r,
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Vetf* za v?- leto ....	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za Ne« York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo ieto	$7.00
GLAS NARODA s?
The largest Slovenian Daily in •the United States.
List _ slovenskiludelavcev y Ameriki«
TELEFON: CHelsea 3—3878
and legal Holida js.
75,000
Entered aa Second Claw Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 255. — STEV. 255.
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 31, 1934. — SREDA, 31. OKTOBRA 1934
VOLUME XLII.
LETNIK XLII.
JUGOSLOVANSKO ČASOPISJE NAPADA MADŽARSKO
Vroč volivni boj v Calif orni j i
POLURADNI LIST "PRAVDA OČITA MADŽAROM, DA JE BILA ZAROTA SKOVANA NA NJIHOVIH TLEH
Nekateri teroristi so imeli pristne madžarske potne MpUIIT A NPI HITF liste. — Madžarska se bo morala pred Ligo na-	III IE.
rodov zagovarjati zaradi svoje soudeležbe pri u • moru. — Musta Kemal je poslal k Aleksandrovemu pogrebu častno stražo. — Pogodba med Turčijo in Jugoslavijo.
V KATEDRALO
Ljudstvo trumoma prihaja v katedralo, da pusti krstiti otroke. — Vsi škofje bodo izgnani iz Mehike.
Mexico City, Mehika, :{<). oktobra. — Več sto moških in žensk, mnoge z dojenčki v lia-ročju, so ves dan stali v vrsti |»iv«I katedralo, da so prejeli blagoslov nadškofa Pascuala Diaza. Prihiteli so vsled govorice, da l»o vlada izgnala iz dežele vse škofe in nadškofe. Oblasti nadškofa Diaza niso ovirale pri opravljanju cerkvenih obredov.
Velikanska katedrala in tri? pred njo sta bila natlačena
BEOGRAD, Jugoslavija, 30. okt. — "Pravda" zelo ostro napada Madžarsko in jp dolži, da je dovoljevala, da so hrvatski teroristi živeli v deželi ter so kovali zaroto pro^i kralju Aleksandru.
Pravda" pravi, da je jugoslovanska javnost potrpežljivo čakala na izid francoske preiskave marseillskega umora. Preiskava je brezdvomno dokazala, da je Ogrska "igrala izdajalsko vlogo", ker «e trpela, da so teroristi pripravljali dvojni umor v ivlarseillesu.
"Pravda" dalje dolži Ogrsko, da je odgovorna za to, da so teroristi imeli potne lisle, med katerimi so bili nekateri pristni ogrski, drugi pa so bili ponarejeni.
Četudi je Ogrska spomladi zagotovila Ligi naro- vor"lk'n'> ki !><> vee.m rev-
i j	.-i . r -v» * . i -i !	»i Indijanci. Na vsakem oltar-
dov, da je razpustila taborišča hrvatskih beguncev, |ju v Unt(.<lraIi jV	lla sto.
je v resnici podpirala hrvatske zarotnike. 'Pravda' it i ne sveč.
pravi, da jugoslovanska javnost zahteva in da vsi, Medtem pa je polnradni list
civilizirani narodi podpirajo to zahtevo, da je Mad-1"™	kato-
i , ,.	j t •	i i'i i i hsko duhovščino ter trdi. da
zarska poklicana pred Ligo narodov, kjer bo odgo-, skuša nadškof Diaz krivdo
varjala zaradi sovdeležbe pri umoru.	i vladi sovražnega delovanja
SOFIJA, Bolgarska, 30. oktobra. — Dobro poučeni politični krogi so prepričani, da je samo še [t« 1 kot ''nadležen tujec" vprašanje nekaj tednov, ko bo Bolgarska pristopila k Mali antanti ali Balkanski antanti, kajti po umoru jugoslovanskega kralja Aleksandra ste se Bolgarska in Jugoslavija zelo zbližali. Edina zapreka bolgarskemu pristopu bi bila, ako Jugoslavija, Romunska in Grška popuste v svoji prijateljski politiki do Bolgarske.	»nadškofu Ruizu.
Z velikim zadovoljstvom je bolgarska javnost' Zvt"/n<> vojaštvo išče tolpo 1 -1	. J .	, . 11 o r-"i ensterosov", ki so pretekli
pozdravila vest, da je romunski poslanik v Sofiji | (Vtrt(.k v državi Mi;.llonc.m prejel naročilo, da poravna vsa nerešena vprašanja i pomorili 17 oseb. Drugače pa z Bolgarsko. Politični krogi pričakujejo, da bo ro- po "ia<lnili vesteh v deželi munski zunanji minister Nikolaj Titulescu, ki bo v soboto in nedeljo v Sofiji, poravnal vse obstoječe j spore med Romunsko in Bolgarsko.
PRINC HUBERT SE JE PRIDRUŽIL HEIMWEHRU
Princ Hubert je s cesarjevim dovoljenjem vstopil v heimwehr. — Ce-s a r povdar j a vojaško zvestobo Hohenzollern-cev.
MORNARIŠKA POSVETOVANJA BREZ USPEHA
Anglija in Združene države ne zaupajo Japonski. — Japonska svojih zahtev ni natančno pojasnila.
skuša nadškof vladi sovražne zvrniti nad nadškofa Leopol da Ruiz v Flores. ki je bil ta 1932 kot "na izgnan iz dežele.
Vlada dolži nadškofa Ruiza, ila je skušal pridobiti Združe-j ne države za posredovanje v: Mehiki. 44KI Xacional" pravi, j da Diaz umiva roke v Pilatovi; skledi in meče umazano vodo v obraz svojemu predstojniku j
vse mirno.
ROJSTNI DAN ROMUNSKE KRALJICE
LONDON, Anglija, 30. oktobra. — Neki zelo odličen angleški diplomat je rekel časnikarskemu poročevalcu, da je v Evropi mogoče opažati nenavadne dogodke.
"Vzemite," je rekel, "n. pr. pogreb umorjenega kralja Aleksandra v Beogradu. Mogoče boste rekli, da so bili kralji umorjeni tudi prej in da je bilo mnogo velikih in veličastnih parad. Sestanek prin-cev in drugih dostojanstvenikov je v navadi, ravne tako vojaške parade, in ravno isto je mogoče reči o izražanju narodove žalosti. '
"Vendar pa je en pogreb, ki je bil edinstven in ima velik pomen za bodoči razvoj evropskega političnega položaja.
'Pri pogrebu kralja Aleksandra je korakalo 1 50 visokih, lepo zraščenih vojakov z rdečo zastavo, Z|,)0 kralju Alkesandru. Bila pa belim polmesecem na vrhu. To je bila častna stra-; je zelo vzradoščena, ker je preža predsednika Mustafa Kemala, ki jo je poslal k! !<,la vo*' sf.° brzojavk od svo-ii. v- . w i i- Ali i . t* i jih sorodnikov in prijateljev, pogrebu kot estno stražo kralju Aleksandru. Ta| _1 _ 1
prisotnost teh turških vojakov sredi jugoslovanske i prestolice je izvanredni dogodek, ki je velikega zgodovinskega pomena. Pred šestimi stoletji so Turki razbili srbsko kraljestvo. Bili so zatiralci in večni sovražniki srbskega naroda. Predniki Aleksandra so prišli do svojega prestola po krvavih bojih s turškimi sultani. Danes je Turška prijateljica Jugoslavije in zvezana ž njo s pogodbo, ki jamči za mir v Evropi."	ce.
Beograd, Jugoslavija, :$<). j oktobra. —- Romunska kralji-ca-vdova Marija je v jxmcde-Ijek obhajala svoj 59. rojstni-dan. Marija, okoli katere se je igral kralj Peter II. s svojima hrntomn Tomislrtvom in Andrejem, je izgledala kot stara mati.
Za malega kralja Petra je vezhi gorke zimske nogavice. Preti nogami ji je ležal njen črni španski p_*s Rover.
To je bil njen najžalostnejši rojstni dan, odkar je pred sedmimi leti umrl njen mož. kralj Ferdinand. Vse okoli nje je v palači spominjalo na žalovanje
Berlin, Nemčija, .*{<>. oktobra. — Štirinajstletna ločitev Ilohenzollerncev od nemške vojske je sedaj končana. Bivši nemški cesar Viljem je tretjemu sinu bivšega prestolo-nalednika princu Hubertu dal družinsko dovoljenje, tla sme vstopti v heimwehr, to jt- armada, ki je pred nekaj meseci prisegla zvestobo Hitlerju.
Kot privatni državljani tretjega cesarstva so bili bivši prestolonaslednik in njegovi sinovi na več načinov v zvezi z narodnim socijalizmom. Njegov sin Viljem je voditelj pri "jeklenih čledah" in njegov drugi sin princ Louis Ferdinand je pri zračni obrambi, kateri poveljuje zrakoplovni ministei Herman Goeriug.
Kot član heimwehra je princ Hubert pokazal, da je pripravljen braniti obstoječi vladni sistem, vsled česar je . njegov vstop v heimwehr velikega jxmiena. S tem je v obilni pokazal, drt je bivša vladarska hiša Ilohenzollerncev opustila svoje monarhistične težnje.
Bivši cesar je ta korak opravičil s tem, da so bili Hohen-zollemci vedno ponosni na vo-, jaški stan in na svojo zvestobo do države.
Princ Hubert je star Jo let. Leta je v spremstvu princa nieckienburškegfei Friderika Franca potoval v Afriko, tla bi proučaval razmere za morebitno naseljevanje Nemcev. Princ dobro govori angleško i r. francosko ter je dober družabnik.
London, Anglija, 30. oktobra. — Negotovost na izid mornariških posvetovanj se nadaljuje. Anglija in Združene države se sicer v nekaterih tehničnih vprašanjih oddaljujejo, toda sta si v poglavitnih točkah edini, da mora razmerje v bojnih ladjah ostati š«> dalje v veljavi, kakor je določeno v wrtshingtonski in londonski moriirtriški pogodbi.
Japonci zatrjujejo, da jim je v prvi vrsti ležeče na priznanju načela ena!.ost i, toda an-glo-saški tabor trdi, da od nasprotne strani še ni prišla ni-kiikrt izjava, ki bi mogla koga prepričati, da Japonska ne zasleduje cilja dejanske enakosti.
Angleški in ameriški mornariški izvedenci si še belijo glave z vprašanjem, kako visoko število mislijo Japonci glede najvišje tonaže. Ako postavijo za temelj ."300,000, tedaj bi morala Japonska opustiti svoje največje ladje, medtem ko bi morale Združene države in Anglija žrtvovati polovico svojega brodovja.
Pri dosedanjih posvetovanjih stoji japonski poslanik Tsuneo Matsudaira v ospredju pred japonskim admiralom. Kot se zagotavlja, si bodo ]x>vedali svoja Tehnična mnenja japonski }x>slanik, ameriški zastopnik Norman H. Davis in angleški ministr. predsednik Ramsey Mac Donald, predno bo pri-lo do kake odločitve.
MERRIAM SKUŠA PRIDOBITI
SINCLAIRJEVE PRISTASE
SAN FRANCISCO, Cal., 30. oktobra. — Republikanski kandidat za governersko mesto Frank J-. Merriam pravi v svoji izjavi, da borba za gover nerski urad ni več boj med strankami. Merriam pravi, da sedaj gre za višje stvari, kot pa za mesto kake stranke.
POSLANIK LONG
ODPOTOVAL
Napolj, Italija, 30. oktobra. Danes je odpotoval na večmesečne počitnice v Združene države ameriški poslanik Long. V Washingtonu se bo udeležil pogajanj za italijansko-ameri-ško trgovinsko pogodbo.
RELIEFNI DELAVCI ŠTRAJKAJO
Denver, Colo., 29. oktobra. Tukaj so zastav kal i reliefni delavci ter zahtevajo, naj bo državni reliefni administrator Shdwyer odstavljen, češ, da | jim je svojevoljno znižal pla-
POLJSKA BO MOBILIZIRALA VSE ŽENSKE
Varšava, Poljska, 30. oktobra. — Poljska viada je izdala odredbo, naj bodo v slučaju vojne mobilizirane poleg moških tudi vse ženske. V slučaju vojne bo prevzela vlada vse privatne tovarne, poslopja, železnice in aeroplane.
KEMAL PRIPOROČA PIVO
Istanbul, Turčija, 30. oktobra. — Predsednik Mustafa Kemal hoče vpeljati v Turčiji uživanje piva. Na svojem ]M>-sestvu blizu Ankare je zgradil v ta namen pivovarno.
HAUPTMANNOV OTROK
STAR LETO DNI
Flemington, N. J., 30. oktobra. — Manfield Hauptmaiin, čigar oče j«1 obtožen odvedbe in umora Lindberghovega o-troka, je praznoval danes prvo obletnico svojega rojstva.
Odkar so Hauptmanna pripeljali v državo New Jersey, se je tudi njegova žena z otrokom preselila v tukajšnjo bližino.
HČERKA USTRELILA MATER
Buffalo, N. Y., 29. oktobra. Ko se je vrnil Roman Mazurek z lova, ga je pred hišo srečala njegova 9-letna hči Helen in ga prosila, naj ji dovoli nesti puško v hišo. Oče ji je dovolil. Na pragu je stala mati, in hčerka je v šali pomerila in sprožila. Puška j^ bila nabita. Strel je zadel mater naravnost v srce.
VSA ITALIJA BO MILITARIZIRANA
Mussolini je otvoril novo oblast za vojaško vežba-nje mladine. — Vsak Italijan bo od svojega 8. pa do 33. leta pod nadzorstvom.
Rim, Italija, 30. oktobra. — "Razorožitev" ni bila niti' enkrat omenjena, ko je Musso-i lini v uniformi fašistične milice svečano otvoril urad, ki bo' gledal, da postane Italija vo-f jaška dežela.
■
Vsak Italijan bo od svojega | H. do svojega 3:;. leta pod stro-gim nadzorstvo*.n vojaške o-blasti. Z osmim letom se prične vežbanje v uporabi orožja.
"Nazaj k sijaju cesarjev in novi Šparti", je Mussolini pozival narod, da ustvari novo | Italijo.	j
Kot navadno, j«- bil Mussolini navdušeno pozdravljen, ko je prišel v glavni stan nove vojaške oblasti v palačo Venezia. Pred palačo se je zbrala velikanska množica, po večini dečki in možje, ki bodo sedaj poklicani k vojaškim vajam.
Otvoritvena svečanost se je pričela z ducejevim govorom, v katerem je povedal, zakaj se mu zdi ta drastična odredba, potrebna. Vojaška oblast bo imela nalogo zbližati razne organizacije in ]ih vojaško iz-vežbati. Mussolini bo imel vrhovno nadzorstvo nad to o-blastjo.
Kot je bilo že prej oznanjeno, bo vojaška izobrazba šla po stopnjah. Vsak italijanski deček mora s svojimi osmimi leti pristopiti k fašistični '^milili", kjer bo dobil pripravljalni pouk. Otroci se bodo vežbali z majhnimi, toda "uporabnimi *• puškam:
S 14 leti bodo pomaknjeni v višji razred 'avantgardistov', kjer je vzgoja že popolnoma vojaškega značaja. Kot učni predmet je že poljska artileri-ja in strojne puške.
Z 18 leti pristopijo k fašističnim napadalnim četam, z 21 leti pa bodo stopili v pravo armado.
Zatem se morajo skozi deset let priglasiti ob nedeljah in praznikih k orožnim vajam ter (bodo morali vsako leto po 14 i dni ostati v vojaškem taborišču.
I m	v
j To vežbanje bo izpopolnjeno v višjih šolah in na vseučili-j ščili, kjer bo vojaški pouk ob-I vezen predmet.
V spoznanju tega položaja so mnogi demokrati zapustili tabor demokratskega kandidata, toda po zatrjevanju Mer-riama to ne pomeni izdajstvo nad njihovo stranko.
Merriam pravi, da so demokrati izvršili svojo dolžnost do stranke, ko so se vpisali kot demokratski volilci. S tem so pokazali, da podpirajo vlado in načela predsednika Roose-velta. S tem so pokazali svoje politično prepričanje; kadar pa bo prišlo do volitev, jim ne bo več treba voliti demokratsko. In to je tem manj potrebno. ker kandidat Upton Sin » clair ni pravi demokrat, temveč popolni socijalist.
Demokratski voditelj William II. Neblett, ki ima skupno z demokratičnim senator- . jeui Williamom G. McAdoo odvetniško pisarno, se je izrabil za Merriama. Neblett označuje Sinclaira za komunista, ki vidi v vsakem človeku, ki dela. kapitalista, vsled česar naj-brže namerava vse ljudi napraviti brezposelne, da bi povečal število svojih pristašev. Žalostno pri tem pa je, da si je Sinclair v svojem prepričanju, da mora pridobiti za sebe kako staro stranko, izbral demokratsko stranko.
Medtem ko Merriam skuša odvrniti demokrate od demokratske stranke, skuša socijalist ičn i go ve merski kandidat Milen Dempster Sinclaira pregovoriti, da zapusti demokrate. V nekem pismu roti Sin-clairja, da odstopi od kandidature, da s tem podpre pravi socijalist ičn i program Demp-sterja, ker Sineiairov "Epic" program ni socijal isti čer
K temu je Sinclair pripomnil, da ima za seboj en milijon glasov, medtem ko jih ima Dempster samo 5000. Iz tega naj tedaj Dempster presoja izid volitev.
Najvišje sodišče {mi je pričelo obravnavati tožbo, da so Merriamovi pristaši iz volilnega imenika skušali črtati 25 tisoč SLnclairoVih volilcev, da bi dobili tem večjo prednost za svojega kandidata.
DUHOVNIK SE ZAVZEMA ZA PROHIBICIJO
Quincy, Mass., 29. oktobra. Rev. Fraiklin T. Littorin, vodja tukajšnje baptistične cerkve, je izdal danes sledeči proglas: — Vsi tisti člani bodo izključeni iz cerkvene občine, ki ne bodo glasovali proti li-kerskim licencam.
C'uje se, da ta njegova pret-nja ne bo imela zaželjenega uspeha.
Glas Naroda"

ftul
Owned and Publltlud by
PUBLISHING COMPANY
il Corporatism).
1,
L Btnadlk, Tku.
PUm at
corporation and add •f
of abort officer« t
New ¥«rk City, N. I
* 6 L A 8 NARODA" (Ttlw if the Pfpia)
Daj Except Bundaja and Holidays
j* ede late velja aa Ameriko la
fd.OO
Sn pol Ittft	$3.00
Mit lsts	9U0
Za New lark sa celo leto......17.00
Za pol leta .*.•.•«*••«••••••*•
Za lnoaemaCTo ca celo leto...... $7jOO
Za pot leta ••*■*■«•••••«••••••»S3.B0
Subscription Yearly $6.00
AdfertlMaat on Agreement
Naroda"	t—ki dan Uvaemil nedelj ln pramlkoT._
Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne prioMuJejo. Denar naj se Maforolt poHlJtU po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se todl pgfJ^"je blvaliage naananl. da hitreje najdemo naslovnika. HU8 NARODA". 21« W. 18th Street, New York. N. X. Telephone: CHelsen 3—3878
PRED VOLITVAMI
Letošnja vodivna kampainja ni posebno živahna-Kadar se že vnaprej precej točno ve, katera stranka
0	zmagala* nočejo nasprotniki brez potrebe trositi ener-ije in denarja- Le kadar je zmaga na (tehtnici, izbruhne lankarska strast z vso silo na dan.
V spkišnem bodo zmagali demokrat je. O tem ni naj i.anjšega dvoma.
Predsednik Roosevelt se ne postavlja z uspehi svoje rdinkiistracije- Prav nič jih ne pretirava. Narod jih preboja in izreka svojo sodbo o njih.
Koosevelt ni mogel v dveh kratkih letih izpreme-niti
1	ž uiigl j c v nebeški raj- Storil je pa gigantsko delo, dasi je bilo vn~ ali manj eksperimentalno- Ob svojem nastopil ni lh tH vzbujati v ljudeh prevelikega upanja.
— Poskusili (bomo tako in tako, — je dejal, — in če laka ne bo šlo, l>omo pač poskusili drugače.
Noben ameriški predsednik se še 'ni bavil s 'fakšnimi problemi kakor Roosevelt, kajti v Ameriki še nikdar ni bi n razjner kot so zavladale pred petimi letr. In zato ni mogel Roosevelt nikogar posnemati, ker se ni še nihče j »red njim bavil s s ličnim i problemi-
Vse. kar je storil, je bilo samohitno in svojevrstno, r je bil deležen javnega priznanja svojih somišljenikov, a irdi politični nasprotniki so mu z malimi izjemami rav do letošnjega ]>oletja priznavali s precej sij širi m o-' »bravanjem ali pa s polnim molkom zaslužen kredit.
Pred volitvami pa politični nasprotniki ne morejo i »Ičati. Molk bi namreč ne bil v skladu s tradicijo.
Ne samo ob baseballn, tudi ob volitvah se mora Ame-.! cane«* razvneti. To je že nekakšna nepisana postava.
Brez dvoma bo dobila pri prihodnjih volitvah seda-i a administracija skoro tako splošno zaupnico, kot jo je dobil Roosevelt pred dvemi leti-
Manjkajoče demokratske glasove si bodo delil kandi-lat i ti«lili strank, katerim je Roosevelt premalo radikalen.
Nat ura lizi rani Jugoslovani vedo, kako jim je voliti-!Yi zadnjih predsedniških volitvah je bila pretežna veči-ia za Roosevelta. Tudi letos bo tako-
(iliede kandidatov v državne, okrajne in občinske u-ade priporočaano slovenskim oziroma jugoslovanskim oliveem, naj volijo kandidate, ki so jim zares naklonjeni. / Kjerkoli kandidira Slovenec za kakršenkoli urad, naj mu dajo naši ljudje svoje glasove.
Kri ni voda. <*'e bo izvoljen, se jim bo že odHolžil na ta aii oni način-
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESJLJIVQ PQ DNEVNEM KURZU
▼ JUGOSLAVIJO	V ITALIJO	—
Trn t tM .......... Din. 1M	Za $ 9.35 .......	Ur 1M
$ f JU .......... Din. 2M	$1&2S __________________	JJr 2M
$ 1J5% .......... Din. 30t		Ur 5M
111» .......... Din. SN	..........	Lir 1M9
IMJB .......... Din.	*17C— ..........	Ur 2fM
---——----— — ——	ou
CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OORl
4££
MM
Mtfh metkov kot iforaj navedeno, bodlM t dlnafiia ali ttib doToljaJemo ie bolje pogoj«. ™ ▼ AMZKlfiKIH MUBm $ Merite »dati.;.....;.. * S3S fj«^- « - ..........$1«JB
tU— .. Wt-$4tM
» • <HI
SLOVENK PUBLISHING COMKSNX \
* • * " /


NEWYORŠKl PABERKI
Zopet je potekel mesec, ki se več ne jx>vrne. Nekateri so veseli, da gre čas tako naprej; nekaterim je pa žal za ta naglo minuli mesec, ker ne bode več rožen venske pobožnosti v cerkvi. Ima pa tudi mesec november svoj pomen za nas katoličane. Da ne bo nihče pozabil, naj opomnim, kar smo slišali v nedeljo v cerkvi. Danes, na Vseh svetih dan, imamo v cerkvi ob «S. zvečer molitve za naše rajne; jutri zvečer ob tf. uri pa zopet drugo pobožiiost, ker je prvi petek v mesecu.
Bolj in bolj se bližamo Božiču in zimi. Ako je katerega zadnjo nedeljo v cerkvi zeblo, naj ve, da prihodnje) nedeljo gotovo pusti plašč doma. Že v pondeljek so dobili na (>smi 300 galonov kurilnega olja m cerkev se greje, da je veselje! Smilijo se mi reveži, ko jih vidim, kako jili mraz . pretresa. Še bolj pa me boli, ko vidim, da so tudi med našimi rojaki podobne razmere. Zato bi vas pa rad prosil, da prinesete, kateri imate kake odveč obleke, meni na Osmo cesto (62 St. Marks * Place, N. Y. C1.) Ustregli boste marsikateremu otroku ali odraslemu s takim, vašim dobrim delom. Kdor pa rabi kako tako pomoč, naj se pa tudi ne sramuje. Ako trkajo na na.ša vrata reveži drugih raznih narodnosti, ne vem, čemu bi se Slovenec sramoval Slovenca, ki mu želi pomagati.
Ena najvažnejših prireditev na Osmi cesto bode v mesecu novembru **Vinska trgatev", ki jo po dolgih letih priredi prosvetno društvo "Bled" na nedeljo, dne 11. novembra (Martinova nedelja). Ne vem, ali bi o tej prireditvi še kaj drugega pisal ali ne. Dovolj povem, tla bodo ljudje napolnili dvorano, samo, ko bodo zvedeli, da društvo 44Bled" priredi. Od svoje ustanovitve sem je društvo dajalo lej>e domače zabave, pa bodisi s petjem, igrami ali s čemurkoli se je pokazalo občinstvu. Jaz še do sedaj nisem vedel, kaj. je pravzaprav "vinska trgatev7'. Ko sem po New Yorku paber-koval novice so mi pa rojaki pripovedovali, tla se tisti večer vse povprek ženi in krade, in kako zabavna je taka prireditev. Strop bo poln sladkega in kislega grozdja. Vsak bo smel krasti, toda gorje, kdor bo zasačen! Orjaški možje stroge postave bodo vsakega tatu zaprli v "špehkamro", iz katere ni rešitve, ako ne bomo imeli seboj kakego prijatelja, da nas odkupi — in smo zopet prosti, da grozdje krademo. Prireditev bo vredna, da jo vsakdo poseti. Za ples bo igral Mr. Mr. Lovšin z Veselom, da bomo vsi veseli, ne samo Louis. Ob prijetnih urah, ki nam bodo na zabavi hitro potekale, ne smemo pozabiti, da se morajo prireditelji mnogo truditi, predno kaj takega vprizo-rijo.
Ko sem zadnji četrtek povabil v svojih "paberkih" več pevcev k cerkvenemu zboru, so se člani društva "Bled" odzvali v velikem številu ter s tem dali prav lep vzgled vsem pevcem v naselbini. Kadarkoli priredi kako društvo veselico ali kakoršnokoli prireditev, ki je v korist naselbini, mislim, da je prav, ako mu damo z vse-liko udeležbo priznanje. Ne pozabite torej počastiti "vinsko trgatev" 11. novembra po litanijah (ob 5. uri), ali-vsaj k oficijelni otvoritvi ob 8. zvečer naj pride gotovo vsak pravočasno!
Nekateri pravijo, da ne vem, kaj pišem! Kot sem že pred par tedni omenil dništvo "Slovan", vam sedaj sporočam, da bo pelo na oddajni postaji WWEL 10. nov. zvečer ob pol dvanajstih do polnoči; na radio bo oglašal namen in program Mr. Vinko Konchah. •Ko pisem te vrste, se nič go-1
• ea
potreba
ČEMU se marsikateri gospodinji začne zdehati že okrog šeste ure zvečer? Utrujene so, seveda. In izdelane. In utrujene so in izdelane samo zastrfcntega, ker so si okrog poldne delale krivico. Niso jedle take hrane, ki jim da tako energijo, kakoršito gospodinja popoldne potrebuje.
"Štediti moram.** pravi ta. "nimam časa" pravi ona. "PIJTE VEČ MLEKA," pravijo dietiki. Kajti mleko vam da več redilnosti po taki eeni kot skoro katerakoli druga hrana.
Pripravljanje obedov pa tudi prihrani čas. Ižpijte en kozarec aH dva mleka in karkoli vzamete z njh«. bo praktično skrbelo zase. PIJTE VEČ MLEKA—JE DOBRO ZA VAS? Zgradile svojo moč in odpor.
Iz Slovenije.
tovega ne vem, kakšne koristi ali razočaranja obetajo irski konji našim Slovencem v New Yorku.
Pač pa sem ravnokar 'zvedel, da se je Mrs. Duršič zadnji četrtek zares vrnila iz starega kraja nazaj med nas. To povem še enkrat, ker so mi radi te novic«* nekateri očitali, da svojim či ta tel jem ne servi-ram resničnih in pristnih pa-berkov. Celo njeni najožji prijateljski krogi niso verjeli mojemu zadnjemu tozadevnemu poročilu. Upam priti v najkrajšem času ž njo skupaj, da vam bom mogel post reč i tudi s starokrajskimi pabeik!.
Tudi sem že omenil praznovanje srebrne poroke Mr. & Mrs. Schier iz Danbury, Conn, due 25. novembra v naši slovenski cerkvi na Osmi. Ves slovenski Greater New York, tako sem dobil vtis, se pripravlja na to izredno slavnost. Natančnejša pojasnila boste dobili pozneje od njegovih sorodnikov in iz listov.
Jerry Koprivšek, Jr.
SILEN VIHAR NA SEVERU
Schroon Lake, N. Y., 29. okt. Včeraj je divjal v tej okolici strašen snežni vihar. Iz nepo-jasnjega vzroka je izbruhnil ogenj ter uničil več poletnih hiš. Povzročena škoda znaša petdeset tisoč dolarjev .
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Vsem tistim, ki so naročili knjigo 'Prokletstvo Ljubezni',
naznanjamo, da nam je pošla. Kakor hitro jo dobimo iz starega kraja, jo bomo odposlali.
Zdravje zavarovano oslabelim ljudem za
okrog 3c na dan
N'L'GA-TOXE se je izkazal kot zavarovalnina mnogim oslabelim moSkim in ženakam. ki so prfc&li srednjo starost. Je naravno sredstvo, ki pomaga naravi ja-f-ati oslabele organe. Ves život se zdi f-loveku, da je prerojen s tem zdravilom. I>uh mladosti se povrne oslabelim in starim. XUGA-TONE ojačuje živce, mišice in oRlabele organe, ki so bili postali slabi ali delno delujoči. Nervoznost je odpravljena, ker NUGA-TONE vsebuje zdravila, ki jačajo živčni sistem. Ta prava tonika se prodaja v vseh lekarnah z jamstvom, vafi denar nazaj ako ne bo uspeha. Dovolj za mesec zdravljenja, za «-n dolar. Xarof-fte si steklenico Se dane«. Vi bodete presenefni kaj to napravi za vas.
Proti zaprtnici vzemite —-UCIA - SOL,— Idealni odvajalec. 25e in 50c. (Adv.)
Pred združitvijo Celja in okolice.
Banska uprava je poslala vsem štirim avtonomnim občinam v dravski banovini odlok, da izdelajo predlog glede in-korporacije okoliških občin in ga s primerno obrazložitvijo v najkrajšem času pošljejo banski upravi. Združitev je sedaj na podlagi zakona o mestnih občinah mogoča brez posebnega zakona, zgol j na predlog notranjega ministra.
Združitev celjske mestne in okoliške občine je bila že večkrat predmet razprav mestnega in okoliškega občinskega sveta. Občina Oelje-okolica se je že ponovno izjavila za celotno priključitev k mestni občini. Elaborat za priključitev je bil že doslej povečini izdelan.
Mestno načelstvo v Celju je izdelalo predlog, da se mestni občini priključi vsa okoliška občina, od teharske občine pa (Vet in del Osen ice ter od po-trovske občin" takozvana 'l«*v-ška gmajna\ Zanimivo je, da sta bili mestna in okoliška občina do 31. januarja 1850 združeni. K skupni občini so takrat spadali tudi kraji C ret, Bukov žlak, Kresnike, Teharje, Slan-ce. Lipa, Osenca in Vrhe. Po inkorporaciji bi imela nova občina Veliko Celje okrog 19 tisoč prebivalcev. Doslej je bilo v okoliški občini 10 odstotkov kmetovalcev, v novi občini pa bi jili bilo samo -~».4 odstotkov, t. j. 072 oseb.
Združitev bo izvedena še letos, pred novimi občinskimi volitvami. S tein bo končno rešeno važno vprašam ?e, ki je bilo že mnogo let predmet razprav. Nova občina Veliko Celje bo gospodai-sgo zelo močna in bo imela vse možnosti .za vsestranski razvoj in napredek.
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1935 IMAMO V ZALOGI
Cena 25c
s poštnino vred.
V kratkem bo gotov Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za 1. 1935
Cena 50c
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
Važno za potovanje.
Kdor j« nam*nj*n potovati v »tari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno; da je poučen v vseh »tvareh. V sled nolo dolgoletne skuinje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vs§ potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno m hitro. Zato se zaupno obrnite na nas ta vsa pojasnil*.
Mi preskrbimo vsej bodiii proinje »a povratna dovoljenja, potne liste, viteje t« sploh vse, kar je sa potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjie stroške.
Sodržavljani naj ne odlašajo do tadnjega trenutka, ker pr*dno te dobi it Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT. trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ea brezplačna navodila in sanotavl jamo Vam, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216, West 18th Street New York. N.Y.
Povabljena na spravo, dobila strel v glavo.
V ivanjcih se je pripetil dogodek, ki je razburil vso okolico ter zapustil žalostne posledice: mrliča, ranjenca in jetnika. Posestnikov sin Franc Kavčič je živel v sporu s posestniškima sinoma 18-letiiim Ivanom (Jomzejem iz Oo^etin-cev in 28-letnini Antonom Ra-kuso iz Ivanjkovcev. Sovraštvo je izvirilo iz nekega pretepa. Te dni pa sta prejela Ra-kuša in Gomze od svojega nasprotnika nenadno povabilo, naj bi se spet pobotala. Kakor pripoveduje ranjeni Gomze, ju je Kavčič povabil k sebi na tlom, kjer naj bi pili spravo ali 'glihungo". Ko pa sta prišla Gomze in Rakuša h Kavčičevi hiši, je počil strel iz puške in sii za njim še drugi. Rakuša je obležal na mestu mrtev. Ves naboj ga je zadel v glavo ter mu zdrobil lobanjo, da so inož-kar brizgnili
Neki ne\vvorški trgovec je zapustil sledeči testament:
— Moji ženi zapuščam obvestilo, <Ih nisem bil tako neumen, kot je ona mislila, da sem;
mojemu sinu zapuščam veselje, da si bo moral sam služiti svoj kruh. Do svojega petintridesetega leta j»' bil prepričan, da sem bogat, kar pa ni bilo res;
moji hčeri zapuščam tisoč dolarjev. Potrebovala jih bo, kajti edina dobra stvar, ki jo je njen mož dosedaj storil, je bila ta, da jo je vzel za ženo;
mOjemu služabniku zapuščam vse obleke, katere mi je v zadnjih desetih letih ukradel. Zapuščam mu tudi moj kožuh, ki tfu je nosil, ko je mi-da ne vem, da ga nosi; mojemu šoferju zapuščam avtomobil. Pet avtomobilov mi je že uničil, zdaj naj pa še zadnjega ;
gani kar brizgnili naokrog. mojemu kompajonu zapu-Gomzeja je zaded strel tudi v ščam dober svet, naj si izbere glavo, šibre so mu pa samo o-[tako dobrega kompanjona kot plazile sence in ranile oko, na sem bil jaz, da ne bo prehitro
katero bo najbrže oslepel.
Gomzeja so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Truplo Rakuše so spravili v mrtvašnico. Kavčiča, ki ga dolžijo, da je sprožil usodne strele, pa so orožniki odgnali v zapore.
Umesten ukrep proti pijančevanju.
Iz Kamnika poročajo: Venomer tožimo o slabih časih, o krizi in o pomanjkanju denarja. vzporedno s tem tarnanjem pa navajamo na številne primere o veselicah, zabavah, ka-lilcih nočnega miru, pretepih in pobojih, ki jim je kumoval alkohol in ki zopet kažejo, da je še vedno dovolj denarja, vsaj za alkohol. Svojčji^ smo navajali statistiko o raznih žalostnih prestopkih in omenili pri tem udobnost, ki jo uživajo ponekod za stran policijske ure. Kamnik ima kot letovi-
faliral.
To je značilna zgodba.
<V ni resnična, je dobra. < 'e je resnična, je pa še toliko boljša.
*
Življenje nam ničesar ne podari. Kar nam prostovoljno vrže v naročje, je le mačje zlato, ki se nam v dlani razblini.
Edinole, kar življenju s silo iztrgamo ali si v težkem boju priborimo, ima več ali manj trajno vrednost za nas.
Ženin in nevesta sta kakor ustvarjena drug za drugega, če pravijo nevestini sorodniki: — Smili se nam, ker ga bo vzela.
In če pravijo ženinovi sorodniki: — Smili se nam, ker jo bo vzel.
Pri jat
<'U .)«' vprašal pnja-
ško mesto tudi v tem pogledu ' :
nekatere prednosti, ki jih pa'	kako ti je.' Kako ži
seveda ne smemo izrabljati, či
si nočemo nakopati jeze strogih paragrafov.
Pa naj bo že stvar taka, ali taka, glavno je, da imajo meščani ponoči mir in da jim nihče ne daje povoda za pritožbe.
vita z ženo!
—	O. kot v paradižu.
—	Tako.' Kot v paradižu.
—	Seveda. Za obleči nimuva nič in neprestano čakava, kdaj naju bo gospodar zapodil na cesto.
Tisti, ki propagirajo borbo'	***
proti čezmernemu popivanju in _ y vojno sem šel — je rc-
vseniu, kar je s tem v zvezi, so gotovo z zadoščenjem sprejeli na znanje naredbo, ki jo je izdala neka kamniška tovarna svojim delavcem. V naredbi o-pozarja uprava tovarne delavstvo na današnje težke čase ekonomske krize, ko je povsod toliko brezposelnih, ki si ne morejo zaslužiti niti najskroni-nejših življenjskih potrebščin. Tovarna mora skoro vsak dan odklanjati prosilce, ki prihajajo od vseh strani s prošnjami za sprejem na delo, zato bi bilo pač neodpustljivo, če hi tovarniški delavci lahkomiselno s prekomernim popivanjem zapravljali težko prisluženi denar, ki bi ga drugi gotovo obrnili v boljši namen. Tovarna opozarja delavstvo, da bo vsak primer čezmernega popivanja in raznih prestopkov, ki so s tem v zvezi (pretepi itd.), kaznovala s tem, da bo delavec takoj in brez nadaljnega odpuščen iz službe.
Denar je issili!.
Ko je šla gostilniČarka Pavla Drnovškova iz ČJoiniš v Zagorje je na samotnem potu srečala okoli 20 let starega fanta, ki .ji je potožil v hrvaščini, da je lačen, in jo je prosil kar za 100 dinarjev. Dniovšikova je zatrjevala,/da nima toliko denar ja^ pri sebi. Ko pa je videla, da je iskal neznanec nekaj v žepu, mu je dala denar in nato vsa. prestrašena pohitela zadevo' javit orožnikom, ki so takoj odšli za izsiljevalcem.
kel prostovoljec — ker nimam nikogar na svetu; ne žene, ne sorodnikov.
—	V vojio sem šel — je rekel prostovoljec — ker imam
ženo in sorodnike.
*
Nekdo je rekel ljubezni žejni vdovi:
—	Se ravno tako ste lepa in sveža kakor vaša hči.
Vdova ga je hvaležno pogledala.
Njena hči je pa z zobmi zaškripala.
*
Nekateri princi so strašno muhasti. Tudi ta, o katerem govorim, je bil muhast. Včasi mu je padla v glavo ideja, ki ni bila prav nič prinčevska. Nekoč si je zmislil, da bi si ogledal državno kaznilnico in se s kazuenci pogovarjal.
Želje mu niso mogli odreči. Toda princa pustiti v kaznilnica bi bilo nevarno. Tam so sami ničvredni ljudje in od njih hi se utegnil kaj slabega naučiti.
Na pomoč jim je priskočil ravnatelj kaznilnice.:
—	Ne bojte, jaz ga lwnn spremil. Vse bo dobro.
—	Ni mogoče — so ugovarjali ministri. — Z zločinci bo prišel v dot i ko.
—	Saj pravim, da se vam ni treba bati. Razkazal mu bom oddelke, v katerih so samo taki ljudje, ki so po nedolžnem zaprti.
.In«* je hil zrlo razburjeu, ko s«» je bližal motorni čoln vojne Unije "Washington'' i»ri-staniškcniu 'nasipu !I7. ulic. Njegove lisje oči so skušale prodreti temo večera. Bela če-pien je drzno siilela na njegovi korasti glavi, njegov obraz je bil brezhibno obrit. Modra mornariška uniforma je lepo objemala njegovo stasito telo, hlače so s«- spodaj osvajalno razširjale kakor plavuti morskega volka. Joe je skočil na mokre stopnico in začel z dolgimi koraki meriti nabrežje.
Ni se oziral okrog, nikogar ni iskal. Vedel ni niti. da-li so naglo mimo hitwV senee drevesa nebotičniki alli ljudje. Si-eer ga pai to tudi ni zanimalo.
Zrak je bil to]>el in na nebu so ne lesketale zvezde, kakor bi bile sveže pozlačene. Toda tudi to mornarja ni zanimalo.
Na gričku blizu 10,*S. ulice .<«■ dviga sredi cvetočega grmičevja spomenik, posvečen padlim lopni«* ar jem. Tam se je .Joe u stavil.
S klopiee, oddaljene komaj dvajset korakov, je vstalo dekli« in >e približalo spomeniku. Jo«* ji je stopil naproti.
—	Ste vi. Sadv?
—	Misliti' Sady iz slaščičarne v K4. ulici?
—	Bas njo iščem! — jo vzkliknil radostno. — Ni* kako >e ti pa godi, mala Sadv:
—	Torej si res Ti, Mike Billing? Kako se počutiš, Mike?
—	Hvala, ne morem se pritožiti. Bili smo daleč, hi zdaj smo si* vrnili. Toda kakor vidiš, jaz nisem Mike Billing: >em drug mornar.
—	Kaj, drugi.' — je dejaia presenečeno začudena mladenka. — Mar nisi prišel na >«•-stanek, kakor je bilo dogovorjeno ?
—	Zares, prišel sem na sestanek k spomeniku v in;:, nli-
PO ENEM LETU
jci. (V bi ne bila taka tema, bi bila takoj spoznala, da nisem J pravi. Mike je večji in nima (ako širokih ramen. Zelo mi je žal Sadv.
•	0
—	Takoj sem opazila, da nisi več tako velik, toda mislila sem. .. <la si to leto rasel v tla. — >«• j«* zapleta zbegana Sadv.
—	Ne, nisem rasel v tla: — sem Joe. Pišem se Plankar. Iz Kanade sem doma.
—	Veseli me, da sem vas »poznala Joe Planker iz Kanade. Toda kje je Mike Billing!
—	Saj baš to mi je zelo žal, Sadv, — j«» odgovoril Joe z ho-lestnini glasom. — Mik«' ni mogel priti osebno na se>tauek »* 10.'». ulico, kakor je bilo dogo-vorjetio. In vi ste ga zaman pričakovali cehi leto, Sadv. Bilo je celo prestopno leto.
Sočutno se je ozrl na dekle-ta m nadaljeval: — Priznati morate, da je-loto zelo dolgo^ se vam ne zdi .*
Sadv j«* to priznala.
—	Toda zakaj ni prišel Mik«* ? — je vprašala.
—	Na to vprašanj«* vam n * morem odgovoriti takoj. Morate malo potrpeti, mala Sadv. Kdor je čakal celo leto, bo par lahko počakal še nekaj ininm.
Leto je dolga doba, Sadv*.. Zel«i mi je žal.
—	To ste lili že povedali. Joe.
—	Veni, da sem vam to ž* povedal. Toda ponavljam vam t<> znova, ker vas moram pripraviti na to.. . drugače bi vas ta v«*st preveč ranila. Skratka, zdaj, ko ste že pripravljeni, vam lahko to povem: Mike ni prišel na sestanek v 10.*?. ulico, ker se je oženil s Holandko /. Jave... Ne plakajte, za boga!
Sadv je onemela in pomisli la: Kje neki je ta Java? Toda komaj je zaslišala besedo "no plakajte". j«* bridko zaplaka-la kakor po naročilu.
—	Jaz bi moral plakati namestil vas, — jo je tolažil mornar. — In takoj vam pojasnim, zakaj. Ko se j«• naš dobri Mike oženil na Javi, mi je dejal i cigan:—Poji les na sestanek v 1 Ori. nli«*i, kjer sva si prisegala pred l«*toin dni večno zvestobo. Toda prisezi mi. tovariš, •la se ne boš oziral po nji. Tn res sem mu prisegel. Na nož sem mu prisegel. In zato bi se zdaj najraje zjokal... Ta falot Mike mi jo zatrjeval Sadv, <1. sle lepa kot sol lice ill do llše> zaljubljena vanj. In vidim, da ni lagal, mreina!
| I7|\l/\ Naravnost iz vina.--E VlnU ne k vam. Stara viti	na le petindevetde-set mitov (95r) galoiia. Pošlji t v* znamko za tri rente (Se) za popoln seznani in rene. Slovensko - Angleška Wine Co.
p. o. no\ m"
Long Beaeli,	California
sr je začelo dekle smejati skozi zagrinjalo solz, debelih kakor grah.
— Nikar si ne jemljite tega tako k srcu, Joe. Saj jaz nisem Sadv. Sem Bessie iz Hi. ulice. Sadvina prijateljica. Sadv je že dolgo oinožena in poslala m«* je sem. da bi povedala to temu ciganu naravnost v obraz. In če vam srce tako še peče, Joe, lahko ostanete pri meni, seveda, če si še niste premislili.
DVE SIROTI
Spisal A. D. ENNERY
PUST0L0VSC1N SE JI JE ZAHOTELO
vABiLOna, Jesensko Veselico
katero pri ud i
Slovansko Podporno Društvo "Bratska Zveza" V SOBOTO, DNE 3. NOVEMBRA 1934
(Začetek ob S. uri) V ShoVKNSKEM NARODNKM DoMT : : . : :	IRVING AVE., BROOKLYN;X. Y.
1 f/rala bo izvrstno <n><Um za pTc. Tem potom uljn.lno vabimo vsa slovenska druitva iz (freyt er New Yorka in posamezne rojak«' in rojalHtžje^Ut >«* prireditve v obilnem številu udeleže. Zabave bo'dovolj za vsakega. Zato jamči —	Ves, tirni mlinu .
VSTOPNINA 35 CENTOV
--------— — — —— —■ — — — — — — — — ——
Povesti in Romani:
(Nadaljevanje.)
Itotolurija na Portnrakkaa . Kdefa In bela vrtaka. povest Kdrfa megla Slovenski laljivec Kloremkl Robinzon, trd. ves. Stric Tomova kote Soditi invalid Skozi Urno Indijo
_____
.7f
Tunel. aoc. roman Trenutki oddiha Torki preji Dunajem ------------------
Tri legende o razpelo, trd. vea. ....«5
.1.2« Ji i
Zadnja pravda. ve» Zmaj Iz Bosne___
.79
Tlsof In ena R«i:
I.	zvezek
II.	svosek
III.	sveaek 3 KNJIGE SKUPAJ
.1.39 1.4« lj&i J.7I
1.M
8anj*a knjlgK. mala Sanjska knjifa, velika Sanjsko knjiga. (Arabska)
SpMlIflJ
valjem. lt!4—191S SredozloKi, trd.
bro«. Airaftoto vojna Htirl smrti. 4. sv.
Stanley v Afriki______________M
Spomin rnsaegs pacovaleo__1JI
Stritarjeva Anthologljs. broi____M
BisU SesU, povest la Abracov--II
Ski medved ječa lovca. Potopisni
RHAK88PCAKKTA OKLA S
Msrhbrt. trdo vos. _
broil rano ..... OUtelo______
Jti M
n. n.
ke, Vsjreda Pero t
CSco--
.LM
Tisoč In ena noč (Bape)
vea. mala izdaja-----------1.—
L grabi jeni milijonar_______l-2t
V	krempljib inkvizicijo____1.3«
V	robat v o (Matlčtt)_______ms
v carskem zakotja_______JI
¥ oklepa joka skrof sveto:
1.	del
2.	del .
.1.00
OBA 8KDPAJ Veliki inkvizitor
Vera (Waldova), broi.......30
Vojska no ilalkang. s slikami
(Babiodranatb Tabore), trdo Tesano broSirano
.18
Volk
trdo
Vojni, mir ali poganstvo. L V pasti- ^ ila, ni. sv. VcJeudn Vodnika izbrani spial
Vodnikova pratlka L lf21 Vodnikova pratiko L 192« Vodniki in
sv. m..H
•.24
Življenja slov. trpina, izbrani spisi
Aleftotpc, 3. sv skupaj__LM
Ziatokopl	______.
Ženini nate Koprnele Zmoto in konec gdč. Pavle
Zbirka narodnih
L del ________
II. del
.49
.49
.">4-let na Marija Redkova v llarbimi je navdušeno prebirala detektivske romane in vsaka v romanu opisana pustolovskimi je močno vplivala na njo. Končno j«- sklenila sama doživeti nekaj takega. Hotela je postati banditka. Iz črnega blaga si je napravila masko, kupila je pištolo in oblekla obleko svojega pokojnega moža. Kupila je tudi več ključev ill dleto, iz delude žie<« si je pa sama napravil<-1 vitrib. Sosedje so začudeno gledali to nenadno izpreincmho. Redkova je naenkrat liebala poseča-ti svoje znance, od jutra do večera je sedMa doma. večkrat so se ("-uli z njenega stanovanja streli. Končno so se ljudje navadili na to čudaštvo in se niso vcf* zmenili za Redkovo.
Ko so bile vse priprave končane, je Redkova sklenila za začetek vlomiti v lastno stanovanje. Oborožena in opremljena z vsem vlomilskim orožjem ter z masko na obrazu ^t* ji* ponoči priplazila pod okno svojega stanovanja. Tinla komaj se je pripravila na vlom. jo je opazil nekdo, ki se je baš vračal v isto hišo. Poklical ji' sosede, ki so se na hitro roko oborožili s palicami in vilami ter obkolili dvorišče. Redkova se je prepričala, da ne bo mogla odpreti okna, in z revolverjem v roki se je vračala v svoje stanovanje. Komaj je pa napravila nekaj korakov, so planili na njo sosedje in jo s palicami pobili na tla, misleč, da imajo opraviti z vlomilcem. Potem so poslali |H) poljciju, ta čas so se pa hoteli prepričati, kdo je vlomilec. Seveda so bili nemalo presenečeni, ko so spoznali v banditu svojo šosi-do. (>dne-sli so jo v njeno stanovanje in ko se je zavedla, je solznih oči prosila, nuj ne obveste o njeni pustolovščini policiji'.
Detektivskih romanov pa ne čita več.
—	Saj tudi lic* potrebujem vašega nasveta zase.
—	Za koga pa.'
—	Kaj ne slutite?... Za našo drago Luizo.
—	Potrpite, gospa grofica; tu je treba ravnati z največjo potrpežljivostjo... Obljubil sem vam, da bom poskusil operacijo, pa še ne morem določiti, kdaj; vendar je pa moja dolžnost opozoriti vas, da to ne bo pred. .. tremi ali šli i*i meseci. .. Kaj hočemo, gospa grofica, ne moremo vedno hoditi tako hitro, kakor bi želeli.
In zdravnik je nadaljeval malo veselie:
—	Obljubil sem vam storiti vse. kar bo v mojih močeh, da pa računam s pomočjo tistega, ki je nad človeško voljo in nad močjo vede...
J Treba je čakati, gospa grofica. .. iti upati.. .
Diana je mirno poslušala, ko.je p?» zdravnik končal, je dejala:
—	Vem, dragi doktore. kaj lahko pričakujem od vaše izkušenosti in vaše spretnosti... t'e morem verjeti svojim slutnjam, bo naši dragi prijateljici vrnjen vid... Toda daues nisem hotela govoriti z vami o I,nižini slepoti, temveč o njeni otožnosti. o globoki žalosti, ki sem jo o-
• pazila na nji in ki me vznemirja... j — (I, o! — je vzkliknil zdravnik. — s tem se da res najbolj vznemiriti človek, ki kakor vi d«>-, bro razume duševno potrtost. | — Gospod doktor. ..
' — Da, razumem.. . Neradi slisite lake reči. Toda kdo more vedeti bolje od vas. da človek končno vendar le premaga oložuost, pa naj traja še tako dolgo. .. Včasih zadostuje naključje. » (Irofica je nekaj časa molčala. Potem je pa j dvignila glavo in odgovorila s prosečim glasom: { — Dragi doktore, prosim vas pomirite me.
pred običajno sicer zato, ker povedati vam
Znamenje Atirih (Doyle) _«9
Zgodovinsko anekdoto Z ognjem fn
Zgodbe Napoleonovega bnzarja__«9
vezana ....................... .. 11irrr,.....M
Zgodbe zdravnika Muznika Zlati
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. iv. iejnomfr ali
Z. sv. Hudo
3.	sv. Vesele povesti
4.	tv. Povesti in sMke
5.	sv. Student naj bo. — Nek
SPISI ZA MLADINO
(C3ANGU
3.	sv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti _________________________
4.	sv. trdo vem do. Vsebuje S. po* veotl ___________________
5.	sv. trdo vezano. Viaaki brat 0. sv. trdo vezano. Vsebuje 10 po*
vesti
Knjigarna "Glas Naroda"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
2161 Wert 18th Street. New York

Zoper revmatične bolečine
zahtevajte ^vftpvnoslavni
ANCHOR PAIN -EXPELLER
Pain-ExpeTler vedno prežene bolečine
At
"GLAS NARODA"
zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoc« naročili za svoje sorodnike ali prijatelje9 to lahko stori* Naročnina za stari kraj stane $7. V (talijo lista ne po-sil jamo.
}H>vt*jt<' mi, kaj j«' /. mojo varovanko... Pustim ,vas siiiiiciai */. njo; vprašujt«* jo. i!u>r<ln vam i «M |M»Vf, kaj ji t«*xi >rt*c. I — To ni |>otrel»iio, yfo's|«a i»;rol"i«-;i.
—	Odklanjate.*
—	N<* povsem. Toda znano mi jt- zam*>ljiv«*j->r«'dstvo, kako 7.vc«lcti. «» (Vin tako j*l«i1»oko
ra/.mislja naša Lni/.a in «"•<• j«i kaj tar<*.
—	Xc raznm vas.
—	Zadostuj*- vprašati nji"iio drn/.ico. * — Hfnriko
—	Da. Tivha j«» šamo 'malo spretnosti, pa si-ni pripravljen ižpoviMlafi	lioiloro >inalin.
Diiina jt* poklicala Lnižo i/, sosedne >olw.
—	Stopite sem, dra«£o <l<'te, — j«« dejala in jo prijela za roko; — gospod llehert I>i si rad t«-meljito ogledal vaše o,'-i, predno prieiie /. letenjem.
Zdravnik je stopil k Lnizi.
—	Alia, to so tiste velike oei, — je dejal, vo-i!c("' Luizo k naslanjaeit. — Dovolite, ila dolu-o pogledam... O, o! tu je mnogo novega!
—	Kaj pa* — je vprašala Diana plain*.
—	To, gospa grofiea. da so te velike oei pla-kale.
—	Plakale! — j<* vzkliknila grotiea.
Lu i za je moleala.
—Mnogo plakale, — je pripomnil zdravnik.
Luiza je lahno zadrlitela, pa se ji» takoj premagala in skrila svojo zadrego.
--IViš«'i >I'|||, — je Žarel. —
iirt> svojih |Kisetiiv v l>ohiiei in moram nujno govorili z vami*, moram mnogo.
lil ker se je zdelo, da jo Peter ves presenečen in zlwgan oh tem zaeetku. j«- zdravnik nn dal jeval:
i
—	Sedite ><-m v ua-ianjae in odgovarjajte h rez ovinkov na vsa moja vprašanj,,.
Peter je uhogal. Prvi«*- v življenju ji* sedel v naslanjaeu.
Bilo um je v njem nekam lietidohito in raje hi I »j t stal. Ker mu je pa zdravnik zapovedal >esti, j«- skleni) nl»og:iti; moral j" pa držati iz t ognjeno svojo zlomljeno nogo. ki jo je le z naj veejo težavo premikal.
—	Ah, ah, prijatelj, — j«- dejal zdravnik. — danes imamo nekam okorno nogo.
—	Kakor vedno, gospod doktor.
—	hi kljub svoji telesni hibi mnogo hodite.'
—	Lahko tudi teeem. ee -e mi mudi.
—	In trpite pri tem !
—	Veasih... Toda za to s«, ne zmenim: trpeti sem že davno vajen.
—	Povej t*- mi. kako ste ohromeli na eno nogo.
—	Ze dolgo je tega. gospod doktor.
—	Niste odgovorili na moje vprašanje.
—	l»il sem št* e i s t o majhen, ko. .. -e mi je pripetila ta nezgoda... lit tako <em <e privadil temu. Zdi se mi, da sem bil rojen - krajšo nogo.
Peter je do ušes zardel. Zdravnik ira je opazoval. < 'oz nekaj easa je dejal:
—	Ali se ne spominjate ver, kako ste postali še pa s tihiii ste še otrok in tnali vam je lahko pozneje povedala, kakor >e je ta. iiesreea
! pripetila.
Peter je molral. Njegovo )>lemeniti»,sree mi moglo obdolžiti mrtvega'brata. Ker mu je \ )»oznala zadrega že na obrazu, je zdravnik nadaljeval:
—	Kaj sle vlueajno padli *
—	Ne, gospo.1 doktor.
—	Torej ste postali žrtev neprevidnosti.
i Peter se je že liolel zlagati, pa se je sreeill j njegov pogled - »repim zdravnikovim pogledom ; in takoj mu je upadel pogum.
i — Povem vam. kako se je to zgodilo, — j" dejal. — Bil >em še otrok... kn >em >e spri...
te se ^prli!... Bili ste torej pre-
— Te solze,
je nadaljeval zdravnik.
upam, da se ne bodo ponavljah'.... Kakšen povod za žalost bi moglo imeti to drago dete? — Kakšno euvstvo bi moglo še gojiti razen hvaležnosti, spoštovanja in naklonjenosti do svojih plemenitih dobrotnikov?
-- Do vseh vaših dobrotnikov, — je pritrdila grotiea hitro in se obrnila k Luizi, — posebno pa do dobrega zdravnika, ki vas bo leeil in vam vrnil vid, drago dete.
Luiza j<' prehledela. Hotela je spregovorili nekaj besed, — pa se ji ji* posreeilo samo zacepetati z drhteeim glasom:
-—Hvala... gospod... doktor... hvala!
— Preizkušnja ji' trajala < I o volj dolgo... za začetek, — ji1 menil zdravnik.
In ker ga je spremila grofica do vr^it, ji je zašepetal:
— Cital sem v očeh tega otroka, in kmalu bom čital tudi v njegovem srcu.
XII.
Naslednjega dne je obiskal zdravnik svojega novega varovanca. Peter je vso noč prebe-del in preplakal. Čim je zagledal zdravnika, mu je hitel ves razburjen maproti.
Ni našel besed, da bi izrazil hvaležnost, ki je bilo polno njegovo srce.
— Dobro, dobro... je dejal zdravnik prijazno. — Zdaj ni čas za vzdihovanje. Nasprotno, potrebni ste miru, počitka in poguma. Pojdite z menoj!
Odvede! je brusača v svoj kabinet.
—	Kaj Ko pirljivi.
—	To pravi, gospod doktor, ko sem branil.. .
Peter je Zopet okleval, tinla lie dolgo.
—	Po pravici, plemeniti gospod, — je dejal čez nekaj časa. Sram bi nn* bilo lagati vam, ki ste bili tako dobri z menoj.
In revež je v kratkem povedal zdravniku ka ko mu je brat Jakob zlomil nogo, ker ni hotel j ukrasti plašča iz starinarjeve izložbe.
i Zdravnik je z zanimanjem poslušal njegovo pripovedovanje. In ko je peter končal, ga j.* vprašal:
—	Kaj vas ni nihče leči I !
—	Pač, pač, gospod doktor: najprej mi je mati obvezala nogo, potem je pa poslala po znanega ranocclnikn.
—	lil to je vse?
—	Vse, kar vem.
Zdravnik je hodil nekaj časa po sobi, zatopljen v svoje misli. Kar se je ustavil pred brusa čem, rekoč:
—	Pokaži mi svojo nogo, prija
(Dalje prihodnjič.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste nasfi knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo
zmerne.
ii
Glas Naroda
77
...... * J,.V	M

GORA LEZE.
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
POGLED NA BOULDER CITY
V bližini K<H1I<I<M" I >:
ania v državi Nevadi ji' zraslo celo mesto. v iavcev, ki so zaposleni pri vladni gradnji.
Iz Jugoslavije.
Krvava tragedija Rusa, Slovenke in Čeha.
Iz Kkoplja poročajo oktobra :
Vse mesto j<* pod vtiskom
strašnega prelit ja krvi. ki w . *
ji« doginlilo v l)olnjein Voilnu, 1 v lepi periferiji mesta, ki jo tvorijo same nove vile.
Pozno
postelji mrtvo ženski*. Ui j<-
t rupl<
krvaveli* iz i
— Kaj 11a naj rečejo.* Pomagati ne morejo! l)a vemo, kako je prišla nesreča, zaradi tega tudi nismo nič bolj pametni. — Pogleda proti skalnatim stenam. — Ko je tam gori na hribu poleti naenkrat izteklo planinsko jezero, ne da bi videli, kam je odtekla voda — ti) ji' bil pričetek. pravijo ti go-sjKKlje. Voda je našla podzemski izhod in ko je bila enkrat |*)t odprta v sredino gore. je za vedno iz jezera tekla vsa snež-uica in dežnica. Pobočje leži 11a poševni plasti ilovice, tako pravijo. Poniknjena voda jo počasi izpere, in seveda, če je ta vražja voda izprala eno luknjo, morajo tla v past i. Kazmneš?
—	Da, da! — S tresočimi rokami potisne Nimmerauer sive lase na senci. — Da, da! Seveda! Tfa se morajo vdati, kadar je enkrat luknja pod njimi.
—	Tako pravijo gosp<nlje! Kdo ve, ako imajo prav! V tla pa tudi ne morejo {»ogledati.
—	In drugače ne rečejo ničesar gospodje!
—	Xe, nič!
—	Prav nič. kako bi bilo mogoče pomagati?
Ne, nie! Doli v dolini ne smemo vstaviti vode. Dokler
ui vsa ilovica lepo izprana iti dokler trdo kamenje ni napolnilo vseh lukenj, do tedaj se hrib ne bo vstavil in ne bo miru. Ali |*a mora )>odzem.ska voda v višino na svetlo. Razumeš?
—	Da, da! — Simmerauer hoče na srajci zapeti ovratnik in vedno se trudi, pa ne opazi, da je bil gumb odtrgan. — Voda! Seveda! Voila mora zojiet v višino! Potem bi gora zo|*-t dala mir! — Pogleda okrog, kakor bi moral že videti vmlo teci navzgor. — ln |»ovej; kaj se 11101-a vse tam doli zgoditi, da Hi se prieela voda zopet dvigati ? Teo^i «rnsiv>dje ni<o po
Vedltf!	^
Počasi pride odgovor:	jzvcč<t je pritekla vsa preplaše- j Vhod'iz" veže^ j<
—	l)a! O tem so tudi že nekaj rekli. Ves Purčelerjev gozd "" L'	— »r.-^s-^i	i -mora doli, tako mislijo. In Oasnerjeva hiša, ki jo ravno prazni. In vsi travniki vmes. 1»--Krnet preneha, in štirje ljudje s strahom zadržujejo sapo, — Težko mi je, da ti moram povedati. Toda vseeno je boljše, da Človek ve. pri čem da je. Vsa ta reber, kjer stoji tvoja hiša, mora iti doli; tako so rekli gospodje.
—	Doli! Tako? Mora doli? — ponavlja Simmerauer s fiojemajočim glasom.
—	Ne zameri mi, Mihe], da sem ti prinesel to žalostno novico! — Kmet položi Simnierauerju roko na ramo. — Dovoli, da ti dam dober svet, ]»oglej! Izprazni. Milici! Izprazni, do-.kler je še čas! Bodi pameten!
Z Leitnerjem jih je bilo pet skupaj. Ko je kmet odšel z dvorišča, jih je bilo zojK-t pot. kajti Žorž je prišel tiho od vodnjaka. Ni se do konca opral. Mokri lasje so bili prilepljeni na čelu in sencih, žalostno mu vise premočene brke. čez usta, ;n v debelih kapljah mu teče umaznjia voda po vratu in z rok. Obraz mu je bled. samo rana je rdeča, ki si jo je pri padcu zarezal v lice.
Nekaj easa nikdo ne izpregovori beseile. Mati Katriea žalostno pogleduje Mateja in Vrono. nato pa vsi trije pogledajo očeta. Radi hi mu ponovili Lcitnerjev svet: — Izprazni, dokler je še čas! — Toda niso imeli srca mu to povedati. Matej izpregovori prvo besedo.
—	Pojdimo oče. delajmo zopet! Kar pravijo gosi>odje,ne verjamem.
—	Da! Delajmo zopet! — pravi Vrona in gre k lilodu.
Mihci prime sina za rokav srajce. — Matej!
—	Kaj oče?
—	Poglej, koliko je vode! — Simmerauer pokaže na mlake na dvorišču in na vrtu. — Ali ne misliš, da pride od spodaj navzgor?
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU Sit WEST 18th STREET NEW IOKK, If. I,
PlftlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV. REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE Bfl^———i

katerem j<' pet tisoč <le-
! vecki ter naperil na družbo sa-| niokres. Ko je prvič ustrelil, je (gospodinja v paničnem strahu j pobegnila skozi okno iz hiše...
1
I Ustreljeni Kdvard Polak je trebuhu v veliki mlaki krvi "»iel raztrgano obleko, iz česar j truplo nekega moža. < »l> vra-;so policisti takoj sklepali, daj tih, vodeči h v notranje prosto- s<' .)<; horil z atentatorjem. < > j na tleh drug t borbi ]»riča dovolj tudi prevr-j ki mu 1 njena miza in razbita posoda. J ! Atentator je potem svoji ženi Klzi sledil v sosednjo solio ter!
Poziv!
re. pa je čepel mrlič, ves oblit s krvjo je pritekla iz rane na glavi, sobi pa je bilo na razmetani
mlade j° ustrelil, ko j<» iskala zavetja za posteljo. V tej sobi je sodil
Izdajanje lista je v zvezi 1 velikimi atroiki. Mn* go jih je, ki sc radi tla bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zaco naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na-
ročnino točne. Uprava
G N
2.	novembra:
Miije.itiv v Chebourg
3.	novembra:
Liiafyette v Ha\*re
(.Jen. von Steuben v Ilamburb
Satu rti ia v Trsi
5. novembra:
Hamburg v Hamburg
7. rovembra:
M.uiliaitan v Havre
9.	novembra:
litfttkcii v Bremen A>iuitania v Chcrb-iurc li'-x v Genoa
10.	novembra:
I li«- «le Fmncr v Havre j V. »-tulum v U'»iil<"gnr. »ur Mfr
I 14. novembra:
N. w Vin k, M.
•bi.
treh ran. V	drugi sobi, ki imaj^u<'1
na k najbližji policijski posta-1 T" I	'I K"r> Hribčkov« poznala,<n , k
ii i»o^e<t lii<"! Ll/vili	V, , - . '	*°Spa i vso 1« žrtve krvave tragedij	J
JI posestmi a male x He Ana , ,, , (-k«»va	je pripovedovala, c-,.1,. ll(1i..,: ............. Iun
I Jrbieek ter prosila uradnika j <|a j(. sk„zj	^ JkJ( skočila iz M' ^	<M"
in stražnike, naj hitijo z njo
ker S4

v »okrvavljenili
I <la Je
j nesrečne hiše, ko se je v njej v njenem stanovanju L,0javi, Mihajlo (Srjuhoverki zgodilo nekaj strašnega. Poli-|u.P |>ri<V| hrt.z |M.S(Mj(. stn.|ja_ eistoin, ki so pohiteli za njo, se je v mali osamljeni vili nudil j še strašnejši prizor, kakor so | '>0 situaciji si ga mogli naslikati po precej J prostorih in po pri pove« lova-zmedenem pripovedovanju go-j |U« Hrbičkove, ki je (Vhinja %]*>-. V veži, ki je bila urejena!'11 *tvi že dolga ]<*ta v Kkop-k^kor predsoba, so našli raz-Ki". SM Policijski organi rekon-f> i t«» pohištvo — pod prevr nje- struirali potek krvave trage-110 mizo med razbitimi čašami
dije.
in steklenicami pa je le-alo na I |>, j Hrbičkovi se je pred ne-... . - - _ . -	| Iv« i j tedni naselil kot poiiajem-
- ni k njen rojak upokojeni poli-__ _ _ _ _	jeijski uradnik Edvard Polak,
VABILO	star 4;> lct Pulaka je v za<!-
njeni easu večkrat obiskovala
NA PKVI
le nekaj mesecev, odkar so živele v Skoplju, si j<* policija pridobila še mislcilnje podatk«* iz drugih krajev o čudnem zaključku treh življenj.
Husk i begunec (irjuhovecki se ji' s svojo ženo Klzo spoznal pred leti v Sarajevu, ko je službovala v nekem hotelu kot natakarica. Ona pa je bila ž«* tedaj znana s policijskim urad-
OTROCI MORAJO PITI MLEKO
—	Da, o«-e! Mogoč«'! — Njegov glas j«> miren; toda polne nemira mu polete oči do ograje, kjer je skozi pletene veje tiho v tenkih nitih curljala voda.
Kadar bo prišla od spodaj navzgor! Kaka sreča! — Simmerauer se pri i »ogne in pomoči roko v mlako, tako spoštljivo, kot bi pred njegovimi nogami stala posoda z blagoslov-ljeno vodo. — Torej! Delajmo torej naprej! — Stopi k žagi in jo skuša s tresočo roko zopet poravnati. Nato pa se nenado-doma z dlanmi udari v obraz.
Vrona je bila prva pri njem. — Toda oče! — Položi mu roko okoli vratu in se postavi tako, da Žorž, ki še vedno stoji, kot bi bil prikovan k tlom in ne bi znal več govoriti očeta ni mogel videti.
—	Doli? Tako! Doli? pravijo. Doli bo moralo? — zdilitt-je Mihel pred se. — Celo življenje sem bil pošten človek. In tako da bi me popla<w-al? Oni-le, tam gori? — Počasi dvigne oči proti nebu. — Ne, otroci! Tako slabega ne mislim o njem. Sram ga naj bo! Ko bi prišel k njemu tja gori in bi ga vprašal: kje pa je moja hiša, ti? In ne bi mogel reči: tam stoji kjer je vedno stala. Sram ga naj bo! Pred starim Mihelnom bi ga moralo biti sram! — S pestmi se obriše po licih in zmaje s sivo glavo. — Ne, otroci! Kaj takega ne bo naredil. Ta drži trdno, tam-le gori! Toda pomagati moramo! Pomagati! Pridi, stara! Matej, pridi sem! In ti, dekle! Dajte mi roke, da bomo našo hišo držali do zadnjega diha! Samo ne izpustiti pravim! Delati, vedno delati!
Tedaj pa se zasliši veselo vriskanje obeh otrok, ki sta vračala domov.
Simmerauerju se razlije nasmeh po ovelem obrazu. — Kako sta vesela! Revčka! To je edino, kar mi je ostalo po moji ubogi Cenci. Ali naj izgubita streho, pod katero sta imela svoj dom? Ti, Matej, dorastel si in veš za pot v svet. Ti, dekle, boš že koga našla, ki ti bo dober in ima dom za tebe. Toda kam s tema malima črvičkoma? Ako mora naša hiša doli? Oh, ne! Kaj tako hudega ne more biti! Samo ne pustiti! Pridite, otroci! Pričnimo zopet! In za božjo voljo ne pokažite ubogim otrokom nase skrbi.
Simmerauer hoče prijeti za žago. Tedaj pa nekdo položi roko na njegovo ramo in častitljiv glas vpraša:
—	Mihel; ali me ne mores rabiti? Pusti me, da ti pomagam.
Starec ne more svojim očem verjeti.
—	Žorž! Ti?
—	Poglej, imam čas! In ne zahtevam ničesar. Zjutraj bom prišel in zvečer grem zopet in jesti prinesem s seboj. Vdari, Mihel! In takoj pričnem.
(Dalje prihodnji«.)
Halloween Ples
kaf<'it'f/u priredi
S LOV. PKVKKO DRUŠTVO
"SLOVENEC" v soboto, 3. NOV. 1934
— Začetek ob S. zvečer -
na <ii* IRVING AVE, eorm-;-Star Street, B KLYN, N. V.
I sftipnina /iiostorftljiia. Zabava bo vsestransko zanitni va za mlade in za stare. (iorlba fiini i s i rom M r. // reščuku. Za prigrizek bo dobro preskrbljeno. — Za obilno vdeležbo se utjuduo priporoča ^Slovence'*
Hlza, soproga ruskega begunci! (»rjuhoveckega, ki je bil prej nameščen kot pisar pri že-1
lezniški upravi v Skoplju, pnnl j ^ kako jt. ml(.ko otn>k„ni I«™«*"'" vl potrebno. Poročilo ie sestavila
Zdravstveni department države New York je izdal značilno poročilo, iz katerega je raz-
, -	-	?l,,r<M|i vidno, kako je mlekci
nekaj meseci pa premeščen v' . >> v, , ,. ...	i potrebno. Poročilo |e
okolico. Podnajemnik Polak ie ,	,	h,,,.;......
, .... . . , , dr. hihsabetli M. Gardiner, gospodinji pripovedoval, da se	A ... , , ,,	,
. n l -i • I ravnateljica oddelka za mate-l>o z gospo Klzo, ki ie doma iz .	.	.. , • ■■
,,,	...	..	. 1 i-iticfvi» in iili'ixLrii lil«*-! n»iw>
Nlovenije ni z njim znana ze iz časov, ko je služboval kot po-
licijski uradnik v Sarajevu, l>or«»čil, ko bodo rešene vse for-| malnosti njene ločitve od 1110-
1 ža. HI za je Polakii večkrat ob-
I •
i iskala in ko j«* J»ila pr" ; usodnega večera, jima
je go-j
Ispodinja pogrnili! mizo za ve-j | čerjo v veži. Čakajoč na večerjo so jedli grozd je in pili žga | nje. ko se je naenkrat pri vratih po javil Klzi n mož (irjuho-
1 rinstvo in otroško higijeno. Ona je v družbi drugih zdravnikov preiskala 1--1 otrok, ki j žive v gorenjem delu držaje j New York.
Slabo prehrano je bilo opa-nn>nJziti pri večini tistih otrok, ki j ne liživajo fia dan predpisane

BOŽIČNI IZLETI
v Jugoslavijo:

POD OSEBNIM VODSTVOM
MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC.
Pod vodstvom Mr. Ekerovich-a. j
i BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC.
Pod vodstvom Mr. Woldmuth-a.
P A R I S v Havre, odpluje 15. DEC.---
Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki bo se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvto vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street	New York. N. Y.
količine mleka. Za otroka .jt* predpisan kvari mleka vsak dan.
V poročilu je zelo značilen sledeči odstavek:	J otrok
dobiva na dan le eno čašo ali še manj mleka, dasi je okraj, v katerem prebivajo, eno največjih 4 dairy--središč' cele države. Polovica otrok sploh ni dobivalo mleka. Otroci, ki ne dobivajo dosti mleka, tudi premalo tehtajo.	*
Zdravstveni department se bo posluževal poročila zdravnice Gardiner v svrho nadaljnih študij.
Poročilo dr. Gardiner se tiče S1XI otrok pod petim letom, .*iL}4 i otrok med petim in desetim letom, 107 otrok starih nad deset let.	♦
l)r. B. J. Slater, bivši predsednik Monroe County Medical Society, je menja, da človešk i telo neprestano potrebuje mleko, da ohrani svoje zdravje. I Dr. Slater pravi, da je v mle-I ku izmed 39 elementov, ki j jih potrebuje človeški organi zem.
| Poleg fosforja in kalcija je v mleku tudi cobalt, manganese in flourine. Vsebuje veliko proteiinov, vitaminov, sladkorja, maščob ter razne važno mineralije.
! (V bi vsak izmed nas pil več mleka, bi bilo dosti manj bolezni in farmer j eni bi se bolje godilo.
i 1 Uživanje mleka ohranja tu-
C. v Hamburg
v Hamburg
pri otroku največje važnosti.
1 'stik idrok naj bi iz pil tuij-maiij krat t mlrkti na dati. nikom Polakom. Vsa leta j«- bil Pohik tako rekoč član (jiju-lioveske družine. Ko je (irju-lia vee-ki dobil službo v Skoplju j** bil Polak na njegovem domu stalen gost in je ta skupnost po pričevanju raznih zau-cev izvirala iz okoliščine, da je Polak svojega ruskega prijatelja tudi gmotno podpiral. Pred meseci pji je hil (irjuhovecki iz Skopljii ppMiheščen v okolico, dočim ji* njegova žena ostala v mestu. Pred nekaj dnevi je prišel mož v upravo policije ter izročil pismeno prijavo, da ga je žena zapustila samovoljno iu da naj policija to potrdi, ker noče, da bi pri j poznejši ločitvi zakona on ve-[ Ijal za krivca. Naslednji dan j pa se je spet zglasil na policiji : ter prosil uradnike, naj uniči-1 jo njegovo prijavo, češ, da je1 VrTTn'Vr. že vse sporazumno poravnano. | l!r'men v Bremen Istočasno je njegova nesrečna j19- decembra.-žena Klza tn.li pripovedovala!,,;^^" "
Olympic v Cherbourg 26. decembra:
6. novembra:
Sl.tt«?n<lam v Boulogne Hiir M« i
ll-reiiguria v Cherbourg 17. novembra:
duimtihiiri v Havre 21. novembra:
Washiiigton v Havre A;ij.-n lialliri v alltitburg
23.	novembra:
M:jj*-sti.- v Cherbourg Cofite «i i Savo i a v <ienua
24.	novembra:
1'uria v Havre
29.	novembra:
St. Louis, M.
30.	novembra*
Olympic v C*
Kvropa v Bremen
I.	decembra:
UifMyetle v 1 l.i v.^ Hex v Genoa.
4. decembra:
Manhattan v Havre
7.	decembra:
Saturnin v Trst Hamburg v Hamburg IN reiigaria v Cherbourg
8.	decembra:
Champlain v Havre
II.	decembra:
<I»*ri. Von Steuben
v Hamhi rr
12. decembra:
XV\v York v Hamburg
14. e'ecembra:
Majestic v Cherbourg Washington v Havre Conle <li Savoia v
Deutschland v j 29 decembra:
He de Krance
Hamburg v Havre
DETEKTIVA STA HOTELA OROPATI
Njegov tovariš, videč, da gre zares, je oba fanta ustrelil.

llrbčkovi, chi je že vse urejeno o ločitvi zakona in da bo, ko obišče prej še svojo rodbino v Sloveniji, sklenila zakon s Polakom.
To je vse, kar je mogla ugotoviti policija, vso zgodbo življenjskih vezi in njihov krvav zaključek pa so udeleženci krvave tragedije vzeli s%seboj v
K	j Chicago, III, 29. oktobra. —
c+^s^« i « i- u	Danes sta hotela dva mlada
Strašen zločin ljubosumnega fanta oropati dva detektiva.
kmeta"	I IOr detektiva nista hotela dvi-
V	starem gradu ]>ri Kopriv- ^niti rok, sta oddala par stre-nici je 40-letni kmet Ivan Sku- 'ov- Kn detektiv je bil ranjen, tin s sekiro ubil svojo skoro 10 let starejšo ženo in se potem obesil. Mož je bil zelo ljubosumen, za kar pa, kakor pravijo sosedje, ni imel nobenega povoda. Sosedom se je nudil v lii-
strašen prizor. Žena je ležala z racpeljeno glavo na postelji mrtva. Kmet pa je visel na oknu poleg postelje. Na tleh pred posteljo je bil list papirja z naslednjim poslovilnim ->ismom: "Zbogom sosedje, grem na drugi svet. Nisem že->ar ali tat, kakor so me mnogi sumničili. Ničesar nisem storil, samo ženo sem ubil, ker je bila moja nesreča".
Zaradi polente se je hotel obesiti.
V	Vukmaniču /pri Karlovcu se je Hotel obesiti prileten kmet, ker mu žena ni hotela skuhati polente. Mož zelo rad je polento, žena jo pa nerada kuha. Te dni, ko mu jo zopet ni hotela skuhati, je šel v stajo in se obesil, pa so ga še pravočasno rešili. Orožniki so ga aretirali in zagovarjati se bo moral, ker se je igral s svojim življenjem.
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
ENGLISH SLOVENE READER 8TANE 8AM0
$2
Naročite ga prt —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 WEST 16th STREET N3W YORK. CITY