3 nč. 36. številka. Izdanje za sredo 255, marca (v Trstu, v torek zvečer dne 24. marca 1896.) Tečaj XXI. „BDINOIT" Izhaja po trikrat na teden T šestili izdan jih ob tOVkth, četrtkih iu nobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa oh 7. uri večer. — Obojno izdanje stane : za .Indenmesec . f. izven Avstrije f. 1.50 za tri mesec. , „ 3— , , .4.50 /a pol leta r.a vse leto 12.— Naročnino je plačevati naprej a« naročbe brez priložene naročnine ae uprava na ozira. Posamično številke »e dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v lr*tu po 3 nvč., izven Trata po 4 nvč. EDINOST Oglasi so račune po tarifu v petitu; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obnova navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do- muči oirlesi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu aiiea Caserma Af. 13. Vsako pismo mora biti frankovauo. ker nefrankovana se ne spre.iomajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamu« i je in oglase spre-jntna upravtiiifvo ;tliea Molino pit-t-olo hit. 3, U. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama ri|e ao prost« poStnine. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. ,t « bil vesel, duhovit in do skrajnosti ljubezniv in uljuđen. Na-žival se je Armandom. Videla sva se prav pogosto. Minolo je malo časa, ko me je ta prijatelj uvel v svoje Visokost stroškov, oziroma težave v sestavi tal; 2.) kratkost; 3.) strategiške koristi; 4.) koristi industrije in trgovine, tako prihajamo do sklepa, da prva črta najbolje odgovarja vsem tem zahtevam. Odkar se je zgradila proga državne železnice Trst-Herpelje-Divača, ustanovila se je trdna podlaga za železnico Divača Loka. Trst je zvezan sedaj z notranjostjo države le po jedni sami železniški črti, namreč po južni železnici. Ta železnica ni kratka, zato pa trpi pomorska trgovina preko Trsta in se obrača preko pristanišč Severnega moija. Zlasti pa trpi vsled tega naša avstrijska industrija. Neobhodno potrebno je torej, da se napravi najkrajša zvezna črta notranjih dežel avstrijskih z morjem. Oglejmo si južno železnico! Težave, o kojih se je govorilo tu že večkrat, obstoje še vedno. Tu je ljubljansko barje, ki je ravno tako mehko kakor pred leti, in železniški vlaki pomikajo se po tej ravnini le z velikimi težavami in počasi. Potem prihajamo do vijadukta v Borovnici; tu je velika nevarnost, da bi se poškodoval isti, zlasti v času vojne, zbok česar bi nastale dlje časa trajajoče ovire v prometu. Potem prihajamo v Postojno, kjer so veliki zameti, in včasih morajo se cel6 pošta in druga prometna sredstva prevažati na vozeh preko Senožeč, ali celo prčko Pontabelja; vsakdo mora sprevideti, kaj to pomeni, ako bi v vojnem Času pošta hodila preko tuje dežele, namreč preko Italije. Črta Divača-Loka, ki se mi vidi jedino primerna, ne le da skrajša za 34 kilometrov zvezo med obema točkama Divača-Loka, ampak pomikala se bode tudi po trdnem in zavarovanem zemljišču in ne bode izpostavljena onim nevarnostim kakor južna železnica. Veliko veče so težave v sestavi tal na Bohinjski železnici. Po poročilu inženiija Seemillerja bilo bi na tej črti, na progi Gorica-Sv. Lucija : 6 tunelov, 2 vijadukta, 1 most; na drugi progi Sv. Lucija-Bohinj-Žerovnica: 3 tuneli (jeden dolg 5400 metrov in dva druga ukupno 1070 metrov), 8 vijadukta in 7 mostov. Stroški Bohinjske železnice bi znašali 32 milijonov za 08 kilometrov, a črte Divača-Loka, na podlagi ek-spozčja njegove ekscelence gospoda finančnega ministra od 24. oktobra 1895, za 88 kilometrov stanovanje, kjer me je seznanil «e svojo materjo in sestro, ki sti se skoro spoprijateljili z menoj. Nekega večera zbralo se je lepo društvo v ukusnih salonih mojega prijatelja. Zabavali smo se, da se ne moreš bolje. V francoskih krogih je razgovor živahen in duhovit. Z ustnic, k"jimi se nasmehujejo neprestano in odlično, švigajo iskre na vse strani. Tu vladati najkrasneja prijaznost in največa svoboda, ne da bi kdo prestopal meje dostojnosti. Nikjer ne opažaš salonskega suženjstva, napete iu smešne otrpne-losti od onkraj Rene. Zdravnik Armand se je razgovarjal z menoj o raznih malenkostih, ki so polnile naše vsakdanje življenje, in v resnici ne bi mogel povedati, kako sva prešla na zadnjo francosko-rusko vojno in na nesrečno komuno. Naposled sem naprosil Armanda, naj mi posodi koje delo o tej vojni, ali o komuni, rekši mu, da ne morem zaspati, ako nimam knjige v roki. Prijatelj se je zamislil malce, potem pa je rekel, uprši kazalec v čelo : „A glej! imam nekaj .... spominov .... zanimali vas bodo ... Pisani so v jednem slovanskih jezikov". za polovico manj, namreč le 1(5 milijonov goldinarjev. Nadaljevanje preko Karavank, namreč preko Ljubelja, oziroma kokrško dolino, ali preko Stola v Medvedjo dolino, je tako pri jedni kakor pri drugi železnici proračunjeno na 20 milijonov goldinarjev. Na progi Gorica-Trst še vedno od južne železniee zavisna Bohinjska železnica šla bi po zapuščenih, neobljudenih kr«yih brez trgovine in industrije. Jaz sam sem prepotoval te kraje. Od Bohinja preko velikega gorovja in dalje od Podbrda vleče se dolga dolina do Sv. Lucije. Tu je le raztresenih hiš in ni niti sledu bodisi industrije ali trgovine, do-čim, ako si ogledamo kraje, po kojih naj bi tekla železnica Divača-Loka, vidimo najprvo veliki industrijski kraj Tržič, potem pridemo do Kranja, kjer so veliki tedenjski semnji, potem Loka, točka, kjer se spaj&ti obe dolini, poljanska in selška. Tu v selški dolini je zopet znameuiti rudniški kraj Železniki, potem je poljanska dolina, tudi lepa dolina, kjer je bogata živinoreja, kakor tudi v selški dolini; potem bi železnica vodila dalje mimo blizo Idrije, ki je, kakor znano, velik cesarski rudnik; konečno so še lepi kraji Razdrto, Senožeče itd., torej sami kraji, bogati na industriji in rodovitni. In slednjič, ako krenemo od jednega teh krajev v Gorico preko vipavske doline, imamo vse, česar si žele Goričani. Vipavsko dolino ni smeti ceniti prenizko; tam je razvito sadjarstvo in vinogradstvo. Tudi v vojaškem pogledu bi močno odgovarjala ta železnica, ker bi ne tekla vsporedno z italijansko mejo, ampak naravnost v trebuh sosednje države. Od Pulja, od vojnega pristanišča puljskega, na kojega treba poseben ozir jemati se strategi-škega stališča, je sedaj do Beljaka 357 kilometrov, prčko Bohinja bi bilo 367, po predelski železnici 328 kilometrov, in po železnici Divača - Loka le 322 kilometrov. Torej kažejo že te številke, da bi zlasti za Pulj najbolj odgovarjala železnica Divača-Loka. Sosebno za slučaj vojne, bila bi največe važnosti nezavisnost od južne železnice, neodvisna pa bi bila le železnica Divača-Loka. Kar se dostaje stroškov te železnice v pri- Odšel je, a se kmalu povrnil iz svojega kabineta, da mi izroči zvezček papirjev. Vprašati ga nisem mogel ničesar o tem zvezku, kajti v isti hip se je jela razhajati odlična družba. Bilo je že kasno. Vsi smo se razšli. Obsut najljubeznivimi besedami, in stisnivši opetovano nekoliko mehkih ročic, vesel in srečen odšel sem iz stanovanja Armandovega. Dospevši v svojo sobo, izvlekel sem zvezčič iz žepa, zapalil si smotko, ter, položivši se na divan, počel sem čitati sledečo pripovest, pisano, na veliko moje začudenje, v hrvatskem jeziku Evo vam, kar sem čital: M o j* i spomini. I. Ko mi je bilo dvajset in pet let, bil sem v zadnjem tečaju zdravništva na vseučilišču dunajskem. Na Dunaju bilo mi je jako nadležno. Navadno sem samotaril. Bil sem zelo marljiv dijak. Mati-udova imela je mene samega. Ljubila me je kakor ljubi vsaka mati svojega jedinca. Pokojni oče nam je ostavil veliko imetje, a mati, vedoča, da nisem vrtoglavec in razsipalec, pošiljala mi je veče svote, kojimi sera se kupoval potrebne knjige meri z železnico preko Tur, vide se mi posebno važno naglasiti, da, dočim bi znašali za železnico Divača-Loka-Celovec le 16 milijonov -f- 20, bi znašali stroški po poslancu vitezu Stalitzu toli hvaljene železnice preko Tur 27 milijonov preko Predela in 29 milijonov preko Tur. Toliko Bohinjska kolikor Predelska železnica vodili hi na progi do sv. Lucije tikoma ob italijanski meji, in sicer vsporedno z isto. Usojam si opaziti mimogrede, da je Njegovo Veličanstvo iz strategijskih ozirov proglasilo Predelsko železnico neizvedljivo. Temu torej ni možno oporekati: da popol-njenja južuega omrežja državnih železnic ni možno doseči ni po Bohinjski ni po Predelski železnici in da bi tudi v bodoče ostal zavisen od privile-govane južne železnice promet med Oorico in Trstom, oziroma Gorico-Nabrežino-Divačo za Istro. Ni tako starye, ni nadaljnje vzdrževanje obstoječe peažne pogodbe na progi južne železnice Ljubljana - Divača, ne more odgovarjati splosnim koristim avgtrijske trgovine in industrije, niti koristim c. kr. državnih železnic. Proti gradnji državne železnice od Gorice do Trsta protestovala bi družba južne železnice, kije od 1. januvarja 1881 sem zopet v posesti svojega prelacijskega prava (svojih izgovorjenih pravic.) Kar se dostaje Gorice, mogla bi se popolnoma zadovoljiti z gradnjo stranske črte loške železnice, preko vipavske doline do Gorice. Isto-tako bi zadoščala za Bohinj lokalna železnica iz Bistrice do Lesc. Pred vsem pa, in to je kardinalna točka želja moje domovine Kranjske in ostalih dežel ob črti od Istre do Češkega, zgradila naj bi se čim. preje samostojna zvezna črta Divača-Loka v povzdigo prometa pomorskega em-porija tržaškega z notranjimi deželami, sosebno z na industriji bogato Češko, v povzdigo prometa na državnih železnicah in v varovanje strategiških koristi. Še par besed o železnici preko Tur. Menil sem, da posl. vitez Sta'.itz navede danes posebno prepričevalnih dokazov, toda gospiida moja, priznati mi je, da me njegovi dokazi ni najmanje niso mogli pridobiti za železnico preko Tur, tem manje, ko sem se prepričal, da je gospod govornik naglaSal le Trst in Nemčijo, sosebno Hamburg, meni pa je v prvi vrsti zastopati avstrijske koristi. Govoril je tudi o Švici ter je rekel, da se tam oglašajo proti železnici preko Tur (Oporekanje), ker se boje tam, da bi jim ista utegnila škodovati. Agitacija v prilog železnici preko Tur in proti direktni črti Trst-Praga opravičuje skoraj k domnevanju, da je nekaternikom na tem, da bi zagovarjali koristi nemške države pred potrebami našega ljudstva. (Posl. dr. Steinwender: To je neslano sumnifienje!) To ni nikako sumničenje. Rečeno je bilo že, da bi bil promet med Nemčijo in Trstom veči nego je sedaj, da bi Trst potem bolj procvital kakor sedaj, ker bi bili potem tesneji zlasti trgovinski odnošaji ined Nemčijo in tein mestom. Toda kaj briga nas Nemčija ? Nemčija naj sama skrbi za-se! Dosedaj še nisem nikdar čul o kakem prispevku Nemčije za železnice preko Tur. (Posl. Leta 186*. pristudilo se mi je dunajsko življenje. Rad bi bil šel na potovanje. Pisal sem materi. Ona zadovoljna. DospevŠi najprej domov, ostal sem kakih petnajst dni v najmilejem mi društvu, v društvu oboževaue mi majke. Pripravil sem s« na pot. Dalmacija mi je prišla na misel, ali bolje rečeno, Dubrovnik. Srce me je neprenagljivo vleklo v to slavno mesto, v rojstveno mesto naših velikanov. Početkom maja ukrcal sem se v Trstu ter odplul naravnost proti gnezdu hrvatskih vil. Morje 1 ... Bil sem presrečen. Vreme je bilo krasno, a neizmerna pot tiha, sijajna in gladka. Na parniku je vse vrvelo potnikov. Takoj prvi dan opazil sem izredno krasno, čruo-oko devojko. Bila je v družbi stareje gospe. Na krovu, kjer sti se sprehajali ti dve ženi, sera bil opazil, da me mlajša tu pa tam pogleduje skrivaj. Tudi za mizo o obedu srečavali so se najini pogledi, a meni se je videlo, kakor da vidim rudečico sramožljivosti na njenem dražestuem licu. Meni nasproti sta sedela navadno dva gospoda, ki sta se razgovarjala po nemSki. Mlaji je neprestano upiral svoje oči v ono lepo gospodičino. vitez Stalitz: To ni bilo rečeno! — Poslanec Swoboda: Mi nočemo zidati železnic tujim denarjem !) Naravno, a mi ne bodemo dajali svojega denaija za povspesevanje tujih koristi. (Tako je! — Oporekanje.) Rečeno je bilo, da bi bil promet med Nemčijo in Trstom le transitui (prevozni) promet. No, gospdda moja, morda bi zaslužili s tem kak novčič ali goldinar, toda, to bi bilo jako malo v primeri z izgubo, kojo bi trpeli, ker bi se zapostavljala naša industrija in naša trgovina. Ali naj ostanemo mi Avstrijci za vedno le tlačani, ali ne bi morali posebno gledati na to, da povzdignemo sami sebe gledč trgovino in industrije in da ne bi gledali vedno na to, da se povzdiga Nemčija! Vse je zastonj, in jaz se povračam k trditvi, da bi le Nemčija imela dobiček od tega, dočim bi trpele ftkodo najvažneje pokrajine avstrijske. Železnica prčko Tur bi se tudi radi Gotthardske iu Brennerske železnice izplačevala slabeje, nego menijo gospodje, ki se toli potezajo za isto. Mi naj bi imeli le stroške in jako malo dobička. Z oziroin na trgovino in industrijo, ki dokaj lepo cveteti zlasti na Češkem in ki naj bi našli svojo pot do morja, je neobhodno potrebno, da gradimo železnico, ki bode zastopala posebno avstrijske koristi. Nevarnost, da bi železnica prčko Tur veliko škodila Avstriji in sosebno notranjim deželam, so že sprevideli nastopni zastopi in so se vsled tega izrekli proti železnici preko Tur, namreč deželni zbori na Dunaji, v Celovcu in v Ljubljani — zlasti poslednji je letos zopet vsprejel resolucijo, posebno naglašujočo železnico Divača-Loka —, trgovinske zbornice v Ljubnem, Pragi, Celovcu, Gradcu, Lincu, na Dunaju, v Ljubljani, v Hebu in poleg teh Še mnogo občinskih zastopov. Menim, gospoda moja, da sem zadostno zagovarjal avstrijske koristi, zagovarjal bodem iste vsikdar, in si torej dovoljujem nasvetovaii nastopno resoluc^o (čita): ,C. kr. vlada se poživlja, da se v teku tega leta predloži tej zbornici predlogo za zgradnjo južne dopolnilne proge državnih železnic Divača-Loka-Celovec, in v zvezi s to, proge po vipavski dolini do Gorice. (Dobro! Dobro i) Politliko vesti. V TRSTU, dne 24. tnaroi 189«. Državni zbor. Poslanska zbornica je vspre-jela včeraj v tretjem čitai\ju vladno predlogo o potih za silo. Ker je bilo došlo nedavno do pretepov iu odurnih prizorov na vseučilišču dunajskem zato, ker so protisemitski dijaki proglasili židovske dijake nezmožnimi dajati zadoščenje in da se torej ne bodo več spuščali v dvoboje s poslednjimi, seveda nemškoliberalni poslanci uiso mogli drugače, nego da so se s posebno interpelacijo v poslanski zbornici zavzeli za toli kruto „žaljene* krivonoge in krivonose dijake židovske. Nemško liberalni poslanci niso mogli molčati, ko je bilo po koncu vse nemškoliberalno popoluoma požidovljeno časopisje. To časopisje je zahtevalo najstrožje postopanje proti antisemitskim dijakom, da, pravo pravcato proganjanje, razpuščenje dijaških društev, uničenje ekzisteucij vseh onih mladeuičev, ki se drznejo Na tem potu naučil se nisem ničesar, ali vsaj jako malo. Mesteca, sela in otoci so se vrstili jeden za drugim, no, jaz sem se malo brigal za njihova imena. Polastila se me je čudua otož-nost. Čutil sem v srcu nemir, neke čudne slutnje. Kjer-koli sem bil, mislil sem na Črnooko gospodičino. V kalini in na krovu, povsodi se mi je zibala pred očmi njena slika. To me je jelo srditi naposled. Ko smo dospeli v Spljet, povspel sem se na krov, oziral sem se okolo sebe, a one lepe sopotnice moje ni bilo nikjer. Mislil sem, da je morda doli, v salonu za gospe; naslonil sem se na ograjo, da vidim male ladjice, priplule pod parnik, da se nanje ukrcajo oni potniki, kojim se je pot dovršil v Spljetu. Zatrepetal sem. V jedni onih ladijc sedela je krasna gospodičina z ono neraz-družno gospo. Najini pogledi so se srečali, devojka je pordečela, klonila z glavo, ladjica je odplula ter zaveslala v pristanišče. Malo potem je zažvižgal par, kolesa so za-šumela in !adija je brazdala proti jugu. Jaz nisem mogel obrniti očesa od ponosnega pokazati neprijazno lice kojemu mlademu potomci Abrahamovega rodu. Mi nikakor nočemo zagovarjati izgredov, ki so se bili prigodili nedavno na vseučilišču dunajskem radi .židovskega vprašanja", to pa že rečemo, da židovsko-liberalno časopisje nima ni najmanje pravice zgražati se nad takimi dogodki. Saj so bili ravno nemški liberalci, ki so na vseučilišču dunajskem zasejali seme izgredov in demonstracij; sedaj naj le molče, ako jim je sad tega semena zrasel čez glavo! Ko so dijaki demonstrovali za dobe ministerstva Hohewartovega, ko so uprav divjali proti učenjaku in duhovniku Massenu — tedaj je bilo vse prav in lepo iu nemškoliberalno časopisje ni moglo prehvaliti .opravičenega ogorčenja idejalne, za svobodo in napredek vnete mladine*, in še vspodbujalo je to mladino k nadaljnjemu — .delovanju*! Kako se spreminjajo časi! Danes vleče sapa iz druge luknje. Ker pa je vihar, ki je nekdaj pometal s vsemi onimi, ki niso prisezali na liberalno zastavo, potegnil sedaj v vrtinec njega provzročitejje same, jelo je isto liberalno časopisje kar hkratu obsojati demonstracije na vseučilišču kakor znak za XIX. stoletje sramotne .surovosti". Demonstracija, naperjena proti katoliškemu duhovniku je hvalevreden čin ; naperjena pa proti Židu, je — surovost. Tako se ineqjqo nazori po potrebah in stiskah te gospode. Nekdaj so hralili in vspodbujali, sedaj pa interpelujejo iu kličejo na pomoč vlato, ministre, policijo in vso državno oblast. No, naši ministri navadno niso gluhi za pritožbe nemških liberalcev in tudi sedanji načelnik naučne uprave je storil, kar je mogel, da potolaži razburjene duhove v židovskoliberalnem taboru: zagotovil je včeny v poslanski zborniei, da se je uvela stroga preiskava, da je bilo ie kaznovanih več dijakov in da so oblasti storile vse potrebno v preprečenje takih izgredov za bodočnost. Tudi proti društvom se bode postopalo, ako so se pregrešila proti zakonom. V včerajšnji seji so interpelevali poslanci L a g i n j a i u tovariši radi osnutja dveh srednjih šol hrvatskim učnim jezikom v Pazinu in P u l j u, poslanci B i a n k i n i iu tovariši pa finančnega ministra radi povišanja davka na stanarino po mestih v Dalmaciji. •Primorski list* piše v svoji zadnji številki: , „Edinost* meni, da Bog vč kako gorimo za tako zvano .trozvezo". Ni res. Dr. Mahuič je v .Rimskem Katoliku* 1. 1892. v svoji .politični izpovedi" odločno obsodil trozvezo ter dovolj jasno dal razumeti, da se mu zdi za Avstrijo koristniša zveza z Rusijo. Bilo je to o tistem času, ko je poslanec dr Gregorčič v delegacijah zagovarjal trozvezo. Mi pa imamo proti .Edinosti", da se toliko unema za ruski vpliv na Balkanu; z ruskim vplivom se razširja in vtrjitfe pravoslavje. Mi smo za politično neodvisnost Bolgarije in drugih ne-avstrijskih narodov na Balkanu; železna pest ruska bo le zadušila vsak prost razvoj teh narodov. Rn-8ija ima dovolj drugje opraviti. A kar je največ: nam je katoličanstvo nad slovanstvom ; Bolgari so se vedno nagibali k Rimu; ni še davno od tega, ko je bilo upanje, da se bolgarski narod povrne v naročje rimske cerkve. In kedo je to preprečil? Ruska perfidna politika. In s tako politiko simpatizovati ? Nesrečna Bolgarija" ! Spljeta. Čudno mi je bilo v duši in jako sem obžaloval, da se nisem izkrcal v Spljetu. Velika slabost se je polastila vsega mojega bitja, ko se je skril Spljet za otokom Brač. Sprehajajo se po krovu zaglobil sem se v razne misli. Neveselo sem premotrival sinje zapadno površje morsko. Obzorje je žarelo v krvavem žaru. Solnčni žarki daljšali so se, dvigajoči se iz morja, po rdečem zapadu. O mraku dahnil je svežeji vetrič od kr^ja. Dim se je leno vil nad parnikom. Pri večerji nisem videl one dvojice nemške, ki mi je sedela nasproti do Spljeta. Ustal sem v Dubrovniku. V polutemni senci bujnega gajiča čital sem velikim čarom Gundulića. Nikoli poprej se Še nisem tako naslajal na njem. V naši Ateni ostal sen deset dni, naslajaje se o mehkem iu railozvočnein izgovoru hrvatskega jezika. Iz Dubrovnika ubral sem jo naravnost v Spljet. Pogled z morja je pre-diven : veličanstveni zvonik, Dukljanova palača in ostale velike zgradbe, ki so ae namizale na obali, očarajo menda vsakogar. (Dalje prihodnjič.) A mi pravimo: Blagor njim, ki so obdarovani toliko mero — najivnosti, da menijo, da koristijo dobri stvari Bog ve koliko, ako nočejo in nočejo pripoznati suhih dejstev. Proti toli utrjeni — najivnosti je seveda zastonj vsa borba: to je boj biez upa zmage. In zato pokladamo orožje pred „Primorskim listom- — razoroženi smo. Obsojati troivezo in potem pa proslavljati tisto „neodvisnost Bolgarije in drugih neavstrijskih narodov na Balkanu", ki je bila vodilna misel v balkanski poiitiki iste t r o z v e z e, in pa govoriti o perfidnosti ruske politike vzlic dejstvu, da je bil na čelu protiruski politiki na Bolgarskem jeden Stambulov — tako pobijati svoje lastne izjave se svojimi lastuimi izjavami, v to treba pač velike — najivnosti!! Razoroženi smo, proti takemu naziranju ne poznamo leka. Mi nočemo trditi ničesar, ali dogodki o padu Stambulovega, o potovanju bolgarske deputacije v Petiograd, o prestopu princa Borisa in slednjič o spravi z Rusijo, so govorili glasno in jasno, kako misli in čuti narod bolgarski. Mi smo beležili ta dejstva, ostali pa smo in hočemo ostati oni verni katoliki, ki obsojajo korak princa Ferdinanda, v verjeuju, da bi bil moral ostaviti tla bolgarska, ko je videl, da zija med njim in uarodom toli široki prepad. Dogodki v Italiji. Italijanska poslanska zbornica je dovolila kredit za Afriko v svoji seji dne 22. t. m. Glasovanje vršilo se je tajno; 214 glasov dovolilo je kredit, 58 ga je odrekalo. Med onimi poslanci, ki so glasovali proti kredita, bili so sev6 poslanci skrajne levice, med temi skupina iredentovcev, koja skupina ima na čelu znanca Imbnanija in Barzilaja. Časopisje v Italiji komentuje izid tega glasovanja v dolgih člankih. Glasila sedanjega ministerstva beležijo je kakor poraz Crispijeve stranke. Rimska .Riforma" konstatuje, da se je povodom tega glasovanja odcepilo samo 26 poslancev od bivše Crispijeve večine in da zatorej to glasovanje ni nikakoršnega politiškega pomena. Tej optiinistiški sodbi uasproti pa sklepa iz izida tega glasovanja list „II Popolo Romano", da sedanje ministarstvo nima večine v zbornici in da je večina poslanske zbornice le sporazumnozministerstvom povoljno rešila to bistveno važno vprašanje. Isti list zatrjuje, da se more sedala vlada vzdržati na krmilu, če ne sklene Italija miru z Menelikom, samo v tem slučaju, ako spremeni osebo ministra za zunanje posle in ako zamenja nekatere voje-vite člane ministerstva s takimi, ki delujejo na to, da se Italija umakne is Afrike. — Danes se je sestal senat v sejo, da razpravlja o kreditu za Afriko. Ker večina senatorjev soglaša s sedanjim ministerstvom, pričakovati je, da i senat dovoli kredit po kratkih razpravah. Poslednja seja poslanske zbornice italijanske bila je naravnost škandalozna. Došlo je do tako hrupnih, strastnih pojavov, da se je bilo bati. se-d^j, sedaj navstaue splošen pretep. Predsedniku ni bilo možno pomiriti razburjenih duhov in moral je pretrgati sejo. Poslanec Barzilai se j« v splošnem hrupu spri z bivšim ministrom, poslancem generalom Moceunijem. Poslednji je nazval Barzilaja laž-niku, le-ta ga je zavoljo te psovke pozval na dvoboj. Ta dvoboj bil je dne 22. t. m. zunaj mesta Rima. Barzilai je Moceuuija na lahko ranil s sabljo na ledjah, Moceuui pa je Barzilaju odsekal kos desnega ušesa v večen spomin na glasovanje o kreditu za Afriko. V Rimu se širi revolucionarna misel. Temu se ni čuditi, kajti socijalni demokratje imajo v Italiji muogo privržencev, a od socijalue demokracije do republičanstva je samo neznaten korak. Predvčerajšnjem priredili so prijatelji in somišljeniki socijalistiškega poslanca De Felice Giuffride istemu slavnosten obed v Rimu. Tem povodom izustili so razni govorniki govore, iz katerih je zvenela odkrita auarhija in v katerih so nagla-šali med splošnim odobravanjem, kako velikansko napreduje revolucijouarua ideja pod sedanjim — konservativno liberalnim ministerstvom ! Italija v Afriki. Kakor je razvidno iz najnovejše vesti, objavljene v dauašnjem zjufraiyem izdanju, kaže vse na to, da Italiji ni do miru z Menelikom. Sedanja poročila torej svedočijo, da se nismo motili, ko smo beležili z vso rezervo in deloma celo skeptiško nevernostjo vesti o pogajanjih zaradi mira. Italija pa ne mara miru, ker se bržkone zanaša na Angleško in na vspnhe, koje utegne , pridobiti si angleško - egipčanska vojska proti i dervišem. Včeraj iz Rima došlo zasebno poročilo | zatrjuje naravnost, da je Angleška nasvetovala j italijanski vladi, naj se ista nikar ne žuri s sklepanjem miru z Menelikom, ker se morejo dogoditi v kratkem stvari, ki utegnejo popolnoma , sprjemeniti polože nje v vstočni Afriki. To je menda dovolj jasno rečeno! Javuo menenje v Italiji toži se na vlado, ker pošilja v svet pomanjkljivih, nejasnih poročil, novemu ministerstvu pa očita nedoslednost in zmešnjavo, kakoršna je bila gledč politike v Afriki v prejšnjem ministerstvu. In ta nedoslednost kaže se že v tem, ker je vlada ukazala oborožiti Kasalo in vstočno Kasale na cesti v Agordat ležečo trd-njavico Sadberat, dasi je bilo prej določeno in sklenjeno izprazniti Kasalo. Danes propovedujejo ! mir, jutri se pripavljajo na nadaljevanje vojne! Različne vesti« Prihodnja fttevilka našega lista izide v četrtek zvečer ob navadni uri, ker zaradi praznika ! odpade zjutranje izdanje. Za žensko podružnico sv. Cirila In Metoda nabrala je gospa Metlikovič dne 22. t. m. pri veselici, prirejani v slovo g. voditelju Kamnščič-u, v ioli pri sv. Jakobu, 32 kron in 42 st. Istej je darovala vesela družba v Lipici pri gsp. svćtniku Legatu 10 gld. — Marica 1 krono, ker je bila obdarovana z knjižico .Obnarodimo še nekaj*. — G. Ponikvar pri vpisanju v družbo sv. Mohora 1 krono. Tllina vest. Iz Kopra nam pišejo: Našega rojaka, prečesti tega gospoda profesorja c. k. uči-1 teljišča v Kopru in slovenskega pisatelja Julija j plem. Kleinmajeria zadel je hud udarec. Umrla mu je dne 22 t. m. v Ljubljani njegova mati Josipina rojena Graveljnova. Pogreb bode dne 24. t m. ob 3 I uri popoludne. Naše sožaljenje! Nov sodnijski tolmač. Više deželno sodišče | v Trstu imenovalo je odvetniškega kandidata drja. j Otona R e n n e r j a v Trstu tolmačem za nemški, I odnosno italijanski jezik. | Nov zdravnik. Dr. Guido R e n a r d e 11 i do-: bil je dovoljenje, da sme vršiti v Trstu zdravniško i prakso. Poviko druitvo „Kolo* v Trstu je preneslo ; svoj občni zbor na oljčno nedeljo dne 29. t m. 1 ob 4. uri pop. Zborovanje se bode vršilo v pro- | | storili „Tržaškega Sokola", ulica Farneto.Vspoiod: i 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. j Poročilo blagajuika. 4. Nasveti in predlogi. 5.Vpisovanje udov. — Vabljeni so prijatelji slovenske j pesmi, posebno mladeničev, unetih za narodno petje, J pričakujemo v obilem številu. Na svidenje v nedeljo 1 ODBOR. Poziv. Podpisani vabi nadzornike in nadzor- • niče .Del. podp. društva* na posvetovanje, ki bode v nedeljo dne 29. t. m. radi sestave novega odbora. Zajedno so vabljeni vsi drugi členi, da se v | obilnem številu udeleže tega posvetovanja. Fran A n d r ej 6 i č, načelnik nadzornikov. ; Šolska veselica, kojo je priredila tukajšnja i slov. šola v nedeljo'popoludae v slovo voditelju g. M. Kamuščičii vršila se je prav Častno. Takoj po I. uri začelo se je nabirati občinstvo in bati se je hilo, da prostor ne bode mogel | sprejeti vseh. In res hipoma bila je prostorna so-I bana napolnjena do zadnjega kotička tako, da se ; je moralo mnogo občinstva zadovoljiti zunaj ali se j vrniti. Mej občinstvom opazili smo tudi prav častno | zastopano tukajšnjo vrlo žensko podružnico s svojo j načelnico, gosp. E. A b r a m o v o , družbenega ; šolskega nadzornika gosp. dr. K. G laserja ter j več druzega odličnega občinstva. Kratko po 4. uri otvori 1 se je vspored. Mo-; čan tamburaški zbor pod vodstvom učitelja g. A. ( Godine udaril je „Hej Slovenci* in na to nastopil • je na odru, krasno odičenera zastavami in po-' dobo svetih blagovestnikov, g. učit M. Pretnar. Od malega deteta nežne zibelke, od krep-i kega dečka, čile deklice, popeljal nas je v kraj, kjer se zbuja v otroškem srcu prvi čut, ki ga : uvršča med človeštvo — v šolo. Razvil nam je j delovanje Šole, razvil ono ljubezen do rodne ma-j tere domovine, kojo vceplja učitelj v nežna srca ■ mladine. A slednjič se je obrnil v krasnih besedah do voditelja, osrčeval istega k nadaljnemu delo-: vanju z besedami »Pota naša niso posuta s cvet- jem, pač pa s trnjem! A to naj te ne straši, pač pa bodijo ti v tolažilo besede, da : Slasti v srcu večje ni, Če za vero, domovino Dobro izrejal si mladino, Blažil rod prihodnjih dnij! Zahvaljevaje se mu na trudu in ljubavi do mladine in učiteljstva, poslovil se je z željo, da bi ga spremljevala blagost in sreča povsodi na novem potu. Na to se je vršilo več pevskih točk, koje so izvajali dečki in deklice kaj lepo s spremljevanjem tarab. zbora. Izmej deklamovalcev sta se odlikovala mali učenec I. raz. A. Ličen po pesmici .Mraz beži" in učenka II. raz. I. Ličen po pesnici .Nedelja*. Mej posameznimi točkami vsporeda ndaral je tamburaški zbor razne komade in s temi prav mnogo pripomogel h krasnemu vspehu. Predstavljala s« je tudi mala igrica .Kdor ne uboga, ga tepe nadloga", kojo so izvajali bivši učenci in učenke zavoda in sicer Marij D o b r i 1 a, Josip D u r n i k, Tonica Čar g a in Katica Gorju p. Občno ploskanje bilo je v polivalo igralcem. Slednjič zahvalil se je prav ginljivo učenec I. Trebeč v imenu Šolske mladine, na kar sta se izročila g. voditelju dva krasna šopka svežih cvetic. Ganjen nastopil je sedaj g. voditelj na oder ter prisrčno zahvalil na izkazani ljubezni: občinstvo, učiteljstvo in mladino. Vspodbujal je isto k nadaljni vstraj-n«>sti in ko je poslovivši se zadnjim „Z Bogom*, stopil r.iz oder, takrat uiso zalile solze le očes drage mladine pač pa se t.ndi marsikateri odrasli ni mogel vzdržati istih. Sreča in blagost spremljata naj te na novem potu I S to željo smo zaklicali vsi: „Z Bogom". Omenjeno bodi tudi, da se je nabralo za naše prekoristno družbo sv. Cirila in Metoda 32 kron. Veselica v Dekanih. Čitalnica ▼ Dekanih priredi svojo društveno veselico dne 12. aprila. Na tej veselici bode svirala vetaranska godba tržaška. Razpored priobčimo svoječasuo. 0 včerajšnjem koncertu .Glasbene Matice* na Dunaju obljubljeno nam je da'jše izvirno po ročilo. Spomenik Valvizorju. Iz Ljubljane poročno, da nameruje mihisterstvo za nauk in bogočastje postaviti v Ljubljani spomenik slavnemu zgodovinarju Ivanu Vajkartu baronu Valvazorju, spisatelju slovečega, moUUiuentnlnega dela „Ehre des Herzogthumbs Crain* (Čast vojvodine Kranjske) Mestni zastop Ljubljanski da se je izjavil pripravljenim potrošiti v ta namen primerno svoto ter brezplačno odstopiti prostor pred deželnim muzejem, kjer n^j se postavi spomenik. Načrt za spomenik je napravil kipar Gangl. S Srpenioe. Ker suio bili nedavno temu priobčili dopis s Srpeuice, v kojem so se nekdanjemu županu Logarju odrekale zasluge za pogozdovanje, smatramo za svojo dolžnost ponatisniti iz „Primorca" nastopni popravek: .Omenjeni odlikovaneo je prevzel prvi vlado na Srpenici. Vladal je izvrstno. Dokaz, da takratni glavar Wiukler mu je osebno prinesel v hišo srebrno svetinjo, diplom iu še 100 gld. Prvi je bil g. Logar, ki je začel pogozdt j vati „Pokrivnik", kjer je bila goličava. Vsaka hiša morala je takrat na odločeni jej prostor zasaditi ali topole, orehe ali črešnje. Naslednje leto prosil je g. Logar glavarstvo, da bi poslalo bore in smreke, kar je isto tudi storilo. Koze so se odpravile na ukaz g. Logarja. Čast komur čast!" Tako, sedaj suio čuli obe plati zvona! In sedaj naj se pomirijo oni, ki so se morda razburjali radi tega dopisa. Izpred porotnega sodišča. V današnjem zjo-tranjem izdanju smo sporočili, da se je vršila včeraj pred tržaško poroto razprava proti bivšemu poštnemu odpravite\ju v Nabrežini, 191etnemu Rudolfu Puppisu iz Tomaja, obtoženemu poneverjenja v uradu, zlorabe službene moči in krive prijave. Povedali smo tudi, da je sodišče obsodilo Puppisa na 10 mesecev teške ječe. Podlaga tej razpravi bila je precej obširua obtožba, iz katere posnemamo na kratko ta-le dejstva: Dne 27. julija 1895. oddala je tvrdka Huauer iu Lokar v Mirnem na pošti v Rubijah priporočeno pismo na tvrdko Dudner & Lustig na Dunaju. V pismu je bilo 13 gld., toda pismo ni došlo na Dunaj. Vsled reklamacije, ki jo je poslala omenjena tvrdka iz Mirnega, dokazali so, da je rečeno pismo došlo v Na- brežino, toda iz Nabrežin« da ni šlo dalje. Ta reklamacija je dospela v. Nabrežino dne 11. oktobra miu. leta in istega dne je izginol poštni odpravi-telj Rudolf Puppis. Poštno ravnateljstvo odredilo je preiskavo, ki je dokazala, da je Puppis pone-veril še druga priporočena pisma, kakor: pismo Mihe Gaspari ni j a v Korminu na Frana \Valdnerja v Kamsiču (375 gld.); pismo Avguština Dossija ▼ Gleistattenu na Terezo Dossi v Marianu (50 gld.); nadalje da si je prisvojil poštnih znamk v znesku 1 gld 44V, nč. ter 25 gld. na račun dr. Vaclava Svobode na ček poštne hranilnice, glaseči na tržaško tvrdko (lekarno) I. Serravalo. Nadalje si je dal poslati od dunajske tvrdke E. Stark & Co. po poštnem povzetju perila za 9 gld. 10 nvč. Pnppis je vzel pošiljatev, toda povzetja ni plačal. Svojo službeno moč je zlorabil tudi s tem, da je otvoril 7 priporočenih pisem, v katerih pa ni bilo denarja. Puppisa so prijeli v Pulju par dni po njegovem begu. Tam je stanoval v dveh hotelih pod krivim imenom „Fran Caharija" in »Fran Dultner*. Svojo krivnjo je priznal že v preiskavi ter ponovil svojo izpoved pred porotniki. Izgovarjal se je, da ga je potreba(?) zavedla do poneverjenj. Pri razpravi bili so zaslišani trije svedoki: poštar Fran Zorman ia Nabrežine, dr. Vaclav Svoboda in poštni komisar Peter Cor&. Ker je bil Pnppis poravnal škodo, provzročeno tvrdki Dndner & Lustig (13 gld.), zahteval je komisar Cor& v imenn poštnega erarjs še odškodnino 444 gld. 12 nč. Porotniki odgovorili so na stavljeno jim vprašanje gledš po-neverjenja v uradu z 12 d&, toda s pripomnjo, da je smatrati to poneverjenje kakor jednostavno po-neverjenje, presegajoče svoto 800 gld.; zanikali so vprašanje gledč zlorabe službene moči soglasno, a soglasno so pritrdili vprašanju gledć prestopka krive prijave. Na temelju tega izreka porotnikov izreklo je sodišče že znano obsodbo. * * Danes se je vršila razprava proti 48letnemu težaku Alojziju Jacuzziju (recte Giacuzzi), obtoženemu hudodelstva ropa. Jacuzzi je dne 17. febru-varja t. 1. ob 8. uri predpoludne udaril gostilni-Čarko Antonijo Visintini v nje prodajalnici viua na obrežju Gromula s kladivom po glavi, hotč jo o motiti in zatem jo oropati. O tem drznem napadu sporočili smo svoječasno obširniše in naglasili, da je Jacuzzi jako nevarna, Že večkrat kaznovana oseba. K razpravi bilo je pozvanih 8 svedokov. Poročilo o razpravi proti M. Mandiću pričnemo priobčevati v prihodnji številki. Vojak taaomorileo. Predsinočnem ustrelil se je v vojašnici na gradu iz svoje službene puške 21)etni vojak Karol Tišafer, službujoči pri 13. stotniji 87. pešpolka. Kroglja je samomorilcu prodrla srce, torej je bil hipoma mrtev. Govorijo, da je bila vzrok temu samomoru — nesrečna ljubezen. Nezgoda pri vojaikih vajah. Včeraj zjutraj bila je prva stotnija 87. pešpolka na vajah blizu Bazovice. Vojaki so se urili v^streljanju. Nesreča je hotela, da je jeden vojakov nehotš ustrelil svojega tovariša Šmelca v desno nogo. Hiteč je siromaku zdrobil kost in kričaje se je zgrudil zadeti oa tla. Prenesli so ga v tukajšnjo vojaško bolnišnico. Bržkone mu bodo morali odžagati nogo. Književnost Majka u rada za Boga » Hrvatsku (Mati pri delu za Boga in Hrvatsko) ili „dar hrvatskim ženama" poklanja Ivan Nep. Jemeršič, župnik gru-bisii« poljski. Cena 60 uč. -- Pod tem naslovom je izšlo že tretje izdanje te znamenite knjige v kratki dObi poldrugega leta. Tretji natis je že predelan v zmislu dobrohotne kritike od veljavnih stranij. — V tretji izdaji so na prvem mestu častitke mnogih škofov, namreč: Strossmayeija, dr. Aloj. Mat. Zorna v Gorici, dr. Jak. Missie v Ljubljani,o. ŠimunaMilinovida nadbiskupa glagoljaša v Baru (Crnagora), Marijana Markoviča v Banjaluki, Ivaua Flappa v Poreču, Julija Drohobeczkega v Križevci h, Pavla Gugleija iz Zagreba in Marcel i da iz Dubrovnika. Najbrže ni še bilo na slovanskem jugu knjige, ki bi dobila toliko in takih priznanj, kakor ta. In zares : ako se bodo matere ravnale po njenih bisernih naukih, bodo vzgajale svoje otroke tak6, da bo dobro poskrbljeno za njih dušni blagor v večnosti, na tem svetu pa bodo tudi vredni delavci za blaginjo ljubljene domovine. V slovenskih časopisih se je bila izprožila misel, naj bi se presadila ta krasna knjiga na slovenska tla. V istem času je imela „Goriška tiskarna" A. Gabrčšek v Gorici pripravlien že dober slovenski prevod; ali ker je bila med tem naznanjena tretja predelana izdaja izvirnika, je tiskarna še počakala s tiskom, a prelagatelj je popravil prevod po tretji izdaji, ki je došla pred nekaj tedni iz Scholzeve tiskarne zagrebške. — Opozarjamo, da to je edini slovenski prevod, kateri je dovolil pisatelj, veleč, g. župnik Jeraeršič. Prevod ima naslov: „Materino delo za Boga in domovino. Hrvatski spisal Ivan Nep. Jemeršid. S pisateljevim dovoljenjem po 3. izdavi poslovenil Simon Pomolov". Slovenski prevod izide tekom poletja v lično tiskani knjigi, obsegajoči 12 do 13 tisk. pol. Cena v razprodaji bo 60 nč., po pošti 70 nč., kolikor stane izvirnik. — Za tiste rodoljnbe pa, ki se naprej naroče in pošljejo denar do konca maja t. 1., znaša cena le 50 nč. s poštnino vred. Knjiga se bo tiskala najmanj v 1000 iztisih. — Izdajatelj želi, da bi se oglasilo mnogo naročnikov, ki pošljejo 50 nč. do konca maja; tako bo vedel po priliki, koliko iztisov mu je narediti, da ne bo na škodi. Najnovejie vesti* Danaj 24. Prvi koncert , Glasbene Matice a vspel sijajno. Udeležba mnogobrojna. Koncert sta počastila nadvojvodi Ludovik Viktor in Evgen. Narodna noša pevk čarobna. Ravnatelju koncerta Hubadu je bil poklonjen velik lovor-venec. Vsi listi, izvzemši nemškonacijonaine, so polni hvale. Slovenci so si osvetlili svoje lice pred svetom. Pariz 24. Pred policijskim kazenskim sodiščem pričela je razprava proti policijskema agentu Dupasu, obtoženemu, da je prelomil uradno tajnost in podpirad sleparja Artona. Odvetnik Royčre je obtožen sokrivnje. Dnpas je izjavil pred sodiščem, da ni nikdar dobil naloga, naj prime Artona. Temu je oporekal svedok Ribot, izjavljajoči, da je on svoječasno kakor minister za notranje stvari ukazal, da je Artona prijeti in zapreti. Tej izjavi je zopet najodločniše oporekal svedok Soinoflry, načelnik politiške policije. Rim 24. V senatu je predložil minister zaklada Colombo načrt gledć kredita za Afriko. — Poslanik grof Nigra vrne se v četrtek na Dunaj. — List „Opinione" trdi, da bode poslanik Ress-mann zopet pozvan v službo. London 23. .Office Reuter* javlja iz Kaire: Angleži močno utrjujejo postojanko Agaš6 (v južnem Egiptu). Ni še možno javiti, koliko vojakov bode v tej posadki, ker prihajajo dan za dnevom nove čete. Tr|(ovltiake bniojnvk« in veatl. Budlmpeita. PSeniea »n je*on 7.08—7.09 Pioni«* *a spomlad 1896 474. do 6.76. Oves sa spomlad 6.50—6.82 R* za spomlad 6.41—6.43 Koruza ta juli-avguat 4.32—4.84 maj-j oni 1896 4.18-4.15. 1'fiMiiurt no v a O.J K'!, f. 6-85-7-00 od 79 kil. f «■96-7.05.. oil so kii. t. 7.oO- 7.10 o2. —. Mirno. Masti: Cene ogerske robe padajo vsled konkurence amerikanske robe, katera je bolje cenjeni« in navalio veliki carini od f. 20 n. 10«) kilo Čisto, danes oibilno konkurira ogerskim pridelkom. Kava mlačna, skladišče 136020 m. st. — Dnnajst^in borzn ?4. > narc ca lFoe. danos včeraj Dria»ni doter v papirju . . . . 100.HO 100 90 n B v nrttl.ru . 100 8> 100*90 AvHtrijHkii r^uta v zlatu 122 45 122.40 n „ t kronah 101.30 101.35 Kreditne akcij«........ 372 50 373.V5 Londou 10 IiKt. ... . . . 1 "0 55 120.52 9.5S 9.57 20 mark ....... 11.77 11.78 100 italj. 43.60 43.65 JAKOB STKUKELJ - TRST via Caseraia itev. 16 uhod piazza della Ca-serma. (tuisproN veliki ruimllnici), prodaja po neverojetnih nizkih cenah vsakovrstna angleška KOLESA (bloykle) Zastopstvo koles „Raalalrflm" iz tovarne „Raleigh Cjcle C* L.td. Nottingham Angleško" in koles „Adi««*" iz lovarne H. Kleyor Frankfurt. Kolesa „Raleigh" in Adler eo svetovno zn«n«, poslednja rabijo se v nemški vojski. Kolnsa pošilja ae na deželo in na vse kraje bres vseh stroškov. Spreiema ne poprava vsakovrstnih novih in starih koles in Šivalnih strojev. T zalogi nahajajo se vsakovrstna orodja in priprave za kolesa. Zahtavajo nnj oanlKi Z 9 I » » » » » I I I » t I I I > I Krasne uzorce zasebnim odjemalcem zastonj in franko. Bogato oskrbljene knjige z uzor'i, kakor Snih ni Se bilo, za krojale nefrankovano. Sukno za oprave. ?»r«W«N In Doeking za preć. duhovščino, sukno po predpisu za mtm e. kr. HratfnlkM, tudi za vet t m ne, gasile*, telovaden, U*rq}e, sukno u biljarde in za igralne mitte, prevlaSila *• »«»«•«, I oden i« moike in za S enake, stik no na Senake, sukno, ki ae mor« prati, ogrnjare *m popotovanje od 4—14 gld. itd. Zares vredno, jo Steno, trojno, Usto volneno sukno a ae cene krpe, ki so komaj »redne krojaSkega dela, priporoča Ivan ■iikavovaky Rrnn (Središče avstrijske Industrije s suknom) DrilU eklodliie pol milijona goldinarjev. Liniment. Capsici comp. ■ sidrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, priposnano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva ho p« 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh 1»-karnah.Zahteva naj so blagovoljno to splaftno priljubljeno domaČe sredstvo ; a kratko kot Richteijev liniment i „sita" ter nsj se previdnostno vsprejmejo le take stekle« niče kot pristne, ki imajo znano varstveno RR^Mh znamko „sidro" Richterjeva lekarna L | J „Pri zlatem levuu v Pragi. NOVO RASTLINJE ZA KRUPI Lsthyrus silvestrls Wagnerl (Wagnerjev plošnjati gozdni grah). Zelo oplemenjen, prost vseh škodljivih grenkih saovij 1 Vapeva tudi na najpustejiih vratih tal, oeto na pesku, grušči, itd. itd. Najvcčn radllna vrednost je 26— 807« proteina (detelja ima le 13*5%) Vstrajen - upira se vsaki suši. pf Brošura zastonj Polygonum saehaltnense (Sachalinov koren). Vspeva povsodl vstralno, tudi na vlažnih, ilovlh, in moivirmh tleh. Visoka reailna vrednost. Ima v sebi 18.97*/, proteina. ,Internationale Saatetelle*, Landwirthschaftliche Geeell- schaft mit beschriuikter Ilaftunp. Kircheim u. Teok, WDrttemberg. .Glavni zastopnik m Trst, Primorje. Islro in Dalmacijo Jakob pok. C* Prister, Trsi. I Vse stroje za poljedelstvo In vinogradstro CENE Z NOVA ZNIŽANE Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestuva stiskalnic ima nttjvočo pritiakujočo moč izmed vsehdrugih, kakoršnih - koli stiskalnic. Stiskalnice ze masline, hidravlike stiskalnice, brizgaljke proti peronosperi, Verniorelove sestave. Te moje brizgaljke ao znane kakor najboljše ter najcenejšo; avtomatične brizgaljke, tlučUuice s priprava za tlačiti jagode, stiskalnico za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu. Ig. Heller, Dunaj II/a, Praterstrasse 49. Cenike in spričevala zastonj ! Iščem zastopnikov! Čuvati se je ponarejanj ! Lastnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatulj in odgovorni urednik: Julij »likota. — Tiskarna IMmic v Trst«.