XI. LETNIK	7.-8. ŠT.
JULIJ —AVGUST 1970 Cena 30 par
SKUPUOST
(jtostCcr szdC t|u&tjavux Yv\Dste-'|ici{$e
Na Kodeljevem največje kopališče v Ljubljani
Vse kaže, da bo novo kopališče na Kodeljevem uradno odprto 3. julija letos. Podjetje Slovenija ceste, ki mu je zaupana gradnja tega objekta, dela s polno paro in v dveh izmenah. Sredstva za dograditev so zagotovljena in bodo stroški gradnje s celotno opremo in zunanjo ureditvijo predvidoma znašali 730 milijonov starih dinarjev.
n $ i
*
a
* -
ii
........ -
Sm *• % v
Prizadevali si bodo da bo voda naslednje leto v enem izmed večjih bazenov tudi ogrevana in se bo s tem ko-
Gasilski avtomobil
Podjetje Javna skladišča je kupilo nov gasilski avtomobil TAM 5500 G. S tem vozilom se je gasilska enota tega podjetja uvrstila med najsodobnejše opremljene gasilske enote v Ljubljani.

Nakup tega specialnega gasilskega vozila so terja-vedno večje požarnovarnostne potrebe. Področje Javnih skladišč je namreč iz leta v leto večje in je od mobilnosti ga-sdske enote odvisna varnost tega področja.
palna sezona podaljšala za dva meseca. Ker bo toplar-niški parovod potekal blizu kopališča, se bodo priključili nanj, ker ic taka rešitev še najugodnejša.
Voda v bazenih se bo neprestano pretakala skozi čistilne filtre in bo s tem zagotovljena njena čistost. Pravkar pa so v teku razprave o možnosti, da bi pod prostorom za garderobe uredili šest-stezno avtomatsko kegljišče in v stranskih prostorih postavili čimveč igralnih aparatov — nekakšen mini cazino.
Za gostinske usluge bo poskrbelo gostinsko podjetje Figovec. Okoli kopališča bo dovolj prostora za parkiranje, medtem ko bodo cesto, ki pelje skozi park Kodelje vo in se priključi na Poljan sko cesto, še letos asfaltirali
Načrtovalcem zimskega ba zena v Ljubljani bi svetovali da si ogledajo ta impozanten športno-rekreacijski objekt sredi bujnega Kodeljevega parka, kajti če bi sredstva za gradnjo pokritega bazena združili in dogradili na Ko deljevem pokrit bazen bi se izognili plačilu 800 milijonov S-dinarjev anuitet, kar ni tako malo. Menimo, da bi mo rali Tivoli pustiti pri miru! Sodimo, da vsak pameten Ljubljančan vč, da je Kodeljevo domala v središču Ljubljane enako kot Tivoli ima pa še to prednost, da bo prihodnje leto speljan parovod iz toplarne tik mimo kopališča na Kodeljevem.
Verjetno bodo slej ko prej svoj lonček pristavili tudi zastopniki plavalnega športa, kajti na tem za sedaj naj večjem ljubljanskem kopališču bo možno v poletnem času prirejati plavalne tekme, tekme v vaterpolu in podobno, treningi pa bodo možni tudi v večernih urah, ker bo kopališče osvetljeno in bo imelo tribune za več sto gledalcev.
Vstopnina za odrasle bo veljala 3 dinarje, za otroke do 10 let starosti 1 din, omarica za garderobo pa 1 dinar.
Cena vstopnice za celoletno kopalno sezono bo znašala 50 din za odrasle in za mladino do 18 leta starosti 30 din.
Letos kopališče še ne bo v celoti urejeno, bo pa usposobljeno in poskrbljeno za dobro počutje kopalcev.
S.amapuspe(xek
Uvedba samoprispevka za nekatere krajevne skupnosti naše občine ne predstavlja nikakršno novost, marveč že kar nujno obliko združevanja sredstev, s katerimi občani rešujejo pereče krajevne probleme od vodovoda, cest do javne razsvetljave.
Letos pa je s strani družbenopolitičnih dejavnikov v Ljubljani prišla zanimiva pobuda, naj bi samoprispevek uvedli na območju vseh petih ljubljanskih občin. Znano je namreč, da tudi druge slovenske — in ne samo slovenske — občine tako že lep čas združujejo sredstva in s tem hitreje rešujejo pereče komunalne in druge probleme svojega območja. Vemo pa, da so nekateri komunalni in drugi problemi našega glavnega mesta in njegove bližnje okolice morda bolj pereči kot v marsikateri drugi slovenski občini, čeprav radi govorimo o tem, da so ljubljanske občine med naj bogatejšimi. Vemo tudi, da denarja iz rednih proračunskih sredstev ni in ga bo vse manj; gospodarstva pa tudi ne kaže dodatno obremenjevati. Če se hočemo potemtakem hitreje dokopati do novih prepotrebnih šol in otroških vrtcev, potem nam preostane še edina možnost, da to storimo s skupnimi močmi in si solidarno podelimo breme. Potem tudi lahko računamo, da bo nekaj sredstev priteklo iz drugih virov (občinski proračun, TIS ipd.). Kajti sredstev za npr. sodobno novo šolo v Novem Polju ali v Hruši-
ci ne morejo zbrati občani ene ali dveh krajevnih skupnosti, lahko pa jih zberemo z združenimi močmi. Pri tem bo treba seveda upoštevati občane tistih krajevnih skupnosti, ki že imajo za nekaj let naprej uveden samoprispevek. Enako ne bi smeli prezreti potreb občanov tistih krajevnih skupnosti, ki že imajo šolo in vrtce ali jih ne potrebujejo, pa se bodo izrekli za samoprispevek. Skratka, od realno zastavljenega programa potreb je tudi v veliki meri odvisno, ali se bodo občani na referendumu odločili za samoprispevek. Ali drugače povedano:	vsak
občan bo rade volje odrinil odmerjeni mu znesek, če bo prepričan, da bo ta denar pametno naložen in da bodo imeli on sam in njegovi otroci od tega posredno ali neposredno korist.
Seveda bo treba do jeseni opraviti na terenu temeljite politične priprave in pretehtati vsa konkretna vprašanja: na kakšni ravni (občinski ali mestni) uvesti samoprispevek, realnost programa, višina, čas zbiranja, oprostitve samoprispevka in podobno.
Če bodo ljudje na referendumu v novembru letos v večini rekli »da«, potem bodo tudi odpadli očitki, ki so doslej leteli na občane mestnih krajevnih skupnosti, češ da so le-ti postali sebični in zaprti vase.
Tokrat bo priložnost, da se meščani Ljubljane izkažemo tudi s te plati.
Dva oskarja za embalažo
kaz, kako dobiva
Center za napredek trgovine in embalaže v Ljubljani pod pokroviteljstvom zvezne gospodarske zbornice vsako leto razpiše natečaj za jugoslovanskega oskarja za embalažo, ki je naj višje priznanje za dosežke na področju embalaže in pakiranja v naši državi.
Vedno večji odziv na natečaj jugoslovanskega oskarja za embalažo je najboljši do-pomembno vlogo moderno zasnovana in privlačna embalaža v sodobni komercialni praksi in kako veliko pomembnost posvečajo embalaži v naših gospodarskih organizacijah.
Na natečaj prijavljeno embalažo, embalažne materiale, stroje in pripomočke za pakiranje ocenjuje strokovna komisija, ki jo sestavljajo tehnologi, ekonomisti, uporabniki, oblikovalci in propagandisti.
Letošnja razglasitev in podelitev priznanj jugoslovanskega oskarja za embalažo 1970 je bila v okviru pomladanskega zagrebškega vele-
sejma. Podeljenih je bilo 14 Oskarjev in med njimi je Saturnus dobil dva. Tako ima Saturnus že 19 Oskarjev in več drugih priznanj, s čimer
odločno vodi med jugoslovanskimi proizvajalci kovinske embalaže. Letošnja oskarja sta pridobila škatla za embaliranje kave Mercator in kokonizirana embalaža za konusna vedra, ki so letošnji novi proizvod Saturnusa in popolna novost na našem tržišču.	Slavko Gerlica
SPOŠTOVANI BRALCI!
V PETEK 3. JULIJA OB 17. URI BO URADNO ODPRTO NOVO KOPALIŠČE NA KODELJEVEM. TO JE NEDVOMNO NAJVEČJI OBJEKT, ZGRAJEN V ZADNJIH LETIH V NAŠI OBČINI IZ SREDSTEV DRUŽBENEGA STANDARDA. MOŠČANSKE DELOVNE ORGANIZACIJE SO ZANJ PRISPEVALE NAD 700 MILIJONOV S-din. ZATO VAS, DRAGI OBČANI POZIVAMO, DA SE URADNE OTVORITVE UDELEŽITE ČIM BOLJ MNOŽIČNO, KAJTI NA KOPALIŠČE, KI BO SLUŽILO VAM, SMO LAHKO RESNIČNO PONOSNI.
Prispevek k javni razpravi o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva
Kakšno samoupravo želimo?
Razprava o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva je zadnje čase v središču pozornosti naše javnosti. Resolucija republiške skupščine o tej problematiki naj bi služila kot izhodišče za javno razpravo. O tem je razpravljala tudi občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje na zadnji seji. Bralcem posredujemo razpravo odbornika LEOPOLDA KOSA, menimo pa, da bi v razpravi morali sodelovati tudi občani — bralci Naše skupnosti in izraziti svoje mnenje o tem sila pomembnem vprašanju, in to v obliki pisem uredništvu, nejasnih vprašanj ali samostojnih prispevkov.
V svoji razpravi k izhodiščem za resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji bi se dotaknil in predlagal rešitve za tri tako imenovana izhodišča, ki so predmet vseh razprav, oziroma kot taka terjajo sistemsko rešitev:
1.	Vloga na področju upravljanja (tu mislim a priori samoupravljanje stanovalcev na področju stanovanjskega gospodarstva), ki naj jo prevzame krajevna skupnost.
2.	Vloga stanovanjskih podjetij in sistem samoupravljanja.
3.	kakšna naj bo stanarina, višina stanarine in kaj naj bi zagotavljala.
K 1. Ce ponovno definiram, da je KS samoupravna oblika združevanja občanov na nekem območju ter da aktivnost občanov v KS temelji na načelih solidarnosti, premagovanja socialnih razločkov in ustvarjanju pogojev za uveljavljanje samouprave občanov v dejavnostih, ki služijo neposrednemu zadovoljevanju potreb delovnih ljudi in njihovih družin — potem je povsem vzdržna trditev, da lahko in mora krajevna skupnost v bodoče prevzeti na sebe neke naloge s področja upravljanja. Slišati je bilo, da se poraja odpor glede vloge KS v sistemu samoupravljanja na področju stanovanjskega gospodarstva, češ da je funkcija KS drugačna, da dejavnost ni vezana na določene obveznosti, ki bi prišle v novo zakonodajo. Menim, da temu ni tako.
S sprejeto republiško zakonodajo iz leta 1965, ko smo se poskušali moč-
Pred nedavnim je na terenu naše občine pod vodstvom Ernesta Adamiča snemala ekipa Viba-filma dokumen-tamo-propagandni film o Varlesu, tj. o zaščitnem pre-
mazu lesa pred ognjem. Film je naročilo ljubljansko podjetje Silvaprodukt, ki proizvaja eterična olja ter zaščitne premaze za les in kovino. Podjetje se zaveda, da kljub stroškom za tak film ne more računati na učinkovito prodajo svojih proizvodov
neje nasloniti na občana stanovalca hišne svete in zbore stanovalcev v stanovanjskih hišah, ni bil dosežen cilj, ker v vsem petletnem obdobju — zakon kot tak ni bil dosledno izvajan. Nejasno je bila odrejena vloga družbenega organa, ki bi moral opravljati tako imenovano družbenopolitično funkcijo koordinacije med HS in SP — oziroma z drugimi besedami: med stanovanjskimi podjetji prek krajevnih skupnosti. Sicer KS ni izgubila vloge družbenopolitičnega koordinatorja neposrednega sta-stanovanjskega samoupravljanja, je pa v praksi bila krajevna skupnost odrinjena, kot je bila odrinjena tudi vloga občine. Z veliko žlico pa je to samoupravljanje prevzelo in delilo stanovanjsko podjetje.
V obdobju po letu 1965 je bila KS velikokrat poklicana na pomoč, ker hišni sveti niso opravljali svojih dolžnosti, pa naj bi zato KS imela posebno komisijo »za poživitev dela HS«. Vendar pa smo kmalu ugotovili, da bi s prevzemanjem vloge in naloge hišnih svetov kaj malo pridobili glede upravljanja ter bi le še naprej reševali neaktivnost HS. Kajti dejstvo, da je vloga HS po letu 1965 nazadovala, zlasti ker je bila odvzeta opravilna sposobnost -značaj pravne osebe, je v veliki meri pripomogla stanju, ki ga imamo sedaj v — lahko rečem — »kvazi« samoupravljanju pri osnovni celici tj. hišnem svetu. Po drugi strani pa je dejstvo, da v tem obdobju tj. po 1965 letu, lahko trdimo, da stanovanj-
brez dobre, v tem primeru filmske reklame. Tu pa ne gre za navadno reklamo, temveč za živ filmski prikaz resnične uporabnosti in učinkovitosti tega sredstva. Pet-
najstminutni film na 16 mm traku v barvah bo podjetje prikazovalo svojim neposrednim interesentom, prav tako pa tudi na gospodarskih razstavah, sejmih in demostra-cijah doma in na tujem.
Edo Svetek
ski pogoji glede vzdrževanja, stanarine in drugih dajatev niso odvisni od tega, ali hišni svet deluje, ne deluje ali pa ga sploh ni. To pa že lahko pripišemo politiki stanovanjskih podjetij, ki jim delovanje HS ni delalo preglavic glede na njihov obstoj, in zakonodajalcu, ki je upravljanje postavil v odvisnost stanovanjskih podjetij.
Konkretno naj torej bodoča zakonodaja prepusti krajevni skupnosti pri upravljanju na področju stanovanjskega gospodarstva naslednje naloge:
Glede na to krajevna skupnost do sedaj tudi ni imela nobenega vpliva pri izgradnji novih sosesk, posameznih blokov — stanovanj, ureditve zunanje okolice naselij, poti, trgovin, varstvenih zavodov skratka — krajevna skupnost je lahko po vselitvi prek odbornikov postavljala razna odbomiška vprašanja, vprašanja, ki vsakodnevno tangira-jo občane, ki pa se rešiti ne dajo. Pogoj za samoupravo občanov je v teh dejavnostih namreč obstojal, ker je krajevna skupnost bila prepozna, celo več, bila je nemočna in je nemočna tudi sedaj.
Današnja skupščina stanovalcev pa tako po zakonodaji kakor tudi v praksi SP nosi pečat nedemokratičnosti in celo psevdosamoupravljanja kot organ stanovanjskega družbenega upravljanja in samoupravljanja. Po drugi strani pa kolektiv SP z upravnim odborom, DS, pa tudi direktorjem z malenkostnim oslonom na hišne svete, zbore stanovalcev — skupščine stanovalcev — ne more predpostavljati stanovanjskega samoupravljanja. Takšen način dela služi le v oporo za izvajanje operativnih in tehnokratskih tendenc stanovanjskega podjetja.
—	krajevna skupnost naj bo poklicana k obveznemu sodelovanju pri bodočem načrtovanju stanovanjskih sosesk in naj ima svoj glas kot zastopnik interesov občanov — bodočih stanovalcev;
—	krajevna skupnost naj sodeluje pri licitaciji, ker glede na krajevne prilike pozna i zemljišče i občana ter ve, kdo si hoče neopravičeno pridobiti zemljiško rento; enako tudi glede višine pravične odškodnine, ki je krajevno običajna;
—	krajevna skupnost naj postane eden vodilnih dejavnikov za reševanje stanovanjskih potreb občanov, nadalje pri preskrbi stanovanj za socialno ogrožene občane in upokojence;
—	krajevna skupnost naj sodeluje pri odločanju subvencioniranje stanarin ter reševanju problemov vzdrževanja stanovanj.
Da bi krajevna skupnost lahko takšne in podobne naloge opravljala, mora prevzeti vlogo skupščine stanovalcev ter povezavo prek zborov stanovalcev, stanovanjskega podjetja in občine.
K 2. O stanovanjskih podjetjih v sistemu samoupravljanja smo imeli v preteklih letih dovolj priložnosti ugotoviti, da niso odigrala tiste vloge, ki jim jo je zakonodajalec leta 1965 dal. Poleg osnovne dejavnosti za izvajanje
investicijskega vzdrževanja celotnega stanovanjskega in poslovnega fonda in servisnega dela tekočega vzdrževanja so se podjetja ukvarjala tudi s kupovanjem in gradnjo hiš ter poslovnih prostorov. Ugotavljali pa smo lahko, da prav stanovanjska podjetja v 5 letih niso naredila ničesar glede gradnje tako imenovanih socialnih stanovanj ter niso uspela rešiti svoje udeležbe (na podlagi zakona) pri gradnji stanovanjskih hiš, kjer bi morala stanovanjska podjetja sodelovati že od začetka gradnje kot bodoči upravljavec novozgrajenih stanovanj. Takšno ugotovitev so nam ob vsakoletnem poročilu stanovanjskega podjetja servirala kot dejstvo s kupom novih predlogov. Zato in ker SP niso bila zainteresirana za delo hišnih svetov (razen apelov o spanju le-teh, sklepčnosti zborov stanovalcev itd.), lahko trdimo, da je samoupravljanje v sklopu stanovanjskega podjetja bilo le na papirju. Po drugi strani pa so občani zamerili SP, da je bila njihova prva skrb po ustanovitvi, da so si zgradili nove upravne stavbe, formirala zelo močan upravni aparat, da je operativa zaostajala. To zlasti velja za delovanje servisov za tekoče vzdrževanje, ki so počasni in tudi v kvaliteti ne najboljši, da o ceni ne govorimo.
Samoupravljanje v podjetjih v odnosu do skupščin vlagateljev in stanovalcev, ki so štele prek 100 delegatov (konkretno 174) in dejstvo, da skupščine niso bile nikoli sklepčne, nam potrjuje, da 5-letno delo nima kakih posebnih rezultatov. Sklicevanje na neaktivnost hišnih svetov ne more nikogar opravičevati — saj je »zgodovinsko dejstvo«, da so hišni sveti od leta 1953 pa vse do 1965 delali zelo aktivno, delali zastonj ter bili v veliko pomoč tako občini kot prejšnjim stanovanjskim skupnostim. V zadnjih 5 letih pa smo morali reševati nedejavnost osnovnega samoupravljanja v stanovanjskih hišah vsi, ki nas je pasivno stanje tangiralo, da pa rezultatov ni bilo, kar je v veliki meri zasluga ravno stanovanjskih podjetij. Veliko je primerov, ko so SP bila zaviralec samoupravljanja in niso imela posluha do stanovalca - občana. Naj spomnimo le na ugotovitev, ki jo je dalo naše SP v svojem poročilu, češ da je razprava na skupščini stanovalcev v večini primerov preozka, ker se člani skupščine zadržujejo na drobnih problemih, s katerimi se srečujejo v stanovanjski hiši oziroma svojem stanovanju! Komentar ni potreben kajti vprašamo se, o čem naj občan - stanovalec sploh govori, če ne o svojih problemih, pa čeprav le o vhodnih vratih v stanovanje.
Temeljne naloge stanovanjskih podjetij v naslednjih letih naj bi bile:
—	prvenstveno racionalno gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš, redno vzdrževanje stanovanjskega fonda ter izboljšanje kvalitete in funkcionalnosti stanovanj in stanovanjske kulture;
—	stanovanjska podjetja so organizacije posebnega družbenega pomena ter naj zato preidejo v sklop družbenih služb, nikakor pa ne morejo ostati gospodarske organizacije;
—	gradnjo stanovanjskih hiš velja prepustiti gradbenim podjetjem, stanovanjsko podjetje pa mora sodelovati
FILM O VARLESU
in imeti svoj glas že pri planiranju, programiranju in gradnji stanovanja ter ob prevzemu, torej mora postati pogodbena stranka ali kako drugače pridobiti pravno podlago za aktivno sodelovanje;
— SP morajo več kot do sedaj skrbeti za reprodukcijo najemnega stanovanjskega fonda;
—	hišni sveti morajo pridobiti nazaj vsaj opravilno sposobnost za nastopanje pred sodišči in drugimi organi glede upravljanja in tekočega vzdrževanja hiše; če bo tako, potem sedanji predpisi, ki določajo delo hišnih sve^ tov, lahko ostanejo, oz. jih ni treba menjati;
—	koristi stanovalcev ne moremo zagotoviti neposredno v delavskem svetu SP, ker je delavski svet in razširjeni delavski svet glede nalog — lahko rečemo — že oportun in gre za ločene interese;
—	krajevna skupnost naj zavzame vlogo skupščine stanovalcev po delegatskem sistemu ter bo tako prišel do močnejše veljave neposredni interes stanovalcev pri gospodarjenju s stanovanji ter ne malo tudi stanovanjski kulturi;
—	zagotoviti bo treba materialna sredstva, za tekoče vzdrževanje hiš, materialno stimulacijo hišnih svetov in ne nazadnje tudi krajevnih skupnosti, če bo obseg dela zunaj okvira »častne in javne funkcije«;
—	nadalje pa podpiram težnjo, da se upravljanje uredi podobno kot je to v socialnem zavarovanju. Torej ne za skupščino stanovalcev, izvoljenih po delegatskem sistemu prek krajevne skupnosti in izvršni odbor. Ta izvršni odbor pa nalaga stanovanjskemu podjetju vse naloge in dolžnosti in ne obratno.
Tako bi bila skupščina vseh zainteresiranih — predvsem stanovalcev — glede odločanja o sredstvih pravna oseba, ki bi hkrati povezala vsa na stanovanjskem samoupravljanju zainteresirana podjetja, kot SP, gradbene in projektivne organizacije itn. Tako samoupravljanje v stanov vanjskem gospodarstvu ne bi moglo nikoli več pasti v izključno domeno sedanjih sta; novanjskih podjetij — zanj bi bili odgovorni mi vsi.
K 3. Skrb za stanovanje mora postati v prvi vrsti dolžnost občana, pri reševanju njegovega stanovanjskega problema pa z njim sodeluje delovna in družbena skupnost. S takšnim pojmovanjem in dejstvom, da imamo v Sloveniji primanjkljaj 57.000 stanovanj kakor tudi z upoštevanjem vseh drugih momentov, ki jih navaja osnutek resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega _ g°‘ spodarstva, moramo pojmovati tudi tole:
—	z uvajanjem revalorizirane stanarine po letu 1965 in sistemom povšalne družbene pomoči s tendenco upadanja, ko naj bi leta 1970 subvencija prenehala, smo naredili korak naprej od prej uvedenih simboličnih stanarin in naprej k socialnim stanarinam;
—	napravljena je bila velika napaka, da smo leta 1965 pri revalorizaciji začeli z osnovo, tj. nižjimi cenami stanovanjske provršine, kot je bila takrat na tržišču. Dopustili smo nekontrolirano takšen skok, da imamo v letu 1970, 100-odstotno povečanje;
(Nadaljevanje na 6. strani)
Zapis s posvetovanja predsednikov in tajnikov krajevnih
skupnosti
Zadružni domovi menjajo lastnike
Pred dnevi je predsedstvo občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sklicalo na posvet vse tajnike in predsednike krajevnih skupnosti. Na dnevnem redu je bilo nekaj zelo
Obilo sonca, slana morska voda, sveži zrak in dobra hrana blagodejno vplivajo na otrokovo zdravje. Tudi tale dva malčka se v vodi kar dobro počutita
Zakaj samo 16 odstotkov otrok v Zambratiji?
V sončnem 6. junijskem jutru sta se pred vzgojno varstvenim zavodom v Jaršah ustavila dva velika SAP-ova avtobusa. Na 14-dnevno letovanje sta odpeljala 114 malčkov z vzgojiteljicami in drugim osebjem. Koliko drobnih glavic noč pred odhodom spanček ni obiskal, nihče ne bo izvedel. Tudi vodstvo zavoda je imelo s pripravami na odhod kolonije polne roke dela. No, stvar je stekla, kot je treba.
aktualnih problemov.
Najprej je zastopnik uprave za narodno obrambo mesta Ljubljana spregovoril o nekaterih problemih obrambnih priprav v krajevnih skupnostih, potem pa je predstavnik mestnega javnega pravobranilstva razložil, kako naj se sveti KS obračajo v premoženjskih zadevah na pravobranilstvo. Teh brezplačnih uslug in pravnih nasvetov se KS doslej niso posluževale, marveč so v pravnih sporih raje najemale drage odvetnike. Sedež mestnega javnega pravobranilstva je v Cigaletovi ulici, telefonska številka 310-386.
Do jeseni morajo sveti KS pripraviti predloge delegatov za konstituiranje zbora delegatov KS v občinski skupščini. To je nova oblika družbene samouprave, ki bo v skladu s 170. členom občinskega statuta lahko bistveno vplivala na kreiranje občinske politike. Predvsem bo treba v KS dobro proučiti zastopstvo, ki mora glede na funkcijo mestne in podeželske krajevne skupnosti biti zelo pestro in različno. Tako bo imela npr. KS Moste povsem drugačno (in tudi večje) zastopstvo kot — denimo — KS Klopce
Na posvetovanju so se do-govrili tudi o prenosu lastništva ter o gospodarjenju z zadružnimi domovi in zemljiščem, ki sodi k tem objektom. Gre za zadružne domove v Dolskem, Zadobrovi, Za-dvoru, Podlipoglavu, Zalogu, Hrušici, Bizoviku, Zeleni jami in na Vevčah. Le-ti naj bi
bili poslej v lastništvu svetov krajevnih skupnosti.
Razprava o tej problematiki je pokazala, da so še nekateri drugi objekti in zemljišča, katerih lastništvo je še sporno in bo treba v naslednji fazi te stvari rešiti posamič na terenu. Ponekod bo potrebno k delu pritegniti celo geometra.
S tem prevzemajo sveti KS odgovorno nalogo in morajo sami v najkrajšem času rešiti problem nadaljnjega upravljanja s temi domovi. Cene najemnin bo treba postaviti na razumne osnove in s temi sredstvi zagotoviti tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov. Za nekatere domove, potrebne temeljitih popravil, bo morala prispevati sredstva tudi občinska skupščina.
Zadnje vprašanje na tem posvetovanju se je nanašalo na statute krajevnih skupnosti. S sprejetjem statutov mestne in občinskih skupščin v Ljubljani se morajo spremeniti, dopolniti in uskladiti tudi statuti krajevnih skupnosti. Osnovna izhodišča in gradivo za to bodo pripravili odgovorni družbenopolitični dejavniki v občini in strokovni tim, ki že deluje na medobčinski ravni.
Na podlagi načelnih določil statuta, ki bodo približno enaka za vse KS, bodo sveti KS vnašali posamezna specifična določila. Verjetno bosta izdelani dve varianti osnutkov KS — za mestne in za podeželske krajevne skupnosti.
Otroci so sedaj že več dni v Zambratiji, kjer se sončijo, igrajo in hodijo na sprehode, kolikor jim pač dopuščajo drobne nožiče. ŽaJ pa je morje še dokaj hladno in vanj zaplavati si upajo le utrjeni kopalci.
Letos bo letovalo v Zambratiji tako kot zadnja leta
okoli 300 predšolskih in 500 šolskih otrok. Izmene se bodo menjavale vsak drugi petek.
Avtobus se bo ustavil zdaj pred to, zdaj pred drugo šolo, pobral srečne šolarje ter jih odpeljal v kraj želja, Zambratijo. Da bi se otroci naveličali doma v Zambrati-
ji, je odveč pomisliti, saj jim nudita prijeten vrt in igrišče dovolj zabave in razvedrila, pa tudi lepšo plažo si je težko zamisliti.
Žal bo letos deležnih obmorskega letovanja razmeroma majhno število otrok. Od 3.772 šolarjev jih bo letovalo v Zambratiji komaj nekaj več kot 16 odstotkov. S to ugotovitvijo smo se ustavili pred velikim problemom. Če zadevo še tako obračamo, se bistveno ne more spremeniti brez večjih dotacij skupščine, ki bi omogočilo razširitev kapacitete z dograditvijo paviljonov oziroma počitniških hišic.
Za letovanje niso prikrajšani samo socialno in zdravstveno ogroženi otroci, temveč tudi otroci, ki žele na letovanje v kolonijo iz preprostega razloga, ker so radi med svojimi vrstniki, saj jim v družbi staršev ni vedno najprijetnejše, zlasti če ti skrbe bolj za svojo zabavo. Gotovo je, da znajo dati najbogatejšo in naj pravilnejšo vsebino letovanju poklicni pedagogi — učitelji, ki so učencem najbližji in imajo že bogate izkušnje z delom v kolonijah.
Pri organizaciji letovanj igrajo pomembno vlogo tudi finančna sredstva. Delovne organizacije nudijo že vrsto let potrebno organizacijsko in finančno pomoč, saj se zavedajo, da so letovanja otrok tudi sestavni ded pomoči delovnim ljudem, ki se trudijo za dvig proizvodnje in delovne storilnosti.
V tej sezoni so doslej že nudile pomoč pri plačilu oskrbnine in pri izboru otrok bolnišnica za duševne bolezni v Polju, Javna skladišča, Kolinska, Papirnica Vevče, Saturnus, Toplarna, Žito, ŽGP. Upajmo pa na pomoč še ostalih delovnih organizacij, saj so letovanja komaj na svojem začetku.
V. Hribar
dnevu baica
Vsa sreča,
da je naboj odpovedal
Letos mineva 28 let, odkar je druga grupa odredov odšla na Štajersko. Pričevanja udeležencev tega pohoda so še vedno zanimiva.
France Erjavec - Doro, nekdanji namestnik komandirja čete v prvem štajerskem bataljonu, je bil v tej slavni enoti od marca do julija leta 1942 in se je seveda tudi udeležil pohoda. Za junaštvo med minulo vojno je bil petkrat odlikovan, je nosilec spomenice iz leta 1941 in rezervni major JLA. Poiskali smo ga na domu v Rojčevi ulici št. 15. Pripovedoval nam je o nekaterih doslej še neobjavljenih nadrobnostih s tega pohoda.
FRANCE ERJAVEC
»V noči od 20. na 21. maj leta 1942 smo proti večeru s Police odrinili proti meji in jo še isto noč v globači med Javorom in Prežganjem tudi prekoračili. Bilo je temno kot v rogu, zato smo se premikali zelo počasi. Kar predstavljajte si: 500 ljudi in še nekaj konj v koloni, ki pa je bila iz varnostnih razlogov še bolj razpotegnjena in se je vlekla prek grap in skalnatih previsov, tako da je bilo zelo težko vzdrževati zvezo.
Lačni in na moč utrujeni borci so nosili s seboj poleg opreme in orožja še po 300 nabojev za puško, puškomitraljczci in njihovi pomočniki pa še 600 na-
bojev za mitraljeze. Proti jutru smo se ustavili v gozdičku blizu Prežganja. Borci so na smrt utrujeni polegli po tleh, kuharji pa so začeli pripravljati zajtrk. Ravno ko je prežganj-ka v kotlih zavrela in smo že nestrpno čakali, da po-užljemo kaj toplega, je začelo pokati. Nemška patrulja je streljala na našo stražo. Po krajšem, toda srditem spopadu, v katerem je bilo na obeh straneh nekaj žrtev, so Jo Nemci odkurili nazaj v postojanki v Javor in na Prežganje. Mi smo se premaknili na nasprotni breg, da bi zasedli ugodnejše položaje. Zvečer smo nadaljevali pot! Hodili smo celo noč, toda žal v napačni
smeri, tako da nas je vodnik, ki očitno ni bil vajen poti, zjutraj pripeljal zopet tja, odkoder smo prejšnji večer krenili.
Zaradi varnosti smo postavili zasedo na pobočje hriba blizu današnjega spomenika na Jančah. Nemci pa so malo pozneje prišli z nasprotne strani na sam vrh tega hriba, se pravi, da so imeli boljše položaje. Nekako med deseto in enajsto uro dopoldne je prišlo do spopada. Moja četa Je bila v rezervi, a sem od komandanta Rozmana - Staneta kmalu dobil povelje, da pohitim v napad. Spominjam se, da je šlo naenkrat proti nam stoje v strelcih kakih 30 Nemcev.
Verjetno so bili prepričani, da nas bodo zlahka obkolili ali pa pognali v beg. Toda zmotili so se! Naš zelo hud navzkrižni ogenj iz mitraljezov jih je dobesedno pokosil. Dokopali smo se do dveh brzostrelk in nekaj municije in tudi do nemškega načrta o našem uničenju, o katerem je bilo že mnogo napisanega v naši partizanski literaturi.
Nemci pa niso mirovali. V boj se je pognala nova skupina, a tudi to smo priklenili na zemljo. V tretje so bili že opreznejši in so začeli peklensko nabijati s trombloni in mitraljezi — a tudi to ni kaj prida zaleglo, ker smo imeli dobro kritje. Šele proti večeru so se Nemci umaknili. Ml pa zopet pot pod noge in naprej.
Ko tako stojim za nekim hrastom in oprezam na vse strani, zagledam streljaj pred seboj neko temno senco. Gledam in sl mislim: BI streljal ali ne? Pa močno zavpijem. Postava v hipu pade na tla, potem pa se s težavo dvigne in se začne pomikati proti meni. Dvignem puško, namerim in sprožim — toda puška samo škloc-ne. Naboj ni vžgal! Medtem ko sem polnil puško, se je prikazen že toliko približala, da sem v njej prepoznal soborca Cirila. Ranjen je bil v glavo in je močno krvavel, še isto noč je izdihnil. Tudi danes, po tolikih letih, me
vsega pretrese, ko se spomnim tega dogodka. Kaj, če naboj ne bi zatajil ...? Najbrž bi me ta usodna pomota kot mora spremljala skozi vse življenje.
Ko smo se naslednje jutro pomikali po hribu nad Besnico — sam sem šel malo naprej — smo naleteli na nemško patruljo, ki je stala v krogu sredi poti in se pomenkovala. Nekaj časa smo se presenečeno gledali, potem pa sem se vrgel naglo na tla in ustrelil v podoficirja — vodjo patrulje. Zadel sem ga v glavo ter mu prebil čelado. Tokrat sem se prepričal, da imajo tudi toliko hvaljene nemške čelade ranljiva mesta, kajti podoficir je padel težko ranjen. Pokanje je privabilo še druge Nemce in zopet smo se srdito udarili. Ogenj iz avtomatskega orožja je bil tako močan, da so krogle dobesedno oklestile listje na vejah okoli nas. V kritičnem trenutku sem odvil »kragu-jevko«, udaril z njo ob puškino kopito, toda — nikakor ni hotela vžgati. Osemkrat sem ponovil in ko se še ni vžgala, sem jo od jeze kar tako vrgel med Švabe. Ti pa so mislili, da bo vsak trenutek eksrdodirala, pa so jo ucvrli po hribu navzdol. Za nekaj časa smo se oddahnili, meni pa ni preostalo drugega, kot da sem se temu prisrčno nasmejal«.
VI. revija gledaliških skupin
Nadaljevanje iz prejšnje številke
četrto predstavo letošnje revije smo gledali na šoli v Polju. Nastopila je mlada, prizadevna skupina iz Slap s farso Vojmila Rabadana Kadar se ženski jezik ne suče. To je lahkotna, rokokojsko opremljena komedija, polna situacijske komike in zapletov, ki se na koncu srečno razrešijo.
Negujmo otroško in mladinsko zborovsko petje
28. maja so se v lepo pripravljeni telovadnici osnovne šole Ketteja in Murna vrstili pevski zbori občine na petem srečanju otroških in mladinskih zborov. Letos se je zbralo le 12 zborov (7 otroških in 5 mladinskih). Prejšnja leta jih je bilo več. Pogrešali smo zbor Iz Križevske vasi, ki ga je še lani uspešno vodila Štefanija Porenta.
Režiser Martin Povalej je mizansceno zelo spretno realiziral, tako da je komedija potekala dovolj lahkotno, igravo, v odgovarjajočem tempu in ritmu in so ji gledalci z zanimanjem sledili. Opaziti je bilo tudi dovolj notranjega žara in veselja do igre. Scenska rešitev je bila prav dobra, funkcionalna in je dopuščala hiter potek dejanja.
Prebrisanega in preračunljivega Martina je igral Janez Petrič. Ponovno nas je prepričal o svojem talentu, odrski prostor je suvereno obvladal, vlogo je dobro znian-siral in je bil najboljši v prizorih ko »igra« in se spreneveda. Zaspanega in vedno lačnega Jehana je prav dobro karakteriziral Martin Povalej. Notarja je zaradi težav s kadri odigrala Antonija Pod-
logar. Njen nastop je bil povsem prepričljiv in interesanten ter nas je ob tej priliki opozorila na precejšnje inter-pretacijske zmožnosti, ki bodo skupini lahko še v veliko korist. Finette je odlično podala Vida Ježkova, Frigalette pa Joži Krušičeva, ki nas je opozorila, da se razvija v zelo dobro karakterno igralko .
V soboto 23. maja smo si v Dolskem ogledali naslednjo revijsko predstavo. Domača skupina nam je prezentirala mladinsko igro Sergeja Mi-halkova Šestero mušketirjev. To je bila zanimiva zgodba, ki gledalce pritegne in živo zainteresira. Med drugim si Ivče, trinajstletni šolar, omisli mehikansko obleko in sombrero ter se izdaja za pravega Mehikanca. Sledi vrsta dogodivščin, potegavščin in — razplet. Njegovim vrstnikom se zdi ta obraz »poznan«, vendar ga dolgo časa ne odkrijejo. Šestero mušketirjev je režirala Joža Cerarjeva. Mizanscensko je bila predstava zelo razgibana, v pravem ritmu in tudi okolje je bilo dobro nakazano. Glasbeni intermezzi in efekti so bili prav dobro izbrani in so precej prispevali k splošnemu ugodnemu vtisu o predstavi. Lahko ugotovimo, da je predstava lepo uspela. Glavno vlogo, premetenega Ivčeta Kneza, je igrala Irena Lavtar zelo uspešno. Njen Ivče je bil domiseln, navihan, poln zvijač in potegavščin. Ivčetovo mater Angelo je preprosto in prepričljivo odigrala Martina Trdin. Prav dober je bil tudi Slavko Zu-
pančič kot Ivo Pintar, le še nekoliko lahkotnejši bi lahko bil v intepretaciji. Lepo so se vključili v celoto Marjan Likovič, Vesna Cerar, Franci Marolt, Milojka Zupančič, Nevenka Uštar in Urška Zupančič.
Naslednja revijska predstava je bila 24. maja v Senožetih. Gostovala je igralska skupina s Prežganja z dramo F. S. Finžgarja Razvalina življenja. Znana drama popularnega pisatelja ljudskih iger nam prikazuje tragiko življenja in razmere na kmetih, kjer ne govorijo srce, pamet in preudarnost, pač pa alkohol, strasti, računica v po-sestvenih odnosih itd. Ugotovimo lahko, da nas je mlada skupina s Prežganja ugodno presenetila in je bila to do zdaj njihova najboljša gledališka realizacija.
Režiser Stane Žontar je inventivno uredil mizanscenske rešive in pravilno izostrih medsebojne odnose nastopajočih. Igra je bila dovolj dinamična in se je pravilno stopnjevala do prizora, ko dejanje doseže kulminacijo — ko Martin v efektu umori svojo ženo Lenčko. Ta zaključni prizor je bil podan fulminantno in prepričljivo, le v retardaciji — zaključni pantomini — sem imel občutek pretiravanja. Na prvem mestu naj omenim Karla Galeta, ki je igral Urha Kante-ta. To je bila odlična, rudi-mentarna, karakterna figura. Bil je zelo dober v maski, mimiki, igri, le v zaključnem prizoru bi lahko zastavili vprašanje mere. Negovo ženo Lenčko je prav tako zelo dobro odigrala Zofka Omahno-va. To je talentirana igralka, ki gradi like v podrobnostih in jih niansira v čustvenih odtenkih. Zelo prepričljiva igralska realizacija. Z zelo realistično igro nas je presenetila Fanika Vidic, ki je igrala Tono. Martinovega soseda je izvrstno odigral Anton Mohar, Ferjana pa ustrezno Jože Gale. Naj omenim še zanimivo realizacijo pijanega Sirka, ki jo je podal Franc Gale. Sodelovala je še Metka Škulj kot Mica Slana.
V nedeljo 31. maja je igralska skupina iz Dolskega gostovala v Javoru in odigrala še zadnjo revijsko predstavo, komedijo Josipa Ogrinca v Ljubljano jo dajmo. To je komedija lažjega žanra, ki nam prikazuje še stare družinske odnose na vasi, ko se
mladi ne ženijo po srcu, pač pa jim krojijo usodo starši, ki imajo pri tem svoje račune. Nastopa pa že napredna inteligenca, ki jo predstavlja dr. Snoj in na koncu se vse srečno konča. Skupina iz Dolskega nam je prikazala zanimivo predstavo, ki je pri občinstvu doživela lep sprejem.
Režija Jože Cerarjeve je bila tudi to pot uspešna. Mizansceno je domiselno uredila, komedija je imela pravilen ritem in je bila lahkotno podana. Omenim naj še to, da je to že tretja režija tov. Cerarjeve v tej sezoni in da je to delo zahtevalo z njene strani mnogo žrtev in naporov. Računarskega trgovca je igral Ciril Zupančič. To je precej težka karakterna vloga, ki jo je Zupančič prav dobro odigral. Bil je prepričljiv tudi v maski in mimiki. Uspešno se je vključila v skupino Rozika Kokalj, ki je odigrala ženo Rotijo. Pokazala je lep smisel za karakterno igro in nas je ugodno presenetila. Marico je zelo lahkotno, igrivo in zanimivo odigrala Anči Medved. Hlapca Pavleta je prepričljivo odigral Andrej Bakovnik, deklo Nežo pa Vikica Hindel. Dr. Mirka Snoja je zanimivo pre-zentiral Borivoj Božjak. Uspešno so še sodelovali Jakob Kokalj kot notar, Metod Grad in Franci Kokalj kot priči in Jelka Božjak kot Cena.
Letošnja VI., že tradicionalna revija gledaliških skupin občine Moste-Polje je za nami. Ugotovimo lahko, da je bil repertoar dovolj pester in zanimiv in bi bilo želeti, da bi v skupinah posvetili temu vprašanju vso pozornost tudi v bodoče ter da bi pravočasno opravili priprave na novo sezono. Omenil bi, da je bila po splošnem mnenju najboljša predstava letošnje revije Svet brez sovraštva, ki jo je uprizorila skupina iz Zaloga. Pomotoma je v prejšnji recenziji o navedeni predstavi bila izpuščena Ivanka Trtnik, ki nas je opozorila s svojo originalno in prepričljivo interpretacijo Mirne.
Ob koncu čutim dolžnost, da se zahvalim vsem režiserjem posameznih skupin za uspešno sodelovanje in občinski skupščini Moste-Polje, ki že več let sistematično skrbi za kulturno dejavnost v naši občini in nudi v danih možnostih finančno pomoč.
Marjan Benedičič
Ob koncu šolskega leta na glasbeni šoli Moste-Polje
V glasbeni šoli Moste-Polje so uspešno zaključili konec šolskega leta s številnimi Javnimi in internimi nastopi ter s snemanjem na radiu in na televiziji.
Nastopi so bili širom po občini, pa tudi zunaj njenih meja. Meščanom so sc učenci predstavili v Hrušici, v Jaršah, v Polju, v dvorani občinske skupščine v dvorani glasbene šole.
Na vseh nastopih so sodelovali številni učenci — od najmlajših cicibanov do starejših inštrumentallstov in pevcev, ki so lepo, prisrčno in zbrano izvajali tudi zahtevnejše programe.
Z nj tanim odhodom na drugo šolo pa je videti, da je zbor, ki nas je vedno presenečal s svojim kvalitetnim petjem, prenehal delati. Škoda! Do zadnjega dne smo tudi računali z nastopom otroškega in mladinskega zbora z osnovne šole Jožeta Moškri-ča. Na žalost tudi ta dva nista nastopila. Zaradi bolezni zborovodje sta oba dobra zbora morala odpovedati nastop. Mladinski zbor te šole je moral celo odpovedati sodelovanje na republiškem srečanju mladinskih zborov v Zagorju, kjer je bil že prijavljen. Tako letos iz naše občine v Zagorju ni bil noben zbor, čeprav bi po kvaliteti sodili tja vsaj dva ali trije. Razveseljivo pa je, da je bila raven petja domala vseh zborov — posebej še otroških
—	vsaj na višini lanskoletne revije. Njihovo petje je bilo ponekod kvalitetno celo boljše, dikcija natančnejša, intonacija čistejša, fraziranje na-ravnejše in dinamika bogatejša. Tudi izbor pesmi je bil pri večini zborov zadovoljiv: domala vsak zbor je zbral po eno pesem iz klasične literature (tudi tuje); iz neizčrpne ljudske tvornosti in seveda iz partizanske
—	naj kar zapišemo — že tudi narodne pesmi. Videti je, da zborovodje vsako leto skrbneje izbirajo program za delo zborov, kar je torej poroštvo za kvalitetno rast otroškega in mladinskega petja.
Organizator — občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij — pa bo moral v prihodnje še bolj pomisliti na polno vsebino srečanja. Pevci naj bi namreč imeli možnost poslušanja drug drugega in vseh nastopajočih, možnost tudi povedati morebitne svoje misli o nastopu in tako skupaj s svo-
jim pevovodjem doseči tudi nove kvalitete. Tako organizirano srečanje bi bilo veliko in prijetno doživetje in obenem pouk za vse nastopajoče otroke. Vendar se porajajo ob organizaciji takega srečanja vrste tehničnih težav. V občini namreč nimamo avditorija, ki bi lahko sprej hkrati 800 ali še več pevcev, obenem pa še tiste poslušalce (starejše, ljubitelje in strokovnjake), ki jih mladinsko zborovsko petje zanima. Takšno srečanje bi lahko organizirali kvečjemu v kakšni dvorani izven naše občine. Zbor in zborovodje pa bi najbrž rajši nastopili doma, pred domačo publiko. Sicer pa moramo priznati, da je bilo le sto poslušalcev te velike prireditve izredno malo. čudili smo se, da niti starši otrok, ki so iz bližnje okolice šole Ketteja in Murna niso našli časa ali potrebe, da bi prišli poslušat svoje otroke. Mnogo truda, trdega dela in discipline je potrebno, da je zbor po enoletnem ali dvoletnem delu sposoben stopiti na oder in lopo zapeti in napol prazna dvorana res ni vzpodbuda ali nagrada za nastopajoče in njihove zborovodje. Mogoče je vzrok slabega obiska tudi v poznem, mogoče res neprimernem datumu revije v mesecu maju, ki je poln različnih šolskih prireditev. Vsekakor mislimo, da bi bilo bolje prihodnje leto pri' praviti revijo (ali srečanje?) v mesecu marcu ali aprilu in ne šele pred koncem šolskega leta. Še to naj povemo: kolektiv šole Ketteja in Murna, ki je letos prevzel organizacijo prireditve se je močno potrudil, da je nastop potekal dobro, brez zastojev, tb-sciplinirano in da so se mladi gostje tisto popoldan na Kodeljevem dobro počutili.
Še zadnje priprave pred nastopom
Tudi v krajevni skupnosti Klopce nočejo zaostajati
Skromen toda obetajoč začetek
SAMO OD SEBE NE BO NIC PRIŠLO — KRAVCA DO KRAVCE — VZTRAJATI JE TREBA — PO STAREM NE GRE VEČ, NOVO SE LE S TEŽAVO UVELJAVLJA.
Vse kaže, da tudi kmetje iz naše občine vse bolj prihajajo do spoznanja, da se bo treba počasi posloviti od dosedanjega načina kmetovanja in se preusmeriti predvsem v živinorejo in še v nekatere druge panoge kmetijstva, za kar imamo vse pogoje.
Takole so šolarji iz Dolskega zaplesali na čast letošnjim kmečkim nevestam. Dekleta so se letos pomerila v zbiranju fižola, spravljanju sena in — kot ponavadi vsako leto — tudi v kegljanju. Smeha in zabave je bilo na pretek, ob slovesu pa je predsednik občinske skupščine Polde Maček neveste obdaril z darili, ki so jih prispevale moščanske in nekatere druge ljubljanske delovne organizacije
Občinska skupščina in izvršni odbor SZDL:
Več podpore in pomoči mladim!
V naših krajevnih skupnostih deluje bolj ali manj uspešno 11 mladinskih klubov. O klubih, ki naj postanejo središče usmerjene zabave in družbenopolitičnega dela mladih, je bilo že veliko govora. Slišati je bilo vrsto pripomb in nasvetov, vendar so klubi dobili le malo tako materialne kakor moralne pomoči od starejših. V nekaterih območjih gledajo nanje z nezaupanjem in omalovaževanjem. Mladinci v klubih so bili vse preveč prepuščeni sami sebi, nihče jim ni svetoval in pomagal pri pripravah in izvajanju programov.
O tem smo se prepričali tudi oni dan, ko smo obiskali krajevno skupnost Klopce, kajti prvi ugodni rezultati take preusmeritve se tudi tam kažejo. Že lani so se nekateri kmetje odločili in nabavili plemenske teličke simentalske pasme, da bi lahko v nekaj letih prišli do osnovne črede produktivnejše živine, ki bi jim omogočala dosegati boljše proizvodne rezultate, s tem pa ugodnejše rezultate gospodarjenja. Živali simentalske pasme neprimerno hitreje rastejo kot pincgavci, ki jih sedaj redijo ljudje na območju KS Klopce.
»Vidite,« pravi Maks Jemec »pri simentalki je prirast živine mnogo hitrejši in meso kvalitetnejše. Medtem, ko živino pincgauske pasme rediš tri leta, da doseže 300 kg teže, ti simentalka že po dveh letih navrže 500 kg teže, da ne govorimo o kakovosti mesa, kar se sploh ne da primerjati.«
Beseda je stekla tudi o tem, da vaščani sami — sku paj s krajevno skupnostjo
Mirko Tekalec z Vrha se je že odločil za spremembo pasme In je zelo ponosen na svojo simentalko
— doslej niso storili dovolj za hitrejšo preusmeritev v živinorejo, da pa so možnosti v tej smeri zelo ugodne. Malo čudno se namreč sliši, da še do danes nimajo komisije za kmetijstvo, ki naj
bi bolj koordinirano in načrtneje skrbela za program preusmeritve.
Predsednik krajevne skupnosti Franc Jemec, ki je tudi sam zelo vnet za uvajanje nove pasme, meni, da so ljudje dovzetni za menjavo pa-
sme, prizna pa, da doslej niso delali dovolj načrtno in vztrajno. Z nami je bil tudi inženir agronomije Gerg-šič, ki je od Agrokombinata Barje pooblaščen in zadolžen za pospeševalno službo v občini Moste-Polje. Mož je bil tokrat prvič v Klopcah in mu tamkajšnje razmere še niso znane. Obljubil je, da bo skušal v kratkem času prek občinske komisije za kmetijstvo vzpostaviti stik z vsemi krajevnimi komisijami za kmetjistvo. Treba bo namreč čimprej rešiti vrsto konkretnih vprašanj — od nabave umetnih gnojil do strokovnega izobraževanja prebivalstva.
Gre za dolgoročni program preusmeritve, ki ga bo treba uresničevati postopoma, načrtno in vztrajno. Za sedaj bi predvsem kazalo v nekaj letih popolnoma zamenjati neustrezno pasmo živine z boljšo, pozneje pa bi s kapitalom od prodane živine kmetje preuredili hleve, uredili pašnokošni sistem, nabavili sodobne kmetijske stroje in podobno. Takšno zaporedje seveda ni nujno, ker tukaj ne velja nobena šablona •— zeporedje je lahko obratno. Vse kaže, da je za kmete danes eksistenčno vprašanje
— najprej dobra kravica (čimveč bikcev in teličk) potem ustrezna štalica.
Tega mnenja je — in tako tudi dela •— Mirko Tekalec iz vasi Vrh. Mlad, rdečeličen in kot dren zdrav mož je rojen kmet in skupaj s svojo komaj enaindvajsetletno ženo z velikim optimizmom zre v bodočnost. To je danes morda še redek, a izredno obetajoč par mladih ljudi, ki sta z vsem srcem, z vsem bitjem in žitjem ostala zvesta zemlji in ju samo na vj' dez lažje mestno — industrijsko življenje ni moglo privabiti v dolino.
»Za sedaj še težko garamo,« pravi Mirko, »toda upam, da nam bo čez nekaj let lažje, kot je že lažje nekaterim kmetom v dolini, ki so se povsem preusmerili.«
Danes imajo vasi v tej krajevni skupnosti že nekaj glav živine pasme simental, naslednje leto jih bo še enkrat toliko. V Mirkovem hlevu je šele ena sama lepo rejena telica te pasme, že čez nekaj let pa se bo njegova čreda simentalk krepko pomnožila, kar bo v njegov dom prineslo blagostanje in še večje veselje do dela, do življenja, ki je v tem hribo; vitem kraju tako lepo. Za kaj takega pa velja živeti in vztrajati!	F. F.
Nastop v Šiški
Ljubljanski šolarji so v začetku junija nastopili v počastitev 25-letnice osvoboditve na množičnem telesnovzgojnem nastopu mladih v Šiški.
V eni najbolj uspelih točk bogatega sporeda je nastopilo med 448 učen-
kami 5. in 6. razredov osnovnih šol občine Šiška tudi 120 učenk dveh meščanskih osnovnih šol. Točko je sestavila profesorica telesne vzgoje na osnovni šoli Ketteja in Murna Vanda Bedenk-Za-hariaš. Strokovnjaki so ugotavljali izredno slogovno čistost te točke, kar je videti tudi na našem posnetku.
Prva je pokazala veliko razumevanje za delovanje mladih občinska skupščina, ki je v svojem proračunu odobrila
30.000.	00 din za mentorsko službo, 110.000,00 din pa za opremo klubov. Od teh
110.000.	00 din bo 30.000,00 dobilo Šmartno za dograditev družbenih prostorov v gasilskem domu, ki bodo služili vsem organizacijam, 30.000 din KS Nove Jarše za gradnjo družbenih prostorov, ki jih v Jaršah sploh ni, 50.000 din pa bo po programu prek krajevnih skupnosti namensko dodeljenih klubom za njihovo opremo. Za normalno izvajanje programov bo skrbel s svojimi sredstvi komite mestne konference ZMS. Tako je po eni strani dana vsaj minimalna materialna osnova za normalno delovanje klubov. Važna pa je seveda tudi programska stran.
O programu in notranji organizacijski strukturi klu bov je bilo v zadnjih mesecih organizirana vrsta razprav. Mestna konferenca ZMS je izdelala analizo dosedanjega delovanja klubov in programska izhodišča za bodoče delo. To gradivo so obravnavale poleg mestne konference tudi komisija za krajevne skupnosti in svet za kulturo in prosveto pri občinski skupščini, sekcija za mladinska vprašanja pri občinski konferenci SZDL in predsedniki krajevnih organizacij SZDL. Končno sta vprašanje delovanja mladine na terenu, ob prisotnosti mladih seveda, obravnavala tudi izvršni odbor občinske konference socialistične zveze in občinska skupščina. Na teh sejah so bili sprejeti zaključki in sklepi, ki naj bodo vodilo za bodoče delo.
V razpravi je bilo med drugim poudarjeno da vzgoja mladih v skladu s socialističnimi načeli ni odvisna le od političnega delovanja ZMS, SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij, ampak tudi od vzgoje v izobraževalnih in vzgojnih zavodih. Iz utemeljenih pripomb je vidno, da v mnogih primerih z idejnostjo pouka v naših šolah ne moremo biti zadovoljni in vnašajo posamezni pedagoški delavci v pouk in vzgojo naši družbi in stvar-
nosti nesprejemljive nazore. Proti vsem takim pojavom moramo reagirati in jih razkrinkavati.
Podpirati in širiti je treba tudi delovanje specializiranih organizacij, ki v pretežni meri združujejo mladino. To so predvsem telesnovzgojna in kulturno-prosvetna društva, ljudska tehnika, počitniška zveza in taborniki.
V krajevnih skupnostih Moste in Kodeljevo že deluje terenska konferenca ZMS. Do jeseni, oziroma v jeseni naj bi ustanovili terenski konferenci tudi v Zeleni jami in Polju, ti naj bi povezovali mladino na njihovem območju. Prav tako naj bi ustanavljali tudi mladinske aktive, ki bodo središče organiziranega delovanja mladine.
Gotovo je, da uspehi političnega delovanja mladih ne bodo vidni takoj čez noč in zato ne smemo biti neučakani. Treba bo še vztrajnega dela in dopolnjevanja tako vsebinskih kakor tudi organizacijskih oblik delovanja. Nujna bo tudi večja povezava med mladino in starejšimi, od katerih mladinci pričakujejo in želijo pomoč. Pomoč naj bo vsestranska in tovariška. Družbenopolitične organizacije se ne smejo postaviti v vlogo učitelja in ukazovalen, temveč v vlogo tovariškega svetovalca in pomočnika. Zato naj ne bo razprav o delu mladine za zaprtimi vrati, na katerih velikokrat padejo neosnovani ali premalo dokumentirani očitki, temveč naj bodo taki razgovori skupno z mladimi. Ostro pa je treba nastopati proti posameznim ekscesom in nepravilnemu delovanju ter ga usmerjati.
Izvršni odbor občinske konference SZDL zato zadolžuje krajevne organizacije, da ustanovijo delovne skupine ali komisije, v katerih bodo predstavniki vsega družbenopolitičnega življenja na terenu in katerih naloga bo spremljati in ustvarjati vsebinske in materialne pogoje za družbenopolitično delovanje mladih.
Izhodišča in naloge so dane in jasne. Vsi, ki so kakorkoli odgovorni za delovanje in organiziranost mladine, so z njimi seznanjeni.
Enaka starost vendar ogromna razlika v teži (pinegavska jn simentalska pasma). Fotografija dovolj nazorno kaže, za Eaj naj se kmetje odločajo
S pinegavsko pasmo (na fotografiji) ne bo možno doseči napredka na področju živinoreje — to se kaže v slabem prirastku in kakovosti mesa
Javne razprave o ustanovitvi ljubljanske kulturne skupnosti
Izvršni odbor občinske konference SZDL in svet za kulturo in prosveto pri občinski skupščini naše občine sta v maju sklicala javno razpravo o izhodiščih za osnovanje kulturnih skupnosti v Ljubljani. Osnova za razpravo so bila politična izhodišča, ki jih je dala v obravnavo mestna konferenca SZDL.
To ni bila prva razprava o kulturnih skupnostih v občini. O osnutku zakona o kulturnih skupnostih smo v občini razpravljali že preteklo leto. Sedanja razprava je korak naprej in je obravnavala temeljna izhodišča ustanovitve kulturne skupnosti v Ljubljani. V okvirni mesta je bil ustanovljen iniciativni odbor, katerega naloga bo pripraviti konkreten program dela, osnutek statuta in ne nazadnje tudi proučiti vire financiranja bodoče ljubljanske kulturne skupnosti. O osnutkih vseh teh dokumentov bodo prav tako potrebne temeljite javne razprave.
S kulturnimi skupnostmi
želimo tudi na področju kulture dosledno uvesti samoupravljanje, kot smo to že napravili na drugih področjih negospodarskih dejavnosti, npr. v šolstvu in zdravstvu. Pri kulturnih skupnostih gre torej predvsem za samoupravno povezovanje vseh kulturnih dejavnosti in seveda tudi »odjemalcev« kulture.
V razpravi na javni tribuni je bila zlasti poudarjena posebna vloga ljubljanske kulturne skupnosti, ki bo središče kulturnega življenja naše republike in jo bomo morali zato še posebej skrbno obravnavati.
To je še posebno važno, ker bomo morah upoštevati
tako vrhunske kulturne institucije kakor tudi obrobna območja, v katerih delujejo in so nosilci kulturnega življenja kulturno-prosvetna društva ali — kot pravijo nekateri ne najbolj posrečeno — »amaterska« kultura.
Nedvomno je smotrno, da v Ljubljani ustanovimo eno eno samo kulturno skupnost, toda ob tem se poraja bojazen, da bodo ob strani poklicnih kulturnih institucij z obsežnim kulturnim programom ostala nezapažena in zapostavljena kulturno-umetni-ška društva, ki so in bodo središče kulturnega življenja v mnogih naših krajevnih skupnostih in glavni usmerjevalci občanov tudi za »odjemalce visoko kvalitetne kulture« v poklicnih institucijah. Zato je bila postavljena jasna zahteva, da amaterska kulturna dejavnost ne sme biti v ničemer ogrožena, ampak mora v kulturni skupnosti celo napredovati, in to vsebinsko kot finančno; to bi moralo biti zagotovljeno tudi v statutih kulturne skupnosti. Zato je prav, da bodo čimprej pripravljeni potrebni programi in teze, na podlagi katerih bodo mogoče konkretnejše razprave v jeseni.
Še neka obrobna misel. Na javno tribimo, za katero lahko trdimo, da je uspela, so bili vabljeni tudi predstavniki delovnih organizacij z željo, da kot financerji in »potrošniki« kulture posredujejo svoja mnenja in stališča. Vendar se vabilu skoraj niso odzvali, čeprav bi bila njihova stališča dragocena za oblikovanje in dopolnitev političnih izhodišč.

U:i.
V Polju bodo dobili nov telefonski kabel z več priključki, na kar so občani že dolgo čakali, saj je bilo telefonsko omrežje glede na število prebivalstva izredno majhno. Vsa dela pri polaganju kabla potekajo v redu in je upati, da bodo končana v predvidenem roku
Prvi koraki v življenje
Na osnovnih šolah se še oglaša zvonec. Učencem naznanja začetek in konec posameznih učnih ur. Tistim pa, ki so se pravkar povzpeli na zadnjo stopnico, je zabrnel v slovo.
Te dni je bilo med moščan-skimi osmošolci živahneje kot običajno. Poslavljali so se od svoje prve šole. Zato ni manjkalo ne veselja ne skrbi. Skrbi zato, ker se je
bilo treba odločiti za nadaljnjo šolo, v prenekate-rem primeru za bodoči poklic. Vrstila so se posvetovanja s starši, šolskimi psihologi ali socialnimi delavci, z
razredniki in kdove s kom še vse. Seveda, važne odločitve morajo biti pretehtane, pri izbiri poklica morajo ustrezati sposobnostim in željam. Nemara tudi možnostim in povpraševanju, verjetno prej kot veselju do nekega poklica. Kako je bilo na moščanskih osnovnih šolah tokrat?
	Vida Pregare	Kette Murn	Jože Moškrič	Polje	Sostro	Skupaj
Gimnazija	27	36	14	19	3	99
Tehnične srednje šole	13	13	17	15	8	66
Ekonomska sred. šola	7	9	17	19	9	61
4 administrativna šola	1	7	1	7	—	16
Srednja vzgojiteljska šola	1	1	1	—	1	4
Pedagoška gimnazija	2	1	1	5	—	9
Šola za oblikovanje	—	1	1	4	—	6
Vojaške šole	—	1	—	3	1	5
Sred. zdrav, šole	3	1	1	4	—	9
Veterinarska šola	1	1	1	1	—	4
Aranžerska šola	—	—	1	1	—	2
2 administrativna šola	4	—	2	4	5	15
Šola za otroške negovalke	—	—	1	—	—	1
Uk	36	36	35	87	29	223
Zaposlitev	2	2	1	2	2	7
Kmetija	—	1	—	2	—	3
SKUPAJ	95	110	94	173	58	530
Kakšno samoupravo želimo?
(Nadaljevanje z 2. strani)
—	s tem je namen (kot tudi sama tehnična izpeljava) stanovanjske reforme izgubil svoj vrh. Z nepotrebnim zadrževanjem stanarin na relativno nizki ravni, ko bi lahko del uporabnikov zmogel v celoti plačevati revalorizirano stanarino je začelo primanjkovati sredstev za normalno gospodarjenje, zavrt je bil razvoj ekonomskih odnosov, nastopile so tudi razne deformacije na stanovanjskem tržišču — zlasti problem distribucije stanovanj, ki poteka brez nekega reda in še vedno povzroča privilegije in seveda nezadovoljstvo občanov;
—	tako zbrana sredstva od sedanjih stanarin komaj zadoščajo za tekoče in investicijsko vzdrževanje — za razširjeno reprodukcijo sredstev ni;
—	po drugi strani pa del občanov - stanovalcev z višjimi osebnimi dohodki lastna sredstva usmerja zunaj stanovanjske sfere in si s tem nepravično zvišuje že tako visok osebni standard. Ne moremo biti zadovoljni niti s standardom stanovanj, ki je v celoti zelo nizek, pojem komfortnosti pa tudi ni dodelan oziroma je v praksi zelo različen.
Podpiram predlog, da se pri nas v bodoče uvede stroškovna stanarina, ki bo pokrivala normalne stroške gospodarjenja. Sedanje deformacije na stanovanjskem tržišču so namreč pripeljale tako daleč, da se več ne ve, kaj je normalna cena stanovanja. Zato bi stanarina vsekakor morala zagotavljati: amortizacijo, stroške vzdrževanja in stroške upravljanja. Zelo plastičen prikaz analize za uvedbo stroškovne stanarine je
priobčen v Občanu št. 2, avtor tov. Rupret. Tudi izhodišča predlagane resolucije dobro postavljajo posamezne elemente bodoče stanarine. V zvezi s stroški upravljanja, ki jih mora zagotoviti bodoča stanarina, pa bi se povrnili k zastavljenim vprašanjem na seji naše skupščine dne 14. 5. 1970. Takrat nas je bilo več, ki smo spraševali naše SP, kolik znesek denarne mase od stanarin gre na upravljanje, ker je v poročilu bil prikazan podatek le za pomožno osebje, tj. kurjače, čistilke in hišnike. Odgovora nismo dobili. Govori se in tudi sam govorim (ker nimam uradnih podatkov, za katere sem sicer prosil), da je SP porabilo za tako imenovano upravljanje velike denarce. Zato se tudi glede tega pridružujem izhodiščem, da morajo stanovanjska podjetja v bodoče stremeti k čim realnejši višini, ki naj bo odvisna od uveljavljanja sodobnega načina poslovanja in od meril za oblikovanje dohodka, ki jih določijo občine.
Vsekakor pa bo treba kategorijo upravičencev družbene pomoči omejiti in natančno opredeliti z zakonom, da ne bo stanarina ostala enaka za vse. Zlasti glede tega bo lahko krajevna skupnost marsikaj naredila. Imamo že tudi možnost uvesti prosto stanarino, imenovano tudi ekonomsko. Dejstvo je, da je bilo v Ljubljani zgrajenih — in še gradijo stanovanja za »posebej znane kupce«, ki zmorejo vsakršno najemnino, da je ta najemnina tudi zamrznjena in da so stanovanja, ki se uporabljajo za poslovne namene, prav tako v najemnini zamrznjena. Tem vsem ekonomske stanarine!
Vsa stanovanja razprodana
V Novih Jaršah ob Šmar-tinski cesti so se sredi junija vselili srečni stanovalci v prvi stolpnici v tej stanovanjski soseski. Že lani je začel Gradis graditi dve stanovanjski dvanajstnadstropni stolpnici, sedaj pa sta v gradnji še dve. V vsaki stolpnici je po 88 stanovanj, izbira je zelo pestra — od garsonjer s površino 33 m2 do dvoinpolsobnih stanovanj. Čeprav imajo stanovanja visoki stanovanjski standard (tudi toplo vodo), so bile cene za prvi dve stolpnici dokaj nizke. Tako velja kvadratni meter le 1750 din, medtem ko bodo v naslednjih dveh, ki sta v gradnji, cene nekoliko višje (v poprečju okoli 2350 din za m2), vendar za ljubljanske razmere še kar primerne. Zato ni nič čudnega, da so tudi za ti dve stolpnici, ki bosta vseljivi šele prihodnje
leto, vsa stanovanja že razprodana.
»Joj, kako sem srečen, dobil sem novo stanovanje«
Iz navedenih podatkov razberemo, da je letos na vseh petih moščanskih osnovnih šolah dokončalo obvezno šolanje v osmem razredu 530 učencev. Pri tem niso všteti tisti, ki nameravajo razred ponavljati. Toliko se jih je tudi odločilo za bodoči po-
klic, morda nekoliko presenetljivo, če upoštevamo, da bo skoraj polovica (44 %) vseh osmošolcev odšla v uk, se zaposlila ali pa ostala doma in da bo le dobra polovica (56%) nadaljevala šolanje na raznih šolah. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je
bila izbira pestra, da pa je prevladovala dokaj ozka usmeritev: uk (42 %), gimnazija (19%), tehnične srednje sole (12%), ekonomska srednja šola (11 %). Navedene šole bodo sprejele, če bo šlo vse po sreči, 84 % moščan-Nadal je vanje na 7. str.)
Polje se bo končno le dokopalo do bencinske črpalke. Petrol obljublja, da bodo na črpalki točili vse vrste goriva in olje za gospodinjstvo. Črpalko bodo predvidoma odprli konec meseca junija, obratovala pa bo od 6. do 21. ure. Nezadovoljstvo nad novo pridobitvijo pa greni občutek nevarnosti za šolarje, ki hodijo v šolo v neposredni bližini. Zaradi naraščajočega prometa okrog črpalke bi bilo nujno postaviti prometnovarnost-ne znake
Moščani na zboru aktivistov
Zbora aktivistov v Dolenjskih Toplicah 7. junija se je udeležilo tudi okoli 100 aktivistov iz občine Moste-Polje. Občinska konferenca SZDL je namreč organizirala izlet z dvema avtobusoma. Škoda, da avtobusa nista bila polno zasedena. Nekateri prijavljene! se namreč zbora niso
udeležili, medtem ko bi drugi radi šli, pa so bili spričo velikega števila prijavljen-cev odklonjeni.
Poleg tega so tudi delovne organizacije organizirale skupinske izlete v Toplice, mnogi pa so šli tja kar s svojimi jeklenimi konjički.
Spominska slovesnost na Polici
Letošnje spominsko srečanje borcev II. grupe odredov ob 28-letnici pohoda te slavne enote NOV na Štajersko je bilo 14. junija pred spominskim obeležjem Bukovje pri Polici.
Slavnostni govor je imel udeleženec pohoda CIRIL JURČIČ, medtem ko so v kulturnem sporedu nastopili učenci petih razredov meščanskih centralnih šol in šolarji iz Grosupljega.
Smučarji iz meščanskih delovnih organizacij na plazu pod Prisojnikom
Svet naš vsakdanji!
V nabito polnem avtobusu je šumelo kot v panju. Govorili so vsi vsevprek, obravnavali so novice in dogodke zadnjih dni. V avtobusu je že tako, da zveš tudi nehote no vice, ki bi ti jih sicer naj-zaupnejši prijatelj pripovedoval le šepetaj e.
Poleg mene sta stala dva mlada občana, nedvomno dijaka ene srednjih šol, in se pogovarjala — o čem drugem naj bi se pogovarjala pred zaključkom šolskega leta kot — o šoli. Nehote sem prisluhnil pogovoru.
»Smolo sem imel letos!« je potožil prvi. »Oče mi je obljubil, da mi bo za prav dober uspeh kupil avto, in to volksvvagna za dober uspeh pa bi dobil spačka. A mi ni uspelo. Prekasno mi je obljubil avtomobil! Toda obljuba velja za drugo leto. Učil se bom na mrtvo!«
»Saj se ti bo izplačalo,« je modroval drugi. »Samo stisniti moraš za volks-tvagna. Kaj bi s spačkom. Nima niti brzine, niti...« in tako naprej je tekel pogovor, vse dokler nista izstopila.
Streslo me je. Tudi jaz imam sina, tudi uspešno obiskuje šolo. Toda za dober uspeh mu nisem ničesar obljubil in ničesar ne bo dobil. Želi si kolo, dobil ga bo, če bo dobro zaslužil na praksi in mi ne
bo treba prispevati zanj. Streslo me je zaradi nečesa drugega. Dogodi se lahko, da bo jutri ali pojutrišnjem sin stopil predme in dejal:
»Slab oče si mi, nesposoben oče si. Ne zahtevam avtomobila, rad bi moped, a ne dobim niti kolesa. Žal mi je, ker nimam drugega očeta. Nesposoben si bil in si!«
Tako bo rekel, jaz pa bom gledal v tla in iskal opravičilo in vzroke. Ali naj mu povem, da poznam očeta, ki je hčerki za diplomo na univerzi poklonil stanovanje, ali mu naj povem, da nekateri mladi ljudje prežive celo poletje v vikendih ob morju? Ali mu naj povem, da smo v naši družbi plačani po delu in torej s tem priznam, da nisem »produktiven«? Ali naj kritiziram in preklinjam našo stvarnost? Ali naj povem, da vrsta mladih ljudi nima stanovanj in jih ne bodo imeli, ker ne zaslužijo dovolj? Ali mu naj rečem, da veliko njegovih sovrstnikov živi še slabše?
Oprostite, toda ne vem, kako bi mu odgovoril! Mogoče samo to, da bi si tudi jaz želel takega očeta, da bi želel vsem mladim, vsem delovnim ljudem take očete. Ali pa, da bi vsem očetom pobral denar in vsem mladim kupil kolesa.
se uveljavljajo
mladinskim klubom, čeravno terih se ne bi sestajala samo
si slednji to žele.
MOSTE:
Vsi mladinski klubi na območju občine Moste-Polje bodo v poletnih mesecih zaradi adaptacijskih del zaprti. Stremimo za tem, da bi bili prostori mladinskih klubov kulturni prostori, v ka-
z Vevč
tudi mreža, ki je nujno potrebna zaradi bližine Ljubljanice. Prva dela so že stekla in mladi upajo, da bo vsaj igrišče za odbojko končano do krajevnega praznika.
NOVE CESTE
Okoli stolpičev in stanovanjskih blokov so pričeli z deli za asfaltiranje poti, na kar so stanovalci teh hiš že dolgo čakali. Otvoritev nove asfaltirane ceste je predvidena za krajevni praznik.
NOVA TRGOVINA V ZADVORU
Gradnja nove trgovine v Zadvoru prehaja v zadnjo fazo in lahko sklepamo, da bo letošnje leto dokončana. Trgovina, katero gradi trgovsko podjetje Mercator, bo po izgledu ena najmodernejših v naši občini. Dograditev trgovine zelo težko pričakujejo tudi mladi s tega področja, saj so jim obljubljeni dosedanji prostori trgovine.
Niko Potočnik
mladina, temveč tudi starejši.
Potrebna sredstva za adaptacijo in opremo prostorov je delno zagotovila občinska skupščina Moste-Polje. Želimo si, da bi tudi krajevne skupnosti in organizacije dale svoj delež in s tem pripomogle, da bi bili prostori prijetno shajališče mladih in starih.	—m.
Mladi
ZG. KAŠELJ:
Mladinci iz Zg. Kašlja so se na zadnjem sestanku odločili, da bodo z delovno akcijo pomagali matičnemu gasilskemu društvu zgraditi ploščad, ki bi jo uporabljali za razne športne in druge dejavnosti. Žalostno je, da v tem kraju ni tesnejšega sodelovanja med gasilci in
Drobne
KOPALIŠČE VEVČE
Otvoritev letnega kopališča na Vevčah se je letošnje leto malo zavlekla, ker je papirnica načrtovala, da bi oba bazena prebarvali. A nastali so problemi z nabavo barve pa tudi z vremenom in kopališče bo odprto šele v začetku julija.
GRADNJA IGRIŠČA ZA TENIS
Mladinski klub Vevče je na pobudo krajevne organizacije SZDL pričel graditi v športnem parku teniško igrišče. Pri graditvi sodelujejo SZDL, krajevna skupnost in mladinci Vevč, akciji pa se bodo pridružili še mladinci iz papirnice, ki so dali pobudo, da bi poleg igrišča za tenis naredili še igrišče za odbojko. Igrišči bosta postavljeni poleg nogometnega igrišča, tako da bosta smiselno vključeni v celotni bodoči športni park. Finančna sredstva so že zagotovljena. V te namene ima krajevna skupnost na razpolago 5000 din. Okoli igrišč bo postavljena
Vesti iz
Kmetje radi gojijo zelje, vendar jim ga je lansko jesen ostalo še precej na njivah, ker ga niso uspeli prodati. Dosedanji odkupovalec Vinocet se je namreč združil s Kolinsko tovarno hranil, leta pa ni imela posluha za odkup.
Nekateri kmetje so sicer uspeli prodati zelje zasebnim proizvajalcem, ker je to Kašelj sko zelje splošno znano kot eno najboljših. Vendar je teh zeljarjev v ljubljanski okolici le sedem, pa tudi odkupna cena (0,20 za kg) je ostala še kar iz prejšnjih let kot pri Vinocetu. Za tedaj je bil to lep zaslužek in kmetje so imeli zagotovljen odkup. Sedaj pa bi veljalo vse na novo urediti, da ne bi propadla ta veja našega kmetijstva.
☆
Velika nadloga zadnjih nekaj let so rdeči polži. Kme-
Najvišje priznanje snage pionirskemu odredu heroja Trošta
Letošnje tekmovanje »Ljubljana — širši dom Ljubljančanov« se je razširilo z akcijo za naj lepše urejeno in čisto okolico šole in šolskega poslopja.
Žirija, ki jo je vodil profesor Franček Bohanec, je prisodila prvo mesto pionirskemu odredu heroja Trošta z osnovne šole Polje. Le-ta ima zelenice okoli šole (in tudi šolo samo) vzorno in domiselno urejen in je skrb za snago in estetiko čutiti med celotnim šolskim kolektivom ter prek njega tudi med učenci — je rečeno v obrazložitvi nagrade.
Posebno priznanje na tem tekmovanju je dobila še osnovna šola Vide Pregarčeve.
Hrušice
tom in vrtičkarjem napravijo veliko škode. Zatiranje s pužopinom je zelo drago in škodljivo za ptice pevke. Morda pa bi kmetijski inštitut našel kako drugo, boljšo rešitev?
☆
Letos bo v počitniški koloniji letovalo 15 pionirjev s hrušiške osnovne šole. Želimo jim mnogo sonca, plavanja in zabave. Veliko veselja ob počitnicah pa tudi ostalim pionirjem.
SREČANJE Z REČANI
Letošnjega prijateljskega srečanja Ljubljančanov z Rečani se je udeležilo tudi približno 80 občanov iz občine Moste-Polje. Tudi to srečanje je bilo zelo prisrčno. Gostitelji so storili vse, da bi se njigovi gostje počutili kar najprijetnejše. Med drugim so za Ljubljančane pripravili križarjenje z dvema ladjama po Kvarnerskem zalivu in piknik v novem turističnem naselju »Uvala Scott« v bližini Kraljeviče. Srečanje je imelo tudi delovni značaj in ob tej priliki je prišlo z obeh strani do zelo zanimivih pobud o nadaljnjih prijateljskih stikih dveh pobratenih mest.
PRVI KORAKI
(Nadaljevanje s 6. strani)
skih osmošolcev, vse ostale pa le 16 %•
Odločitve za uk prevladujejo na vseh šolah; majhna izjema je samo osnovna šola Kette-Mum- saj si je ondi izbralo uk samo 36 učencev — prav toliko kot gimnazijo. Na drugem koncu sta osnovni šoli Polje in Sostro, kjer se je polovica vseh osmošolcev odločila za takšno nadaljevanje. Na preostalih šolah v občini je bilo za uk sorazmerno manj zanimanja.
Edvard Kardelj pokrovitelj proslave
Prireditev ob praznovanju 70-letnice papirniškega pihalnega orkestra so potekale v zelo svečanem ozračju kar tri dni.
Najprej se je v petek 19. junija zvečer v avli osnovne šole v Polju občinstvu predstavil orkester — jubilant pod taktirko Franca Grebenška. Na sporedu so bile tudi zahtevne skladbe znanih skladateljev, med drugimi J. Ofen-bachov Orfej v peklu — uvertura G. Bizeta Karmen — potpuri in E. Grei-ga Huldigings - koračnica.
V avli šole je bila odprta razstava o nastanku in dosedanjih uspehih tega prizadevnega glasbenega kolektiva.
K prazničnemu ozračju je mnogo prispeval tudi pihalni orkester papirnice Leykam iz Avstrije, s katerim imajo Vevčani zelo tesne stike. Le-ta je imel v nedeljo 21. junija dopoldan pred restavracijo samostojen promenadini koncert.
Vrhunec jubilejne svečanosti je bil v nedeljo popoldne, ko so v paradi nastopili pihalni orkestri papirne industrije in še nekateri drugi orkestri.
Godba je odlikovana z redom zasluge za narod s srebrnimi žarki, posamezni njeni člani pa so prejeli Gallusove značke.
Bralce obveščamo, da smo o nastanku in zgodovini vevške pihalne godbe obširno poročali v prejšnji številki Naše skupnosti.
(5I.ASIL.O SZOl.	*AOST£-POl«jF
Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov:	Uredništvo in uprava
NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 42/11. Telefon 315-980 Tek. rač. pri NB Ljubljana, občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje. Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1,30 N dinarjev, posamezna številka 0,30 dinarjev. Tisk -Kočevski tisk«, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo.
V ŽIVLJENJE
Razveseljivo je, da se učencem za učna mesta ni treba bati, posebno fantom ne. Okrog 30 jih sicer še išče delo, vendar prednjačijo med njimi, ki imajo popravne izpite ali pa še niso prejeli odgovrov.
Kaže, da je gimnazija med učenci spet mikavna, zlasti meščanska VI. gimnazija. Največ priliva se ji obeta z osnovne šole Kette-Murn in o. š. Vide Pregare, precej manj iz drugih zavodov v občini.
Občni zbor ObZTK
Fotografija jc sicer s prvenstva Ljubljane v gimnastiki za srednješolce. Pove pa še več: prva z leve je Bernarda Miillcr, letošnja slovenska srednješolska prvakinja in državna prvakinja med mladinkami. Zraven nje je Lučka Jurjec (tretje mesto v SFRJ, drugo mesto v SRS) in tretja z leve Vida Peri-šič, ki si za leto 1969 skupaj z Andričem delita naslov najboljšega športnika naše občine
Kratke iz športa
Vsaki 2 leti polagajo športni delavci, ki jih izvolijo v upravni odbor občinske zveze za telesno kulturo, račune svojim volivcem — ostalim športnim, oprostite: telesnokultumim delavcem in vsemu članstvu.
Letošnjemu občnemu zboru so prisostvovali predstavniki vseh pomembnejših družbenopolitičnih organizacij in tudi predsednik občine. Težko da je bil še kak občni zbor naše ObZTK tako ploden. Tudi vse razprave so bile kratke in jedrnate — lepo znamenje, da vsaj iz krogov športnih delavcev izginja dolgoveznost.
Vsi, ki so se oglasili k besedi, so se strinjali, da mora biti prva skrb posvečena množičnosti, potem vzdrževanju objektov in vzgoji dobrih — in zadostnega števila — trenerjev. Poudarjeno pa je tudi bilo, da je težko kaj več napraviti za množičnost, kajti ta društva delajo v zelo težkih pogo-gojih. Posebno pereče je, da ni prostorov za zimsko vadbo in da je tudi premalo narejenega za njih gradnjo. Tako, recimo, ni pravega učinka od odličnega delovanja šolskih športnih društev, saj se velika večina mladine po zaključku osnovne šole ne more vključiti v druge športne organizacije, ker te nimajo ne prostorov ne trenerjev. Dosedanji predsednik Albin Galof je povedal, da je že premajhna skrb za tekmovalni šport, ki zahteva več sredstev, da pa niso glavni problemi sredstva za delovanje, ampak objekti oz. plačevanje najemnin zanje. Posebno tehtna je bila razprava Marjana Rožanca, ki je poudarjal, da se družba vse premalo zaveda, kakšne kvalitete lahko najde mladina v športu. Vse premalo se šport izkorišča kot vzgojno sredstvo, v mnogih primerih celo nenadomestljivo vzgojno sredstvo. Temu primeren je tudi odnos do telesnovzgojnih organizacij in celo do ObZTK. Povsem nepravilno je, da se vse najpomembnejše stvari na področju občine v telesni kulturi odločajo in izvajajo brez sodelovanja strokovnih telesnovzgojnih organov, še posebej brez ObZTK.
Splošna ocena pa je tudi bila, da je delo ObZTK posebno uspešno pri razvoju množičnosti, največ seveda prek šolskih športnih društev, ki so med najboljšimi v Sloveniji. To pa je
tudi zasluga prizadevnih učiteljev telesne vzgoje.
Občni zbor pa se je pravzaprav delil na 2 dela. Prvi je bil uradni, drugi sicer tudi, a prijetnejši. V tem delu je namreč ObZTK podelila priznanja športnim funkcionarjem, ki kot amaterji neutrudno skrbijo za naše športne organizacije. Vsi so prejeli res lepe plakete. Bronaste plakete so prejel itisti, ki delajo z uspehom že več kot 3 leta, in sicer: Marija Zupanc, Franc Močnik, Nadka Jeraj, Milena Česnik, Ciril Hribar in Martin Havvli-na, vsi učitelji telesne vzgoje; pa Milan Boškovič, Lojze Mavrič, Slobodan Kitičin in Franc Bratun.
Srebrne plakete so prejeli tisti, ki delujejo že več kot 5 let:	Milena
Horvat, Zvone Pirc, Drago Ostojič,
V maju mesecu je širom po Evropi vse polno tradicionalnih turnirjev, posebno mladine. Iz leta v leto dobivajo vse več vabil za sodelovanje na posebno velikih turnirjih tudi meščanske mladinske ekipe. Tako sta kot predstavnika Ljubljane letos odšli v Zahodno Nemčijo ekipi mladincev nogometašev in rokometašev Slovana. To verjetno pomeni tudi priznanje delu z mladino v naši občini. Kot neke vrste sindikalni predstavnik Ljubljane pa je odšla na turnir v Italijo vevška Slavijo.
Ker so vsi dosegli lepe uspehe, je prav, da objavimo v kratkem prispevke, ki so nam jih poslali o teh gostovanjih: Marjan Rožanc je peljal v Urach v Zah. Nemčiji mladince-nogometaše. Mladinci so dosegli v ostri mednarodni konkurenci samih znanih ekip, kot so Pro patria, Fortuna, Rot-Weiss .in Hertha odlično drugo mesto. Izubili so v finalu z berlinsko Hertho.
Ali ta uspeh v konkurenci predvsem nemških ekip, ki veljajo za naj-
Silvo Kristan, Alojz Perharič, Ignac Junker, Janko Vidic, Janez Preši, Jelka Breznik, Milan Pritekelj in Janez Deisinger.
Zlate plakete, najvišje priznanje, pa so prejeli:	Janez	Gašperlin, Jože
Mavrič, Jože Okretič, inž. Marjan Gostinčar, Viktor Jarc, prof. Vanda Be-denk - Zahariaš, Vili Pfundner, Stefan Trobiš, Jože Borštnar, Stane Vršaj, Lado Krošelj, Ludvik Snajder, Franci Go-Ijar, Rudi Puhar, Leon Plazer, Bogo Krenčič, Vili Omahen, Rudi Borič, Jože Prunk, Tone Novak, inž. Radovan Golja, inž. Andrej Ciuha, Adi Vlachy, Mira Miklavčič, Karel Štrekelj, prof. Anton Medved in Albin Galof.
Spisek prejemnikov odličij je obsežen, ker so bila zadnja odličja podeljena pred 4. leti.
Na koncu pa so razglasili še rezultate ankete za najboljšega športnika v občini v letu 1969, kar je postalo že tradicionalno. A o tem na drugem mestu.
bojevitejše in najboljše (kar že dolgo ni odlika jugoslovanskega nogometa), pomeni novo pomlad na Kodeljevem. Da, takoj so dobili naziv »Angleži«, kar je največ v nogometu. Postali so najbolj popularna ekipa na turnirju in organizatorji podobnih prireditev so se skorajda stepli, kdo si bo zagotovil našo udeležbo za prihodnje leto. Seveda pod ugodnejšimi pogoji kot letos.
Inž. Radovan Golja je vodil mla-dince-rokometaše, poroča pa takole: Letos smo se odrezali še bolje kot lani, osvojili smo namreč drugo mesto v konkurenci 7 klubov Iz 5 držav. Naši mladinci so pokazali tehnično daleč najlepšo igro, vse nasprotnike so odpravili z visokimi rezultati, v finalu pa so z domačimi izgubili za 1 gol. Niso zdržali do konca; poraz proti slovitemu Brauschweigu na njegovih tleh ni noben neuspeh.
Prireditev, na kateri smo nastopali, je ogromna. Naš turnir je bil v sklopu te prireditve,, na kateri v raznih športnih in kulturnih srečanjih sodeluje mladina iz 25 evropskh držav. Tako smo bili na sprejemu pri mestnem županu, nasploh pa so nas sprejeli zelo lepo, tako domačini, kot vse sodelujoče ekipe s katerimi smo vzpostavili tudi prisrčne stike.
Nogometaši Slavije so bili na turnirju v Italiji. V konkurenci močnih ekip, predvsem tovarniških, so zasedli odlično drugo mesto, a za ta dosežek prejeli celo goro daril in priznanj. Vsak posameznik je prejel praktično darilo.
Hm, morda jim je ta Izlet pomagal, da so se rešili izpada iz slovenske nogometne lige.
Na naši občinski zvezi za telesno kulturo je prišlo do sprememb v vodstvu. Ne samo da je dosedanjega predsednika Albina Galofa zamenjal direktor meščanske gimnazije prof. Anton Medved, nov je tudi podpredsednik: Inž. Marjan Gostinčar Iz Saturnusa. Prišlo je tudi do zamenjave sekretarja. Po 6 letih dela na tem mestu odhaja Janez Virk na novo službeno dolžnost — za sekretarja mestne zveze za telesno kulturo Ljubljana, njegovo mesto pa je zasedel Pavel Kos.
☆
Na odsluženje vojaškega roka sta odšla kar 2 prizadevna trenerja: Marko Trškan, trener rokometašic Partizana iz Polja, še bolj pa se bo poznala izguba Martina Havvlina, načelnika TVD Partizan Moste ter trenerja in organizatorja pionirske ekipe telovadcev tega društva, ki so drugi v Sloveniji. Oba sta tudi učitelja telesne vzgoje.
☆
Na velikem javnem nastopu šolske mladine, ki je bil prvi nastop po 12 letih v Ljubljani, je bila izvedena tudi točka prof. Vande Bedenk - Zahariaš, učiteljico telesne vzgoje na šoli Kette-Murn. To je bil prispevek šolske mladine naše občine. Točka, ki je bila izvedena v modernem ritmu, je požela velik aplavz.
☆
Na prvi seji upravnega odbora občinske zveze za telesno kulturo so nekateri novoizvoljeni člani UO ostro kritizirali nesodelovanje občinske zveze za telesno kulturo pri nekaterh velikih in pomembnih akcijah v naši občini, še posebno pri investicijah v nove objekte. Skoraj vsi, ki so se oglasili k besedi, so bili soglasni, da bi mo-
ralo biti pri tem tudi odločilno njeno strokovno mnenje. To je tudi dolžnost ObZTK, voljeni predstavnik vseh občanov, ki delujejo in se zanimajo za področje telesne vzgoje.
Nihče nima pravice delati proti njihovim interesom. Dosedanji predsednik Albin Galof je povedal, da je tako stanje delno prividno. ObZTK skuša sodelovati pri vseh akcijah, jih sama začenja, a zanje ne dobiva podpore pri odgovrnih. Zato pa se je začelo mnogo (kot so protestirali člani UO) pomembnih akcij in velikih investicij na področju telesne kulture) brez posvetovanja z občinsko zvezo in celo kljub njenemu nasprotovanju. To je nevzdržno in naloga novega upravnega odbora bo urediti tako nevzdržno stanje.
☆
Tekmovanje v rokometnih ligah je končano. Medtem ko je moška ekipa Slovana zasedla drugo mesto z nekaj spremenjeno ekipo, so je ženska ekipa ponovno prebila na vrh. Tako so osvojile naslov slovenskih prvakinj menda največkrat od vseh slovenskih ekip. To pa prav gotovo ni presenečenje ampak plod načrtnega dolgoletnega dela trenerja prof. Silva Kristana. Nikjer v Slovenji nimajo toliko ženskih in tudi tako kvalitetnih vrst v okviru enega kluba, vse vrste pa nadzoruje in trenira prof. Kristan sam ob pomoči nekaterih izkušenejših igralk. Tako vse kaže, da bo ta naslov še dolga leta pripadal Kodeljev-čankam.
ZELENA JAMA IN BERNARDA MOLLER DRŽAVNI MLADINSKI PRVAKI
Na letošnje državno prvenstvo v gimnastiki v Novem sadu so šle Zo-lenojamčanke z velikim strahom. Pe* rišičeva jo bila tik pred maturo, kar se je razumljivo poznalo pri treninga in konec koncev so je zaključek šolskega leta poznal vsem. Tako je bil trener Jože Mavrič zelo pesimistično razpoložen. Ce štejemo osmo mesto v državi za neuspeh, potem jo Imel prav. Perišičeva je telovadila pov-vsem izven forme In v ostri konkurenci ji pač ni moglo prinesti boljšega mesta. K sreči to ni pomenilo razočaranja, ker je bilo pričakovano in razumljivo. Torej Vida, drugo leto pa ne bo mature I škoda le, da j® zato Izpadla Iz reprezentance za bli*' nje nastope.
Res so tudi mladinke telovadil« slabše, kot znajo, tu jo prišla do iz* raza izredna prizadevnost bratov Lojzeta in Jožeta Mavriča. Zelena jamo je v Jugoslaviji v kvalitetni ženski gim nastiki nepremagljiva. Kljub temu, so iz forme, kljub izredno pristranskim domačim sodnicam, kljub temu, da je tik pred tekmovanjem zbolela 2e leznikarjeva In ni mogla na Pot' kljub vsemu so bilo telovadke Zel«11« jamo daleč, daleč najboljše med vse ml mladinkami zveznega razreda. Naj boljša pa jo bila Bernarda Mullor. ki je državna prvakinja. NIČ slabša ni Lučka Jurjec, ki Jo osvojila bronasto kolajno, pa Breda Končnik " mesto, pa mala Marija Težak, ki bo morala še veliko trenirati (11. mesto) In Motka Koščak: 32. mesto. Vse 50 prispevale za ta uspeh, vsem česti tamo in seveda še bratoma Mavrič*
Evropsko prvenstvo v kartingu
Zadnjo nedeljo v maju je bila okoli Javnih skladišč druga dirka za evropsko prvenstvo v kartingu. Organizacijo je odlično opravilo AMD Moste — ob udeležbi gledalcev. Kot smo že pisali, je karting morda še najrazburljivejši od drugih avtomobilskih in motornih dirk, saj se tu tekmovalci stalno menjavajo v vodstvu, v pozicijah, skratka sicer manj nevaren šport, a bolj dinamičen.
Nagrade in prva mesta so pobrali favoriti: Belgijec Goldstein, Nemec Heyer in Monakovčan Iper-ti. Smolo je imel sicer odlični Švicar Corbas, ki je v finalu slabo štartal, nato pa je napravil še nekaj napak. Tako sedaj po drugi dirki vodi Belgijec Goldstein, med ekipami pa Zahodna Nemčija, pred Švico in Italijo.
Naši kljub domačemu terenu niso mogli storiti kaj več, kot na prvi dirki v Švici. Uvrstili so se skoraj na enaka mesta kot v Veveyu. To je razumljivo, saj tu ni govora o slabši kvaliteti tekmovalcev, pač pa strojev. Tako je bil to pot 32. šubelj, Oblak pa 40., 41. Smerdelj in Turk 42. med 60 tekmovalci. Tudi ekipa Jugoslavije ni mogla prehiteti Norvežanov, a je obdržala 12. mesto in minimalen zaostanek za Norvežani, a velik naskok pred naslednjimi:	Spanci, Avstrijci in
Finci.
Največji pomen tega tekmovanja je bil, da smo se tudi Jugoslovani pokazali kot organizatorji v tem športu, kjer pravzaprav le še delamo prve korake. To je prizadevnim organizatorjem AMD Moste nedvomno uspelo.
m,
I
V letošnji drugi dirki za evropsko prvenstvo v kartingu okoli Javnih skladišč je nastopila domala vsa svetovna elita. Organizator prvenstva — AMD Moste — je to hudo preizkušnjo za prvič dobro opravil
Vida Perišič in Srečko Andric -cvet športa naše občine
Tako je odločila komisija 10 strokovnjakov vseh športnih panog iz naše občine in tako je bilo mnenje bralcev, ki so se odzvali na razpis ankete Naše skupnosti. Res bo torej, da sta najkvalitetnejša športa v občini plavanje in gimnastika. V prvi anketi leta 1967 je zmagal plavalec Potočnik, leta 1968 Perišičeva, letos pa si prvo mesto delita telovadka in plavalec Andrič. Njuni uspehi: Perišičeva je slovenska prvakinja med članicami in mladinkami za leto 1969 in državna reprezentantka. Andrič je državni prvak med mladinci na 400 m mešano, v 6 disciplinah pa je slovenski mladinski prvak in 1-krat članski.
Njuna zmaga je bila premočna. Za ostala mesta pa je komisija menila, da je najboljše, da ne opravi razporeditve, ampak si tretje mesto deli 13 športnikov, naštetih po abecednem redu. Verjetno bi bilo krivično, če bi enega postavili pred drugega. Težko je namreč primerjati uspehe tekmovalcev mnoštvenih športov s tekmovalci, ki nastopajo posamič. Teh 13 pa je:
Marija ARKO — članica rokometnega kluba Slovan, Tone GRILJ
—	dirkač kartinga, član AMD Moste, Lučka JURJEC - telovadka TVD Partizan Zelena jama, Janez JURMAN — plavalec PK Slavije, Stane KVARTUH - hokejist HK Slavijo, Franc LEŠNJAK — hokejist HK Slavijo, Franc Močnik — rokometaš RK Slovan, Janko MODIC — košarkar KK Slovan, Bernarda MULLER — telovadka TVD P Zelena jama, Djordje NAGY — nogometaš NK Slavijo, Zvone PIRC
—	kegljač KK Saturnus, Stane VR-SAJ — strelec, član SD Železničar in Mirko ŽIVEC — dirkač kartinga, član AMD Moste.
Tako bralci, ki so sodelovali, kot strokovnjaki so bili soglasni, da je najuspešnejše društvo TVD Partizan iz Zelene jame. Drugo mesto so prisodili rokometašem Slavije in tretje hokejistom Slavije.
Vsi so prejeli lepe diplome In praktična darila, ki so Jih prispevala podjetja Saturnus, Javna skladišča, Papirnica, Indos In To-tra, najboljšima športnikoma pa je dal spominski nagradi predsednik občinske skupščine Polde Maček.
Moščani m Vevčani na mednarodnih igriščih