Poštnina pavžalirana
KI DEUWEC
J
Političen list.
Naročnina znaša: E dostavllaniem n» dom ali po poStl K 10‘- mesečno. Četrtletno K 30—. 8« pride naročnik sam v upravnlStvo po list: Mesečno K 9’50. — lnseratl po dogovoru.	List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin.	Uredništvo in uprava t Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva It. 276, uprave St. 24.
Leto III. Maribor, sobota 7. avgusta 1920. St 174.		
Važni sklepi železniške konference.
Zveza Maribor—Ljutomer zagotovljena. — Protidržavno gibanje v Prekmurju. — Prihod mejne komisije.
Mejna komisija.
jutri prispe v naše mesto delimitacijska, ali mejna komisija, ki ima nalogo ugotoviti podrobno mejo med našo kraljevino ter avstrijsko republiko. Načelnik oddelka naše država je general Plivelič, kateremu bo od mariborskega mestnega poveljstva kot izvedenec dodeljen g. major Koser. Komisija se nastani v hotelih »Zamorec« ter »Meran« in sicer pri »Zamorcu« člani našega oddelka (20 oseb) v »Meranu« pa zastopniki antante (30 sob). Zborovala pa bo ta komisija v »Vesni«, katere zgradba se v celoti in popolnoma prepusti v uporabo te komisije.
Naši neporavnani računi se torej te dni poravnavajo, izpraznujejo se kraji, ki niso bili prisojeni nam, zasedajo se oni, ki so določeni nam, pa so bili doslej pod tujo upravo, zboruje se o prometu in končno se določi sedaj tudi natančno naša severna meja. Vse to so važne stvari, radi katerih smo doslej ker so bile nerešene, znatno trpeli, saj nismo niti vedeli, do kje je pravzaprav naše in od kje ni več. Končnoveljavno rešitev teh dO'
slej odprtih vprašanj pozdravljamo posebno <ot obmejni državljani, iz vsega srca; poživljamo pa posebno naše delegate, da poskrbe povsod in ob vsaki priliki, da se ne bodo oškodovale naše koristi in da se ne boae v vprašanju pripadnosti tega ali onega ozemlja, radi lepih oči aliirancev, popuščalo v našo škodo.
Dobra državna meja je tako važno vprašanje, da je od njega često odvisna usoda držav in narodov, pa tudi medsebojno sose-dovsko razmerje, prijateljstvo ali sovraštvo. Za-dobre meje se je bilo 2e nešteto vojen. Toda ni nam treba segati nazaj v preteklost, zgled naj nam bodo Italijani, ki si za dobre meje ne boje nakopati našega smrtnega sovraštva. Seveda z enim razločkom, da mi ne smemo zahtevati zemlje, ki ni naša, kakor to delajo Italijani.
Mejna komisija ne bo imela sicer pravice rapraviti velike spremembe, ne bo imela pravice odtrgati nam cele kraje ali nam jih prideliti, njena naloga bo samo fiksirati natančne meje med kraji, ki so po saintger-mainški mirovni pogodbi prisojeni nam in Avstrijcem. Vendar pa tudi to ni tako brez'
Ujetnik v Vatikanu.
i
Spominjam 8e Se dobro, kako sem se v ljudski Soli zjokal, ko sem prvič slišal zame takrat strašno novico: sveti oče papež, živ namestnik živega Boga trpi kot uietnik in se obrača tudi do mladine, da se ga spominja v svojih molitvah in pri “ Petrovem novčiču. S solzami v očeh sem si naslikal sv. očeta ko ujetnika: čestitljev starček z angelskim obrazom, okrog glave sij svetnikov, presveto, od glada in mraza ter vsled trpinčenja po neusmiljenih jet-niških paznikih oslabelo truplo ^.a silo pokrito v raztrgano haljo menihov, ^ leži tam v temni ječi na golih tleh brtz pomoči, brez usmiljenja. In v to ječo so najsvetejš<ga človeka ... kaj ge človeka, drugega včlovečenega Boga vrgli ti brezbožni Lahi, katere bi bil najrajse prav tako krvavo proklel, kakor sem slišal v vaški gostiln: pijance se krvavo primojdušati; ampak tega sem se bal, ker bi bil s tem zagrešil strašen smrtni greh, za katerim sem že v duhu videl goreti grozan peklenski ogenj, okuji pa celo armado* hudičev, kakor sem jih videl na slikah v cerkvi in — na sejmih. Zato sem tem bolj molil, da bi ljubi Bog vendar tešil svojega tako Strašno trpečenja namestnika iz te grozne ječe. In če se ne motim, je prvi moj, za pobiranje krom-
pomembno, posebno za nas ne, ker naš narod in naša posest ne segata samo do tja, ampak še mnogo dlje, nego je določil zbor premodrih mož v St. Germainu in vsaka posest, ki bi jo izgubili, bi bila izgubljena po krivici.
Zanašamo se na naše delegate in upamo, da bodo zastavili vse svoje sile in ves svoi upliv, da bo zmagala naša pravična stvar.
pirja zasluženi ,,firar“ romal saj v namen za odrešenje sv. očeta.
Pribil sem kot uvod k našemu razmišlje-vanju to sliko iz svojih otroških let, pribil sem jo z določenim namenom, ker ista ali saj slična slika še dandanes roma po možganih stotisoče-rega v take bajke trdozaverovanega ljudstva ne le zunaj po deželi, ampak tudi v mestih, ne le pri nas, ampak tudi po širnem svetu.
Štejem si v svojo sveto dolžnost, da po magam to sliko pretrgati, jo raztrgati in uničiti tako brez sledu, da ne bo romala že v materinem naročju od roda do roda vnaprej, kakor je romala skozi celo zadnje polstoletje preko cele zemlje. In do zadnje trohice sleda bi to sliko rad raztrgal zlasti pred teboj o jugoslo-venska mladina, na katero zida naša od vseh strani in znotraj ogrožena domovina, kot na tiste stebre, na katere se mora uboga preganjana domovina vnovič opreti, ko se drug za drugim zrušijo stari, trohneli, onemogli, nezanesljivi, z zlatom, rublji, leji, pa tudi že z dinarji podžagani stebri.
Da, zlasti pred teboj o jugoslovenska mladina, bi rad uničil najmanjo sled te goljufive slike, ki je rodila skozi polstoletja narodom zlasti našemu toliko nepozabnega gorja.
In zakaj stopam posebno pred našo mla dino kot vničevalec te slike o ujetniku v Vati kanu ?
Verižniški urad.
Razburjenost, ki je nastala pred kratkim med občinstvom, ko se je razširila vest, da je sladkor nenadoma iz prodajalnic izginil in da se ga namerava na enkrat po znatno višji ceni prodajati, je zahtevala, da se zadeva t. u. takoj preišče. Ugotovilo se je pri tem, da so imeli nekateri trgovci shranjen sladkor, kljub temu, da so strankam prodajo s pretvezo odklonili, da ga nimajo več. Eden istih je L u. odkrito priznal, da je to radi tega storil, ker je bil od drugih trgovcev, ki so šli od trgovine do trgovine, obveščen, da je gotovo število trgovcev sklenilo prodajati sladkor od prihodnjega dneva po 70 K.
Pred vsem zato, ker bi rad preprečil, da tudi za te o jugoslovenska mladina, ki nosiš v svojem nežnem srcu tudi slične slike, ne pride dan, kakor je prišel pred davnimi leti zame, strašen dan — spoznanja. Da ne doživiš tudi ti onega zame strašnega dne, ko mi je nekaj let pozneje isti »božji človek", ki nam je dečkom v ljudski šoli vlival v mlade duše strup nesramne laži o svetem ujetniku v Vatikanu, vse to dotedaj bajno sveto sliko nevede raztrgal s pripovedovanjem o slavnostnem sprejemu romarjev v obširni vatikanski palači pred z zlatom in biseri težko okovanim prestolom na katerem je sedel kot kralj vseh kraljev na zemlji v najdražjih knežjih oblekah, nasičen z najfinejšimi jedili moj dotedanji sveti ujetnik — onemogel, siromašen v temnici ječe vkovan
v težke verige Kaj je pomagalo, da je na§ „božji človek" — morda sluteč, da nam je raztrgal otroško sliko o ujetniku v ječi, skušal dokazovati, da je papež vkljub vsemu temu sijaju in bogastvu vendarle — ujetnik in da za svojo rešitev potrebuje še več naših molitev in — Petrovega novčiča. Strela dvoma je udarila v mojo nepokvarjeno dušo. In ne poznam ga večjega trplenja, nego je verski dvom. In to trplenje bi vam vsem, ki verujete v ujetnika v Vatikanu, rad prihranil, saj je olajšal, če vam razkrijem brezobzirno celo resnico sleparije o „ujetniku" v Vatikanu.
Dnevne vesti.
Še enkrat Orlovski tabor. Klerikalci
Ugotovilo se je tudi, da so nekateri trgovci, ki so razpečavali sladkor dopoldne še po
56 K, istega popoldne po 70—78 K PW-	.	.	.
dajali. Pri lem ao reklamne table, Id so hosiio^po	sškoThu4aU
preje visele na vratih in po katerih se j R. pjsajj proti Orlom. Izjavljamo, da nobeden prodajal sladkor po 56 K, odstranili, ne da član sokola ni pisal o tem taboru. Saj to bi pa kje drutjod nove prodajne cene na* tudi ni bila nobena telovadna prireditev, vedli, kljub temu, da že novembra meseca temveč zgolj politična. V politično agitacijo 1919 izdana ministr. uredba izrečno naroča, j Pa se Mariborski Sokol ne vtika, to je bila
da morajo biti cene posameznim predmetom jm	na Xezll0. Do„oW(,
v prodajalmcah na vsakomur viden riačm n,k> da ygaj y neUaferih točkah popravim,
oznamenovane. Tako so bili kupci zapeljani. V vseh teh slučajih so oblastveni organi seveda postopali v smislu zakona radi zatajitve sladkorja oziroma neoznamenovanja c6tt. Da bi pa isti vprašali, zakaj ni sladkorja v izložbi in ne visi zunaj izvesek s
oziroma izpopolnim »Slovenčevo« poročilo od torka o telovadbi na Teznu, ker se ml res ne zdi popolnoma točno. »Slovenec« pravi, da so morale Orlice prvo prosto vaio radi »navdušenja, ploskanja, odobravanja, vzklikanja in občudovanja« ponavljati; različni gledalci mislijo, da je bil vzrok ponavljanja čisto
cenami, ter da se je radi tega prepovedala! drugi: prvič se ie namreč vaja — milo re nadaljna prodaja ne odgovarja resnici, ker čeno tako malo točno izvajala, da je celo
oblast nima s tem sploh ničesar opraviti.
po mnenju orlovskih oficirjev bilo potrebno, *	da se je ponavljala. Res je, da se je lahka
Za postopanje zoper posamezne trgovce - vajjca drugič bolj posrečila »Slovenec« po-
fadi draženja sladkorja ni bilo doslej za-1 roča, fda je nekaj telovadnih točk morilo
konite podlage, ker so isti po predloženih računih prodajali preje blago z lastno izgubo in to radi konkurence.
Da bi bila ustavljena kmetica pri prodaji piščancev ni nobenemu t. u. organov nič znano. Istotako ni bila nobena prodajalka sliv ustavljena pod okolnostmi navedenimi v dotičnem članku. Res je pa, da so bili t. u. organi v nekaterih slučajih pri-morami postopati na trgu radi znatnega navijanja cen. Tako se je postopalo zoper nekatere prodajalke, ter so prodajate jajca po 1'50—1'60 K dočim je tržna cena 1'10— i'20 K. Potem je bila naznanjena branjevka, ki je prodajala surovo maslo v malih komadih po ceni, da je prišel kg istega na 90—100 K. tudi so bile ovadene neke pre-kupovalke sadja, ker so prodajale z ugotovljenim dobičkom do 100% in še več.
Noben tuuradnih organov gotovo nima namen poštene trgovce in naše kmete na kateri si bodi način preganjati. Da pa ta urad postopa z vso strogostjo proti onim osebam, ki izkoriščajo brezvestno razmere v Ikodo svojih someščanov je bil osnovan. S tem dela pač urad le na korist ne samo konsumentov, ampak tudi gotovi v prid poštenega trgovca in vestnega kmeta.
Konečno se čutim primoranega, da
izostati radi poznega časa. Vzrok je tudi tu čisto drugi. Pri skušnji v petek vaie Čeho-slov<?kov s sekiricami iz lesa nikakor niso »štimale« In jim je orlovski tehnični odbor najbrže moral namigniti, da ie bolje, ako pri javni „ telovadbi izostanejo. Da so izostale vaje Čehoslovakinj s kiji in nastop konjenice je tudi komaj povzročil »pozni čas*, saj je še solnce sijalo ob na 7 in bi bili orlovski generali najbrže prav radi zadržali ljudstvo še deli na Teznu z ozirom na ogromne mase jedi in pijače, s katerimi se je kuPčIla kaj piškavo razvijala v skrajno nezadovoljnost vseh onih prodajalcev, ki so se dali zapeljati in so morali že nekaj dni prej »paviljone« bogato založiti z raznovrstno drago robo. Slovenčev poročevalec le dr. Vrstovškovo nesrečno frazo o »nalzaneslii-vejši armadi« skrbno zamolčal, zdela se je najprej tudi njemu predebela, ker je v duhu videval pred svojimi očmi »vrhe in •. Privrženci Stanke, ki javno, jasno in glasno prisega na načela črne Internacijonaie pod vrhovnim vodstvom laškega rimskega papeža, ne morejo pač nikdar biti armada, kaj pa še-le »najzanesljivejša« armada narodne države Jugoslavije in njenega poglavarja V71sbČanštva Aleksandra, kateremu ie dr. Vrstovšek ponujal svoje odzunaj rdeče, od znotraj pa črne regimente.
Po nemški. Na zborovanju dijaške katoliške lige je glasom »Stražlnega« poročila pozdravil predsednik Nemce v nemškem jeziku. Konštathamo, da se je to zgodilo v Času, ko so Nemci ob zasedbi Radgone In
Šfcitim svoje organe pred v članku navedenem	§pjija dejansko napadli Slovence lte radi tega,
sumničenju, kakor da ne bi isti izvrševali	ker so bili Slovenci. V času, ko so nAm za-
svoje težke službe po predpisih točno in	sedii Klanjce In Gradišče. Govorili so v nem-
vestno, nego lei iz dobičkaželjnosti. Pri tem škem jeziku (Nemci S°J?'	Sl	IlBuav,i",v—a~ * «***»- —«---
mnram nnurfattnti da nrtetnii nn naredbl	von* v hrvaškem leziku) somtšlienlki tiste d	.	na	debelo	m	na	drobno.	A	dočim	mora
Povdarjati, da pristoji po naredbl	,Straže<i ki se krega za vsak nap s na stra--|	>	branjevka	plačati	svoj	davek	in	je	pod-
družnice Maribor in sicer z istim dnevnim te-dom kakor na zborovanju širšega odbora »Osrednje Zveze drž. vslužbencev in vpoko-jencev" preteklo soboto v Ljubljani. Shodu je predsedoval dež, sod. svet. dr. Peitler. Govoril e: o neizplačaniu draginjske doklade od junija 1920 dalje; o 50% povišanju vseh prejemkov, ki so jih imeli 1. junija 1920; o pragmatiki, ki se nameriva uveljaviti 1. septembra in ki jo je ..Osrednja Zveza" z dvema dostavkama razširila ; o pasivni volilni pravici, katere hočejo v Beogradu oropati naše uradništvo; o podra-ženju premoga, 100°|# voznine in 125°/* tovor-nine na železnicah. Ko je govornik omenil odpravljen davek verižništva, je njegov tozadevni zaključek „sicer zavremo kolo celi državi* izval burno odobravanje. — Valjavec je pojasnjeval novo pragmatiko. Njegov protest proti trgovskemu gremiju, ki zadnji čas ostentativno napada državni urad zoper verižništvo z zahtevo, da se ta komaj ustanovljeni urad zopet odpravi, je vzbudil vsesplošno odobravanje. —■ Profesor Voglar je dal pojasnilo, zakaj se Srbijanci upirajo pasivni volilni pravici za državne uradnike. — Pri debati o tržnih cenah je moral vladni komisar dr. Leskovar med odločnimi protesti svoj komaj započeti govor takoj prekiniti nakar so sledili klici: Bolje da ste tiho! — Sklenile so se resolucije: 50% povišanje vseh prejemkov od dne 1. junija t. 1. ; službena pragmatika naj stopi s 1. septembrom t. 1. v veljavo, s spremembo, da se štejejo službena leta za napredovanje v višji činovni razred in da se draginjske doklade tudj vnaprej izplačujejo; protest proti podraženju premoga; zahtevajo, da vlada dovoli najmanj 50*|0 znižanja za vse železnice t& vse drž. uslužbence in njih obitelj; poziv mestnemu magistratu glede ureditev cen na tigtv pri pekih, v gostilnah in kavarnah in zahteva, da se vsako prekoračenje cen strogo kaznuje; protest proti napadem trgovskega gremlja na drž. urad zoper verižnike; zahteva za najhujše azni verišnlštva tudi izvršitev že obljubljfehe smrtne kazili.
Rev<£lja trgovskih agentur. Iz trgovskih krogov se nam pbroča: V Maribotti imamo sedai okoli 120 agentur med temi 80 nemških. Nismo med tistimi, ki menijo, da je vsaka agentura nepotrebna in da se s tem Izrastkom trgovstva blago isamo podtaži, ker trgovec, namesto naravnost naroča, Se le potom agenture svoje blago iz prvega vira. So gotovi predmeti, za katere je ta posredovalna pot opravičena in celo priporočljiva. Toda v MarihorU je tekom Časa, že tried vojno, posebno pa po nrevratu narastlo toliko agentur, katerih imejitelji niso nikdar zovohali duha trgovine, razen, če so šli kdaj v kakšno trgovino kaj kupit. In zdaj so postali kar čez noč lastniki trgovskih agentur; med njimi so celp nekateri taki, ki sd siedr drugače vslužbem, so morda celo javni ufadniki, pa se posebej pečajo še t agenturo, včasi čudne baže. Take vrste agenture f»e opravljajo solidnih kupCif med prvim producentom in trgovti, marveč si nabavljajo sami blago v svrho same pro-
dfcželne vlade za Slovenijo z dne 3. januarja ni§£ih. Tisti klerikalni študentje so hoteli tudi 1$20, št 16 Uradni list št. 3 oblastvenim v Mariboru vzeti v zakup slovenstvo. Sporni-organom 1/4 izkupila zaplenjenega blaga kot njamo se, da se je v Mariboru ustanovil aka-
vržena posebno v zadnjem času morda pretirani kontroli od strani drž. urada zoper verižnike, živi večina teh skritih zakotnih agen-
nagrada le v slučaju tihotapstva, ki ga je	n*"5®^a"^oJenlke5°dif^ke tur *al*or Ptice P°d. nebom* p™J°.vsake
Hnttfni nrnan t* loetnan* »artfcfc nnntntrii Tn Vprašamo naše zavedne sloven. Ke dijake, ^lastvene kontrole m seveda tudi brez pla-.organ |	nagiba ugotovil. To kaj pravijQ k tak! skupnosti, ki se pri prvem čevanja pridobninskega oziroma obrt. davka,
pa pri t. u. osobju ne pride komaj v poštev, javnem nastopu oglaša po nemški ?	I	^er ne vodiio nobenih, v vsaki postavno ve-
ker se razširja delokrog tega urada za en- Sokol in klerikalci v Prekmurju. Pred jjavnj obrtj predpjSanih knjig, je tudi nemo-krat le na mesto Maribor in okolico in ne tedni je priredH Sokol v Merski ~°kwi javno g0£e kontrolirati koliko ti ljudje zaslužijo, to do državne meje.
Naj bi to pojasnilo pripomoglo, da bi bila javnost o smotru in postopanju tega Orada pravilno poučena in da bi ga v lastni prid v njegovi težki nalogi podpirala.
Državni tirad zoper navijalce cen, verižnike Itd. Podružnica Maribor.
telovadbo in slavje priklopitve Prekmurja k se da pri nekaterjh k večjem oceniti po raz-Jugoslaviji. Niti v agitaciji za to prireditev, košnem življenju in zapravljanju po gostilnah niti med prireditvijo samo se ni govorilo m- in kavamah in pri kvartanju. Mnogo teh tičev koli m nikjer o kaki poHtlta In o MM sploh ne spada v Maribor> imajo pa tu ne stranki. Kai pa so počenjali klerikalci. Cel samo SVQje gobe m stanovanja, ampak tudi tri tedne so po vseh listih tako neverjetno	^	5k,adišča	(boije	receno	skrivališča)
nesramno pisali o Sokolih, da se je cem za g za, Kdo tem ljudem oskrbujt njihovim pristašem gnjusiio. Ob priliki borno stan ^ ne vem0> Vem0 ie, da hnajo vs* ponatisnili glavna gesla te gonje pron oblgsti dosti poslaf če hočejo rešiti pošteno Sokolom, ki so samo telovadili. Sedai P trgovino in občinstvo te nevarne nadloge, čudijo, da sino niihovo politično prireditev	n	~~
l2telf Sokolskega So-	^	-	D07drav|li]	I	Nk	urlovsKem tm»u
S MS	V Maribot i Protestni shod črl. nameščencev, stvari. Zavoj oblek^zgub^in najdeš n»
*	-Vri	.	Včeraj	zvečer	«e	je	vrtil	v	polni	porotni	dvo-	nekem	gostilniškem	vrtu; tJdvjn!k.^b_ (
29. avgusta 1920! rani protestni «hod državnih na*tavljencev po- v vagonu; Večji tfenaftrt	bWz	deftar-
niče (bolje kakor narobe); 1 zlata in srebrna zaponka; zlata dragocena ura (zapestnica); double-zlatna zapestnica; več brošur z naslovom »Slovenci«, spisal dr. lanez Krek in navsezadnje še en zavoj nekdlekovanih 1 in .2 kronskih bankovcev. Vse te stvari se dobe pri policijskem komisarljatu. Seveda jih dobi samo tisti, ki dokaže, da jih je Izgubil.
Oddaja električnega toka za Maribor iz Falske elektrarne. Ravnateljstvo mestnega elektriškega podjetja podaja interesentom glede oddaje toka natančna pojasnila in navodila, ki jih priobčimo v prihodniih številkah, na kar že danes opozarjamo vse Interesente.
Trgovski grertilj nam sporoča, da dopisnik naše predvčerajšnje notice o odklonitvi gremijevih objav pri »Straži« in »Slovenskem Gospodarja« ni bil upravičen podpisati pod notico trgovskega gremija. Toliko v pojasnilo.
Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev je prevzela tukajšnjo podružnico Avstro-ogrske banke in pričela s svojim delovanjem. Narodna banka bo izvrševala vse v bančno stroko spadajoče posle, vendar zaenkrat lombardnih posojil še ne bo dajala.
Težka poškodba na cesti. V četrtek je šla branjevka Marija V o r a b e 1 iz Maribora v spremstvu druge ženske proti Pesnici jajca nakupovat. Na povratku pozno ponoči jim je na Lajteršpergu prišel nasproti nek kolesar, ki je v iemi zavozil proti Vorabel in jo podrl na tla s tako silo, da je pri padcu szadobila težke poškodbe na glavi. Orožniška postaja na Lajteršpergu je poklicala rešilni Oddelek, kateri ji je nudil prvo pomoč In preskrbel prevoz v bolnico.
Rogaška Slatina. Naša Rogaška Slatina se je od meseca julija precej izpremenila. Veliki naval, ki je bil v juliju je prenehal. Židovski gostje, ki so bili prej v veliki večini so odšli in ostala je izbrana jugoslovenska publika, večinoma srbska. Mogoče je to za to, ker so se med sezono povišale cene in so mnogi gostje ogorčeni odhajali. O tem se je pisalo tudi v listih. Srbskim gostom se to povišanje ne zdi tako veliko, ker računajo na dinarje. Gotovo pa je, da bo to povišanje usodno vplivalo na bodočo sezono in da bodo protesti v listih kopališču mnogo škodovali. Rog. Slatina je tudi danes še polna, vendar ne prenapolnjena, tako da vsak gost lahko dobi sobo. Prireditve, plesi, koncerti se vrše dan za dnem. Zadnji čas smo imeli lep plesni večer mlade slov. plesalke Lidije Wi-siakove iz Ljubljane, ki je nastopila šele svojo umetniško poit. Mala 14 letna plesalka je pokazala, dd se v nji razvija umetnica, ki je že danes dosegla visoko stopinjo plesne Umetnosti. Ptujčani so nam prišli pokazat »Nebesa na zemlji«, samo da so jih premalo pripravili. 'Invalidni dan je nesel 9000 kron čistega dohodka. Posebno lep uspeh je imela srbska pevka gospa Iva Milojevič, K* je pri-Iretiila koncert 4. t. m. Nastopila je z izbranim vsporedom in je dokazala, da jo moremo prištevati med najboljše jugoslpv. koncertne pevke. Ime Milojevič je med našo jugoslov. publiko dobro znano, zato je bila dvorana polna. Njen koncert je nudil izreden umetniški užitek. Spremljal jo je njen soprog M-Milojevič, skladatelj in glasb. Kritik. Bil je to večer jugoslovenske umetne in narodne pesmi na Slatini. G. Milojevič namerava prirediti v slovenskih mestih, v Ljubljani, Celiu, Mariboru itd. koncerte, da bo imela naša publika priliko uživati krasoto njene umetnosti. V Rogaški Slatini je sedaj mnogo odličnih osebnosti iz jugoslov. političnega in umetniškega sveta, Tu je tudi general Sturm, Jurišič in zborni poveljnik v. Vasič. — Dne 15. avgusta nas poseti SokoL
Sokolstvo.
Sokolu V Mariboru se v zadnjem Času priglašajo novi člani In članice, vendar jese mnogo dobrih Jugoslovenov v Mariboru,
ki niso člani mariborskega Sokola. Sokol v Mariboru bi moral biti v Sloveniji za Ljubljano najmočnejše društvo, toda ne samo po številu, marveč tudi po svoji no ranji vrednosti in izdatnosti. Kot osrednjemu župnemu društvu mu pripada naivečjo naloga, ki jo bo zmagoval le, če ima dovelj pravih sokolskih v telovadnicah vzgojenih sodelavcev in sodelavk, zato vabimo vse Jugoslovene in ]ugoslovenke v naš krog, ali predvsem vabimo našo mladino v sokolsko telovadnico.
I. pokrajinski zlet jugoslovenskega Sokolstva v Mariboru. Za zletni sklad je nabrala sestra Miia Škrjančeva v Murski Soboti o priliki sokolske slavnosti 1333 K, brat Anton Šarh v kavarni »Central« v Mariboru 1680 K, inž. g. Dračar I. tovarne za milo v Meljah po g. svet. Požegi 2000 K. Zbirka v Račiu: Opekarna in tovarna za špirit in drože po 100 K, inž. Bošnjak 40 K, Kocbek, Petrovič, Lobnik, Sijanec, Slava Pipuš in Paveljšek po 20 K, Koželj, Fr. Bizjak in Minka Vokačeva po 10 K. Pirnat in neimenovani po 5 K, skupaj 400 K. Zbirka v Planini 240 K in sicer so darovali Span Karl in Pintar 120 K, I. Robavs, K Robavs A. Kolar, M. Kolar po 20 K, D. Leskovšek, Radej, Ludvik Vouk in Fran Fijauš po io K. Zbirka v Dravogradu 110 K, In sicer G. Kaiser 50 K, Zupan, Anton Kaiser, Jevšenak, Z. Kristan po 10 K, Jak. Pirtovšek 5 K, Kastelic M. in Ramid po 4 K, |Očko P. in Gnamuš I. po 2 K. Zbirka v Framu 622 K dm-ovali Posojilnica in Ivica Meda po 100 K, Čemej Karl In Ivan Kodrič po 60 K, Pavel Turner in Konrad Zamolo po 50 K, Milun, Krajnc in Bezjek po 40 K, Šerbinek L, Stamifl po 20 K, Goneč A. 22 K, Gerbelšek, Potočnik A. po 10 K. Zletni odbor se vsem darovalcem naiiskrenejše zahvaluje za izdatna darila! Troški za zlet bodo veliki in zmagati jih bo moglo jugoslovensko Sokolstvo le s požrtvovalnostjo vseh bratov in sester ter prijateljev sokolske misli. Naj bi ta prva objava darov za zletni sklad našla odmeva po vsej širni Jugoslaviji, naj bi ne bilo dobrega Jugoslo-vena, ki bi ne priskečil na pomoč zietnemu odboru, da prvi pokrajinski zlet jugoslovanskega Sokolstva v Mariboru vspe najčastnejše Vsak naj prispeva po svojih močeh, tudi najskromnejši dar je dobrodošel!
Zadnje vesti.
Železniška konferenca.
Maribor, 7. avgusta. Dosedanji potek konference je pokazal, da so hoteli Avstrijci nastopati proti nam, kakor proti manjvrednim, ki so še vedno v njihovi oblasti. Naši delegati pa so jih temeljito poučili, da smo mi samo-stojna suverena država fn da se nam s to konferenco, dokler bi ne bile določene natančne meje ne bi mudilo. Včeraj so jih tudi poučili, da demarkacijska črta na Koroškem ni odpravljena, kakor so oni mislili. Včeraj dopoldan se je dosegel sporazum glede Zveze Maribor— Ljutomer, ki stopi v veljavo takoj, ko ga odobrita obe vladi. Vprašanja obmejnih postaj so se tudi deloma že rešila. In sicer zvez : Dunaj—Ljubljana, Selzthal—Dravograd—Meža, Maribor—Celovec, St. Vid ob Glini—Jesenice ter Beljak—Podrožica. Vzpostavi se tudi skupna obmejna kontrola v Mariboru in Celovcu, ter posebne kontrolne poslovalnice v Leibnitzu In v Spilfeldu, kjer bo poslovala naša carinska ekspozitura. Za Avstrijo pa v Št. liju obmejna
Solicijska ekspozitura ter naša v Grabštajnu. V lariboru je zaenkrat skupna kontrola še nemogoča. Avstrijski vlaki prihajajo z avstrijskim osobjem do Maribora, isto pa bi morali zahtevati tudi mi za Celovec. Razpravljala so se tudi druga politična vprašanja, ki pa še ne spadajo V javnost.
Zve za Maribor—Ljutomer.
Maribor, 7. avgusta. Glede prometa Maribor—Ljutomer nočejo Avstrijci fcretteeti nikake odgovornosti in to vsled razburjenja, ki vlada med prebivalstvom ob progi Spiel-
feld—iv/ureck. Vendar pa bo tudi to vprašanje te dni definitivno rešeno.
Maribor, 7. avgusta. Na današnje seji konference se je sklenilo, da bo vozil na progi Maribor—Ljutomer dvakrat na dan jugoslovenski mešani vlak. Ta vlak bo samo za potnike iz in v Jugoslavijo, na umestnih avstrijskih postajah ne bo sprejemal novih potnikov.
Železniški tarifi v dinarjih.
Maribor, 7. avgusta. Počenši s 15. avgustom bodo uveljavljeni pri naših železnicah samo dinarski tarifi v osebnem kakor tudi v blagovnem prometu.
Mednarodni blagovni promet.
Maribor, 7. avgusta. Konferenca je danes sklenila določbe za zedinjenje odprave blagovnega prometa med Avstrijo ter Jugoslavijo in sicer na podlagi bernskega dogovora v smislu katerega se odprava vrši potom mednarodnih tovornih listkov.
Jezikovno vprašanje v medsebojnem prometu.
Maribor, 7. avgusta- Jezikovno vprašanje v medsebojnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo se je rešilo sledeče: Avstrijsko osobje je dolžno prestopivši našo mejo posluževati se našega jezika, nasprotno pa se mora istotako naše na avstrijskem teritoriju posluževati nemščine.
Mejna komisija.
Maribor, 7. avgusta.’Mejna komisija začne poslovati 10. t. m. ter prične z ureditvijo meje severno od Maribora.
Protidržavno gibanje v Prekmurju.
Murska Sobota, 7. avgusta. Protidržavno gibanje se širi dalje. Povzročil ga je popis vojaških obvezancev za nabore, pred katerimi je pobegnilo mnogo mladeničev čez mejo. To gibanie pa ne podpirajo samo mad-žaroni in protestanti, ampak tudi pristaši župnika Klekla ter indirektno tudi vlada sama, ker prepušča vso oblast v Prekmurju Kleklovhh klerikalcem. Protidržavni rovar Klekl zahteva sedaj odstranitev vsega naprednega uradništva in učiteljstva, ki naj se nadomesti z poprejšnjim, madžaronskim. Dalje zahteva tudi odstranitev književne slovenščine iz šol in uradov. V slučaju, da bi se njegovi zahtevi neugodilo, grozi s stavko otrok. Napade niso povzročili Madžari, ampak prekmurski madžaroni sami. Nezanesljiv je tudi del vojaštva, ki je na neki veselici te dni klicalo »Eljen Magyarorszag 1«
Vladna kriza.
LDU Beograd, 6. avgusta. Danes dopoldne so se sestali voditelji pogajanj za sestavo koncentracijskega kabineta. Razpravljalo se je o vprašanju agrarne reforme in izvoza. Došlo je do sporazuma v več točkah, toda ne v vseh. Po zanesljivih informacijah bodo gotovo vse zapreke odstranjene in verjetno je, da bo koncentracijska vlada sestavljena v teku nekaj dni.
LDU Beograd, 6. avgusta. Danes ob 10. uri so se sestali v predsedništvu rtiini-strskegi sveta dr. Vesnič, dr. Ninčič, dr. Da-vidovič in Svetozar Pribičevič, da izmenjajo misli o sestavi nove Vlade. Konferenca je trajala do 12 30 popoldne. Gotovo je, da je mnogo težkoč za sestavo novega kabineta odpravljenih.
|®| c=©=3 B ogoli czgcz) H czgp H c=®j=3 ra
Restavracija na južnem | Hi kolodvoru v Mariboru ji
se priporoča potu-	j
f1	jočemu	občinstvu.	|
■? Priznano izborna kuhinja. * Pristna vina in sveže pivo.
Fr. Stickler. J
Tujim poslanikom.
LDU. Beograd, 6. avgusta. Dr. Vesnič je poslal vsem poslanikom tujih držav v Beogradu vabilo, v katerem izraža zahtevo, da se morajo obračati pri izvrševanju svojih poslov edinole na ministrstvo za zunanje posle, ne pa kakor se je doslej često dogajalo, na razna druga ministrstva.
Oprostitev sodnikov od vojaškega službovanja.
LDU Beograd, 6. avgusta. Vojno ministrstvo je objavilo naredbo, s katero se oproščajo vojaške službe do 1. novembra t. 1- vsi sodniki. Oni, ki se nahajajo sedaj v vojaški službi bodo takoj odpuščeni domov
V nedeljo!	V	nedeljo!	♦
Vrtni koncert!
v Pekrah, v gostilni „Pod Pohorjem"
brez vstopnine in nabiranja.
Za pristna vina, sveže pivo in najboljšo ♦ kuhinjo preskrbi	J
Mihael Živet, gostilničar, t
f Pohištvo I
Izdaja',: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: F r. V o g 1 a r. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
Mala oznanila.
Kontoristinja, ki bi
obenem bita vporabna tudi kot prodajalka in je Sokolica, se sprejme z 15. t. m. v knjigarni in papirni trgovini Vilko Weixi, Maribor. 3—1
Gonilni jermeni
za stroje iz pravega usnja in patent, gonil, jermeni (Fessler), dalje različne vprege za konje iz črnega ali ruja-vega usnja, pasje torbice, pasovi za Sokole od K 70—120.
Iv. Kravos, Maribor
Trgov.: Aleksandrova j cesta 13 (poleg sped. I »Balkan«. Sedlarska I delavnica: Koroška c. j št. 17.	5-1
Mlad gospod išče sobo z vso oskrbo v bližini kor. kolodvora. Naslov naj se naznani uprav-ništvu.	3—3
tfV
V nedeljo 8. I. m. se
vršijo pojedine pogače (narodna jedila) in pe-1 čene piške. Gostilna »K večernem solncu«,Splavarska ulica 5 (FISsser-1 gasse).
Vllgalice v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Glavna zaloga M. Berdajs, Maribor. 3—1 j
Proda se: 1 poletna moška obleka, 1 bele hlače, 2 para močnih čevljev št. 44 in 45, pol ducata ovratnikov št. 39 in 40 in 1 usnjate gamaše. Vpraša se: Vrazova ul. 6, priti., levo.
Spalne, jedilne ln gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje ln umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KAREL PREIS, Maribor
Slomlekov trg it. O
Svoboden ogledi 217 Ceniki zastonjI
EiagggS ' T*'
®®®®®®®®®®®®®®®l®l®®®®®®®®®®®®®®®®®
| Najlepši nedeljski izleTz iz- * letniškim vlakom na Koroško
Hlopinslio jezero.
Za izvrstno oskrbo skrbi hotel „Klopinsko jezero".
m®i®®®®®®®®®®*®®®®<5
Rogaška Slatina
Najboljša mineralna voda
Tempel vrelec, namizna voda
Styrla vrelec, medicinalna voda
Donatski vrelec, medlcinalna :: voda najmočnelše vrste.::
Zastopstvo v vseh vetjih mestih In krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah In restavracijah. Pojasnila daje
Podpirajte Jugosl. Matico*!
t» n n in i i TT7[xtrxii)nnricrmjnnrT-rrrri
Za Beograd išče se vodjo-strokovnjaka lesne trgovine
veščega tudi srbskega jezika, vendar ne pogoj. Nastop takoj ali čim prej. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, plače in referenc pod »Lesna družba« na upravo tega lista.	3—1
11 a rmn 11 rnmnmi v i inrm »m i-rm
e*
• Bencin ■ Disel-olie ■ Strojno-olje ■ Tovot-mast
W	dobavlja promptno
..Mineralno rafinerijo" Dravograd
Dopise na centralo v Mariboru.
12—2
Brzojavi: Rafinerija. £
Telefon štev. 80.	m
Oddajo se zastopstva zmožnim tvrdkam v vseh mestih Jugoslavije.
•eeeeeeeeeeeeeieeeeeeeeeeeegeei
v Mariboru, Aleksandrova cesta 11
Podružnice: Murska Sobota in Velikovec.
Sprejema: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje In prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Vskontlra: Menke, devize, vrednostne papirje itd. kredite t Pod najugodnejšem! pogoji.
Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-in inozemska mesta.
Oaje predujme: Na vrednostne papirfe in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje.