304
Naši dopisi
Iz Rusije 10. aept. 17. — Tukaj imamo že lepo število vjetih Turkov; prostaki (gmajnarji) živč v kosar-nah , oficirji v privatnih stanovanjih; podnevi se gnje-tejo po štacunah in okoli branjevk ter vzmajo, kjer koli kaj morejo; zvečer pa lovijo po ulicah slepe miši in mnogokrat tako predrzno , da dvenožne miši včasi policijo na pomoč kličejo. Na kratko rečeno: Turek ostane Turek, kamor ga deneš. Naša vlada jim daje za vžitek toliko, kolikor plačila v službi naši vojaki prejemljejo. Iz začetka so dajali oficirjem zneske skupaj za cele kompanije; ti „blagi bratje" Angleških žentelmenov, menda miale, da so še tam kje v Anatoliji, so spravljali prostaške rubljike v svoje žepe. To je šlo tako dolgo, dokler niso proataki začeli kazati, da v njihovih želodcih se pajčevine delajo; potem se prostaške kaše niso več zaupale oficirjem, ampak začelo se je dajati vsacemu posebej denar v roke.
Sedanja vojska je odprla vse predalčike sočutja in milosti v srcih naših gospa; ne en predalček ni ostal zaprt in  miren;   al  notranji  nagibi  so  različni:   tukaj
bije srce kakor srce bije mili materi; tam pa se vrte frtavke ali cel6 strupene muhe. Prvih je ogromna veČina in razdelile so se v grupe, kakor tirja delo: ene nabirajo materijalne pripomočke v prid ranjenim in sirotam, kakor pridne bučelice med; druge nabrano vre-dujejo in razdeljujejo; zopet druge Bame Btrežejo kakor v bolnišnicah doma tako tudi na prostem polji bitev; one so iz vseh stanov, od svitlih knjegin do prostih hčerk rokodelcev in kmetov; vse navdušuje živa kri-stijanska ljubezen; one so v resnici usmiljene sestre. — Frtavke, katerih je k naši veliki sreči in na našo ne malo čast malo, prav malo, pa skrbno po-zvedujejo, kdaj bodo zopet pripeljali vjetih Turkov; nakupujejo (se ve, da za svoj denar, zakaj pameten človek v tako kašo ne da peneza) za-nje cigar, piškotov, konfetov in enacih sladčic, dirjajo na kolodvor, čakajo tam po več ur, in ko hlapon pridrdra, se vrt6 ter sučejo in muzajo okoli vagonov s koški in škatelji-cami Turkom pod nos in brke. Ako prašaš: čemu je to dobro? si v veliki nevarnosti slišati odgovor: ^surovi človek, ali ne vidiš, da smo omikane dame in da nam čez vse gre dobro ime in slava omikanih v omikani Evropi!" Ko bi Glinka še bil med nami, težko da ne bi jih pozdravil z besedami: „fej vte bodi, gnjila repa, ne godna v svinjsko korito!1* — Se manj, slava Bogu , je pa tistih strupenih muh, ki se snujejo med sladkaricami s šopki cvetic v rokah, inoie jih iz vagonov ležečim razcapanim in oškropljenim s krvjo Bulgarskih žen in otrok bašibuzukom — to je tisti gnjuani izvržek človeštva, ki se tudi nihilizem zove. Naše občestvo je iz začetka v nemar puščalo to grdo pego, vede, da ni lica brez ogerca, ki sicer ne koristi, vendar tudi ne škoduje, le odveč je in včasi sikli. Nek priprost kmet pa, stoje na kolodvoru tik mene, ko je videl, kako nježne ročice teh damic mole šopke cvetic k vagonom, se se je obrnil k meni ter prašai: .,Razve prijehali (to je, kaj so se pripeljali) ranjenije, ne Turki?" Turki, Turki prijehali — mu odgovorim. — „A koma podajut eti dami cveti?'* začuden zopet vpraša. — »>Ba-šibuzukom" — mu odgovorim. — „Baši buzukom? !" se kmetic še bolj začudi ter nadaljuje: ,}Slava Bogu, sto nam privezli bašibuzukov, vedj, eti dami nihiiistki, Bog s njimi, bašibuzuki zahvatjat (to je, bodo pobrali seboj) etu negodnuju dranj (= cunje)!" — Ko se je istorija s sladkarijami in šopki cvetic večkrat ponovila, tako v Harkovu, v Tveri in v nekaterih manj važnih mestih, se je vnela v našem občestvu silna agitacija proti tem „negodnim cunjam" in vojnim pravicam bašibuzukov, posebno kar so Turki za Balkanom cele vasi in mesta pomorili. Z Evropejskimi „omikankami" in „negodnimi cunjami" prepirati se , je težko. Govoriti jim, da blagorodnost, omiko in oježnost srca bi one najlepše pokazale, ko bi združile svoje materijalne, fizične in duševne moči s tistimi, ki se sučejo okoli bolnih in ranjenih, okoli sirot in vdov, okoli pregnanih lačnih in nagih Bulgarskih žen in otr6k — bilo bi bob v steno metati. Vendar poskusili so vse: poduk, grajo in zasmehovanje. Pomagalo je največ poslednje in posebno ostrosti iz ust prostih ljudi, kakor je bila nasmeška mojega kmetica.
O bašibuzukih celo Anglež, dopisnik časopisa „Daily News", piše iz Bolgarije tako-le: „Jaz menim, da vsacega bašibuzuka, ki ga vjamejo z orožjem v rokah, bi morali kar na mestu vstreliti. Kakor bi bilo surovo in nepravično tako postopanje v vojski med ci-vilizovanimi narodi, podobnimi Nemcem in Francozom, tako ne more biti dvombe, da glede bašibuzukov bilo bi tako postopanje popolnem opravičeno. Ta zver ne gr6 se bojevat, ampak ubijat gre, ropat, požigat in po-končevat.    Lahko se reče,   da  vsak  vjet bašibuzuk je
305
kriv, če ne več, vsaj enega hudodelstva, za katero v vsaki drugi državi, razen Turčije, bil bi že davno ob-vešen ali gilijotiniran." — Tacega mnenja o bašibuzu-kih je cel6 Anglež. Opomniti je še treba, da Turška vlada se je že nekolikokrat izgovarjala, da bašibuzukov in Cerkesov ne more ukrotiti, in vrh tega je zadosti znano, da 1870. leta so Nemci vsacega Francoskega strelca, ki se ni prišteval k regularni armadi, vstrelili, če so ga le z orožjem v rokah vjeli. Ker Turška vlada svojih Cerkesov in bašibuzukov ne šteje za regularno armado in ker cel6 v svojih diplomatičnih notah trdi, da nima nikakorsnih sredstev brzdati jih — vsak misleči človek nehote praša sam sebe: zakaj Rusija postopa s tacimi roparji, morivci in divjaki kakor z regularnimi vojaki, zakaj jim ona daja vojno čast? Z vi-socih krogov se sliši: „človekoljubje to veli in naš omikani svet to tirja." V Zagrah in vsej okolici med Kazanlikom in Siivno so po odhodu naše armade Cer-kesi in bašibuzuki pred očmi regularne Turške armade poklali in požgali vse prebivalce: moške in ženske, stare in mlade. Ko bi Rusija Turčiji objavila, da vsak z orožjem v rokah vjeti Cerkes in bašibuzuk bo vstre-ljen, in da za vsacega umorjenega Rusa ali Bulgara bo vstreljeno deset vjetih Turkov, potem bi Turčija že nehala po zverinski klati in mesariti. Ta divji narod ima samo zverinski instinkt, človeškega čutja nima cel6 nič. Ako tacega vjetega morivca cel6 s konfeti pasete in s cvetlicami kinčite — se vam bašibuzuk v zobe smeja, pravi omikani svet pa vas more milovati in vam reči: „Pojdi, pojdi rakom žvižgat, ne pa vojskovat se z — zverino"!
Iz Brega v Dolini v Istri 13. sept. — Naj sporočam
par vrstic iz našega Brega, za katerega se menda nobeden ne zmeni, vsaj od tod so dopisi v slovenske časopise le bele vrane. In vendar, kakor drugod, tako tudi v Bregu stiskajo ubogo ljudstvo slabe letine, davki preveliki, razne potrebščine in vedno pomanjkanje denarja. Tej molkljivosti je kriva mlačnost onih, katerim so zanemarjenega ljudstva reve — deveta briga. Naj tedaj za danes črhnem le o letini, katera se ne kaže prevesela. Prvi pridelki pri nas so se deloma povoljno ponesli; daljša prihodnost obetala je še boljšega, al nemila suša vzela je vsako upanje na dobro letino. Vina, če ga Bog varuje, bo, kakor lani, zato, ker se je žvep-ljalo in s tem ohranilo; otave se ne bo povsod dovolj nakosilo; o sadju ni govoriti, pa tudi z druzimi pridelki se ne more nobeden pohvaliti. Sadje- in živinoreja — ne verjel bi, kdor sam ne vidi — gre očitno rakovo pot, odkar je pogozdovanje Krasa stopilo na dnevni red. Obložite zdaj ubozega kmeta še z novimi davki, kakor se z Dunaja sliši, pa mora popolnoma konec vzeti! Ce mislite iz obupanja rešiti kmeta z novomodnim liberalizmom, ki je, žalibog! začel tudi žalosten sad roditi pri prostem ljudstvu, videli boste kmalu žetev iz tacega semena, da bode gorje!
V Straujall. — 4. dne t. m. je bila za našo občino nova volitev županstva, pri kateri je bil Miha Ar ne ž, posestnik iz Zgornjih Stranj, za župana izvoljen, za svetovalca pa sta bila izbrana posestnika Matija Podgoršek in Anton Zupanec iz Zgornjih Stranj.
Iz Idrije 18. sept. — Včeraj dopoldne se je tukaj slovesno odprlo novo zidano veliko ces. kr. šolsko poslopje, v katerem bodo imeli petrazredna ljudska šola za fante, štirirazredna za dekleta in pa dekliška obrtnijska šola obilo prostora. Vzdržavala se bode ta šola na stroške c. k. ministerstva kmetijstva, ali prav za prav rečeno, iz dohodkov, ki jih državi donaša živo srebro, ki ga c. k. vlada koplje iz naše domače Idrijske zemlje. Iz Ljubljane je k tej slovesnosti prišel c. kr. deželni predsednik vitez Widmann in ž njim   še
nekoliko   druzih   nemških  gospodov.    Vreme je slovesnosti zelo nagajalo.
Iz Vipave 18. sept. — Na praznik malega Šmarna popoldne je bila tukaj v Vašem listu napovedana tombola, ki jo je osnovala tukajšnja podružnica družbe kmetijske, in pa razstava vina, pridelanega v deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu. Škoda, da je bilo vreme tako neugodno, da iz daljnih krajev ni moglo doiti več ljudstva k tej kmetijski veselici, sktero je bil sklenjen jako koristen namen: razdeliti namreč med kmetovalce po srečkanji (tomboli) nekoliko dobrega kmetijskega orodja in pa došlim gostom po-kusiti dati dobrega vina, ki se na Slapu prideluje. Razstava ta je očitno dokazala korist Slapenske vinorej-ske šole po izdelku vina, ki navadnega Vipavca dokaj prekosi.
Iz Ljubljane.   — No, to je   bila   Turčinom strela z jasnega neba  ona zdravica,   s katero   je  v Košicah (Kaschau) v gornjem Ogerskem,   kjer so bile prve dni tega meseca velike vojaške vaje, presvitli naš cesar 11. dne t. m.   pri   obedu  čestital  Ruskemu čaru ,   rekši: „Jaz pijem na zdravje  svojemu  prijatelju in zavezniku, čaru Aleksandru II.,   čegar  god danes obhajamo"!   Zdravica ta čisto kratka   vendar več pove kot velik govor.   Vznemirila je zato vse turkofile in še posebno Magjare tako, da so se drznili glosirati in komentirati besede Njegovega  veličanstva.   Kdor bere po turkofilskih časnikih,  kako sučejo in popravljajo cesarjevo zdravico,  mora prepričan biti,   da so zblazneli Magjari in njihovi privrženci takraj Litave. Nam pa je po tej zdravici jasno kot   beli dan,   da  se   nikakor   ni omajala   trojna cesarska zveza  in da Avstrija ne bo odobrila nesrečne, Turkom prijazne politike, dokler obstoji ta zveza.   Ce so v Peštu in na Dunaji  —  pravi „Agram. Presse" — tako impertinentni, da govorijo le o teoretičnem obstoji one trojne cesarske zveze,   to je, o zvezi taki, ki le na papirji stoji, moramo reči, da kaj tacega trditi   ni le samo   smešna   neumnost,   temuč tudi   hudobna   perfidija.    Ko   sta   cesar  naš  in nemški cesar bila  v Gasteinu   nedavno   skupaj,   sta   gotovo vtrdila to zvezo in dejan s k dokaz   tega je ta,   da se Avstrija zdaj ne upira več temu, da se Srbija zopet na boj pripravlja zoper Turčijo.    Res , znoreli so Magjari, kajti   kakor  gadje   so začeli njihovi listi: kakor vladni „Pesti Naplo"   in drugi  pihati   zdaj zopet zoper Rusijo in Ruskega čara in kar naravnost hu j b k a ti Avstrijo v boj   zoper   Rusijo  in   Nemčijo.    S takim hujskanjem vneli bi radi plamen velike   vojske   v  Evropi,   nadjaje se,   da iz   bojnega kaosa pride Magjarorszag v zvezi s Turčijo na   čelo   Evropi!    Takim blodnjam nasproti ne smejo Slovani molčati;   vsaj   so   oni še večina v Avstriji, in še niso nema raja, s katero bi smeli magjarski begi ravnati kakor z neumno čedo !    Slovani   morajo povzdigniti svoj glas  in   dobri in pravični cesar jih  bo poslušal."
—  Svitli cesarjevič Rudolf je 14. dne t. m. po-vračaje se iz Pulja na Dunaj malo čaaa se mudil na kolodvoru tukajšnjem, kjer so se mu poklonili general-major Litrow, c. k. deželni predsednik in mestni župan.
—   Kakor slišimo, se bodo župani tistih občin na Gorenjskem, ki so zarad gozdov in pašnikov z obrtnij-skim društvom v razporu, sklicali v razgovor na shod, v katerega^pride tudi c. kr. deželni predsednik vitez Widman. Ce obrtnijsko društvo ne bode kmetom druge bolje zemlje dalo, kakor so oni plazi in one pečine, ki jim jih, kakor slišimo, namerava dati, ne bode se dognala tako potrebna in od vseh strani zaželena sprava, kajti kmetje bi pač potem mogli z besedami sv. pisma reči: „prosili smo vas kruha, pa ste nam namesti njega kamen dali."
—   {Banka »Slovenija") je imela 12. dne t. m. iz-vanredni občni zbor. Zastopano je bilo po delnicah v njem 308 delničarjev; predsedoval mu je gosp. Potočnik, podprvomestnik likvidacijskega odbora. Poročilo odborovoje razložilo stan banke ^Slovenije", katero je kazalo, da kakega novega doplačila ne bode več treba, marveč da dobijo delničarji še nekolikošno povračilo. Ko je prišlo na glasovanje to, da občni zbor
S rit rdi že v zadnjem zboru storjenemu sklepu o 15% oplačanji, je bil ta predlog enoglasno sprejet. Potem so se likvidacijskemu odseku po predlogu dr. Jan. Bleiweisa razodele kot kažipot tri želje; ena je šla na to, da se celo poročilo odborovo natisne in delničarjem v roke dd; druga na to, da likvidacijski odbor vprihodnje tudi v slovenskih časnikih razglasi sklice obČDih zborov, tretja in ta najgorkejša nato, naj se likvidacijski odbor na vso moč podviza s končanjem likvidacije, da se zelo poškodovanim delničarjem, ki se niso branili doplačil, vendar še kaj reSi! — Važnejše reči iz poročila likvidacijskega odbora prinesemo brž ko bode natisneno.
—  (Gospod J. Krajec), dozdaj faktor v Blaznikovi tiskarni, je kupil tiskarno v Novomestu, kjer bode vprihodnje tudi izhajal „Valvaz>r", kateremu pod-vzetnik je posebno on. Mi želimo spoštovanemu narodnjaku ,   da je prav srečen pri svojem novem podvzetji.
—  (Gospa Odijeva) je v nedeljo v čitalnični dvorani predstavila v treh gledaliških igrah učenke dramatične šole, pri katerih so sodelovali tudi učenci te šole. Občinstvo je preBkusnjo, pri kateri se je prikazal marsikater dober talent, pohvalno sprejelo, s posebnim in to res zasluženim aplavzom pa gospica Gk Nigrinijevo, ki je Jane Evrevo v „Loowotski siroti" igrala izvrstno. — Preskusnja izvršila se je častno za marljivo učiteljico; škoda, da dohodek ni bil primeren njenemu trudu.
— (Turkov zmago) so obhajali v soboto v kazini pri obilni pijači tako, da jih je še drugi dan glava bolela. Naj imajo svoje nedolžno veselje, ki se bo kmalu v žalost spremenilo, če bodo Rusi res odločno na noge stopili. Nas bi bilo sram , če bi nam kdo očital, da smo prijatelji Turških bašibuzukov.
306