova odlika je bila odlična telesna pripravljenost, dobra tehnika in brezkompromisna borbenost. Ob kmečkem delu, ki ga je poleti opravljal, je obenem na strminah in po gozdovih tudi treniral. Pozneje pa je bil Matevž v SK Triglav trener, pa tudi oba njegova sinova sta se posvetila smučarskim tekom in biatlonu. Pogrešali ga bomo v Dražgošah, kjer je pred leti pripravljal proge za patrulje, za veterane in teritorialce, ne bo ga več na spominskih tekmovanjih v Cerknem, Dupljah, Blokah,... ne bomo se več srečevali na Pokljuki in v Planici. Toda po gozdovih Jelovice in jasah mošenske in lipniške planine bo ostal spomin, spominjali pa se te bomo vsi. ki smo te spoštovali in cenili. • Miloš Rutar Gorenjci na olimpijski listi Ljubljana, 14. maja - Organizatorji letne olimpiade v Barceloni so uradno obvestili Slovenski olimpijski komite, da bo lahko sodelovalo 30 športnikov. Vendar je Olimpijski komite Slovenije v prvem prijavnem roku, ki se je iztekel v petek, prijavil 41 športnikov, 16 spremljevalcev v olimpijski vasi in 8 zunaj nje, v upanju, da bodo organizatorji olimpiade slovenski prošnji ugodili. Norme za nastop je izpolnilo 25 športnikov. Na seznamu je tudi nekaj gorenjskih športnikov, ki so doma z Gorenjskega ali tekmujejo za gorenjske klube. To so blejski veslači Denis Zvegelj, Iztok Čop, Milan Janša, Sadik Mujkič, Sašo Mirjanič in Janez Klemenčič. Na listi je kranjska teniška igralka Barbara Mu-lej, ki je žal izpadla na kvalifikacijah na Portugalskem, nami/noteni-ška igralka Polona Frelih, ki je druga rezerva za nastop na olimpiadi, in kolesar Aleš Pagon. • J. K. Priprave za pohod na stol Jesenice, 15. maja - Prihodnjo soboto, 30. maja, pripravlja jeseniška Športna zveza 27. pohod na Stol. Za tradicionalni pohod, ki se je v minulih letih izredno priljubil med slovenskimi planinci in se ga je udeležilo več kot 61 tisoč pohodnikov, se na Jesenicah že pripravljajo, kot pravi Brane Jeršin. pa so z dosedanjimi pripravami zelo zadovoljni. Računajo na številne planince iz vse Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške. Stol je sicer delno še pod snegom, vendar organizatorji zagotavljajo, da bodo za varnost poskrbeli z izkušeno ekipo gorskih reševalcev z Jesenic. • (vs) Začela se je kasaška sezona Ljubljana, 16. maja - Na otvoritveni kasaški prireditvi na ljubljanskem hipodromu Stožice so si ljubitelji konjeništva lahko ogledali sedem dirk. Najzanimivejša je bila sedma v kateri je Dvnamite Lo-bell z Markom Slavičem (Ljutomer) postavil rekord na dolgih razdaljah. Big Touch z Lojzetom Gorjancem (Brdo) je bil v tej dirki drugi, sicer pa je na prvi dirki za 3- do 12-letne kasače zmagal Qe-stor B (Lojze Gorjanc, Brdo).« (vs) Gorsko kolesarjenje v črnem vrhu Idrija, 17. maja - To nedeljo, 24. maja, s startom ob 9.30 uri pred Osnovno šolo v Črnem vrhu nad Idrijo, Mountain bike klub Crni vrh organizira krožno dirko za VN MBK Črni vrh. Atraktivna dirka v gorskem kolesarjenju bo dolga 33 kilometrov, organizirana pa bo v sedmih kategorijah, prijave pa organizatorji sprejemajo do 20. maja na naslov Mountain bike klub Črni vrh, Črni vrh 108. 65274 Črni vrh nad Idrijo. Prijaviti se bo moč še na dan tekmovanja od 8. do 9.15 ure pred osnovno šolo. Štartnina je 500 tolarjev.• (vs) ^327 GLASOVA StotinkA EEEEB Triglav zmagal v uubuani Območna nogometna liga zahod ILIRIJA LJUBLJANA : TRIGLAV 0 : 2, strelca za Triglav Pavlin in Kukolj, sodnik Durmič. V 22. kolu območne nogometne lige je kranjski Triglav v Ljubljani premagal Ilirijo. Tekma je veljala za enega od derbijev prvenstva, saj je bila Ilirija na drugem. Triglav pa na tretjem mestu lestvice / enakim številom točk. Zmagovalec bi ostal v boju za prvaka, poraženec pa bi to priložnost zapravil. Začetek tekme je bil naelektren, igra pa enakovredna. V 11. minuti je Pavlin centriral z desne. Žoga je zadela enega od domačih igralcev in obtičala v mreži presenečenega domačega vratarja. Kranjčani so se potem otresli treme. Igrali so lahkotno in nadigrali domačine, ki do konca tekme niso imeli nobene prave priložnosti. Triglav je bil zelo nevaren. Če bi bili igralci pri zaključnih strelih prisebnejši, bi si že v prvem delu igre zagotovili zmago. V II. polčasu se je Ilirija otresla treme, prevzela pobudo in napadala, vendar so bili napadi bolj na silo kot pa plod premišljenih akcij. Sredi drugega polčasa je slab sodnik Durmič dosodil enajstmetrovko za Ilirijo. Kranjski vratar Lalič jo je ubranil. Iliriji je zmanjkalo volje, kar je Triglav izkoristil in Kukolj je v 84. minuti povišal na 2 : 0. Triglav še ostaja v boju za prvaka. Za Triglav so igrali Lalič. Hočevar, Blagojevič, Sirk, Atlija (Re-šek). Novkovič, Kondič, Pavlin, Kukolj, Jeraj in Brkič. • I. Golob Visok poraz alpine Slavija SET : Alpina Žiri 4 : 0 (2:0) Zirovski nogometaši so po porazu doma tokrat izgubili še v gosteh, v Vevčah. Rezultat ji i pravi odraz razmerja moči na igrišču, saj je bila Alpina prvih dvajset minut celo boljši nasprotnik. Domačini so nato dosegli dva gola. V drugem polčasu je igra potekala med obema kazenskima prostoroma, domačini pa so iz dveh priložnosti dosegli še dva gola. • Ivo Pivk olimpija v kranju Kranj, 19. maja - Uprava in nogometaši Triglava iz Kranja se že pripravljajo na nogometni spektakel. ki bo v sredo, 27. maja, ob pol petih popoldne na stadionu v Kranju. Na sporedu bo četrtfinalna tekma nogometnega pokala Slovenije med zmagovalcem na območju Gorerijske Triglavom iz Kranja in vodilnim moštvom slovenske državne lige SCT Olimpijo iz Ljubljane. Triglav je z uvrstitvijo med osem najboljših slovenskih moštev dosegel velik uspeh. • J. K. Jutri redno kolo Jutri, 20. maja, bo na sporedu 37. kolo slovenske nogometne lige. Živila Naklo igrajo ob 16.30 s SAOP Gorica v Novi Gorici. Tekma bo derbi, saj je SAOP četrti. Živila pa s 40 točkami pete. V gorenjski ligi bodo igrali pionirji. Ob 18. uri bodo igrali Podgorje : Živila Naklo. Britof : Velesovo, Mavčiče : Hrastje. Zarica : Creina, Lesce : Bledvjesenice : Tržič, Kondor : Polet in LTH : Alpina. Tekma Sava : Bitnje bo ob 16. uri. • J. K. 42 Ekip v radovljiški ligi Radovljica, 17. maja - Z občinskimi ligami v malem nogometu se je začelo najmnožičnejše tekmovanje v radovljiški občini. V petih ligah, ki so razdeljene po kakovosti, nastopa kar 42 ekip s skoraj 600 igralci. Prvo kolo je bilo že odigrano. Rezultati pa so: - liga A - Jolly Madina : Venecija - DJP4 : 10, Mavrica - Nomenj I : 0. Ml. Begunje 1 - Ml. Ribno2 : 1, TVD Gorje - Ventilčki 0 : I, SDB Krona - PRO-M Stol 3 : 2 - liga B - Lancovo - Bistro Javornik 4 : 3, Grad 1004 - Preval 2 : 3. TVD Begunje - Veides 1004 0 : 7, Kovači - Joštov Hram 2 Legat - Trgovina Sitar 5:8- liga C - Lipnica - Calimero boys 3 : 3. G H Toplice - Encian Zasip I : 7, Ml. Begunje 2 - Iskra Otoče 3 : 2. Prva Jakostna - Arx Cella 4:5- liga D - Hidrant Hlebce - Evrošport Nomenj 6 : 4, Iso span : Strela 3 : 3, Gostišče Jurček - Zasip 2:1, Jack Daniels : Optimisti 3:3- liga asfalt - Smola - Gostišče Rupa 7:1, Slovan - Utrip 9 : 3, Kamna Gorica - Grče 3 : 7. Spomladanski del tekmovanja bo trajal do 5. julija. • J. Šolar H- KEGLJANJE Triglav ana četrta V soboto in nedeljo je bilo na kegljišču Bresta v Cerknici slovensko prvenstvo v dvojicah. Domači kegljači so dobro izkoristili domači teren, saj so med šestnajstimi dvojicami osvojili prva tri mesta. Rezultati: 1. Urbas T. - Založnik M. 1685 (852. 833), 2. Urbas M. - Meden D. 1665 (823. 842), 3. Znidaršič J. - Znidaršič J. 1652 (813. 839) vsi Brest. 4. Dežman M. - Dežman P. 1633 (744, 889).....8. Zaje D. - Zva- nut T. 1572 (765, 807). 10. Kavčič G. - Zelnik N. 1542 (818, 724) vsi Triglav Kranj. Na Brdu bo 14. pokalno prvenstvo v kegljanju na asfaltu Evropsko prvenstvo v metu na daljavo Brdo, 15. maja - Zveza za kegljanje na ledu Slovenije bo prihodnji konec tedna, od 29. do 31. maja organizator 14. pokalnega prvenstva Evrope v metu na daljavo na asfaltu. Tekmovanje bo na Brdu pri Kranju, c Kegljanje na ledu je bilo kot ljudski šport znano že v srednjem veku. predvsem v alpskih državah. Sele leta 1950 je bila ustanovljena tudi mednarodna zveza za kegljanje na ledu IF.E, ki je že leto kasneje začela organizirali evropska in svetovna prvenstva. Med prvimi sta bila pri nas ustanovljena kegljaška kluba na ledu na Bledu in Jesenicah, trenutno pa je v Sloveniji šest klubov. Zveza za kegljanje na ledu Slovenije je bila v Mednarodno federacijo za kegljanje sprejela že lani novembra kot enakopravna članica, vse dotlej pa je biia vodena pod imenom Jugoslavija. Vendar tekmovanja v kegljanju ne potekajo le na ledu. temveč tudi na asfaltu. Ker pa naša zveza uspešno sodeluje z mednarodno federacijo, ji je ta poverila organizacijo in izvedno tekmovanja v melu na daljavo na asfaltu za pokal Evrope. Tekmovanja, ki bo prihodnji konec tedna na Brdu. se bo predvidoma udeležilo več kot 40 tekmovalcev iz devetih držav. Prizorišče tekmovanja bodo pripravili člani kluba za kegljanje na ledu Bled. Pri organizaciji pa sodelujejo tudi Športna zveza občine Kranj. Servis za protokolarne storitve Brdo in hotel Kokra na Brdu. • V. S. SLOVENSKE NOGOMETNE LIGE Prva spomladanska zmaga živil naklo Naklo, 17. maja - ŽIVILA NAKLO : RUDAR VELENJE 3 : 2, strelec za Živila Naklo Bojan Taneski v 19., 70. in 87. minuti, za Rudarja pa Cvikl v 14. in Karič v 35. minuti, sodniki Turk, Novarlič in Krenker iz Maribora, gledalcev 1000, rumeni kartoni Golač, Muslovič in Pranjič pri Rudarju in B. Križaj pri Živila Naklo. Za Živila Naklo so igrali Vodan, Darijan Jošt, Boštjan Naglic, Janez Križaj, Filip Murnik, Boris Križaj, Brane Pavlin, Franci Ah-čin, Andrej Jerina, Sašo Vorobjov in Bojan Taneski. Naglica je zamenjal Andrej Jošt, B. Križaja Bogdan Perhavc in Darjana Jošta Gregor Grašič. Le malo je manjkalo, pa od težko pričakovane prve zmage nogometašev Živil Naklo (po devetih remijih in štirih porazih) v spomladanskem delu ne bi bilo nič. Če bi v zadnji minuti tekme ob vodstvu Naklancev s 3 : 2 najboljši igralec Rudarja in eden najboljših na tekmi nasploh ter slovenski reprezentant Matjaž Cvikl zadel, bi bilo treba na zmago spet čakati. Za Cviklov "kiks" ima veliko zaslug tudi odlična obramba naklanskega vratarja Mira Vodana. Sicer pa smo v nedeljo v Naklem gledali najboljšo spomladansko nogometno predstavo. Kljub napakam nezanesljive obrambe je imelo moštvo za cilj zmago, prvič pa je zaigral Saša Vorobjov iz Moskve, igralec za zvezo, ki seje pokazal v najboljši luči in je bil med najboljšimi Sašo Vorobjov, 26-letni nogometaš moskovskega Spartaka in Asmarala, je bil v nedeljo na svoji prvi tekmi v prvenstvu najboljši med naklanskimi nogometaši. igralci tekme nasploh. Kaže, da so imela Živila z angažiranjem ruskega nogometaša srečno roko, saj so ga na nedeljski tekmi odlikovali borbenost, domiselna igra, uporno tekanje in nevarni streli. Eden od njih je zadel prečko. Kratek sprehod skozi dogajanja na igrišču. V 7. minuti lepa akcija Vorobjova in Jerine, vendar je Pavlin ustrelil prek gola. V 14. minuti neprijetno presenečenje. Naklanska obramba je mečkala, Pranjič je streljal. Vodan Naklanskim nogometašem pomagajo Živila Naklo, Gostilna in diskont Marinšek Marjan Naklo. Mer-cator - Oljarica Britof, Henkel Zlatorog Maribor, ETA Kamnik, ABC Loka, Bife Turist Naklo, MB trgovsko podjetje Naklo, Vine Križnar Naklo, gostilna Zlata riba Kranj, Trgovina Jezerjan Jezersko, Lek, Agrotehnika Kranj, Pekarna Kranj, Mercator - Me-soizdelki Škofja Loka, Izbira Kranj in Preskrba Tržič, ETP Kranj, Triglav konfekcija Kranj, Trifix Tržič, KZ Sloga Kranj, Merkur Kranj, Alpetour Remont Labore, Tovarna lepenke Tržič, SR Protex Naklo, Zavarovalnica Triglav Kranj, Petrol Kranj, Mercator Mlekarna Kranj, Color Medvode, Gorenjka Lesce, Sa-tex Maribor, Planika Kranj, Gradbinec Kranj in Radio Kranj. '<<- BALINANJE Trata premagala favorite Super liga Minulo soboto je bilo odigrano četrto kolo balinarske super lige. Največje presenečenje je pripravila ekipa Trate, ki je v Ljubljani premagala prve favorite za naslov državnih prvakov, ekipo Balinčka. Rezultati: Balinček : Trata 6:11, Brdo : Sovič 10:7, Skala : Polje 11 : 6. Radovljica : Sloga 7 : 10, SGP Gorica : Hrast 6 : 11. V ligi vodi Skala, pred Brdom in Balinčkom, Trata je s 4 točkami osma. Radovljica pa brez zmage deseta, zadnja. 1. liga Ekipa Primskovega je doma gostila Iskro CEO in zmagala z rezultatom 15:2, ekipa Huj pa je izgubila na gostovanju pri Šiški z rezultatom 15:2. Na lestvici vodi Jadran, pred Primskovim, Šiško, Ter-motehniko in Železarjem. Vse ekipe imajo po šest točk. Huje so z dvema točkama osme. 2. liga - vzhod Rezultati gorenjskih ligašev v IV. kolu : Mirna - Čirče 8 : 9, Metalna : 5. avgust 8 : 9. Rogovila : Center 10 : 7, Bistrica : Lesce 11:6, Loka 1000 : Dolomiti 11:6. Na lestvici vodi 5. avgust, pred Rogovilo (oba imata po 8 točk). Gorenjska liga Prejšnji teden se je začelo tudi tekmovanje balinarjev v gorenjski ligi. Rezultati 1. kola v I. gorenjski ligi: Sport fit Železniki - Kres Jesenice 11:6, Borec - Jesenice 5:12, Gradiš - Žiri 11:6, Zarica - Dvor 9 : 8. Kokra - Alpetour 10 : 7. Rezultati 1. kola v II. gorenjski lici (zahod): Podnart - Center II. 6 : 9. Bohinj - B.Smuk (neodigrano). Žirovnica - Predoslje 9 : 6. II. gorenjska liga (vzhod) - Visoko - Kok. Log 1 : 14. Planina 91 - Šenčur 10 : 5. Sava in Bitnje sta bila prosta. • V. Stanovnik Balinarji v novih prostorih Tržič - Na rednem občnem zboru so se zbrali člani balinarskega kluba iz Bistrice, kjer so najprej pregledali delo v preteklem obdobju in ga ocenili zelo pozitivno. Rezultati, ki so jih dosegli v minuli sezoni, so bili namreč nad pričakovanji, saj so med drugim kot novinci v ligi zmagali v I. Gorenjski balinarski ligi ter osvojili tri turnirske zmage ter eno drugo mesto na turnirjih, ki so jih pripravili sami ali pa balinarski klubi na Gorenjskem. V klubu so lani dobili lastne prostore, kjer bodo poleg sestankov lahko pripravili tudi garderobe za tekmovalce v času tekmovanj. Dobre igre in lastni klubski prostori seveda pomenijo tudi veliko število gledalcev, ki se redno zbirajo ob balinišču v Bistrici, ti pa niso vedno le dobrodošli dodatni soigralci igralcem kluba, pač pa včasih tudi breme, posebej Še listi del gledalcev, ki ne spoštuje pravil obnašanja ob igrišču in na njem. Občni zbor. ki se ga je udeležilo precej članov kluba in prijateljev balinanja so zaključili s sprejeto obvezo, da bodo tudi v letošnjem letu marljivo delali, skrbeli za vzgojo podmladka ter poskušali ponoviti dobre igre iz preteklega prvenstva.* J. Kikel VELIKA AVTOMOBILSKA TOMBOLA Športni center Kranj, sobota, 20. junija, ob 14. uri - 4 avtomobili Renault in 150 drugih dobitkov - tombolske kartice po 250.- tolarjev Organizirata: Kolesarski klub SAVA Kranj in Športna zveza Kranj za razvoj športa v občini - ansambli California, F Plus, Planinka - Saša Einsiedler in Dušan Uršič Dva pod enim padalom - Svetovni padalski prvak Branko Mirt iz Stra-hinja je v nedeljo na nogometni tekmi v Naklem poskrbel za atrakcijo. Za Bogdanom Jugom, Ireno Avbelj in Romanom Pogačarjem je dosko-čil na nogometno igrišče z višine 3000 metrov skupaj z Marjanom Ma-rinškom - Mančijem, ki je leškim padalcem pomagal pri nakupu tega dvojnega padala. To je bil Mančijev prvi padalski skok. Naj jih čim več poskusi, je dejal po doskoku, Branko pa je povedal, da s sopadalcem ni imel pred skokom in med njim nobenih težav. Bojan Taneski: "Vesel sem prve zmage. Sodnik je bil zelo dober, prav tako pa moram pohvaliti vse soigralce. Zase pa sem vesel, da odbil, Cvikl pa dosegel vodilni gol. Pet minut kasneje prosti strel za Naklo po prekrški nad Pavlinom. Močan udarec Tane-skega. Žoga je zadela enega od gostujočih igralcev, spremenila smer in obtičala v velenjski mreži. Nato pritisk Živil Nakla. V 33. minuti je Vorobjov preigral obrambo Rudarja in streljal. Žoga je že preletela gostujočega vratarja Magriča, vendar je zadela prečko. V 35. minuti enajstmetrovka za goste. Vodan je podrl prodirajočega Pranjiča, Karič pa je z 11 metrov zadel. Drugi polčas je bil po kakovosti v začetku slabši, gostje so imeli pobudo, vendar v 70. minuti odrešilni gol za Živila. Jerina je prodrl, Ve-lenjčani so ga zrušili in Taneski je zabil žogo v desni vratarjev kot. Druga enajstmetrovka na tekmi in drugi gol Taneskega. Začel se je boj za zmago in ta je prišla za Živila v 87. minuti, ko je Vorobjov lepo podal v sredino, Taneski pa zadel in dosegel svoj tretji gol na tekmi. W \ se mi je odprlo, saj sem začel priložnosti spreminjati v gole, kar mi doslej ni uspevalo." Darko Steno-vec, trener: "Saša Vorobjov je izpolnil pričakovanja. Sicer pa je bila to tipična pr-i \ ' f venstvena tekma, v kateri smo mi še vse-erio naredili preveč napak, posebno v zadnji liniji. Zmage sem vesel, saj smo z njo končali serijo neodločenih izidov in porazov." • J. Košnjek, foto J. Cigler tovil olimpija državni prvak V nedeljo, 18. maja, je bil na Bledu finalni, turnir prvega državnega prvenstva za mladince. Pravico nastopa so si priborile ekipe Vi-leda iz Maribora, Tovil Olimpija iz Ljubljane, Eužinar iz Raven na Koroškem in domača ekipa Bleda. Po sestavi ekipe so bili mladinci iz Maribora veliki favorit, vendar so bili že proti izredno motivirani in borbeni ekipi domačinov na robu poraza. V zadnji tekmi turnirja, ki je neposredno odločala o prvem mestu, pa so bili mladinci Tovila Olimpije za odtenek boljši in so zasluženo osvojili prvi naslov državnih prvakov v mladinski konkurenci. Medtem koje bila ekipa Fuži-narja najslabša ekipa turnirja, so se domači mladinci uspešno upirali favoriziranima ekipama, s kančkom sreče, pa bi lahko osvojili najmanj drugo mesto. 0 B. Maček ROKOMET Mladi ločani v finalu Škofja Loka, 14. maja - Minuli četrtek je bilo v škofjeloški dvorani Poden rokometno polfinalno prvenstvo ŠŠD Slovenije za starejše dečke. Nastopile so ekipe OŠ Oskar Kovačič iz Ljubljane. OŠ Fran Albreht iz Kamnika, OŠ Metlika in OŠ Ivan Grohar iz Škofje Loke. Zmagali so domači rokometaši. ki so se tako uvrstili na finalni turnir. Ta bo 28. maja popoldne v Škofji Loki. • (vs) Teniški turnir rokometašev in košarkaric Poljane, 18. maja - Ob koncu sezone so bodo rokometaši škofjeloškega Seširja pomerili še na teniškem turnirju. Turnir bo to soboto. 23. maja, na prenovljenih teniških igriščih v Poljanah nad Škofjo Loko. Edini rokometni ligaši v 1. ligi z Gorenjskega pa bodo v mešane pare povabili tudi uspešne košarkarice Odeje Marmorja. Ob igrišče v Poljane škofjeloški športniki vabijo tudi navijače! • V. S. TENIS janškovec v finalu V Kranju je od 8. do II. maja potekalo odprto člansko prvenstvo v tenisu z nagradnim skladom 1.000 DEM. Organizator je bil teniški klub Triglav Kranj. V rahlo okrnjeni konkurenci so nastopali Kranjčani Kavčič, Janškovec, Stare. Urh, Mulej, Udovič in Klevišar, ki SO zastopali kranjski tenis. Nekateri so izgubili šele v četrtfinalu, razen Janškovca, ki je v finalu izgubil proti Tarasu Bejku s 6 : 1.6:2. Rezultati: polfinale - Bejko (Podsused) : Suevich (Podsused) 3 : 6.7 :6. 7 : 6; Janškovec (TR - KR) : Fric (ZTK - MB) 6 : 1,6 : 2; finale - Bejko (Podsused) : Janškovec (TR - KR) 6 : I. 6 : 2. • T. B. Mednarodni turnir treh dežel Kranj, maja - Prejšnjo soboto je Karate klub Carnium iz Kranja ob pomoči sponzorjev d.d. Merkur Kranj in Lexis d.o.o.. izvedel mednarodni karate turnir treh dežel med ekipami avstrijske Koroške. Fur-lanije Julijske krajine in domačo ekipo Gorenjske, Tekmovanje j potekalo v katah, borbeno ekipno in posamično. V katah so zmagali -pionirke - Ana Mesaric - kadetinje - Metka Vončina - članice - Sabini' Perko - pionirji - Grega Hažen - kadeti - Jernej Sever - člani - Željko Pogačnik. V bojih ekipno je osvojila prvo mesto ekipa Gorenjske, v bojih posamično p;i je zmaaal Rihard Pavšič. Tekmo si je ogledalo okrog 200 gledalcev. • D. Ristič Sport hotel na pokljuki je bil vso zimo poln gostov Pokljuka živi s športniki in mladino Kranj, 15. maja - Dobra štiri leta je od prvih dogovorov kranjskega '1 KO o sodelovanju s Šport hotelom Pokljuka, za katerega je takrat skrbel Alpetourov TOZD Simonovi zalivi. Ze prva zima je dokazala, da Je prevzem hotela pod okrilje ZTKO, oziroma Šport commerca dobra P°teza, zlasti letos pozimi pa je bil hotel ves čas praktično stoodstotno **seden. Mnogo privlačnih programov na Pokljuki pa Športna zveza Kranj v sodelovanju z različnimi ustanovami (šolami, vrtci, podjetji,...) Pripravlja tudi poleti. Na letošnji skupščini ZTKO Kranj pa so se še vedno pojavljala mnoga vprašanja o lastništvu Sport hotela na Pokljuki in o tem, kako se porabi zaslužen denar. Takole pojasnjuje razmere sekretar Športne zveze Kranj Borut Farčnik: "Šport commerce je Podjetje, ki ga je ustanovil ZTKO in 'ma v njem 100-odsto-tni delež. To je družbeno podjetje in ne zasebno, brez zasebnega kapitala. Razlog, da smo se pri ZTKO odločili, da prevzamemo hotel, so bile velike potrebe kranjskih športnikov in šol na Področju izvajanja priprav športnikov in organizacije šol v naravi. V letu 1988 smo naredili analizo, s katero smo ugotovili, da so naši športniki in šole koristili več kot osem tisoč penzionskih kapacitet. To pa naj bi že zagotavljalo, da bo hotel, če bi večino športnikov usmerili na Pokljuko, lahko dobro posloval. Vse kar bi bilo dodatnega programa, bi pomenilo, da hotel mora živeti na "pozitivnih številkah". Začeli smo leta 1989. Prva sezona ni bila dobra, ker je bilo premalo snega, poleti Pa smo že dokazali, da se da Pokljuko oživiti, saj je bilo v hotelu bistveno več nočitev kot prejšnja leta. Že naslednja zima je bila uspešna, saj je bilo na Pokljuki organiziranih petnajst šol v naravi, najbolj pa je viden premik v VATERPOLO letošnji zimi, ko smo imeli samo v prvih treh mesecih več kot devet tisoč nočitev. Organizirane so bile šole v naravi, priprave športnikov, vse več pa je tudi individualnih gostov, saj je Pokljuka idealna za družine z otroki. Skratka zima je bila taka, da smo dokazali, da je mogoče z dobrim delom doseči več kot le pozitivno ničlo. Pokrili smo vse izgube, ki smo jih imeli v začetku zaradi velikih vlaganj v hotel. Poslovni rezultat prvega kvartala kaže na dobiček približno 20 tisoč mark, s tem, da je bilo v investicije in v odkup inventarja vloženih več kot 100 tisoč mark samo v zad- njem obdobju. DO Simonov zaliv pa moramo plačati še zadnji obrok za odkup drobnega inventarja. Za kranjske športnike pa je predvsem pomembno, da je Šport commerce iz dobre zime iztržil toliko, da je lahko plačal osnovni delež ZTKO v višini milijon dvesto tolarjev. To je ZTKO porabil, da je lahko pokril poslovno leto 1991, sicer bi bili sedaj v "rdečih številkah". Največ denarja smo porabili za vzdrževanje dvorane, letnega kopališča, zimskega kopališča, kjer so največje izgube, sorazmerni delež je šel tudi za delo klubov v občini." Da je v Šport hotelu na Pokljuki življenje, kakršno si ga želijo vsi gorenjski hotelirji, je razlog dobra organizacija dodatnih dejavnosti, ki pa jih je moč organizirati tudi zato, ker so ugodne vremenske razmere. Letos so bili na-primer zelo popularni tako imenovani paketi sprehajanja na Poklju- Na Pokljuki uživajo ljubitelji narave, zlasti veliko pa prihaja športnikov in mladih v šolo v naravi. ki, ki jih je vodil Janez Pavčič. V Šport hotelu je bilo organiziranih kar sedemindvajset šol v naravi, precej tudi iz Ljubljane in Primorske. Na pripravah so bili tudi športniki, biatlonska reprezentanca, tekaški klubi, študentje Fakultete za šport,... "Lahko rečem, da so bile mnoge šole v naravi na Pokljuki predvsem zaradi res ugodnih aranžmajev, zaradi zadovoljstva ob nuđenju vseh storitev, tudi zaradi prijaznosti zaposlenih v hotelu. Zavedamo se, da je osebje v hotelu zelo pomembno in še naprej se bomo trudili dobiti takšne ljudi, ki znajo delati z mladino, z domačimi gosti," pravi Borut Farčnik. Junija pa se na Pokljuki začenja že poletna sezona. Prvi obiskovalci bodo spet mladi, ki bodo prišli v šolo v naravi. Nekaj prostora za šolarje je junija na Pokljuki še, večinoma pa bo ^otel spet zaseden. Pri Športni zvezi si prizadevajo, da bi v sodelovanju s klubi speljali tudi nekaj športnih taborov: hokejski, nogometni, košarkarski, atletski, namiz-noteniški in teniški tabor. Tales bo organiziral posebno ponudbo sole jezikov, likovno šolo,... pa program za vrtce, v katerem bo na Pokljuki gostovalo več kot sto otrok. Popestritev ponudbe bo avgustovski aktivni oddih, v okviru katerega bodo organizirani izleti s Tomom Česnom, kolesarjenje s Francem H vasi jem, in gobarjenje z Janezom Pavčičem. Zlasti konec maja in junija imajo šole velike možnosti priti na Pokljuko na zaključne izlete, • V. Stanovnik Selektor objavil seznam igralcev Kranj, maja - Selektor članske državne reprezentance Tomo Balderman je pripravil program treningov (priprav) in širši spisek kandidatov za reprezentanco, ki naj bi v letošnji sezoni imela tri akcije. Na spisku selektorja so se našli igralci petih klubov. To so: vratarji. Lašič (Mladost). Homovec (Triglav), Zohil (Koper) in Polšak (Neptun); centri: Troppan (Triglav), Štrkalj (Koper), Vidakovič (Ko-Per), Kodrič (Bu-M-bar) in Glavan (Neptun); obrambni igralci: Haj-dinjak (Triglav), Peranovič (Triglav), Gantar (Triglav), Cetin (Koper) in Stopar (Koper) ter napadalci: Čadež (Triglav), Stromajer (Triglav), Stirn (Triglav), Balderman (Triglav), Bolčič (Koper), Starman (Ko-Per), Vejnovič (Koper) in Bojanič (Koper). Za svoja pomočnika je selektor Tomo Balderman imenoval.Rada Čermelja in Dušana Lončareviča. V programu je selektor že določil čas priprav in to od 19. do 21. junija skupaj z mladinsko reprezentanco v Kranju, druge priprave bi bile v Kopru in tretje 3 do 4 dni v mestu, kjer bi se igral troboj SLOVENIJA - ŠVICA - AVSTRIJA. Člansko ekipo čaka prvi nastop že 4. in 5. julija, ko bo dvoboj s severnimi sosedi Avstrijci. Druga akcija sledi od 30. julija do 1. avgusta, ko naj bi reprezentanca odšla na mednarodni turnir na Malto. Tretja akcija pa je sredi septembra, ko bo troboj SLOVENIJA - AVSTRIJA - ŠVICA. Lista kandidatov se lahko še dopolni, če se bo v ligaškem tekmovanju pokazalo, da je kdo od igralcev primeren za reprezentanco. Li-gaško tekmovanje se bo začelo II. julija. • J. Marinček Letno kopališče odprto Kranj, 17. maja - Letno kopališče Kranja je sprejelo plavalce in Vaterpoliste, ki na svojem bazenu opravljajo treninge. Oboji so s svojo dejavnosti začeli minuli ponedeljek. Tako so vaterpolisti že organi-zirali tekmo in to v mlajši kategoriji. V nedeljo sta se pomerili med seboj Triglav "A" in Triglav "B". Za Triglav "A" so nastopili: Čimžar, Gantar, Močnik, Puškar 2, Nastran 3, Praust, Bizovičar, Gizdavčič 1. Šifrer 1. Likozar, Mervič 2. Za Triglav "B" pa so igrali: Kern, Galič 2. Vidic 1, Stružnik. Ramovš I. Klančar 2. Antonijevič 5. Stromajer. Ivanovič. Zmagali so igralci Triglava "B" z rezultatom 11 : 9 (2 : 3. I : 1, 4 : 2. 4 : 3). V soboto in nedeljo (23. in 24. maja) bo na letnem kopališču v Kranju drugi krog končnice avstrijskega prvenstva. • J. Marinček Razpis za planinski tabor Kranj, 15. maja - Mladinski odsek pri Planinskem društvu Kranj bo organiziral od 16. do 22. avgusta 1992 poletni tabor za planince pri Planšarskem jezeru na Jezerskem. Osnovnošolci od 7. razreda naprej, dijaki in študenti se lahko prijavijo do 10. junija vsako sredo ob 19. uri v PD Kranj. Sprejeli bodo 25 udeležencev, ki morajo ob prijavi vplačati 500 tolarjev; skupna cena bo okrog 100 DEM v tolarski protivrednosti. Iščejo tudi kuharja, ki bo taboril brezplačno in si morda prislužil celo nagrado. Za vse udeležence bodo organizirali spoznavno turo v okolico Preddvora 20. junija, vse druge informacije pa je moč dobiti na sestankih odseka ob sredah zvečer. Čemu bo tabor namenjen? Mladim želijo V planinski šoli dati osnovno znanje o hoji v gore, nevarnostih, vremenoslovju, prehrani, opremi in drugem. Prirejali bodo tudi izlete na okoliške vrhbve in spoznavali naravne lepote. Za družabnost bodo poskrbeli na tabornih večerih.# S. Saje Podeljena priznanja cicibanom Sv. Jošt nad Kranjem, maja - Sv. Jošt nad Kranjem je bil minulo sredo prizorišče podelitve priznanj večkratnim pohodnikom iz kranjskih vrtcev za uspehe, ki so jih dosegali v minuli sezoni. Ob 9.15 uri so prispeli na jaso pod vrhom Sv. Jošta prvi pohodniki VVO, zatem so prihajali otroci z vseh smeri, zbralo se jih je več kot tisoč. Sledil je govor Mije Škrlep, ki je pozdravila vse otročičke, tovari-šice in starše, ki so bili na pohodu. Pozvala je mlade pohodnike, naj čim večkrat obiščejo vrhove okoli domačega kraja, ki so res prelepi, posebej v takem vremenu, kot je bil tokrat. Pred podelitvijo priznanj, so otroci skupaj zapeli pesmico Na planincah ob spremljavi harmonike, ki jo je igrala tovarišica Olga iz vrtca v Cerkljah. Sledila je podelitev priznanj. Kar 852 otrok je prejelo našitek planinec za petkratni obisk planinske postojanke, 815 otrok je za osemkratni obisk dobilo priponko, 394 otrok je dobilo nalepko za enajst obiskov in 90 otrok je dobilo časopis Planinec pionir za petnajst obiskov. Zatem so otroci zapeli nekaj pesmic ob spremljavi harmonike tovarišice Olge in mladega harmonikaša Jerneja Jemca iz Šk. Loke, pomalicali, nato skupaj s tovarišicami pospravili prečudovito okolico (loje del vzgoje mladih) in se ponovno peš odpravili do avtobusov, ki so jih peljali v vrtce na kosilo in zaslužen počitek. Na prireditvi je sodelovalo kar 32 vrtcev in 9 VVO s skrajšanim programom, kar je izredno pohvalno. Prav zanimiv pogovor je bil s pet in pol letno Nino Rogelj iz vrtca Voklo, ki je dejala: "Prelepo je, da bi se dalo to kar tako hitro opisati. Še bom sodelovala na takih in podobnih prireditvah. Rožice, ki so res lepe, pa sem nabrala za mojo mamico, ki jo imam rada." • J. Marinček 1. dirka za DP v hitrostnem avtomobilizmu in pokal Charade Številni odstopi, zmaga šustra Maribor, 16. maja - Na mariborskem letališču je bila v soboto prva dirka letošnjega državnega prvenstva v cestnohitrostnem motociklizmu in Prva dirka za pokal Charade, ki jo je pripravil mariborski Adam racing 'eam. Drago Božič (Donit Olimpija. Peugeot 309). 4. Peter Gasparin (Pohorje. Golf GTI), 5. Andrej Fabijan (Kompas Hertz, R 5 tur-bo)... Pokal Charade: I. Edvin Klan-čič, 2. Milan Pavlin, 3. Zvonimir Blažun... Skupno DP: Šuster 20, Pirjevec 15, Božič 12 točk... • M. Gregorič, foto: Primož Močnik Avtomobilisti skupin N in A so zelo resno vzeli že dopoldanski trening, kjer so bili najboljši domačin Peter Adam ter Matjaž. |omlje in Dagmar Šuster. vsi trije z BMVV M3. Adam je moral .al odstopiti takoj po startu, saj Je motor njegovega avtomobila dobesedno razneslo. Tako se je Prva dirka po dvoboju Šuster -pomije končala v prid slednjega. *er je imel Šuster težave z menjalnikom. Tudi v drugi dirki je najbolj silovito štartal Tomlje. Vendar mu je že kmalu odpovedal menjalnik, tako da je skupna 'fbaga pripadla veteranu Šustru. V pokalu Charade se je letos P°merilo osem dirkačev z. enako Pripravljenimi daihatsuji chara- de TS. Po pol ure trajajoči dirki, med katero smo kljub skromni udeležbi videli zagrizene boje ter tudi številne izlete s proge in nekaj trkov, je s precejšnjo prednostjo zmagal Edvin Klančič. Dirka v Mariboru je pokazala, da bo letošnja avtomobilska sezona, čeprav omejena na Slovenijo, dovolj privlačna za dirkače (Čeprav so se nekateri favoriti odpovedali dirki v Mariboru na račun rallyja Saturnus). hkrati pa tudi za ljubitelje lega športa. Celotno tekmovanje je štelo za pokal Gospodarska vozila TAM. Skupna razvrstitev (A in N): 1. Daumar Šuster (Donit Olimpija. BMW M3). 2. Stojan Pirjevec (Donit Olimpija. Alfa 75). 3. Dvoboj Tomijeta in veterana Šustra. David Kalan: Karting vse bou navdušuje David Kalan z Orehka v Kranju je naš državni prvak v kartingu, mladem dirkaškem športu, ki je pred dobrimi dvajsetimi leti iz sosednje Italije prodrl tudi k nam. Na dirki v Portorožu 2. maja letos je osvojil v prvi dirki drugo, v drugi dirki pa prvo mesto v skupini juniorjev z motorji 100 cm3. Dve leti vozi svoj gokart, tisti opu-Ijeni nizki avtomobilček, ki so ga v bistvu same široke, debele gume in golo ogrodje, motor pa zatuli kot formula 1. Drag šport, to je res, saj v vsaki dirki uniči en komplet gum, no, morda jih lahko porabi le še za kakšen trening, za dirko pa prav gotovo niso več uporabne. Kar nekaj lepih uspehov je že za tem petnajstletnikom, ki je sicer tudi navdušen smučar in že pet let član alpskega smučarskega kluba Triglav Kranj. S kartingom se je spoznal nekega večera na Floridi, ko je bil z očetom na službenem potovanju. Vožnje z gokarti podnevi ali ponoči so tam v turistični ponudbi (pri nas si takšne želje lahko potešiš v Portorožu). Potem sta z očetom le našla in kupila rabljeno vozilo, "sfrizirala" motor in David seje lahko spustil po stezah za karting. Treniral je v Portorožu in se hitro, že prvo leto, priključil tekmovalcem. Na prvi dirki na Ptuju je bil od 13 Jugoslovanov 11. Lani je bil na dirki v Koprivnici že četrti med juniorji. Sledila so tudi mednarodna tekmovanja. Na Češkem je bil enkrat četrti, v Salzburgu med 18 vozniki peti. Danes ima v svoji vitrini menda že devet pokalov. Največje navdušenje pa je doživel na zadnji tekmi v Portorožu 2. maja letos, ko je v svoji skupini osvojil drugo in prvo mesto. Zmagovalcu obesijo lovorjev venec, kot se za dirkače spodobi, in dobi pokal. Sledi častni krog. Tokrat je bilo prvič, da je organizator poskrbel tudi za reklamo, privabil na stezo gledalce. Vsaj tritisoč jih je bilo, ocenjuje David, reklamo za portoroško dirko z gokarti pa so delali celo po kranjskem in rimskem radiu. V Italiji je karting zelo razvit, vsaj pet firm izdeluje gokarte. Njihovi tekmovalci prihajajo na tekme opremljeni z desetimi, petnajstimi motorji, s po tremi vozili, seveda pa je vse v znamenju reklame za proizvajalca ali sponzorja. David sponzorja še nima, bosta pa z očetom zdaj, ko so tu prvi večji uspehi, pogledala za njim. Za zmagovalce se zunaj pulijo, pri nas pa posebnega zanimanja ni, čeprav bi marsikatera firma lahko dobro izkoristila takšnole priložnost. Tudi to še pride, je prepričan David. Zaenkrat si želi le, da bi srečno zvozil vse kroge in se na državni in mednarodni dirki 6. in 7. junija 1992 v Javnih skladiščih v Ljubljani dobro izkazal. • D. Dolenc Planinske koče odpirajo vrata Kranj, 15. maja - Planinska društva obveščajo ljubitelje planin, da odpirajo nekatere planinske postojanke, pripravljajo pa tudi izlete v gore. Planinsko društvo Škofja Loka sporoča, da bo koča na Blegošu odprta maja ob sobotah in nedeljah, od konca tega meseca naprej pa stalno: dom Borisa Ziherla na Lubniku je stalno oskrbovan. PD Dovje - Mojstrana vabi obiskovalce v Aljažev dom v Vratih, ki je od 1. maja stalno odprt. PD Jesenice pa obvešča, da je Tičarjev dom na Vršiču zaradi prenove kuhinje do nadaljnjega zaprt! Mladinski odsek pri PD Kranj vabi na izlet na Kepo v Karavankah, ki bo v soboto, 23. maja 1992. že v sredo, 20. maja, pa pripravlja potopisno predavanje prof. Marjana Vebra o Indoneziji.• S. Saje novo vodstvo šd jesenice Na četrtkovi skupščini največjega športnega kolektiva v občim Jesenice, ki združuje 1.500 športnikov v dvanajstih klubih, so za novega predsednika upravnega odbora izvolili dipl. inž. Jožeta Zidarja iz Drsalnega kluba Jesenice ter popolnoma nov upravni odbor. Skupščina je bila zelo konstruktivna. Uspehi športnikov so veliki (hokejisti, smučarji, namizni tenis, košarkarji), zato pa so problem finance ter objekti. Novi predsednik se bo v prihodnje zavzemal predvsem za to, da bi športnikom zagotovili pogoje za normalno delovanje. Na koncu so se navzoči zahvalili za dolgoletno delo starim članom upravnega odbora, še posebej pa dolgoletnemu predsedniku Da-niju Klemencu in starosti jeseniških športnih delavcev Mirku Ramu-žu. • B. Jeršin Albin Štern, mladi kranjski motorist: ClU: OSVOJITEV PRVENSTVA Odlični kranjski motorist Albin Štern, sicer član AMD Domžale, po lanski sezoni letos nastopa v razredu do 250 kubičnih centimetrov. Na letošnji prvi dirki za državno prvenstvo v Portorožu je imel obilo smole. Potem ko je dobro polovico dirke vodil, mu je tik pred koncem odpovedal motor in z dobro uvrstitvijo ni bilo nič. Zakaj si se letos odločil voziti v rar zredu do 250 kubičnih centimetrov? r"Preko Delta teama Krško "TuŠk A^w\Mi! sem D'' dogovorjen za nov motor ' Yamaha, tako da bi bil nekakšen 'poltovarniški' voznik. Potem so prišli znani zapleti, naša AMZS ni bila sprejeta v FIM, tako da dogovor nekako velja za naslednjo sezono. Sicer pa sem ugotovil, da mi najbolj ustreza 250 kubični razred, kar se je pokazalo tudi na dirki v Portorožu." Kljub temu vseeno voziš Yamaho? "Drži. Ves denar, ki je bil pripravljen za letošnjo sezono, je bilo potrebno investirati v sicer rabljen motor. Za Yamaho sem se odločil, ker imamo doma servis. Motor je za dirke državnega prvenstva dobro pripravljen, po vsega desetih krogih treninga pred sezono pa sem zadovoljen tudi s svojo vožnjo. " In kakšne so razlike med 125 kubičnim motorjem, ki si ga vozil prejšnjo sezono in 250 kubičnim, ki ga voziš letos? "Motorje predvsem še enkrat močnejši, ima širša kolesa, drugačno težišče in lego, sicer pa, kot sem rekel, mi izredno ustreza. Zanimivo je. da je vzdrževanje 125 kubične Honde enako drago kot 250 kubične Yamahe. Uspelo mi je zbrati nekaj sponzorjev, tako da bom nekako prišel skozi sezono. Vsa mehanična dela opravimo kar v domačem servisu. Avtokleparstvo Ludvik Ahčin in Ličarstvo Hočevar, Medved in Koprivec skrbijo za oklep motorja, sodelujejo pa še Studio Oreh Kranj in Trgovina Margos." In kakšni so načrti za letošnjo sezono? "Vozil bom samo dirke državnega prvenstva in če ne bo večjih težav z motorjem, šlartam na naslov." • M. Gregorič, foto: Primož Močnik SUKNO ZAPUŽE Tekstilno podjetje Zapuže - Begunje Obiščite naše industrijske prodajalne v Zapužah, Kranju, Bledu in Tržiču. Za vse tiste, ki se radi modno oblačijo, smo v mesecu maju pripravili VELIKO IZBIRO TKANIN ZA PLAŠČE IN KOSTIME v modnih barvah in različnih kvalitetah po 30 % znižanih cenah z možnostjo plačila v dveh obrokih brez obresti. Nudimo tudi volnene odeje iz našega izvoznega programa. Ne bomo vas razočarali! SREDNJA ŠOLA GOSTINSKO TURISTIČNE IN EKONOMSKE USMERITVE BLED razpisuje naslednja prosta dela in naloge: - 3 UČITELJE NEMŠKEGA JEZIKA Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom, za 1 učitelja do januarja 1993, za 1 učitelja do vrnitve delavke s por. dopusta, za 1 učitelja do 31. 8. 1993. - 1 UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA Pogoji: Visoka izobrazba ustrezne smeri. Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom do 31. 8. 1993. - 3 UČITELJE MATEMATIKE Pogoji: Visoka izobrazba ustrezne smeri. Delo se združuje za 1 učitelja za nedoločen čas, za 1 učitelja do 31. 8. 1993, za 1 učitelja do vrnitve delavke s por. dopusta. - 1 UČITELJA RAČUNALNIŠTVA Pogoji: Visoka izobrazba ustrezne smeri. Delo se združuje za določen čas s polovičnim delovnim časom do 31. 8. 1993. - 1 UČITELJA FIZIKE Pogoji: Visoka izobrazba ustrezne smeri. Delo se združuje za določen čas s polovičnim delov nim časom do 31. 8. 1993. - 1 UČITELJA KEMIJE Pogoji: Visoka izobrazba ustrezne smeri. Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom do 31. 8. 1993. - 1 UČITELJA PREHRANE IN BLAGOZNANSTVA Pogoji: Visoka izobrazba ustrezne smeri. Delo se združuje za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. - 1 UČITELJA GEOGRAFIJE IN OSNOV TURIZMA Pogoji: Visoka izobrazba ustrezne smeri. Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom do 31. 1. 1993. - 1 UČITELJA PSIHOLOGIJE Pogoji: Visoka izobrazba ustrezne smeri. Delo se združuje za določen čas s polovičnim delovnim časom do 31. 8. 1993. - 2 UČITELJA EKONOMSKIH PREDMETOV Pogoji: Visoka izobrazba ustrezne smeri. Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim Časom, za 1 učitelja do 31. 8. 1993, za 1 učitelja do vrnitve delavke s por. dopusta. - 1 UČITELJA TELESNE VZGOJE Pogoji: Visoka izobrazba ustrezne smeri. Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom do 31. 8. 1993. - 3 UČITELJE KUHARSTVA Pogoji: Višja s predhodno dokončano V. stopnjo smeri kuharstvo ter delovnimi izkušnjami ali srednja izobrazba V. stopnje smeri kuharstvo, najmanj pet let delovnih izkušenj ter dva semestra dopolnilnega študija na pedagoški akademiji. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. - 2 UČITELJA STREŽBE Pogoji: Višja izobrazba s predhodno dokončano V. stopnjo smeri strežba ter delovnimi izkušnjami ali srednja izobrazba V. stopnje smeri strežba, najmanj pet let delovnih izkušenj ter dva semestra dopolnilnega študija na pedagoški akademiji. Delo se združuje za 1 učitelja za nedoločen čas, za 1 učitelja pa do 31. 8. 1993. - 1 UČITELJA ZDRAVSTVENE VZGOJE Pogoji: Visoka izobrazba ustrezne smeri. Delo se združuje za določen čas s polovičnim delovnim časom do 31. 8. 1993. - 1 ORGANIZATORJA DELOVNE PRAKSE Pogoji: Višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri ter najmanj pet let delovnih izkušenj v gostinstvu in dva semestra dopolnilnega študija na pedagoški akademiji- Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom do 31. 8. 1993. Nastop dela za vsa razpisana dela in naloge je 1.9. 1992. Prijave z dokazili je treba poslati / osmih dneh po objavi razpisa na naslov: SREDNJA ŠOLA GOSTINSKO TURISTIČNE IN EKONOMSKE USMERITVE BLED, Prešernova 32. AKCIJSKA PRODAJA SERVISNO PODJETJE KRANJ p.o. Podjetje za izvajanje zaključnih obrtnih, servisnih in instalacijskih del v gradbeništvu Objavlja prosta dela in naloge KV ZIDARJEV (2 delavca) Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe - smer zidar - 1 leto delovnih izkušenj na navedenih delih - vozniški izpit B kategorije - poskusno delo 2 meseca Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Servisno podjetje Kranj, Tavčarjeva 45. ELEKTBO TRGOVINA Z ELEKTRONIKO O upori, diod; kondenzatorji, Integrirana vezja, tranzistorji, Z > telefonija, antanaka tahnlka, konaktorjl, apojnl elementi, Q O svetila, žarnica, ladica, sponka, kabli, Initalacl/akl matariai, j2 Zal. mag. ventili — kataloška prodaja taljene oprema — ~? MOŽNOST NABAVE PO SPECIFIKACIJI v — brezplačna dobava na dom Cesta JAKE PLATIŠE 13, Tel. 326-981/983/ Fax 329-982 tehtnica ŽELEZNIKI Podjetje precizne mehanike in elektronike (Ig) TEHTNICA Železniki, Na Plavžu 79,64228 Železniki, prodaja ob svoji poslovni stavbi stoječo leseno barako dimenzij 9 x 4 m. Izklicna cena skupaj s prometnim davkom je 30.000,00 SLT. Interesenti naj pismene prijave v roku 8 dni od objave v zaprtih kuvertah oddajo na naslov: TEHTNICA - Železniki, Na Plavžu 79, 64228 Železniki, Kadrovska služba SLOVENIJA RIS GREMO V FINŽGARIJO - Dvodnevni izlet na Tirolsko Lepa in zanimiva je tirolska Finžgarija, Vintsgau ali Val Venosta, od koder so pred davnimi časi prišli v naše kraje predniki vseh, ki se pišejo Fin-žgar. Bi šli pogledat v tiste kraje? Videli boste čudovito gorsko pokrajino pod mogočnimi tritisočaki, nekdanjo in sedanjo prestolnico Tirolske, romantični Meran in živahni Innsbruck. Vse to in še kaj. Izlet gre na pot 20. junija. Cena izleta je sicer 2.600,- tolarjev in 100 DEM - vendar pa bralce Gorenjskega glasa, ki se boste prijavili s kuponom iz tega oglasa, Slovenijaturist popelje na izlet za vsega 1.900,- tolarjev + 100 DEM. Naš kupon je torej vreden 700,- SLT. Prijavite se lahko v vseh poslovalnicah Slovenijaturista - na Gorenjskem so poslovalnice na Jesenicah, v Bohinjski Bistrici ter v Kranju. Pri Slovenijatu-ristu, ki izlet organizira, dobite tudi druge informacije ter pojasnila - program izleta vam pošljejo tudi na dom (pokličite poslovalnico na Koroški 29 v Kranju, tel.: 211-946!). Pa še to: vsi Finžgarji, ki bodo šli na izlet v Finžgarijo, dobijo darilo za spomin... _xg_ KUPON ZA IZLET V FINŽGARIJO - do 20. junija 1992 Priimek in ime, naslov:___ Datum prijave: .Telefon:. .Podpis:. Kupon je vreden 700,- SIT in velja za eno osebo - ob prijavi. Gospodarska komisija d.d. MERKUR Kranj, Koroška c. 1 objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo rabljenih osebnih vozil 1. LADA 1300, letnik 1986, vozna, izklicna cena 75.000,00 SLT 2. LADA 1200, letnik 1986, vozna, izklicna cena 75.000,00 SLT in 3. traktorske prikolice (dvoosna), letnik 1983, izklicna cena 30.000,00 SLT Javna dražba bo v petek, 22. maja 1992, ob 12. uri na parkirišču Merkurja na Kolodvorski c. 5 v Kranju. Prometni davek v izklicnih cenah ni vračunan, le-tega plača kupec. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Varščino v višini 10 % od izklicne cene bomo sprejemali pol ure pred začetkom dražbe. Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo, kavcijo zavarujejo z bariranim čekom. Nakup je po načelu "VIDENO - KUPLJENO", kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec plača kupnino takoj oziroma v treh dneh po javni dražbi. AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj TEČAJ-VSAK PONEDELJEK -S? 216-245 SVETI OSNOVNIH ŠOL 1. SIMONA JENKA KRANJ UI. XXXI. divizije 7/a 2. STANETA ŽAGARJA KRANJ Gesta 1. maja 10/a 3. JAKOBA ALJAŽA KRANJ Tončka Dežmana 1 4. HELENE PUHAR KRANJ Kidričeva 51 5. GLASBENE ŠOLE KRANJ Trubarjev trg 3 za mandatno obdobje 4 let razpisujejo prosta delovna mesta RAVNATELJEV ŠOL Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da je učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, pedagog, specialni pedagog, psiholog, socialni delavec ali knjižničar; kandidat za razpisano mesto ravnatelja Glasbene šole pa mora imeti visoko izobrazbo Glasbene akademije ali Filozofske fakultete - smer muzikologija — da ima opravljen strokovni izpit, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti ter tak program dela in razvoja šole ter delovne uspehe, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega poslovnega vodenja šole. Poleg zgoraj navedenih dokazil morajo kandidati priložiti tudi pisni program dela in vizijo razvoja šole. Vsa potrebna dokazila naj kandidati v roku 8 dni pošljejo na naslov šole, na kateri želijo kandidirati za ravnatelja s pripisom "za razpis". O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva objave razpisa. SVETA OSNOVNIH ŠOL 1. MATIJA VALJAVEC PREDDVOR Preddvor 95 2. LUCIJANA SELJAKA KRANJ Šolska ulica 3 za mandatno obdobje 4 let razpisujeta prosti delovni mesti POMOČNIKA RAVNATELJA ŠOLE Kandidati morajo izpolnjevati vse pogoje, ki so navedeni v tem razpisu pod pogoji za razpise ravnateljev. Kandidatom za pomočnika ravnatelja pa ni treba predložiti pismenega programa dela in vizije razvoja šole. Pomočnik ravnatelja Osnovne šole Matija Valjavec iz Preddvora mora v okviru polnega delovnega časa opraviti polovično učno obveznost oziroma polovično obveznost drugega vzgojnoizobraževalnega dela z učenci. Vsa potrebna dokazila naj kandidati v roku 8 dni pošljejo na naslov šole, na kateri želijo kandidirati za pomočnika ravnatelja s pripisom "za razpis". O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva objave razpisa. OSNOVNA ŠOLA LUCIJANA SELJAKA KRANJ Šolska ulica 3 za šolsko leto 1992/93, za določen čas (eno šolsko leto), razpisuje prosta delovna mesta: 1. PEDAGOGA s končano VIL stopnjo izobrazbe, z nazivom - diplomirani pedagog 2. UČITELJA MATEMATIKE - FIZIKE 3. UČITELJA GLASBENE VZGOJE 4. 2 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA Kandidati za učitelje morajo imeti visoko ali višjo izobrazbo ustrezne pedagoške smeri. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov šole, z oznako "za razpis". O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva objave razpisa. i KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Inšpekcijski "srprehod" po loških gostinskih lokalih "Pri Surku" se ne menijo za uradne pečate Pod drobnogledom trinajst lokalov, od teh dva na črno. Kranj, 18. maja - Tržni, sanitarni, požarni in delovni inšpektorji Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko so skupaj s škofjeloškimi P°licisti pregledali trinajst gostinskih lokalov v loški občini. Prav v Vs&kem so odkrili bolj ali manj grobe pomanjkljivosti; med najpogostejšimi so zaposlovanje delavcev brez pogodb o delu ter potrdil o zdravstvenem pregledu in higienskem minimumu, neoznačene cene °ziroma ceniki, ki gostom niso vidni, po večini manjkajo aparati za Sušenje začetnih požarov, v dveh lokalih pa so gostinsko dejavnost °Pravljali na črno. Največ preglavic že nekaj časa povzroča tržnemu inšpektorju lokal "Pri Šurku" v Zmin-P. Tokrat je lastnico doletela Kazenska ovadba zaradi odstranitve uradnih pečatov. Tržna "išpekcija je namreč lokal že ^pečatila, vendar kljub temu obratuje naprej, brez obrtnega dovoljenja. Sanitarni inšpektor zato niti ni pregledal higienskih razmer v prostorih, ugotovil je le, da lastnica nima opravljenega niti higienskega minimuma niti zdravstvenega pregleda za živilsko stroko. Drugi lokal na črno je Klub Motoristov Rolling Bones v Ži-reh. Tržni inšpektor je izdal odločbo o prepovedi opravljena gostinskih storitev, ker društvo ni registrirano za tako dejavnost, požarni inšpektor je napisal predlog sodniku za prekrške, ker v klubu ni zaščite pred začetnimi požari, sledi ureditvena odločba, medtem ko je sanitarni inšpektor ugotovil, da niti prostor niti točaj nimata minimalnih pogojev za opravljenje gostinske dejavnosti. V gostinskem obratu Bogdana Selaka na Dolenji Dobravi je sanitarni inšpektor ugotovil, da lastnik nima veljavnega zdravstvenega pregleda za živilsko stroko, da ne nosi primerne delovne obleke in da je pod v diskoteki nujno potreben zamenjave, inšpektor za delo pa je napisal predlog sodniku za prekrške, ker Bogdan Selak v strežbi občasno zaposluje delavca brez pogodbe o zaposlitvi. Tudi v sloviti Primadoni na Trebiji so inšpektorji opazili vr- sto pomanjkljivosti; od neoznačenih cen gostinskih storitev, neurejenih sanitarij do zaposlitve ljudi v strežbi brez potrdil o zdravstvenem pregledu in higienskem minimumu. Lokal je tudi brez naprav za gašenje. Nepopoln cenik je tržni inšpektor odkril tudi v gostilni "Pr Katernik" v Zireh, medtem ko je sanitarec ugotovil slabe higienske razmere v shrambi kuhinje. Ze pripravljena jedila (golaž, vampi, obara ipd.) so bila na policah pri sobni temperaturi, nepokrita, slabo so zračene sanitarije, stranišča zaudarjajo, gasilnih aparatov ni. V gostinskem obratu Metulj v Zireh dela natakarica brez pogodbe o delu in brez delovne obleke, ob obisku inšpektorjev je kadila za točilno mizo. V lokalu ni gasilnih aparatov, gostom vidnega cenika, lastnik bo moral odstraniti leseno steno ob pisoarjih in pospraviti shrambo ob točilnici. V Pizzeriji v Zireh strežnica nima opravljenega zdravstvenega pregleda, obrtnik z dvema delavkama nima sklenjene po- godbe o zaposlitvi, ni gasilnih aparatov, medtem ko tržni inšpektor ni imel pripomb. Lastnik lokala "Pr' Gačnk" na Trebiji pa bo moral k sodniku za prekrške zaradi cenikov, med peko pizz bo moral nositi delovno obleko, za stranišča bo moral kupiti papir in milnike, za lokal gasilne aparate. Obrtnica iz doma na Goropekah nima zdravstvenega pregleda, v lokalu zaposluje svojega sina. V okrepčevalnici Marije Pisk v Srednji vasi lastnica z delavko nima sklenjene pogodbe o delu, tudi v tem lokalu je požarni inšpektor pogrešil gasilne aparate, izdal bo ureditveno odločbo. V gostilni pri Zalogarju v Dolenji vasi je sanitarni inšpektor ugotovil, da v kuhinji dela človek brez potrdil o zdravstvenem pregledu in higienskem minimumu, obrtnik ni sklenil pogodbe o delu s sestro. V Pizzeriji Log so zaposleni štirje iz družine Pintar, od njih ena nima zdravstvenega pregleda, lastnik pa s sestro, mamo in očetom ni sklenil pogodb o delu. Sanitarni inšpektor je ugotovil slabe higienske razmere v kuhinji in okrepčevalnici. Oprema je bila slabo očiščena, prav tako pod. Obregnil se je ob tekstilne zavese v kuhinji V diskoteki Perla v Škofji Loki so cene preslabo označene, v sanitarijah bo po odločbi sanitarnega inšpektorja treba stene obložiti s keramičnimi ploščicami, da se jih bo dalo čistiti, ter namestiti milnike. Požarni inšpektor pa zahteva tudi označitev zasilnega izhoda s svetlobnim napisom ter varnejšo namestitev plinskih jeklenk. • H. Jelovčan Gorenjski glas v akciji s policisti 41 prekrškov v dveh urah Kranj, 15. maja - Kranjski policisti so v petek pripravili obsežnejšo akcijo v kateri so nadzorovali promet tudi s helikopterjem. Patrulje $o nadzorovale promet v smereh proti Škofji Loki, Ljubelju in Jesenicam in voznike opozarjale ali kaznovale zaradi prometnih prekrškov. Tudi tokratni poostrni nadzor je dokazal tisto, kar je pravzaprav že znano in velikokrat omenjeno: prometna varnost na gorenjskih cestah je izredno slaba. Ivan Demšar, prometni inšpektor UNZ Kjanj, ki je vodil petkov nadzor prometa, je o razmerah dejal: "Zabeležili smo ogromno prekrškov v tako kratkem času, zato ni čudno, da se zgodi toliko nezgod. Pogosto opozarjanje in kaznovanje ne zaleže, veliko kazni vozniki tudi ne plačajo, davčna uprava pa jih ne izterja. Pose- ben problem predstavlja povečan tovorni promet potem, ko se je večina prevoznikov preusmerila iz Ljubelja in celo Šentilja na predor Karavanke. Sicer pa bomo tudi v prihodnje večkrat poostrili nadzor nad prometom." In kakšna je bilanca petkove akcije? Policisti so v dveurni akciji zabeležili kar 41 kršitev predpisov. Izrekli so 22 kazni, 12 voznikom pa so napisali plačilne naloge. Med kaznovanimi vozniki sta dva zagrešila hujši prekršek (prehitevanje po Tudi takole nevarno prehitevanje je pogosto. Veliko dela so imeli tudi policisti v Podvinu. Polic ■cisti so nadzorovali tudi zaporo ceste pri Lancovem. desni strani oziroma odstavnem pasu) inju bodo predlagali v postopek sodniku za prekrške. Sicer pa smo med petkovim poostrenim nadzorom prometa tudi sami opazili, da so med pogostejšimi prekrški pre- hitevanje po desni ali preko polne črte, kar dokazuje, da je vozniška kultura na zelo nizki ravni in da vozniki s takšnim ravnanjem drugih ogrožajo tudi sebe. • M. Gregorič, slike G. Šinik Slaba večerja •Pšenice - Policisti so imeli težave tudi z 31-letnim Ejupom C. 2 Jesenic. Mož je prišel v četrtek zvečer v restavracijo TTG in ?d kuharice zahteval za večerjo piščansko s prilogo. Ker ni lrr-.el bonov za hrano, mu je postregla "le" s pasuljem. Ejup je sedel za mizo, vendar se s "slabo" hrano ni mogel sprijazniti. vPil je nad kuharico, proti njej vrgel jedilni pribor, nato pa vzel posodo s pasuljem in odšel. Policista sta ga prestregla v smeri železniške postaje. Ni jima hotel pokazati osebne izkaz-n'ce, iztrgal se je, nato pa izvlekel nož in se jima postavil po r°bu. Zagrozil jima je, da ju bo pokal. Ko sta ga poskušala obladati, je enega z rezilom noža porezal po stegnu, pri tem je r,°ž padel, tako da sta ga vendarle ukrotila. Med privedbo na Policijo jima je hotel še enkrat uiti, se vreči pod mimovozeči avto, tako da sta mu nazadnje morala nadeti lisice. Rop na poti iz igralnice Bled - Na poti iz blejske igralnice je neznanec s sobote na nedeljo ponoči napadel 83-letnega avstrijskega državljana. Ukradel mu je denarnico s 13.000 šilingi. Rop je bil tudi v četrtek, 14. maja, na Jesenicah. Trije mladoletniki so od mladoletne žrtve zahtevali, da izroči vsakemu po 500 tolarjev. Fant se je uprl, zato so ga trdo prijeli in mu sami vzeli 3.000 tolarjev iz žepa. Denar so si razdelili in ga takoj zapravili. Najprej ob kolo, nato... BI. Dobrava - 34-letni Ibrahim D. je 23. marca pred Tinco na Blejski Dobravi speljal tuje kolo. Pravi lastnik ga je pri tatu odkril 13. maja in seveda kolo terjal nazaj. Ibrahim seje z njim spri, pograbil steklenico, jo razbil in z njo napadel oškodovanca ter ga porezal po stegnu. Nepovabljen v vojašnico Kranj - V petek nekaj pred deveto zvečer so iz kranjske vojašnice poklicali na pomoč policiste. 46-letni Bojan K. je namreč hotel nepovabljen na vsak način v vojašnico. Možak se je policistom, ki so ga nameravali odpeljati, odločno uprl, tako da so ga morali nazadnje celo ukleniti. Do streznitve so ga zadržali na policiji. Proti Bojanu K. so napisali kazensko ovadbo zara- Tatinska družina Cerklje - Gorenjski kriminalisti in cerkljanski policisti so odkrili družino, doma v okolici Cerkelj, ki je od lanskega aprila zagrešila osemnajst dokazljivih tatvin. Gre za očeta in mater, oba zaposlena, in njunega mladoletnega sina. Največ so kradli po trgovinah, tako rekoč vse, kar jim je prišlo pod roke: od salam do avtoradiev, sončnih očal, oblačil, žepnih kalkulatorjev. Nakradli so za najmanj 90 tisoč tolarjev blaga. Kriminalisti so v Cerkljah izsledili tudi mladoletnika, ki je iz cerkve kradel denar, všeč so mu bili tudi razni reflektorji, nazadnje pa je vlomil v osnovno šolo ter odnesel domov televizor, videorekorder in zvočnike. Nevljudni pešec Poljane - Zgodbica je skoraj neverjetna, vendar je resnična. Voznik je s fiatom uno peljal po lokalni cesti od Blegoša proti Gorenji Zetini. Pred njim se je na poti pojavil pešec, ki se avtu ni hotel umakniti, zato je voznil ustavil, odprl okno in pešca prosil, naj se umakne. Razjarjeni pešec je jel razbijati po avtu, zgrozil, da ga bo z voznikom vred prevrnil v graben. Pametnejši je odnehal. Deček pred avto Kranj, 18. maja - Od prejšnega do tega ponedeljka je bilo na gorenjskih cestah dvanajst hujših prometnih nezgod, od teh sedem ob koncu tedna. Mrtev je bil mopedist iz Poljanske doline, šestnajst ljudi pa je bilo ranjenih, med njimi dva otroka. V nedeljo nekaj pred peto popoldne je šel oče s svojim in tujim otrokom na Hotavljah peš ob cesti. Ko je srečal znanca, se je z njim pozdravil, medtem pa je štiriletni otrok Bojan Stu-par stekel prek ceste, naravnost pod avto, ki ga je vozil Igor Je-čnik iz Medvod. Hudo ranjenega otroka so odpeljali v UKC. Svojevrstna prometna nezgoda pa se je zgodila v soboto nekaj pred drugo uro zjutraj. Trije policisti so se s svojimi vozili peljali iz službe iz Kranja domov. V dobro osvetljenem križišču na Polici pri Naklem je nasproti pripeljal z volvom 41 -letni Darij Oman iz Kranja. Očitno pijan je zašel na levo stran ceste, najprej trčil v viso Matjaža Lavsegarja iz Ročevnice, ki se je prevrnila, nato v VW Miroslava Vareka z Jesenic, zatem pa še v golfa Toneta Paderčiča. Vsi trije vozniki so se umikali skrajno desno, vendar nezgod niso mogli preprečiti. Oman je peljal naprej proti Kranju, Varek je krenil za njim, ga prehitel in ga ustavil. _ Nedovoljena zapora Lipniške doline Kranj - Prireditelji zapore ceste v Lipniško dolino po besedah prometnega inšpektorja UNZ Kranj Ivana Demšarja niso imeli dovoljenja za zaporo, niti niso poskrbeli za ustrezno signalizacijo, zaradi česar so jih policisti prijavili sodniku za prekrške. Zapora, ki je bila širša kot so jo napovedovali, je prizadela predvsem domačine, ki so se vračali iz službe domov in se jezili. Vakcinacija lisic Škofja Loka, 18. maja - Republiška veterinarska uprava in Lovska zveza Slovenije sta v soboto organizirali polaganje vab z vakcino proti steklini za tako imenovano peroralno vakcinacijo lisic. Na Gorenjskem so vabe tokrat polagali le v škofjeloški občini, da bi zaščitili ljudi pred steklino. Vabe so označili z lepaki oranžne barve z ustreznim napisom in navodili. V ampulah je živi virus, ki ni nevaren, kljub temu prosijo ljudi, naj se jih ne dotikajo. Če komu po nesreči brizgne vakcina iz vabe v usta ali v oči, mora k zdravniku. • H. J. NESPOŠTOVANJE PREDPISOV O PARKIRANJU - Pred kranjskim vrtcem Janina že dalj časa stoji poškodovano vozilo z ljubljansko registracijo. Ker v Kranju nimajo "pajka" za odvoz nepravilno parkiranih vozil, lahko malomarni lastniki mirno pustijo svoj avto kjerkoli. V tem primeru je občinski sekretariat že obvestil lastnika o kršenju občinskega odloka o javnem redu in miru ter mu ukazal, da do 19. maja 1992 odstrani vozilo. Zanimivo bo videti, kaj se bo zgodilo po tem datumu! S. S. - Foto: S. Saje i poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi._ Z nožema nad policista Kranj - V nedeljo malo po osmi zvečer je 47-letni Jakob E. v stanovanji v Savski loki v Kranju tako močno razgrajal, daje nekdo poklical policijo. Policista sta ob prihodu naletela na zaklenjeno stanovanja, odpret je prišla Jakobova žena, za njo pa gospodar s kuhinjskim nožem v vsaki roki. Z nožema je zamahoval proti njima, ju "prepodil" pred vhod v blok, trenutek, ko je noža prekladal iz roke v roko, pa sta policista izkoristila in srboriteža obvladala ter uklenila. Treznil se je na policijski postaji. J Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure osebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporočila lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave za torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -uspeh bo Vaš! Imate težave s sluhom? GATTON INTERNATIONAL d.o.o. vam nudi slušne aparate SIEMENS (tudi najnovejši modei TRI-TON 3000 - računalniško programiran) vsak četrtek, od 13. do 18. ure v ART OPTIKA, Bleivveisova 18, Kranj. Informacije od 18. do 20. ure po tel.: 064/73-313! Vastex d.o.o., Kranj, vam po zelo ugodni ceni nudi kakovosten premaz za lea MELA LES (VPC: 17. oz. 34 DEM/4 oz. 10 kg) in parketni lak MELLAK - M (VPC: 37 DEM/4 kg). Na razpolago so tudi solo tenis, badminton, ovitki za male/velike zvezke raznih barv, mape za male/velike diskete, mape L, U in C, spominske knjige, foto albumi, peresnice, etuiji za vizitke ipd., navojne palice, odrski vijaki, naprave za brušenje dvoreznih rezkarjev, agrogel. Tel.: 064/214-270 Akcijska prodaja v trgovini KMEČKI STROJ iz Škofje Loke, od 21. do 24. maja. Nakladalne in kiper prikolice, trosilci, obračalniki in pajki, puhalniki, kosilnice in še in še. Dostava do 40 km brezplačna. Pokličite tel.: 622-575 ZADETEK V PETEK Štiri oddaje, 32 tekmovalcev v studiu oziroma preko telefona, 1.500 odgovorov na kuponih in nešteto telefonskih klicev v oddajo - to je bilanca prvih dveh mesecev skupne akcije Gorenjskega glasa in Radia Žiri "Zadetek v petek". Še je čas, da preizkusite Vaše znanje: prijavite se za sodelovanje, s štirimi pravilnimi odgovori lahko osvojite nagrado 6.000,- tolarjev. Če pa nimate korajže: V Gorenjskem glasu bomo še objavljali nagradna vprašanja "Zadetek v petek". Generalni sponzorji: Konfekcija KROJ Škofja Loka; Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje LOKA Škofja Loka; Podjetje za proizvodnjo, servis, trgovino in transport JENKO Škofja Loka; Atelje FOTO ŠTURM, Spodnji trg 38, Škofja Loka in Trgovina ZAJČEK. zajček. TRGOVINA ZA OTROKE l lica Janka Puclja 7. Kran tel.: 064/325-103 PRIJAVNICA -ZADETEK V PETEK Prijavljam se za kviz Zadetek v petek na Radiu Žiri: v studiu - preko mojega telefona št................................................ Moj naslov:................................................................................. (obkrožite želeni način sodelovanja v kvizu in pošljite na dopisnici na RADIO ŽIRI, 64226). KMjN 0 FOTOKOPIRANJE 0 SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA 0 PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA 0 PRODAJA PISARNIŠKIH POTREBŠČIN 0 PRODAJA ŠOLSKIH POTREBŠČIN 0 PAPIRNICA GREGORČIČEVA 6 (ZA GLOBUSOM) 64000 KRANJ TEL: 064/213-162 ODPRTO 8. -14., 16. -19., SOB. 8. -12. NAJ V1ŽA - MAJ Pesmi za mesec maj 1. Cvet pod planinami - ansambel Nagelj 221 glasov 2. Nasvidenje prijatelji - ansambel štajerskih sedem 93 glasov 3. Vsi na ples - ansambel Mihelič 70 glasov 4. Rdeči cvet - ansambel Beneški fantje 58 glasov 5. Kamniški hlaoon - ansambel Štajerskih sedem 52 glasov NAJ VIŽA je na sporedu vsako nedeljo ob 11. uri v oddaji Po domače na kranjskem radiu, ponovitev ob sredah ob 10. uri! KUPON št. 3 - MAJ Skladba _ Ime in priimek Naslov __ Predlog za junij MAL I OGLASI ^217-960 APARATI STROJI Prodam dobro ohranjen pralni STROJ Gorenje, ^ 331-331, inter-na 29-50,9 242-191_6015 Prodam nov ročni prirobni STROJ Elan 2 in brizgalni STROJ Boy 30 20 gramov. Letnik 1967, qt 064/212-193_6244 Prodam BSC KOSILNICO z maraton obračalnikom za seno, Poženik 17_62M Prodam CIRKULAR MIO STANDARD, motor enofazni, 2 KW, flfr 67-098 po 16 uri_6257 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK Končar (3 plin, 1 elektrika), *£■ 310-752_6263 Ugodno prodam pralni STROJ Go renje, star 9 let, g 324-039 6284 ŠIVALNI STROJ Pfaff, krojaški, prodam. Ručigajeva c. 20 6295 COMMODORE 64 z opremo, prodam. S" 631 -389 popoldan 6340 Prodam "PAJKA" na 4 vretena in ZGRABRALNIK FAVORIT 220, Pra-proše 1, Podnart 6302 OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, ugodno prodam, g> 215-650 6311 Prodam nov ročni prirobni STROJ Elan 2 in brizgalni STROJ Boy 15, 25 gramov, letnik 1967, flr 212-193 Zelo ugodno prodam kakovostni TELEFONSKI APARAT Eta (fitipal-di s številčnicami), g 41 -513 6332 Prodam malo rabljen ŠIVALNI STROJ za podšivanje robov. 9 216-296_ Prodam mini stolp DIA-SOVND, 2 x 50 W, DIGITAL TUNER. g 631-784_ Prodam barvni TV, Iskra, ekran 56 cm. ^631-784_ GLASBILA 80 basno HARMONIKO, novo, prodam, g> 311-042_6289 CgL MATERIAL Prodam rabljene SALOTNIKE z vi-jaki 125 x 100 cm Poženik 37 6252 Prodam novo PEČ Stadler za cen-tralno, 25 KVV, z bojlerjem in GO-RILEC Lebela, S" 632-226 6267 ,aV\nirano r. CEKIN moderni interieri SALON POHIŠTVA KRANJ JESENICE 064/214-554 «• 064/81-179 222-177 84-091 AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA • gotovinski popusti do 30 % sedežne garniture, regali, kuhinje • prodaja na 3,5 ali 8 obrokov • svetovanje arhitekta, dostava in montaža • NOVO (izvajalski inženiring od ideje do realizacije) delovni čas od 9. -13. in 15. -19. ure, sobota od 9.-13. ure Vsako drugo soboto med 9.20 in 9.50 je gost Radia Kranj, Gorenjskega glasa in Droge Portorož na 97,3 MHz popularni Gorenjec ali Gorenjka. ki ga z glasovanjem na kuponih iz časopisa izbirate bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Kranj. V oddaji so doslej sodelovali Andrej Šifrer, Vitomir Gros in Helena Blagne - na top listi popularnosti Gorenjske so že Franci Petek. Barbara Mulej, Bernarda Oman, Jelko Kacin, Bojan Križaj, Tomo česen, Miran šubic in drugi. Gost naslednje oddaje bo tisti, za katerega bo prispelo največ Vaših glasov. Za klepet "Dobro jutro ob kavi" predlagam: GLAS RADIO! 31.3 Fil mm« Kupon na dopisnici z Vašim naslovom pošljite na RADIO KRANJ, 64000 Kranj v vsaki oddaji bodo izmed prispelih kuponov enega nagradili s kilogramom Barcaffeja. DROGA PORTOROŽ Prodam bukova DRVA, možnost prevoza na dom, g 421 -833 6253 Prodam DESKE, suhe, za opaž, 5 kubikov, "g 725-063_6282 Kupim bukove DESKE, 30 in 60 mm, možno tudi kostanjeve in ja-vorjeve, g 43-007_6287 Ugodno prodam 3.000 kosov STREŠNE OPEKE (Trajanka Dravograd), stare 5 let, nerabljene, opečno rdeče barve s posipom, za 50 % ceneje, Maglica, ® 57-644 od 15 ure dalje. 6326 Kupim bukova DRVA, tf 213-434 KOLESA Prodam tomos AVTOMATIK A3 SL, opremljen z litimi platišči, smerniki in z vzratnim ogledalom, odlično ohranjen, I 328-297, po 16 uri._6272 Prodam SURF D 2 in moško KOLO Senior 10, »g 311-856 6274 Prodam MOTOR 15 SLC Tomos, g 58-389_6280 MOTOR Avtomatik, bele barve, skoraj nov, prodam. 9 311 -042 Prodam KOLO BMX in KOLO La-dy S 064/327-654 6345 SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI PODRUŽNICA 51500 KRANJ vabi k sodelovanju DIPLOMIRANE EKONOMISTE za opravljanje inšpekcijskih kontrolnih pregledov pri pravnih osebah. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo je s posebnimi pooblastili in odgovornostmi -reelekcija vsake 4 leta. Od kandidatov pričakujemo večletne ustrezne delovne izkušenje z znanjem ra-čunovodsko-finančnega poslovanja. Kandidatom nudimo dinamično in visoko strokovno delo z možnostjo dopolnilnega izobraževanja in stimulativne osebne dohodke. Vloge z opisom dosedanjih del in dokazila o izobrazbi sprejema razpisna komisija SDK v RS, podružnica 51500 Kranj, Slovenski trg 2, v 8 dneh po objavi. In objavlja delovno mesto VODJE EKSPOZITURE I na Jesenicah Pogoji: VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali družboslovne smeri in 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vloge z opisom dosedanjih del in dokazila o izobrazbi sprejema kadrovska služba SDK v RS, podružnica 51500 Kranj, Slovenski trg 2, v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izidu razpisa oz. objave obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. m Ženski in moški salon, Maja in Jošt! KDAJ? od 15. maja do 30. maja 1992 DNEVI MURE ZAKAJ? 20 % popust ob gotovinskem plačilu za vse izdelke KVALITETA IN Mm PODJETNIKI, OBRTNIKI! • vodenje računovodstva • podjetniško, obrtniško prometnodavčno svetovanje VSE NA ENEM MESTU! SCONTO D.o.o. Srednja vas 108, tel. 41-240 IZOBRAŽEVANJE Učitelj matematike INSTRUIRA matematiko za osnovne in srednje šole,«< 218-070 6321 KUPIM Kupimo HIŠO v Kranju in okolici, samostoječo, možno tudi nedograjeno, plačilo v gotovini - devize, 9 327-362 _6279 KIMPEŽ. « Kupim 45-516 ohranjen 6337 OBVESTILA SATELITSKE ANTENE, sprejemniki 100 in 80 stereo kanalov. Dobava in montaža takoj. Garancija in servis. Servis konvertorjev, SAT sprejemnikov. Cene ugodne, možno plačilo na obroke. Obenem vas obveščam, da nudimo vzdrževanje kabelskih sistemov. SAT -SISTEMI, Bernard, Moste 26/a. *S 801 -203_5984 OTR. OPREMA Prodam otroški VOZIČEK in otro-ško KOLO, g 46-702 6276 | Prodam otroški VOZIČEK Chicco in otroško HODULJO Chicco. 15? 218-070 6322 USPOSABLJANJA za uporabo PC računalnikov IPIS Kranj, d.o.o. tel.: 064/323-253, 323-171 OSTALO Prodam nova AMC POSODO standard s 20, za 6 - 6 oseb, ® 65-138 brš: Prodam PELARGONIJE, LJANKE, VODENKE,« 324-457 Ugodno prodam stare, poslikane, kmečke SKRINEJE, g 45-372 Prodam PRIKOLICO Metuljček z vitlom, 421-565_6306 Prodam PELARGONIJE, ŠrT LJANKE, VODENKE, g? 324-457 Prodam stare, poslikane, kmečke SKRINJE, g- 45-372_6312 PRIDELKI Prodam SENO, 79-052 Sp. Otok 2, * 6249 Prodam večjo količino SENA, Pše-nična polica 3, g 422-606 6255 Prodam SENO in OTAVO, Lenart, g 622-505 ali 64-194_6268 Prodam MRVO, « 45-300, Sne- dec, Spodnja Bela 9_6299 Oddam TRAVNIK za košnjo, Pref dvor, g 45-684_6303 Prodam SENO, 329-598, zvečer._6317 Prodam stoječo MRVO. Pšenična polica 14, Cerklje. 6342 POSESTI V Rakovniku pri Medvodah je naprodaj 2000 kvad. m. zazidljive PARCELE ( voda, elektrika, asalt ), Informacije na * 064/214-939 Prodam komunalno urejeno PARCELO v Kranju - Primskovo. 9 214-654 int. 324 od 10. - 14. ure POZNANSTVA Ženska si poštena, nesrečna, stara nad 30 let, si želiš topel dom in skupno življenje v Avstriji, JAVI se 45 letnemu Slovencu, čakam te, ?? 9943-4242-42902_630T RAZNO PRODAM Prodam 2 PUJSKA in ZASTAVO 750, letnik 1985, Ploče, Begunje Prodam 2 KOZI z mladiči, MOPED in 4 KOLESA in 2 "GARE", 9 65-643 po 20. uri_6277 Prodam kemične SANITARIJE in KUHINJSKO OPREMO, « 216-607_6328 CISTERNO 3.000 I, novo prodam in oddam STREŠNIK "Folc". « 49-565_6343 Prodam SENO, rabljena OKNA, KRILA in rabljen KAVČ. » 66-752. STAN. OPREMA VOZILA Ugodno prodam sedežno garnituro (sestavljeno iz 4 stolov), ® £]2.-294 od 19. do 20. ure. 6260 prodam dve otroški posteljici z logijem, dva športna vozička Chicho, dve otroški kolesi za 2 -jjeta in hojico, g 871-078 6265 Prodam nov jogi 160 x 200, "s" /_23-V24_6270 poceni prodam starejšo spalni-78-082_6307 Prodam kemične sanitarije in Kuhinjsko opremo, 216 607 6336 MEGAMILK STORITVE_ SENČILA BLED - Po ugodnih ce-Wh vam nudimo izdelavo, montažo in servisiranje ŽALUZIJ, LAMELNIH ZAVES, ROLET in platnenih TEND. Inf. na 77-996, fax Tj-107_3726 POLJAR SERVIS TV - VIDEO -AVDIO, kvalitetno popravilo na-Prav VSEH PROIZVAJALCEV! Smledniška 37, Kranj. ® 323-159 ,___4338 KROVSTVO, STAVBNO KLEPAR-STVO, PLESKANJE ŽLEBOV, ter NAPUŠČEV in izvajanje vseh vrst 'zolacij, opravljamo kakovostno. ^061/110-089_5450 izdelovanje ŠTAMPIUK in ZLA-T0TISK v Kranju, Slovenski trg 7 ( delavski dom ), na zalogi štampilj-" IZJAVA" za na naročilnice, g 064/217-424_ 5572 Čistim ITISON, SEDEŽNE GARNITURE ipd, "g? 212-277_5712 J~& J TV - VIDEO- HI Fl servis, Smledniška 80, ® 329-886 5784 Prodam ŠKODO 110 R, letnik 1979, registrirana, cena 400 DEM, ® 801-257 6247 Prodam SUBARU JUSTY 10 S, 2 WD, star 20 mesecev, za 13.000 DEM. Jelene Jože, Sveti Duh 198 (pri gradu), Škofja Loka 6259 Prodam JUGO 45, letnik 10/1983, g 871-078_6264 Prodam vlečno KLJUKO za ZA-STAVO 101, 9 242-331 6266 Ugodno prodam GOLF-a, letnik 1980, g 328-949_6273 GOLF diesel, letnik 1986, ugodno prodam, 061/727-068 6275 Prodam JUGO 45, letnik 1989, prva lastnica, cena 5.000 DEM, S" 328-549 6278 Prodam ZASTAVO 750, 1982, 422-712 letnik 6283 M electronic Smledniška c 325-742 SERVIS RTV, 114, Kranj, ® 5816 Nudim uslugel AVTOKLEPAR-STVO Kovic, Prebačevo 50/a. 6072 Klešem ČRKE in opravljam vsa Kamnoseška dela na pokopaju, •g 632-457_6261 vašo energijo uporablajte racionalno, POSLOVNE KNJIGE Vam vodimo strokovno, 214-213 _6271 •NŠTRUIRAM angleščino za osnovne šole in 1 ter 2 letnik srednje Sole,® 212-091_6298 TV antene, montiram in popravljam, v mesecu maju je možno Plačilo na 3 obroke s čeki, Zibelnik, Mengeš, 061/737-194_6331^ Električne aparate POPRAVLJAM ■ Radovljica. ® 74-331 6339 Prodam osebni avto SKALA 55, letnik 1989, prevoženih 30.000 km, odlično ohranjen. Janko Žmitek, Bohinjska Bela 52/a_6288 Prodam ZASTAVO 750, v voznem stanju, za rezervne dele, ® 44-510 _6297 Prodam JUGO 45, letnik 1985, registriran do 20.11. 1992, ogled od 12 ure dalje, Rolič Džuro, Kropa 125/B_6300 RENAULT 5 3V, črn, temna stekla, nov, prodam, "g 311 -349 6305 Prodam 126 PGL, letnik 10/1988, cena po dogovoru, g 84-102 6313 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1980, celo ali po delih, ® 66-236_6314 Prodam VVARTBURG, letnik 1976, ■g 325-954_6323 RENAULT 4, letnik 1982, garažiran, vredna ogleda, cena po dogovoru. ■g 43 466_6324 RENAULT 4, letnik 1978, registriran celo leto, ugodno prodam, ® 218-434_6330 Prodam ZASTAVO 101, CMFORT, letnik 1979,-g 67-013_6334 Prodam DIANO, letnik 1980, pravkar registrirano, ® 216-072 po 18. uri 6335 Ugodno prodam ALFO Sud, letnik 1982.« 79-686 6341 GORENJSKI GLAS ZAPOSLITVE Zaposlimo DEKLE v strežbi. Informacije na S" 324-928 zjutraj ali zvečer. Kandidatka, ki je poslala ponudbo pod šifro DAMA, z Jesenic naj se javi na telefon. 6063 Honorarno ZAPOSLIMO carja,« 77-209 elektiri-6250 »SATEX« TV satelitski sistemi SUPER CENE Plačilo na 8 ali 12 obrokov Tel.: 48-570 STANOVANJA &vo sobno ali trosobno STANOVANJE v Kranjski gori, oddam v najem, g 061-841-121_6292 zdravnik z družino išče enosobno STANOVANJE za obdobje 6. mesecev v Kranju ali bljižnji okolici, ^323-581_6296 Menjam dvosobno STANOVANJE, ^324-312_6308 _ y najem vzamem dvosobno STA- ~__ ROVANJE na relaciji Radovljica ŽIVALI jgsenice, -g 78-943_6315 _ ^odam dvosobno STANOVANJE &2.60 kvad. m., vseljivo v 2 letih, !rena enega kvadratnega metra je '0 DEM, g 66-363 6316 ZAPOSLIM fanta za PEKO pizz. Klementina, Pungert, Škofja Loka _6269 Nudim dobro pločano honorarno DELO, s tedenskimi izplačili, g 325 526_6285 DANCING KLUB Marlyn, ZAPOSLI redarja in dy, pisne ponudbe osebno, vsak dan od 21 do 23 ure. Hotel Ribno pri Bledu 6286 Urejeno natakarico, takoj ZAPOSLI restavracija na Bledu, za delo v srežbi. Zaželjeno gostinsko znanje italijanskega, nemškega in angleškega jezika, g 061/266-574 _6293 Želite postati ZASTOPNIK uspe-šne firme, možna redna zaposlitev, g 632-330 in 350-846, dopold ne. 6294 Osebi, ki ima voljo do dela in nedosegljive cilje, nudim ugodno HONORARNO DELO,® 327-613 Prodam 10 g 421 -833 dni starega TELETA, 6254 Prodam ODOJKE za zakol ali na-dalnio rejo. Britof 79 6256 OSMRTNICA Mnogo prezgodaj nas je nenadoma zapustil JOŽE ŠTULAR iz Zlatega polja Pogreb dragega pokojnika bo danes, 19. maja 1992, ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. Do pogreba leži v tamkajšnji mrliški vežici. Žena Jelka s Petrom v imenu vsega sorodstva Prodam 20 dni staro TELIČKO si-mentalko, g 421-076 6310 Prodam 8 tednov staro TELIČKO simentalko, g 64-111 6318 Prodam TELICO za rejo, staro 2 leti, brejo 6 mesecev, težko 500 kg, Dobravec. Bohinjska Češnica 32. Prodam 5 tednov staro TELIČKO, g 721-121_6320 Prodam visoko brejo TELICO, g 403-220_6325 Prodam BIKCA, 5 tednov starega, križanca in KOZO, Franc Pogačnik, Otoče 21, Podnart. 6333 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 80. letu starosti zapustil JAROMIR RAZINGER iz Kranja Od njega se bomo poslovili v sredo, 20. maja 1992, ob 16. uri na pokopališču v Radovljici. Vsi njegovi V SPOMIN Minili žalostni sta dve leti, zapustil dom in svoje drage si. Na tvojem grobu rožice le cvetijo, ki grenke solze jih rosijo. 8. maja sta minili dve leti, odkar nas je tiho zapustil dragi mož, očka, dedek, tast in brat HINKO OZIM Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v spominu, iskrena hvala! Vsi njegovi Šutna, 8. maja 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ALOJZA KERMELA Sveti Duh 36 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakor koli pomagali ob bolezni in smrti dragega pokojnika in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Marija Kuralt, sestra Mici, brat Niko in Ivan Sveti Duh, 7. maja 1992 ZAHVALA Ob smrti dragega moža MARJANA DERNIČA se zahvaljujem vsem, ki ste počastili njegov spomin, ga spremljali na zadnji poti, mu poklonili toliko lepega cvetja in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju ZD Radovljica in bolnišnice Jesenice za večletno zdravljenje, gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem in govornikom ter dobrim sosedom. Ohranite ga v lepem spominu! Žena Katarina Sp. Lancovo, Radovljica, 15. maja 1992 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica JERNEJA TOLARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, delovnima kolektivoma Elektromotorji in Alples iz Železnikov, PD Železniki, Petrinim in Andrejinim sošolcem in tovarišicama, Boštjanovim prijateljem za pomoč, podarjeno cvetje, sveče, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala pevcem, govornikom, praporščakoma in g. kaplanu za opravljen pogrebni obred. Hvala tudi gorski reševalni službi, vašča-nom Prtovča in prijateljem planincem. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, še enkrat hvala. Žalujoči: Vsi njegovi Železniki, 13. maja 1992 ^JELOVICA ZAHVALA Ob smrti mojega moža in našega očeta VLADIMIRJA MOHORIČA se zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali pri njegovem zdravljenju, spremljali njegovo bivanje v bolnišnici in skrbeli zanj, poslali veliko sožalnih brzojavk, izrekli veliko sožal-nih besed in se vpisali v sožalno knjigo ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala članom občinskega Izvršnega sveta in občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov, ki ste nam stali ob strani in pomagali ves čas njegovega zdravljenja, ter poskrbeli za lepo poslednje slovo. Hvala duhovnikom, še posebej gospodoma dekanoma iz Kranja in Šenčurja za pogrebno mašo in pogrebni obred. Hvala vsem tistim, ki ste mu ob pogrebnem obredu in zadnjem domu povedali v slovo toliko ljubečih besed. Hvala Olševčanom, ki ste uredili vas za žalni sprevod, nosili cvetje in tako lepo zapeli pri maši, zlasti pa sosedom, ki ste ga odnesli v njegov zadnji dom. Hvaležna žena in otroci Kranj, 16. maja 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega VINKA ŠKRJANCA iz Sp. Dupelj št. 100 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem - posebej Markičevim in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala gre Domplanu Kranj, vrtcu Vodmat iz Ljubljane, dijakom 3. a SŠEDU Kranj, skavtom, vsem pevcem in g. župniku. Vsi njegovi Duplje, Škofja Loka, Naklo, 11. maja 1992 ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi dragega moža. ata, brata in strica JANEZA JELOVČANA iz Zaprevala se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo tudi prijaznim sestram in zdravnikom jeseniške bolnišnice ter dr. Gregorčiču in dr. Debeljaku, ki sta mu lajšala bolečine na domu. Iskrena hvala dobrim sorodnikom in sosedom /a vso nesebično pomoč ter vsem ostalim, ki ste ga obiskali med boleznijo. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, delavcem Centra slepih. Termo in dijakinjam 3. e razreda srednje tekstilne šole! Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerki Helena in Ivanka ZAHVALA /.uprla za vedno si trudne oči. bolečine si prestala, zdaj boš v grobu počivala, a v naših srcih boš ostala. 3. maja 1992 nas je mnogo prezgodaj, v 63. letu starosti, /a vedno zapustila naša draga žena, mamica, babica, sestra, tašča, teta in sestrična TONČKA JAKŠIČ roj. Štefanec iz Kranja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, botrini in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. ji darovali vence, cvetje, za svete maše in v dobre namene, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Iskrena zahvala osebju Inštituta Golnik, vsem gospodom duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred, zvonarjem, pevcem iz Nakla. sestram iz kapele Zlato polje, govornikoma g. Kuraltu in g. Rpbiču /a zares lepe misli ob odprtem grobu, bivšim sodelavcem in kolektivu OŠ Simon Jenko Kranj. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prav lepa hvala. Žalujoči: Vsi njeni SLOVENIJA IN SVET Združeni narodi naklonjeni Sloveniji Članice Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov soglašale s sprejemom Slovenije med redne članice, kar daje upanje, da bi bila Slovenija že v petek, 22. maja, uradno sprejeta v svetovno organizacijo. Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel ocenjuje to kot presenetljiv zasuk v prid Slovenije. Sprejem je bil načrtovan junija, vendar je tudi Rusija spremenila mnenje in sprejema Slovenije (in Hrvaške) ne pogojuje več s sprejemom nove Zvezne republike Jugoslavije v OZN, za sprejem se je ogrel Egipt, še posebej pa Avstrija. Razglasitve Slovenije za članico Organizacije združenih narodov se bo udeležil tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, ki mu urejajo tudi obisk v Beli hiši v VVashingtonu. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je pisal ameriškemu državnemu sekretarju Jamesu Bakerju. Seznanil ga je z ocenami in stališči Slovenije do krize v Bosni in Hercegovini. V pismu je navedel, da Slovenija, Hrvaška in Makedonija predlagajo sklic mednarodne konference o beguncih s področja bivše Jugoslavije, in opozoril, da je vojna v Bosni in Hercegovini napad na suvereno državo. Dokler mednarodna skupnost ne bo jasno imenovala agresorja in ostro odgovorila na teptanje na- Slovenija vrača Srbiji Slovenska vlada je na ukrepe Srbije zoper državljane Slovenije in slovenska vozila v petek sprejela protiukrepe. Državljani Srbije in Črne gore lahko prihajajo v Slovenijo samo z vizumi v potnih listinah, vsem motornim vozilom pa je vstop v Slovenijo prepovedan. Slovenija je še naprej pripravljena na dogovore s Srbijo in Črno goro. Tako ponudbo je Ljubljana že dala, nekajkrat tudi protestirala zoper srbske ukrepe, vendar doslej ni bilo odziva. Minister Rupel je s tem v zvezi poslal zunanjima ministrstvoma Srbije in Črne gore odprto pismo. čel Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi ter mednarodnega prava, ne bo trajnejše rešitve. Pri tem je ukrepanje Združenih držav Amerike nujno. Slovenija poziva k osamitvi Srbije in Črne gore, kar bi ju prisililo k spoštovanju sprejetih obvez in pogajanjem. Rupel je s problemom beguncev v Slovenije seznanil tudi italijanskega zunanjega ministra De Michelisa. Naval beguncev je ogrozil oskrbo domačega prebivalstva, če pa bodo begunci še prihajali, se razmere v Sloveniji lahko de-stabilizirajo. Italijo je prosil za pomoč in za sprejem določenega števila beguncev. Italija je v nedeljo sprejela okrog 800 beguncev. V Švico brez vizumov Med obiskom slovenskega predsednika Milana Kučana v Švici so gostitelji povedali, da proučujejo možnost odprave vstopnih vizumov za slovenske državljane, kar bi bilo še posebej ugodno za vzpostavitev nove letalske linije Ljubljana - Zii-rich. Švicarji so obljubili podporo Sloveniji iz sklada za pomoč vzhodnoevropskim državam in podporo pri sprejemanju Slovenije v mednarodne organizacije in Efto. Slovenski predsednik seje srečal tudi s slovenskimi gospodarstveniki v Švici. Ali mora res priti na obisk predsednik, da se sestanemo in spoznamo med seboj, je dejal eden od udeležencev pogovora. V Švici imajo sedeže nekatera slovenska mednarodna podjetja kot Smelt, Iskra, Proteus Finanz, Adria itd. Kučanovi pogovori s predsednikom švicarske federacije in zunanjim ministrom Fel-berjem so bili uspešni, prav tako pa tudi z vodstvom švicarskih bank. Visoka komisarka Organizacije združenih narodov za begunce Sadako Ogata pa je predsedniku Kučanu obljubila pomoč pri reševanju problematike beguncev v Sloveniji. • J. Košnjek "Roka za roko" Ljubljana, 18. maja - Danes so v Centru za zaščito potrošnikov DOMUS v Ljubljani odprli zanimivo razstavo o starih poljedelskih orodjih, kot sta kosa in srp. Razstavo so za čas mednarodnega kongresa oblikovalcev pripravili študentje 4. letnika Oddelka za etnologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Mlajem - Inštitutom za raziskave in promocijo kulturne dediščine, ter DOMUS. Posebnost razstave je kosa, katere kosišče je izdelal kmet Janez Ročnik iz Tare nad Ljubnim ob koncu prve svetovne vojne. Ročaj na kosi je izdelan v obliki roke, na zapestju roke pa je izrezljal uro, katere kazalci kažejo pol deseto, daje kosec vedel, kdaj je malica ali pa konec košnje, pravijo sedanji lastniki kosišča. Razstava bo odprta do petka, 22. maja 1992. • D. D. Loške občine včeraj in jutri Škofja Loka - Muzejsko društvo Škofja Loka prireja v četrtek, 21. maja, ob 19. uri Blaznikov večer v galeriji Loškega gradu. Tema pogovora bo bodoča upravna razdelitev današnje občine Škofja Loka. O zgodovini upravne razdelitve bo govoril mag. France Štukl, bodočo lokalno samoupravo bo predstavil dr. Albin Igličar, geografske osnove pa bo orisal Marjan Potočnik.« L. M. Maturantski ples - Bled, 15. maja - Pred 92. leti je 25 gimnazijskih maturantov prvič zapelo Gaudeamus. Letos pa je 469 dijakov vseh treh smeri kranjske gimnazije veselo zarajalo v blejski Ledeni dvorani. Okoli 1200 obiskovalcev maturantskega plesa se je zabavalo ob zvokih glasbe velikega orkestra RTV pod vodstvom Jožeta Priv-ška, ter mladega ansamla iz Kranja Big deal. Foto: Gorazd Šinik Stavka v Iskri ERO Republiška skupščina je odločila Cestam in železnici prednost Prvotno načrtovana avtomobilska cesta od Šentilja do Nove Gorice bo podaljšana do Lendave na vzhodu in Kopra na zahodu, tuje vlagatelje pa naj bi poplačali s cestnino. Ljubljana, 15. maja - Gradnja cest je za Slovenijo ključnega pomena, predvsem pa se je treba lotiti gradnje avtomobilske ceste med vzhodnim in zahodnim delom Slovenije. Na predlog poslancev dr. Ludvika Toplaka, Janeza Lukača in Antona Horvata so skupščinski zbori soglašali, da se ta cesta podaljša tudi do Lendave in do Kopra in da se je treba s pomočjo tujega kapitala čim prej lotiti gradnje. Ustanovili naj bi mešano podjetje, v katerem naj bi bil slovenski vložek 100 kilometrov že zgrajenih avtomobilskih cest ter razpoložljivi denar za te namene, tujci pa naj bi na osnovi mednarodnih natečajev dobili koncesije, svoje vložke pa bi država Slovenija poplačala s cestnino. V gradnjo morajo biti po mnenju poslancev vključena tudi domača podjetja, za dodelitev koncesij pa mora država sprejeti jasna merila in ustrezne zakone. Slovenija bo skušala dobiti posojila Evropske banke in Mednarodne banke za obnovo in razvoj. Z Avstrijci pa se bodo nadaljevali pogovori o modernizaciji železnice med Mariborom in Divačo ter podaljšanju do Kopra. • J. Košnjek Delavci niso za kompromis Kranj, 18. maja - Stavkovni odbor v Iskri ERO seje vse dopoldne pogajal z vodstvom podjetja o uresničitvi devetih stavkovnih zahtev. Najpomembnejša seveda zadeva povečanje plač, da bi dosegle vsaj 80 odstotkov tistih iz kolektivne pogodbe. Zdaj namreč zaostajajo kar za polovico. Terjajo tudi izplačilo regresa, poračun do premalo izplačanih osebnih dohodkov ali vsaj ustrezne (izplačljive) zadolžnice. Ob 50-letnici odredov Ljudsko zborovanje v Kranju ranj, maja - V soboto, 6. junija, bo na Gorenjskem sejmu v Kranju veliko LJUDSKO ZBOROVANJE v počastitev 50-obletnice ustanovitve Gorenjskega in Kokrškega odreda NOV Slovenije. Istega dne dopoldne bo tudi tradicionalna slovesnost na Ljubelju pri spomeniku ob nekdanjem koncentracijskem taborišču, ki se je bodo udeležili slovenski taboriščniki in zaporniki, delegacije pa bodo poslale tudi Francija, Avstrija in Italija. Nekdanji borci obeh odredov, Kokrškega in Gorenjskega, ki sta bila oba ustanovljena junija 1942, ter borci vseh ostalih partizanskih enot Gorenjske in Slovenije, se bodo skupaj z udeleženci slovesnosti na Ljubelju ob 14. uri zbrali na kranjskem sejmišču, kjer bo veliko LJUDSKO ZBOROVANJE. Slavnostni govornik bo dr. Ciril Ribičič. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Organizatorji pričakujejo več kot tisoč udeležencev. • D. D. Zasedanje tržiške skupščine Prvega dne stavke vodstvo in stavkajoči niso našli skupnega jezika. Predsednik stavkovnega odbora Milan Zaplotnik nam je povedal, da so nekatere zahteve uspeli uskladiti: pogodili so se za postopno približevanje plač kolektivni pogodbi, tako da bi s 7 odstotki povečevanja na mesec (plus eskalacijska klavzula) v pol leta dosegli zahtevanih 80 odstotkov kolektivne pogodbe. Toda na zboru delavcev je ta kompromis pogorel: delavci zahtevajo takojšnjo uskladitiev. Zato se stavka nadaljuje. Vodstvo podjetja pa sklicuje danes ob 11. uri tiskovno konferenco, na kateri bo novinarje seznanilo s svojim pogledom na stavko in razmere v podjetju. Na sliki: stavkajoči delavci si krajšajo čas z monopolijem. • D. Z. Žlebir, foto: P. Kozjek Za večji vpliv manjših podjetij delitev 5,4 milijona nerazporejenih sredstev iz letošnjega proračuna občine. Komisija za družbeni nadzor bo podala poročili o problematiki blagovnih rezerv moke in lanskih pogodbah o delu za občino. Nato bodo obravnavali še predlog sprememb statuta občine, odloke o javnih zavodih, poročilo komisije za sprejem in klasifikacijo vlog za denacionalizacijo, predlog za podelitev plaket mesta Tržič za leto 1992 in imenovanje vršilca dolžnosti ravnatelja Glasbene šole.0 S. Saje Tržič, 15. maja - Demokratska stranka Tržič je na svoji 6. seji včeraj obravnavala gradivo o gospodarstvu za konferenco stranke, ki bo 24. maja v Ljubljani. Razpravljalcev ni zanimal samo položaj delovnih organizacij, ampak so govorili tudi o razmerah v gozdnem .gospodarstvu, stanovanjski politiki in drugih aktualnih vprašanjih v zvezi z ekonomskimi razmerami. Zavzeli so se za čim prejšnji sprejem privatizacijske zakonodaje in ureditev bančnega sistema. Menili so, da morajo dobiti tudi manjša podjetja večji vpliv na usmerjanje gospodarske politike, kar bo še posebej pomembno za tržiško gospodarstvo. Podprli so tudi prizadevanja za prodor svežega Zaradi polena v bolnišnico Bled - V nedeljo zvečer se je na blejski policiji oglasil 26-letni domačin Aleš M. Povedal je, da je tega dne okrog dveh zjutraj z avtom peljal po kolovozni poti v Govejku. Povozil je metrsko poleno, ki je ležalo na kolovozu. Poleno je odletelo v 26-letnega Franc R. z Bohinjske Bele, ki je na kolovozu spal za polenom. Od udarca je bil hudo ranjen (zlom lobanjskega dna, gornje čeljustnice in pretres možganov), iz blejskega zdravstvenega doma so ga poslali v jeseniško bolnišnico. • H. J. kapitala in vlaganja v perspektivna podjetja ter poudarili pomen pretoka informacij. Dogovorili so se, da se bosta konference udeležila poleg predsednika Toneta Kramariča še Franc Bradač in Ivan Eler.# S. Saje Tržič, 19. maja - Jutri, 20. maja 1992, ob 17. uri bo skupna seja vseh zborov Skupščine občine Tržič. Udeleženci seje bodo najprej obravnavali lanska gospodarska gibanja v občini in zatem še informacijo o zaposlenosti oziroma brezposelnosti ter poročilo o socialnem stanju. Pregledali bodo tudi poročilo o lanskem delu Sklada stavbnih zemljišč občine Tržič in in njegov letošnji finančni plan. Določili bodo višino točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in se odločali o predlogu za raz- V Sloveniji 45 tisoč beguncev Ljubljana, 18. maja - V Slovenijo je pribežalo že 45 tisoč beguncev iz Bosne. Zadnje dni je prihajalo tudi po tisoč beguncev dnevno. Na srečo sta jih zdaj nekaj sprejeli Avstrija in Italija, kljub temu pa je vse večjemu navalu Slovenija težko kos. Skoraj polovica beguncev je nastanjenih v zbirnih centrih, ki so jih odprle že domala vse slovenske občine, med najbolj obremenjenimi pa sta v Črnomlju in Ribnici. Humanitarne organizacije še vedno prosijo prebivalce Slovenije za pomoč v hrani, higienskih pripomočkih, otroški opremi, posteljnini, oblačilih... Zbirajo pa tudi denarna sredstva. Rdeči križ Slovenije zbira denar na žiro računu 50101-678-51579 (za BiH). V akcijo za pomoč beguncem se vključuje tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Denar zbirajo na računu: 50101-748-7316 (z oznako za begunce). Izredno UGODNO! V Merkurjevih prodajalnah z gradbenim materialom CEMENT v vrečah Salonit ■ Anhovo SAMO 480 SLT. Z Merkurjevo kartico zaupanja pa že za 456 SLT. Cene so z davkom! Obvestilo UO Društva izgnancev Slovenije vabi na srečanje vse izgnance (1941 - 45) in sicer: 1. Za območje občin Kranj in Tržič dne 26. 5. 92 ob 17. uri, sejna soba 16 občine Kranj 2. Za območje občine Šk. Loka dne 27. 5. 92 ob 17. uri, dom Zveze borcev Šk. Loka, Kidričeva 1 (klet) 3. Za območje občine Radovljica dne 28. 5. 92 ob 17. uri, dom družb, polit. org. Radovljica, Gorenjska 25 4. Za območje občine Jesenice dne 29. 5. 92 ob 17. uri, Zveza združ. borcev Jesenice, M. Tita 86 Na srečanju bomo izvolili vse potrebne organe društva za ta območja. Pričakujemo vašo udeležbo. Za UO DIS Tone Kristan