NtjTeSji iloTcnilri ▼ Združenih driarah VttiataTMkto - - - $6.00 zTpoi .....ia.oo 0 Z* New York celo leto - $7.00 Za inoxem*tTo celo leto $7.00 i J GLAS NARODA TELEFON: COETLANDT 2876. List slovenski*,delavcev v Ameriki* Issced every day except Sunday nad legal Holiday*. 75,000 Headers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: COETLANDT 2876. NO 225. — ŠTEV. 225. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 25, 1923. — TOREK, 25. SEPTEMBRA, 1923. VOLUME XXXT, — LETNIK XXXT. ZNAČILNA B. MUSSOLINIJEVA IZJAVA Poročevalcu newyorikega lista je povedal, da hočeta Jugoslavija in Italija iiveti v miru. — Pogajanja so se nadaljevala, kljub temu, da ni bilo sprva nobenega upanja na kak sporazum _ Italija »e bo v bodočnosti strogo držala vseh mirovnih določb. Italija nslvi ministrski predsednik Bonrto Mussolini jo sprejel v avdij« iM-i poročevalca neMryorakega liMa "< 'orriere d 'America Odgovoril mu je točno na vsa vprašanja, in ko »a jo ixxrpee-valec vjM>a«uil glede italijanske j*olitUte napram Jugoslaviji, je rekel .MasHoUii: — Italijanska politika 1h> v polnem .soglasju z določbami ra-psllsk«', ourotua margheritske pogodbe. Nam naloga bo ustanovili prijat«»ljNk* odnašajo z Jug«»Javijo. To Ik> najboljša garancija z* iitfprndofc obeh držav in končno tudi za napredek Evrope. — Atrrtijr pojrodbe, -vkh-njene v Samti Margherit.i. izpraz-i' 11 v tait<«e\%(>«• 'Mr^tj*' cone" v Dalmaciji, izpraznitev rc-šk'1^ pralno-»tja Sinička, vse t«» j m rtu en j«. da zaničujejo fa.si.siti polteno politiko. K a j« prišla jufrvishfvajisko-italijajtska komisija, ki je reševala irsko \ pri..sanj*- do prepričanja, da je kled tteza[io*leno&ti in pomanjkanja trgovine, bo prej ali slej končana. 1/ pisma, ki ga je pisal dne 2. septembra profes r De Poli. p<-lpr«ojx.lna anarhija. To stanje m »j»l<.šna ne*-v««zno*t. ki prevladuje v Evropi, je prisilila fašiMovska vlado k hitremu delovanju v namenu, da reši. kar he še da rotiti. Vsltd tega je vlada imenovala generala Giardina governor jem Reke. On jo energičen in pravičen nmž. Pogajanja med Italijo in Jugrslavijo se nadaljujejo ter so vrie tajno. Tajnost jo absolutno potrebna pri zadevah, ki so tako detlifcaAnega značaja krit je roško vprašanje. — Obe stranki sta pa trdno prepričani, da ho prej ali slej sklenjen sporazum. P0&06IL0 0 REVOLUCIJI NA ZDRAVSTVENO STANJE ELEO- PROSTOR, KJER SE JE ZAVR SILA EKSPLOZIJA. ____ « Pred kratkim je v laboratoriju Bureau kal.i dintga vazn<\^a evr« |>i%ka ine a. Pričeit-kom zime pri v Ain:-:ii:o. RUSIJA BO PLAČALA DOLG AMERIKI SVOJ f I DENARNA IZPLAČILA -—i- * Včeraj so jo začela tukaj tekma Dunaj, Avstrija. 24 septembra. • M 'Tam^ Bennett nagra-1 Bolgarska armada je izgubila ^ Slavni gledališki igralki Eloonori ~ ! bo->ih z »Pornnni kmet, sedemsto Dum. se jo alravst veno stanje to- Tekmovali so francoski, špan-1 mož. Nad 40 vojakov je b doran jo-liko izboljšalo, da lwt v najkra-j- ski- š\-icarski, belgijski in ameri-jnih. Sem času na odru. ški vinlilni baloni. Vseh skupaj jih | Tozadevno poročiht je dospelo Xa Dunaju bo imela tri pred-fJ<' hi,<; d/ajset/ ..... iz SoIllIia- Navzoč jo bil belgijski ministr- ^ ski predsednik s svojim kabinetom ter nad jx^najst tisoč gledalcev. V španski balon jo udarila strela. Pilot se jo ubil, ko je balon padel na zemljo. I Švicarski balon se je unel nad ! mestom Moli. Pilota sta bila tako Washington, D. ('.. 24. -sor.»t. — ožgana, da sta par ur zatem umrla. Sovjetska vlada je pr pravi jena Pi}ial je močan zapadni veter, plačati $2:lo,COO.OOO. to jo vos pozneje jo tudi deževalo. Nagra-dolg, ki ga dolguje Amorlhi. se roinu jo poveljeval poročnik Olm-jo pro (preprečil zborovanje poslancev, ki ko ima vršaci v sredo. Vsi telesno zdravi moški meti 21. in 45. letom morajo biti pripravljeni. če bodo pozvani, naj stopijo v vojaško službo. Po mesth vlada mir, toda to je le mir pred viharjem. Oboroženi spopad med milico in Kukluksklanci jo neizogiben. % Vojaška straža v glavnem mestu bo pred sredo ojačena. SKORAJŠNA REŠITEV REŠKEGA VPRAŠANJA Tako Jugoslovani kot Italijani so zadovoljni z uspehi pogajanj. Zunanji minister Ninčič ne bo obiskal Mussolinija. BURNO ŽIVLJENJE MLADEGA DEKLETA. Sim, Italija, 24. septembra. —-; Jugoslovansko poslaništvo v Parizu je danes dementiralo vest, da je prosil jugoslovanski zunanji | Odvrnila jo. da sta še vedno v 1 minister Ninčič italijanskega mi- i pravd ni k. kje sta njeni dve služ- ■ kin j i L ulu Baron- in Annie Wild.! ; njeni .službi ter priznala, da je ' nlstrskega predsednika Mussolini- j Lulu Barow odpotovala v Atlan-|ja za i tic Citv. j Ninčič se je na svojem potova- Ženevo res ustavil v Benet- Kot priča je nastopila tudi mati "J11 1 V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN OZEMLJU M potom naj« banka Isrrfujojo zanesljivo, hitro bi po nlikffc ▼fcraJ m Mk Mk mm iililn Jnfaatar|)»: BaapaiUla aa adaj« potto la tapUftU« **Kr. poitnl Čekovni •rad" ta "Jadranska banka" T LJabUant, Zifnbo, Beogradu. Kranju, Olju, Ua-rlborn, Pubrovnlkn. BpUtn, Barajam ali drncod, kjer Ja pafl aa hitra l^tladlo najngodnaja. 1000 Din. .. $11.90 .. K 4,000 3000 Din. .. $23.60 .. K 8,000 6000 Din. .. $58.50 .. K 20,000 Pri nakazili A, hI sn*Mj« manj ko« mn tJaoi «tnarj*v raftunli »• Hntov am a^tnln« In tfrug« atraika. Italija in nwdiiw aaamlja: ta laplaCoJa "Jadranaka 200 lir ............$10.20 300 lir ................$15.00 500 lir ................$24.50 1000 lir ................$48.00 n«lal« mani *t M lir ratunlm« BaapaNlJa aa Opatiji ti ▼ Trata, Tredaoat dinarjem ta liram mdaj nI stalna, menja m reftnt ta CBkovano; la tega raaioca nam nI mogoče podati natančno earn vi po ceni on—■ dna, ko nam doapa poalanl denar ▼ tpraj. dado hpbai f datar Jih glejta k Draft. poalad najbolje p« Ordar ali FRAVX BIK8KR STATE BANK Hew ■aftojmUtro Jadranska Banka BOLGARSKI KRALJ BORIS Iz FilijKilisa poročajo, da izgub- ' umorjenegra Peto»r.sa. j Poved al a^e, da je bil njen sin precej lahkomišljen, da. je večkrat . _ ] • ii , i - u-i i - tudi zastopa Jugoslavijo ])ri poga- nienjaval službe ter da je bil nekoč ... _ . „ r kah, kjer se je posvetoval s srbskim poslanikom na rimskem dvoru Antonijeviičem. Antoni j evič tu
  • ložaju so nažii Ptitorsovo truplo in pristal, Komunisti in kmetje, so po tež- da mu je naslednjega dne Ward čili bojih zavzeli Plevno, ter raz-' priznal, da ga je on umoril. Pri Mi 11 v die, N. J., so našli preti tedni mrtvo šestnajstletno lej>o deklico Eni m o Dickson. Nihče nii domneval, da so je za-vršil zločin, ampak so bili prepričani, da je postala žrtv avtomobil-ne nesreče. Kmalo zatem, ko so jo pokopali, so pa začele krožiti o njenem mladenn življenju razno-\-r.sstne govorico. Ljudje domnevajo, da je najbrže postala žrt^v raontloa. Nadalje vedo povedati, da jo imela z več kot desetimi moškimi ljubavnso razmerje in da jo. bLl med njonirni ljulnmci tudi nek poročen moški. Baje je bila v blagoslovi jemem stanu. Sedaj bodo truplo izkopali ter dognali, koliko je resnice na teh govoricah. strela vanj ter ga unela. Pri tej: ... " ", " | * , .' . " " . ' naslednie • -i i - • i -i uZ -»i • . «1» na mestni him nleco zastavo. Jutri 1k> skoirajgotovo nastopd • priliki je bd ubit amerisstki poroe- „, v K JB 4 -- - nik Olstead. poročnik Shoptaw se y je pa ubil pri padcu. janjih glede Reke Ta pogajanja se sedaj tako zadovoljivo vrše, da je vsaka intervencija jugoslovanskega zunanjega ministra brezpotrebna. Končna pogodba bo določala Sofija, Bolgarsko, 24. sept. —, k<>t splošnem se je p; Joža j na Bolgarskem jako izboljšal. Poročajo le še o malenkostnih i priča Ward. * morilčev brat, Ralph! Reka bo pod italijansko, nad-! vlado. j Delta in prlstanšče Baroš bosta ; pod jugoslovansko nadvlado. 110 MAJNARJEV ZASUTIH POLJSKI MAJNI. Vi spopadih, ki so pa brez vsakega i Varšava, Poljska, 23. sept. —-Vsled eksplozije v Roomena. S pomočjo e.iviinega prebivalstva so vojaki napravili mir v PARNIK "LEVIATHAN" SE JE PRECEJ ZAKASNIL. Mejo severno od Reke bodo popravili v prid Jugoslaviji. i Jugoslavija, in Italija bosta od-Včeraj popoldne ob petih bi;nosno upravljali baroškemu in Kasaidik okraju, kjer jo bila preti imel dospeti v newyorsko prlsta- j reškemu pristanišču, proklamirana so v j etna ni see največji ameriški parndk ; NAD STO MRTVIH PRI POTRESU V PERZIJI, Teheran, Perzija, 24. septembra. Potres, ki je se jo pojavil v četrtek, je uničil več vasi v okolici Buinurda. &tevilo mrtvih maša 123. Par sto ljudi je ranjenih, veliko jih pa pogrešajo. Skoraj vse hiše so porušeno. Potresni sunki se še sedaj na-1.i nje jo. VTSCONT CHAMBRUN RANJEN kratkem vlada. Komunistična skupina 50 mož, ki je terorizirala Rosovo, je po-' je pa tako zakasnil, da bo dospel Ker je eksploziji sledil ogenj, j begnila v goro. [ šele danes dopoldne, jo le malo upanja, da bi jih mogli j rešiti. ! Paris, Franciia, 23. septembra. Vse blago, ki je namenjeno Ja-|viswmt de Chambrun. bivši taj-! goslaviji bo šlo prelco Reke, pro-|j>ik frajlc<>akeRa poslaništva Nesrečniki so se najbrže vsi zadušili. Vojaški so vstaše obkolili ter jih zajeli. " Leviathan". Vsled megle in silnega vetra s, j Z^T ^ ^! poslaništva v —......t sto vseh prist o j ban. j Washingtonu, se je težko poSko- Dopdsnik New York: Timesd je, doval pri avtomA, 25. SEPT. 1923 IVWT Oar Excapt Sunday« an« Honiara. Zm Nmr Vark u aala Subscription Yaarty MM AivtrtlMirvtnt an Aqretment. uttaja »mM dan Irvxamtl naSa af Manhattan, 1 ▼alasSanai Cartlandt r. -______f ^ CENA PREMOGA .Vsakdo je vedel, da ho cena premogu narasla. Vsakdo je vedel, da liaroiti ne b♦• jm končmietm iitrajku ne botio več skli- cevali na jav!««st, kajti javnosti swlaj ne potrebujejo vex: «la hi silil* ougnarjt' k delu. ka|iiitaiir<4«;no bo sfV«ia svečano izjavil«), da so višjih eeii krivi niajnarji, T.ist* niajnarji, ki zaslužijo po Jr4.i»!2 na dan za najbolj nevarno delo v Ameriki. < bo jn>aJ«»: (V bi niajnarji ne zahtevali višjih plač in J fcrajšdi delovali ur, bi dobri, človekoljubni lastniki maju ne bili prisiljena aiviati cene «voj»nuu produktu. t V j»a niaio natančnejše premislimo, je Ntvar taka: < "♦■»na prcmogti se iri zvišala zato, ker so dobili niajnarji par sol-do\ \ »•«'• pri t«»iii. pa«- j>a zato, ker imajo preinojrarski baroni posftav-no pravice, da ceno zvišajo. Železnice računajo več za prevoz, prodajalci na debelo raču- J najo več in prodajalci na drobno računajo več. ne zato, ker majnar malo več zasluži, pač pa zato, ker imajo postavno pravico storiti t<>. Prroioirarski baroni bi lahko majnarjein podvojili plače, ne da bi jjin bilo treba zvišati eene prcino-ga, toda »ejra ne store, ker jim ni treba storiti. Premog je jiotreben. Ljudje ne morejo živeti brez njega. Toda" ljudje bi lahko živeli, ne da bi plačevali težke profit«- onim, katerih j edina za-slufra napram družbi je. da nosi ju v žepih kos papirja, na kater* ■in je zapisano, da »o lastniki majn. l*okler bodo inajne obratovane samo zastran privatnih dobi«'-' l>i'-.k o v in dokler bodo železnice vozile >;rmo zastran privatnih dobičkov, bo vedno tako. < e država lahko upravlja p<>«ti, zakaj lw ne mogla upravljati > ma jnam in železnicam ' Novice iz Slovenije. .Ht« ta preti, Elektrifikacija Krike doline. .M at ko Melovič lz Novega me-a piši«.- * K< zavzemali doma/atii na-tra mišljenja, da se pri&ne uporabljati ta naravna .sila, ki pa mora ostati pri tem v tioms*"-ib rokah Knez Au»-r»p«Ttr j«- v tem ocirv domačinom na roko in dal častno besedo, da ho vodna sila. ki je njegova Lst v pr\T» vrsii na razpolago domačinmu. Ker pa zahteva res raciouelna uporaba vod-ne sile velikih kapitalov, da se morejo zgraditi v upcndw ni le potrebne naprave, se je pru'-elo misliti na Ustanovitev jmsebue dini/.be, ki bi prevzela skrb za zgradbo električne centrale na Krki. Knez Auer.sperg je obljubil, da s** udeleži pri taki družbi z zneskom v višini poldrupe-g-a milijona kron in s t eni je. bil Htorjen najvarnejši korak k ustajiovitvi podjetja. V sled a gil nositi pawwz-nikor je stvar hitro napredovala in v nedeljo p), avpusta je bil ustanovni občni zl¥>r vodne zadruge za »*b*ktr*Hk»ieijo Krke na Dvoru. Pripravljalni očni zbor pa je ta predhjg odkbmil dn določil višino tJHeža s 10<)0 kronami, vpisnino pa * 100 kronami. S tem je om««očetio tudi malemu posestniku in obrtniku, da je član zadruge in s tem .solastnik preko-ristne naprave. Centrala v Luknji pri Proč in i, ki daje Novemu me-ntu rfrzsvWljavo. je tako nezadostna. da nima dovolj toka za industrijske in obrtniške potrefce. Zato je želeti, da prevzame novomeška dbeina znatno šte\ilo d«l»«ev nove zadruge in da#tako poteši razvoj industrije in obrta. Zlasti pa more to storiti >»edaj, ko ?»e je z združitvijo s Kandijo znatn razširila. Ravnotako pa bi nu.rale * i Vse so%<-due oln'-ine prist »piti z de-J leži k novi zadrugi, .saj !►«► imela od nove zadruge koristi vsa novo-j , m trška okolica. Knako pričakuje • no '<1 denarnih zavodov, da stori svojo dolžnost in da biva,io iz okraja *r«»sp<"l3r»ki po-vztliiri kraja Saj bo«lo ravno s«*bi koristili s tem} najbolj. Y.-»eiii oniai ]>a. ki hranijo' doma denar in ki ne zi»u^»ajo de-' narikim zavodom, se muli z usta-1 n«»vitvijo nove tuidruge posebno iig« dna prilika, da naložč svoj de-| uar ne saiii«» varno. t«*inveč tu«Ii: p!«#d<>u'>sim» n tem, «la prevzamejo delež«- m»ve zadruge. Cim preje se zgradi nameravana centrala, tem preje bomo doživeli napredek dolenjske metropole m njetie okolice. '/.>' imena članov zadružn«' re (čemo. da smo pri mivi zadrugi vsa j enkrat doživnli to čudo, da so dale vse stranke svoje najboljše može za ustvaritev vsesplošno koristnega podjetja. Presj>r:čani ~ da bo načelstvo nove zadruure imelo jMjlen uspeh, zlasti ko veoio, 1 «!a bo' užival p<>dporo kneza! j A iters per ga. Li si more s pospeševanjem zadruge postaviti trajen «pomin. Na delo z energijo! j Slovenski župnijski pečati na Koroškem prepovedani. Na Koroškem so politične obla-' >.t i zmede preganjati eel o slovenske župnijske pečate. Veiiikovško <*krajiio glavarstvo je naložilo .župniku v S tel mu 400,000 a\-str. kr<»n jrlobe, ker se je posluževal rlovenWkega župnijskega pečata, i PodobAi fennaai je pirejel prošt v I Tmjah. kateremn je okr. glavar-; Rtvo nameilo, da mora namesto latinskega 31 aroeit.i nemaki pečat. Taka je ravnopravno«t slovenskega jezika na Korcwkem! Peter Zgaga Pred sod ni jo se je zagovarjal trdovraten in hudomušen zločinec. — Če ne boste takoj vsega izpovedali in vsega priznali — je pretil .sodnik — vas bomo zaprli ob suhem kruhu in vodi. — Ob vodi ja — je odvrnil — ob suhem kruhu pa ne. — Zakaj ne? — se je sodnik začudil. — Zato. ker bom kruh v vodo pomočil. * * * Marsikateri otrok, ki reče 'oce\ se zlaže, ne da bi vedel zato. * * • j Najbolj pameten moški je ne-umen napram ženski. In najbolj neumna ženska je pametna napram moškemu. 3ugoal0Hcitiska Ustanovljena L 1898 . 2CatoL Selmota Inkorporirana 1. 190* GLAVNI URAD v ELY, MINN. H S[ \\ — Slišal sem. Razne vesti. je rekel znanec znancu. da si se poročil.' Pa sem misiji, da je vse skupaj le šala. — Da, poročil sem se. pa to ni nobena šala. : 1 ! ''E3 Park Str.. Milwaukee, Wis. JOSIP STERLE. 4u4 E. M»-sa Avenue. Pu^bto. Colo. ANTON CELARC, E3S Market Street. Waukigan, 11L Jednotino uradno glaallo; "Glaa Narod*'*. Vae Btvnrt tikajoče se Uradnih rajev kakor tuAlljatT« naj ne pošiljajo na pbvnega t:ijntka. Vse pritožbe naj ne pofillja na pred-tM-dnlka porotnega tnlbora. I'r<šnje za Fi>rej»-m novih Članov In bolnlik« uprift-vala. nal se poSllja na vrh«-vnega. zdravnika. Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča vaem Jugoslovanom ta obilen pristop. Kdor iHl postati flan te organizacije, nnj se rglusl tn.jnlku bližnjega drufitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufitev »e pa obrnit* na gl. tajnika.. Novo drufttvo se lahko vb t a nov I z 8 Plani ali Planiram! Iz Jugoslavije. Fcvodcm premestitve poslanika i Balugdžica v Berlin I hranili eelo vr- pač moral bili slaboumen. na setstoji iz štirih oseb: iz očeta, sto r/.ri ilnih živali. Mnogo teh je j matere, sina in hčere. Vsi tlobiva- p«>ginii.: v>b-d surovih š.il s strani Rainhardtov proces za ločitev od l aiis'iijona.rja ixwliw»ro. Očeta občinstva, ki pohaja v razstavi- j žene. | je namrev na lovu obstrelil, mater šee. Ko so razsekali niLskega ko- j Nemški gledališki ravnatelj M. -i'" n>g<»v pes, sina je po- nja, v,, našli v njegovem želodeu Keinhardt se že več časa nahaja j vrzi! z avtomoblom, s hčerko ima tlebelo kamenje, premog, vojaške v sodnijskem ostopanju proti j l)a gumbe, ostr.* patrone in ]>ra/.iiK svoji 'ženi. Zanimivo je pri tem ' v * ŠkatJjlee. V žtdodcui noja so d^dli dejstvo, ;ik še p<» »mio oko. — drusre oči je razii*t-ši*-ilo kamnje * • občinstva. Tako je madžarska drhal uničila že eelo vrsto živali, ki stale drag denar. Ravnateljstvo razstaviILšča i>ostavlja straže, ali to ne pomaga nič proti madžarski surovosti; ona "hrani" dra-«?t'ne živali s tem. da jim prideva k živilom reči. ki jim povzročajo pogin. V izobilju umrl lakote. V Essenu so našli mrtvega nekega šoferja. Okoli njega je ležala slanina, klobase, kosu mesa. mesne konserve. sadje, razna živila, eigar in tobaka na kupe, vhod k njegovi smrtni postelji je bil za-h&rikadiran s krompiretn in premogom. V vrečah je bilo polno suhega.kruha. Tudi preeej denarja so našli. Komisija je konstatirala. da je mož umrl vsled lakote. Ska-ro nič ni jedel. Suh je bil, sama kost in koža. Ker nikuo ni vedel, zakaj si mož pravzaprav ni pri- zahteva.la večje in boljše vloge v gledališču kakor jih je «1, bila. I/ tega vzroka j.* prišlo ni»- 1 za-koneeina do prepirov in nesporazumi jen j, ki končnj«*jo s tožbo za popolno razvedbo. Reinhardtova žena se seveda noče posloviti od svojega moža. ne da Iti se okoristila 7. njegovim imetjem. Pred kratkim mu je dala zarubiti nje* irovo (>oh:.šivo v 11'uiinu, kir .»e še IhjIj vzjKidboilIo radovednost javnosti. Reinhanlt vztraja na stališču, da že*na lahko gre, toda nili. Ko je leta 1913 odpiral inežnar cerkveno puščico, je ogorčeno vzklikn "1 r — OJej ga nesramneža! Ze zopet je eden vrgel hlačni knof v puščico! Kazen božja naj ga zadene ! Ko so pred kratkim, leta 1923 odprli cerkev no puščico, je izdal župni urad naslednje poročilo: — V nabiralniku smo dobili par milijonov nemških mark — in hlačni knnf. Velikodušnemu daro- premoženja ji noče odstopiti, ker(vaJ™- ki kw>£ daroval, naj bo je sama kriva, da je prišlo do za-|na tem mestu izrečena prisrčna zahteve po ločitvi. Proces, ki traja hvala! že nad le«fo dni, se nadaljuje, in po dosedanjih izgledih ne bd še tako kmalu končan. lastil" prošnjo, a tudi zato, ker je' v Berlinu danes potrebna odlična' moč, ui l.alugtlžiča cenijo kot' enega najboljših jugoslovanskih' diplomatov. V Berlinu mu bo razen rešitve i*"paracijskega vpra-' šauja poverjena še druga važna' misija : vprašanje obnovit ve od-iiošajev z Rusijo. Žili se, da bo liaiugil/.ie predvsem imel nalogo proučiti položaj v Rusiji ter stopit: v kontakt s .sovjetsko misijo v lVrlimi. Balugdžič naj bi bil ,>rva brv za ubnovutev normalnih /vez med Jugoslavijo in s vjetsko, i i lisi jo. BalugiLžičev odlnn.1 b> naj- J rž sledil v dngletlueni času kajti ( /ačuna se, da bo brez večjih tež-i ;oč uspelo iietinitivno i'-š:ti vj>ra->anje svobodne eone v solunskem' pristanišču, katero akcijo vodi ialugveh kovčegov čudno zmešnjavo opisuje' zagrebška "Kije<;*". .voniedija je neprekosl jiva; evo i< • \ ]»i-tek 7. sept. zvečer je kon-•al v Zagrebu mednarodni ten!š!\i urnir "iraška'' in udeleženci ' Dunaja in iz Gradca sklenili, la v soboto odpotujejo Dunajski gralee dr. .Munk pa je jiotovai še v Italijo in zato naprosil Franca Matej ko, člana nemškega akademskega športnega kluba in zna-'ega teniškega igralca, naj vzame udi njegov kovčeg s seboj na Dunaj. Matejka je res prevzel kov-'•eg ter ga v svojem hotelu zača> io postavil v ])ortii*sko ložo z des-le strani vhcxla. Vratar naj ga •uva do drugega ^Ine. Takoj za i ji m pride v portirsko ložo č!o-ek. ki je prišol v Zagreli v svate, . ravno takim kovčegOm, ki ga »ustavi na levo stran vhoda. Zju-raj liiti Matejka n.i vlak in siluga - Inese koveeg /. leve na kolodvor. Zmešnjava je gotova. V vlaku iz-'»či, .Matejka prijateljev kovčeg ivojemu klubskemu'kolegu, da si !ajš;> potovanje. Zdaj pa zaično tomplikaeije. Matejko aretirajo 7 ^Mariboru. Zakaj ravno njega ! \ hott-In so stanovali trije dunaj-ki športniki, dva z rw'-jilj in eden brez njih. Sluge v hotelu si Tiso '.aprmnili iraien, tein ver krnt.ko-mido izjavili, da je odnesel korčeg "'gosp<>«l z. očali*'. Posledica: policija aretira gospoda — brez očal. Tako je prišlo, da je prispel še stega dne v Zagreb Matejka — namesto ali morda v zameno kr»v-čega, ki je medtem neovirano po- toval preko nieje na Dunaj. \je-gov lastnik pri ji* našel v Zagrebu v zamenjanem ki včegu namesto traka obleko za ten .s. namesto la-kastih čevljev belo teniške slap o itd. .Mat<*j!;i bo «o "diploaiat-kili potih*. U stanovitev učiteljišča v Prilepu. \* Prilepu v južni Srbiji se meseca oktobta ' tvori novoustanov ljeno učiteljišče. Z ustanovitvijo tega zavoda se bo zadostilo nujni potrebi, ker je bilo doslej v celi južni Srbiji le eno učiteljsče, in sicer v laestu Škojilje. Beogrid za sirote. Občinski odbor beograjski je povodom »ojstva prestolon.isled- ii ka s.klica! sv«»č:\n<> .sejo, na kateri je iited druiriio sklenil, da povodom i o j -1 v« presUd« mailed n kka poldoni Materinskemu udruženju p K >.i H)() diiai je\ za one otroke, ki s t brez ečeta H matere. Nadaljnje aretacije v ZaoTebu. V zadevi velike gol jufije s trboveljskim premogom v zagrebški kurilnici državne železaiice si bili aretira: i še ravnatelj tovarne papirja p Ondea-a. knjigovodja Vid Barle in nnmeš<'eiiee Štefan ('n^oli. Preiskava jx-oti vsem okrivi jeneem se vodi setlaj pri 1 dnem stolu v Zagrebu. Rimski mozaik v Solinu. V (irudinah i>ri Solinu v Dal- 1 niaeiji mlkrili krasen mozaik, p ki predstavlja Apolona z lovoro- | vini vencem na glavi in tulcem na I levi rami. V kotih se nahajajo figure slonov. Z delom nadaljujejo. Parna žaga pogorela. Iz Smedereva v Srbiji porr>eajo, | da j" tamkajšnja velika parna \ žaga, la^t industrijalca J ova na ? Zivk« viča, te dni pogorela do tal. Požar je trajal štiri ure. Skoda i nad '2 in pol milijona dinarjev. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce In o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljit, da oglašujejo v listu 44Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem . . Uprava "Glas Naroda" v Himen. V Ljubljani s.- je pororil Pavel Perle?. 7 gdč. Vlado Režkovo. Smrtna nesreča V Uadečah pri Zidanem niOfstu ie cnirtno ponesrečjila Ana Tavčarjeva, soproga mariliorskega zdravnika dr. Josipa Tavčarja. Na-ila je na do«edaj še nc.pojasnen voščil jedi, ko je imel vsega v iz- način smrt v valovih Save. VOVA ZANIMIVA PTJIOA NA KRVAVIH POLJANAH Spisal Ivan'Maticic $1. 50 rp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani v$i boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi. Knjiga je trdo vezana, vsebuje 270 etrani in 26 slik ia vojn*. "OLAB NAE0DA" 02 Cortlandt 8treeft, New York, N. T. ___£_ ________ _ ftLAS NARODA. 25. SEPT. 1923 SŠ P? .S- - i T' Slovanski svet po svetovni vojni. { 2 dvignjenimi glavami, toda s1 1 praznimi rokami. Težko kaznovana Bolgarija pa ne bo pozabila, da je njen narod eno najboljših slovanskih plemen Zanimira naxiranja bolgarskega učenjaka. — Slovani se še niso zavedli svoje velikanske moči. — Sedaj je v Evropi petero neodvisnih slovanskih driav: Rusija, Poljska, Čehoslovaška, Jn- in da ie nJena bodočnost težko goslavija in Bolgarska. — Ideali slovanske vzajemnosti ne bo- zvezana z usodo celokupnega Slo-do še tako kmalu doseženi. — Komunisti so začeli opuščati svoj t ™nstva. Bolgarski narod je pri-prvotni program. — Moč in sila posameznih držav. j P™vljen tudi v tem težkem gospo- __darskem in teritorijalnem položa- Za Makarykom, Niederlejem in drugimi o*lličnimi misleci, ki se ]>ečajo s problemom bodoče msije SJovanstva. se je lotil tega bogatega. važnega in aktuelnega vprašanja bolgarski znanstvenik, vse-učilaški profesor Stefan Bobčev, ki je izdal v založbi '"Slovanske knjižnice" obširno delo o posledicah in pomenu svetovne vojne za celokupno SJovanstvo. jZaključki, do katerih prihaja Bobčev, so zanimivi, tembolj, ker iz njih odseva naziranje slovansko orijentira-ne l»olgarske inteligence. Evo, kaj piše avtor te razprave: Slovanski svet je sedaj v popolnoma drugačnem položaju, kakor pred veliko svetovno vojno. Ako se ozremo nanj s političnega sta-lišča. vidimo, da so se jkijavile nove slovanske države*z obširnim teritorijem in veČmil i jonskim prebivalstvom ; da se je povečalo ozemlje in sploh državnost drugih, ka-kmeni, da so ideali slovanske vzajemnosti, tako v kult urnem, kakor tudi v politične moziru. že doseženi in da &o pristaši ideje slovanske vzajemnosti že docela u-pravičeni. da triumfirajo. Nasprot no. velika vojna je po fatalnem naključju usode pognala nekatere slovanske narode v bratomorno medsebojno vojno in zapustila globoke rane, ki jih lahko zaceli samo veliki zdravnik — Čas. Največjo slovansko državo, Rusijo, je zadela bridka usoda, kt j> tem strašnejša. ker divjajo v njeni državnosti elementi nemirov in državljanske vojske v takem obsegu. kakor jih svet se ni videl niti v času največjih revolucij in anarhije. Rusija ni samo izgubila del svoje zemlje, nego tudi vrednote svoje duhovne kulture. Izgubila je gospodarske in splošne materijalnQ,vrednote. Milijoni ljudi. med njimi odlični predstavite-lji znanosti in umetnosti so postali žrtev n<*ranje strahovlade, kot posledice dveh prevratov v Rusiji 1917. leta. Res, da revolucionarna vlada RŠFSR zadnja leta popušča. od svojega prvotnega komunist ienega programa in od prvih sklepov III. internacijonale, toda to umikanje na gospr»dar-skein polju ie ni tako izdatno, da bi moglo pomiriti državo in zaceliti globoke rane na organizmu ruske državnosti, javnosti, gospodarstva in kulture. Ako «i opledatno statistiko velikega preokreta, ki je nastal meti slovanskim svetom po svetovni vojni, vidimo te-le zanimivosti: Pred vojno smo imeli 4 neodvisne in samostojne slovanske države: Rusijo. Srbijo, Bolgarijo in <*Yno goro. Po vojni je ena popolnoma izginila in »ie spojila s kraljevino SllS Z drupe strani pa sta m pojavili novi slovanski državi Poljska in (Vhoslovaška. tako da imamo sedaj pet samostojnih slovanskih držav ,brez samostojne Vkra-jine, Belnrusije in ostalih 8 republik. ki jih priSeva moskovska vlada k »voji zvezni republiki. — Teritorij in prebivalstvo slov* »kih držav je znašalo pred vojno: Rusija s Kavfcazom in Sibirijo —-18,865.545 kvadratnih kilometrov in 178,905.000 prebivalcev; Srbija 87,363 kvadratnih kilomnrov in 4,527.992 prebivalcev; Bolgarija 114.777 kvadratnih kilometrov in 5.001.000 «--ebivalcev; Črna gora 15.017 kvadratnih kilometrov in 436.000 prebivalcev, torej skupaj 19.836,702 kvadratnih kilometrov in 188,868.992 prebivalcev. Po voj- ne države, da jih doleti usoda o-menjenih 7.3 odst. Sedaj je ta nevarnost za ene in druge odstranjena. Vendar pa izgube Slovanstva v svetovni vojni niso majhne, kajti prezreti ne smemo nekaterih moralnih žrtev, ki so zelo važni* /. aidejo slovanske vzajemnosti. Ne bom govoril o žalostnem dejstvu. da so Slovani še vedno pod tujim jarmom tako v Nemčiji kakor tudi na Madžarskem, v Romuniji, Italiji, na Grškem itd. Celokupen mali nerod, lužiški Srbi, je ostal v Nemčiji. Se težje pa je to. da se v Rusiji širi separatizem Ma-lorusov in Belorusov, v kraljevini SHS pa tudi ni vse v redu. kar se tiče u jed i njen j a po plemenu, veri in jeziku. Najbolj žalosten pa je položaj današnje Rusije, ki v notranjosti razpada, ki je izmučena in polna ran. in vse to po tem, ko je doprinesla strašne žrtve, izgubila svojo avtoriteto, svoj glas kot velika država in končno tudi per-sj>ektive glede Carigrada in morskih ožin. V Aziji pa so Anglež? in Japonci zavzeli njene pozicije. Z drugimi besedami: najmočnejša slovanska država, brez katere Slovanstvo ne more okrevati, je za nedoločen čas odstranjena od aktivne udeležbe v evropskem življenju. K teni okolnostim je treba prišteti še to, da v splošnem nobenem slovanskem narodu ni dovoljen prikladen, neposreden in siguren izhod na morje, kar zelo mučno vpliva na pravilni gospodarski razvoj slovanskih držav in Slovan-stva sploh. Ru-sija. ki ni prišla do besede na mirovni konferenci v Parizu, je ostala zaprta v svoje stare meje. ki ji ne nudijo izhoda na odprt oi n nezamrzujoče morje. Poljska je dobila umeten izhod preko Gdanska, toda ta je v zelo težkem in nevarnem položaju. Češkoslovaška je omejena tako. da sploh nima stikov z morjem. Celo Jugoslaviji niso dovolili docela naravnega izhoda na Jadransko morje; Trst in Reka. Res, Dalmacija ima nekaj luk, toda treba je mnogo dela in sredst«*v, da se u-rede in postanejo dostopne. Slovanstvo se ne more zed i nit i m že zato, ker je ločeno teritoa-i jalno. Rusija, Poljska in ČSR so terito-rijalne sosedinje. toda kljub velikim naporom velesile, zmagovalke. niso dovolile koridorja med — C'SR in Jugoslavijo. Poizkusi, ki jih dela takozvana Mala antanta med CSR in kraljevino SHS s pomočjo Romunije eventuelno tudi Poljske in celo Grške bodo težko osigTirali ono zunanjo formo slovanskih držav, da ne govorim o notranjem zedinenju. Res je, da Mala antanta postane do gotove meje lahko koristna, toda prazne bodo vse velike nade, ako si ta zveza ne pridobi naklonjenosti in zaupanja velike slovanske druži ne. In kakor je dejal pokojni Mi lenko Vesnič. bodo slovanski diplomati Male antante č est okra t hodili na konference in se bodo posvetovali, rekoč: posvet ujmo ae Ijensko sposobnost in svoje pravice do balkanskega podnebja, z druge pa, da opozori vse bratke slovanske narode, da partikulari-zem in realna politika posameznih nacionalnih interesov ne sme iti tako daleč, .la ^i pogubila vzvišene ideale onih velikih in nesmrtnih slovanskih borcev, čijih ideje in nauki so povzročili sedanje politično vstajenje in osvobojenje nekaterih slovanskih narodov. Dobre so vse zveze, ki ščitijo terito-rijalno celoto in politično gospodarsko neodvisnost. Toda ako te zveze ignorirajo pravico, čiste tradicije prošlosti in globoka čustva za slovanska solidarnost« ne bodo koristile. Mi ne oznanjamo niti panslavizma niti kakršnekoli ideje, glede ene same slovanske federacije. naj si bo pod to ali ono h t ege in oni jo, toda naglašali smo celo življenje in naglašamo še danes, da stare in nove življenjske razmere zahtevajo od vseh Slovanov vsestransko vzajemnost, ne da bi se ozirali samo na plemenske interese. V medsebojnih stikih Slovan-' stva mora zavladati velika objektivnost. popolna strpnost, popustljivost in točno opredeljeno stališče glede vseh spornih vprašanj, ki jih hočejo rešiai z uspehom. — Gospodarska slovanska politika kot posledica skupnih interesov mora postati podlaga za trgovinske stiske, na kulturnem polju pa je treba pomisliti o solidarnosti tako. da bi v prvi vrsti delovali za medsebojno spoznavanje. Vsi duševni proizvodi posameznih slovanskih plemen morajo postati vsem dostopni n skupna last. —-Tekmovanje za večji napredek lah ko vsakemu slovanskemu narodu samo koristi in zaščita plemenske individualnosti mora biti skupna dolžnost. Vse slovanske države afi narodi, bodisi veliki ali mali. morajo biti med seboj enakopravni ter se v kulturnem in gospodarskem oziru smatrati kot ujedinje-» ni. enakovredni člani ene druži ne. To ujedinjenje mora predstavljati neko prostovoljno zvezo po popolnoma svobodnih in s svojo u-sodo samostojno odločujočih na rodov. Ustanovitev kulturno - go-s-podarske zveze je težak problem toda to se ne pomeni, da naj se odrečemo temu eilju in ideji slovanske demokratične vzajemnosti. — Vsekakor pa je bistvo najvažnejšega vprašanja v tem, da so slovanski narodi in države, neodvisne od drugih zvez in sporazumov, odločijo za koordinacijo v kulturnem in gospodarskem življenju, da si podajo bratske roke in da žačno živeti v vzajemnosti. Kolera in kuga. Iz zadnjih statistik je razvidno, da sta zahtevali v letu 1921 kolera in kuga^obilo žrtev. V Indiji je umrlo za kolero nič manj kot 150.000 oseb. V Rusiji je podleglo koleri baje celo 180.000 ljudi, in sicer 114.000 od teli v evropski Rusiji. V drugih deželah so se pojavljali le posamezni slučaji te strašne morlike. Avstriji in Ameriki je popolnoma prizanesla, v Nemčiji pa se je pojavilo samo par slučajev, katerih infekcije so izvirale iz laboratorijev. Najbolj je divjal* kuga v Brrtski Vzhodni Indiji. — kjer je zahtevala 125.000 žrtev. Na Javi, v Nizozemski Indiji, je bilo 10.000 slučajev kolere. Na Kitajskem je bila najbolj prizadeta Mandžurija. V Senegalu v Afriki je bilo 1798 slučajev kolere, v Egiptu pa 365. Tudi Južni Ameriki ni prizanesla ta zavratna morilka ter je tudi tam zahtevala t rU7 4 Prvo leto otroka je najvažnejše. Njegov pravilen začetek v življenju je od-visen^ od hra^e, ki jo dobiva tekom teh dvanajst mesecev. Hrana, ki napravlja krepke kosti in močne noge, mora biti hranilna, okusna, obenem pa lahko in temeljito prebavljiva. Če ne morete dojiti otroka, naj bo vaša prva misel Eagle Mleko, Kajti že 65 let se matere zar^išajo nanj. Eagle Mleko jako priporočajo zdravniki, ker je varno in lahko za pripraviti. Eagle Mleko je čisto mleko od krave, zmešano s sladkorjem na poseben Borden -ov način, ka^ jo napravlja za hrano, ki jo potrebujete za hranjenje svojega aixoka. Z Eagle Mlekom nikdar ne rizkirate, da bi izpremenili hrano svojega otroka, kajti dalo bo vašemu otroku vse potrebne tva-rine za gradnjo telesa. Omogočilo mu bo nositi pravilno težo na nogah; ko poskuša prve korake. Neprenehajte z uporabo Eagle Mleka. Ko začne vaš otrok jesti solidno hrano, ki mu je prinesla dobro zdravje in moč in trem generacijam drugih otrok, poslužujte se Eagle Mleka pri otrokovih kuhanih jedilih. Matere po vsej deželi bo zanimala naša knjižica jedil hi navodil za jako male otroke. Ne vsebuje samo navodil za jedila z Eagle Mlekom, pač pa tudi druge nasvete za njihovo vsakdanjo hrano- Za slabo hranjenega otroka. Zadnji resnično znanstveni poskusi med šolskimi otroci so pokazali, da je Eagle Mleko posebne vrednosti pri zdravljenju slabe prehrane. Otroci hranjeni z Eagle Mlekom so pridobili na teži veliko bolj kot oni, ki so bili hranjeni z mlekom v navadni steklenici. Učitelji otrok, ki so se podvrgli takim poskusom, so izprevideli, da niso otroci izgledali samo lepše in zdrave j še, ampak so se tudi boljše učili. Če hočete informacije v vašem lastnem Jeziku, kako hraniti otroka ali izvedeti, če Je slabo ohranjen, koliko naj tehta in kako visok naj bo. kakšno hrano mu dajaite in druge drjjo-cene informacije, izrežite kupon v tem oglasu ter ga pošljite nam in mi vam bomo poslali navodila brezplačno. THE BORDEN COMPANY Borden Building New York kupon Označite kakšna navodila hočete. NAVOD1L4 ZA HRANJENJE SEZNAM ZA JEŽO OBEDI ZA OTROKE KNJIGA ZA OTROKE IME ............................................ NASLOV ........................................ 1 Slovenian ">7 of ___ 25* i?- ffi^1^ Psesebved Milk the borden com HEW YORK, v. pan* Kako zatirajo primorske Slovence. , Slovenski inteligenti ne dobe dovoljenja, da bi potovali v Jugoslavijo. — Po dovoljenjesie treba hoditi od Poncija do Pilata. — Italijan dobi potni list kadar se mu izljubi. — Vojaški manevri. Preganjanje gostilničarjev po deželi. — Dvorane, v katerih so se prej vršile slovenske prireditve, so večji del zaprte. — V po-stonjskem okraju bo večina šol brez učiteljev. Iz Primorja pišejo: i se prav nič ne brigajo za določbe PrtiLsk laških oblasti na našel mirovne pogodbe, ki d.aje optan-ljudstvo* ki je lani nekoliko popu- U«. kateremu je bila opcija odbita stil. da se je skoraj že moglo di-'še eel° leto ca*«, da se izseli t ja- hat i. je v zadnjih časih postal zo-pet neznosen. Danes se mora reči. ila oblasti, od najvišje do najnižje. <»d prefekta pa do zadnjega karabinjerja, naravnost prilike i-ščejo. da bi našemu narodu življenje onemogočile. V velikih in malih kaj. kamor je bil prej pristojen, temveč pride uradni nalog, da mora izginiti v par dneh. včasih eelo v 24 urah. Kak krik in vik bi nastal v laškem časopisju, če bi v .Jugoslaviji na tak na^in postopali z avstrijskimi in madžarskimi op- stvareh šikana za šikano. vc-!tanti! Pa seveda sinejo dela- li kok rat že naravnost otročje, —M* kar hočejo, in žvižgajo na smešne, da marsikdaj človek v resnici ne ve. ali naj bi se jezil ali smejal, vedno in ob vsak priliki pa eel kup stroškov, kol kovine, da že ne veš več, kedaj in koliko si plačili. Posebni smešno je dejstvo, da se z vseh strani kriči v svet, kako Ita'lija želi dobrih, prijateljskih odnošajev z' Jugoslavijo, istoeas-I no pa naš človek lahko prosi za j potno dovoljenje v Jugoslavijo sto krat po vrsti, pa ga ne bo dobil, j zlasti če pripada k inteligenci. Učitelj, duhovnik na deželi, ne dobi potnega dovoljenja za Jugoslavijo. pa naj stori, kar hoče. — Prav tako kakor bi se nahajali v vojnem stanju s sosedno "prijateljsko državo". In drugim ljudem, kakšne sitnosti jim delajo! V Trstu moraš osebno v mestni ii-rad, da vložiš prošnjo, potem o-sebno na kvesturo. da ti potrdijo istovetnost, potem na ana grafični urad. kjer moraš s tremi pričami dokazati, da nimaš otrok, ki bi jih moral vzdrževati, če pa jih imaš moraš privesti seboj človeka, ki vse mirovne določbe. In bognedaj da bi tu kdo odprl usta zaradi tega! Bil bi najhujši sovražnik države in v najboljeni slučaju lahko pričakuj«" fašist ovskega poseta. Ce ima kako obrtno dovoljenje mu ga gotovo v zapnejo in prav lahko se prigodi, da mu rdeči petelin zapleše na strehi. Pa recite po vsem tem, ali ne živimo res v moderni, pravni državi. kjer smo vsi enaki prd zakonom in nam vlada pravica vsem enako! — Fej ! Italijansko zločinstvo. "Orjuna" prinaša podrobno poročilo o za vratnem umoru pripravnika obmejne finančne straže Rad osi a va Ristoviča. katerega so dne 19. avgusta na jugoslovanskem! ozemlju ustrelili italijanski finančni stražniki po "nalogu svojega poveljnika. Finančni stražnik Radoš Risto-vič iz Moravaea v Srbiji, se je na se zaveže, da bo vzdrževal nedo- j (]an nm<)ra rano zjutraj neoboro-letne otsoke. če bi se ti ne povrnil, i žen pove javno, da mora počiti vsak čas. j krogi sta zadeli Ristoviča odzadaj Nekateri se smejejo, drugi pa ver- j v glavo in obe sta bili smrtonosnr. jamejo in že premišljujejp, kam j Ristovičevo truplo je obležalo b i se skrili. Tisti, hi gledajo malo j skrito med grmovjm in praprot-dalje, pa menijo, da gre za pri-' j0 jn ?a je l,i}0 mogoče najti šele merno vojaško asistenco, ki bi bi- drugi y»*čer. la morda za vsak slučaj potrebna pOVod nečuvnemu zločinu je pri izvršitvi sklepov reške pari- j bilo to ker je mi predvečer umo-tetne komisije. — Naj bo že tako ra naša orožniška patrulja iz Rovt ali tako: naše ljudstvo mora zato prenašati eelo vrsto najnevšeč-nejših šikan, da je že do grla sito. V najnovejšem času so se oblasti z neko posebno vnemo vrgle na naše gostilničarje po deželi. — Z izmišljenim razlogom, da se a '•.ej ali oni gostilni shajajo "politično sumljivi ljudje", dobivajo naši gostilničarji uradno obvestilo, da se jim odvzame gostilniška licenca. Tako so naprimer zaprli starodavno gostilno liro vat inovo v Vipavi. V dvorani se tudi večne smejo vršiti prireditve, -gledališke predstave itd. Zaprli so Starčevo gostilno pri postaji v Štanjelu. Mahorčičevo v Sežani itd. Seveda igrajo oni pri vsem tem kako vlogo kaki domači "fašistovski" ovaduhi. Ovaduštvo je sploh v pozvala tri italijanske finanearje, ki so popivali v gostilni na Tratah. naj se odstranijo preko meje, nakar je radi nesramne arogant-nosti dva aretirala in ju odpravila na logaško okrajno glavarstvo, ki ju je po sestavi zapisnika še isti večer ekspediralo preko meje. To "ponižanje" je tako ogorčilo poveljnika italijanske finančne straže, da je za poved a J krvavo maščevanje, čigar žrtev je drugo jutro postal Ristovie. Ob zločinu, ki bi povsod drugod kaj šele, ako bi bil ubit Italijan, alarmiral javnost in oblasti k naj-rigoroznejši mukrepom. so naše oblasti pokazale obsojanja vredno brezbrižnost in omahljivost. Uradna komisija je navzlic takojšnjemu obvestilu dospela na lice mesta polnem cvetju. Naj le pride "ei- šele štiri dni po zločinu in dva dni žrtve, ki pa so bile manj šte-Evropa ima zaznamovati 14 slučajev, v Carigradu, 7 v Pireju, 5 v Lizboni ter še nekaj posameznih -slučajev v Italiji in Franciji. vilno" oblečen čloA*ek na deželo, vidi takoj, da mu od hiše do hiše slede razne dvomljive prikazni, ki opazujejo in vlečejo na ušesa, — kaj dotičnik dela, in s kom govori, če n i morda kak jugoslovanski propagandist. Ni dolgo, pa je tudi karabinjer kmalu za njrm. Prav posebno pa se pazi na uči teljstvo in duhovščino, zlasti pa še na tiste, ki bodo v kratkem morali čez mejo. Danes je namreč že čisto jasno, da se nobenemu učitelju in nobenemu duhovniku, ki ni po svojem rojstvu pristojen na Primorsko, ne bo priznala opcija. Prva instanca jim je odbila prošnje, rekurzi pa bodo tudi vsi odbiti, nakar se bo treba seliti. — Zlasti v nekdanjem postojnskem okraju bo večina šol ostala brez u-čiteljstva, in skoraj vse župnije po prijavi. Truplo je ležalo tristo metrov od meje, v pričetku razkrajanja. T'radni zdravnik je u-gotovil, da s o trili streli odani iz neposredne bližine. Pokojnemu Rstovieu so obmejni prebivalci na Tratah priredili zelo !ep pogreb. 0 žalostni zadevi ni bilo izdano nobeno, količkaj službno poročilo in gotovo ni neupravičen sum, da želijo naše oblasti ves dogodek "zatušati" iz same velikodušnosti napram Italiji in iz skrajne omahljivosti. Ko so jired leti italijanski časopisni revolverji razgnali vest, da je bila v Zalogu sežgana italijanska zastava, se je koj v Ljubljano požurila cela mednarodna komisija, ki je končno morala ugotoviti, da se ni zgodilo ni- brez duhovnikov. Laške oblasti česar. „ __ V GLAS NARODA, 25. SEPT. 1923 Obtetnica tolovajskih napadov v Ptuju, 13. septembra je minilio petnjast let izza. časa, ko so se vršili nemiri ▼ Ptuju._Posledica teh nemirov so bile demonstracije v Ljubljani, pri katerih sta izgubila dva Slovenca življenje, dočim jih je bilo dosti smrtnonevarno ranjenih. — Nekoliko spominov. Kako je gospodarila podivjana nemška drhal po Ptuju. — Sta-. liče policije. Knjigarna "Glas Naroda Molitveniki: Ljudska knjižnica: I >veta noč .................... Lit. 7nsmmfs itirih ...... JO Stri povesti: Nagla beseda; TuJCe- I>ne i: najnt let •ptembra je bilo pet- retiran. Redarji so pri pretepih Duša popolna . ...... je zadnjikrat redno nekoliko časa čakali, da so ^"bkija. J ..... v platno vezano v i*tuju (Ha v no l«*tno zboro- Slovenci dobili batin in na&efra nanj- društveni znak. — Slovenci >o prišli v Ptuj le, da mirno, v zaprtih, svojih .70 UO da je divje vzplaintelo: Prvi napad na HkujKv-inarje je bil aranžiran že na predvečer skupščine, ko se je pripeljalo v Ptuj kakih 1"» Slovencev iz Ljubljane in Trsta. Pod vodstvi m znanega nemčurja Linliarta jih j»* na kolodvoru sprejelo kakih loO "fakinov s tem. da bo vpili nanje kot divjaki, pljuvali jim na obleko in v obraz, jih suvali s čevlji ter metali vanje kamenje. Tolpa Nemcev in nem-č ur je v je bila oborožena z jrorja-čami ter udrihala ž njimi jw> naših ljudeh. Pri tej priliki so imeli posebno jiako na dr. Žerjava, ki je bil takrat tajnik Ciril Metodove družl»e ter nosilec mladinskega nacijonalnepra pokreta, ki je baš k ptujskimi dogodki zaj>ou> našli nobene zaščite. Policija jih ni varovala, temveč celo pomagala pobijati. Ko je stopil pokojni Mihael Brenčič, oče bivšega državnega poslanca Mihaela Brenčiiča ml., iz Narodnega doma, je bil pobit na tla, tepen z gorjačami in kamenjem. Stražnik je stal pob^r njega. Ko je težko ranjeni Brenčič prcsil za zaščito, se je stražnik postavil pred njoga tako, da so lahko nemčurji zadaj še. bolj udrihali po njem. sam pa mu je stopil na uoge. Ko je Brenčič opozoril stražnika, naj mu ne stopa na noge, ga je ta zavrnil: VTaruni haben Sie so gros-se Haien! (Zakaj imate tako velike tace!) To je >u»mo en slučaj, bilo pa je sto in sto ta kih. Nemoi in nemčurji so počeli v Ptuju take stvari, da «e je še eelo nemško časopisje nad njimi zgražalo. Zanimivo je pri tem po-rooilo. ki jja je od svojega posebnega, v Ptuju pri dogodkih navzočega poročevalca priobčil v G rad c u Lzh a ja joč i " A rb e Lt ervv ii-le" in ki se glasi takole: — Za predigro k "velikemu dnevu" so nemški kulturonosci v soboto zvečer }»red Narodnim domom tulili m žvižgali, okna pobijali in slovenske hiše mazali z blatom. Slovencem so s palicami vbi-ja-li nemško kulturo. Velika predstava pa je imela biti šele v nedeljo. K svojim šestm redarjem v Ptuju si je župan Ornig še izposodil 26 stražnikov iz Maribora, Celja, Celovca in Beljaka, da bi s tem zabrantil Rr.dek>\-anje orožni-štva. Na kolodvoru in na potu ■* mesti) so pet o v ano nastale prav kritične situacije. Nemške nacijo-nalee so sprejemali a Heil klicr, Slovence pa s tuljenjem in žvižganjem. IViznati je treba nemškim nacijonalcem : imeli so dober dan zakaj doerfa nemoteno so lahko bkli po "slovenskih bučahT\ metali jajca in kamenje, polivali Slovence s kemično tinto in kričali Heil. Če je kdo izmed Slovencev ca vrnil psovke, je bil pretepen; če se je proti temu branil, je bil a- v platno vezano ............ .70 v usnje vezano ... 1-30 v fino usnje vezano ........ 1.60 v usnje vezano ............. 1-30 Skrbi za dušo: v platno vezano ........... .80 v usnje vezano.............. 1.65 v fiuo usnje vezano ........ 1.80 Poučne knjige: prosto- j rih. razpravljajo o svojem manj-1 Abecednik slovenski: Iir<»širan ....................30 trdo vezan .......................-50 šinskem šolstvu, a namesto srosto- Anglc&ko-sfovenski slovar ijubja so dočakali poboje. Ko stal Kt'rn» ................ 500 „ » - , , t>i - - Uigeljma služba ali nauk kak« se državni poslanec dr. Ploj in ^ k „ ^ ^^ M deželni ped glavar dr. Jurtela pri-; loma« živinozdravnik ..........1.25 tožila pri politični oblasti, jim je Dva ^stavljena plesa: četvorka in leta odgovorila, da Slovencev ne! ^beseda spisano in narisano.......35 ...... ., .... , tovedofeja .............................ao morejo seititi. Na Siuliseu pre,l Hitrt računar ................ .00 nemškonaeijonalnimi sodniki Slo- i 'ugocilavija. Zemljepisni pregled 1-25 venci tudi niso d obli zadoščenja.; Knjiga o lepem vedenju. Trdo vezano .............. 1.00 fcito pa je dolžnost vseh, narod-nocut«x-ih Slovencev, da ne pozabijo t epa pomembnega dne. Pred kmečko vojno. (Slikai z današnje Eusije.) .15 JO .40 .78 .60 JO JO Jetnik .................. JO M • ••••••••••••• m • ••••••••••••• .SO ............ .75 Igre: Zgodovinska 2. XT. X^ovest •• •*• • • • 3. sv. Jernač Znucovai. — Med Plazovi.................... 4. sr. Malo življenje ........ 5. sv. Zadnja kmečka vojska 0. sv, Gozdarjev sin ........ 7. sv. Prihajat .............. S. zv. Pasjeglavei ............ 9. sv. Kak« ica m jas likal, (Brencel j» ................... 10. zv. Kak« sem m Jas likal. va osceta; Gospod Grahar; List Papirja ...................... I Stric tomova koča .............. JO JSQ «50 Kako se postane ameriški državljan .................. Knjiga o dostojnem vedenju .. Kako postanemo stari .......... Mlekarstvo « Črticami sa Sivino rej o .................... Nemško angleški tolmač ........ Največji spisovnik Ijnhavnih Nemščina brez učitelja 1. del 2. dri..... * rs vila jm olik« --Perotnlnar. Poseben poročevalec berlinske-j < , Y~% 1 • • • a « ■ , ■ 2« leto lk oooo*oooo«ooooo« ga Rulja popisuje svoje vtise 3 letnlI ................ iz smolenske gubernije ob pol j- • "Praktični račun ar ........... ski meji. Ročni slov.-angl. in angL-slov. • • Verižnik je prinesel ob- siove!^anKleSka" slovnic^....... enem s saharinom, milom, glavni-! s slovarjem, tado vezana......U0 ki in špiritom v Rusijo tudi neko- Sveto pismo stare In nove s*veco. n itr> ., - , .. : vsebuje l'J40 strani............3.1 liko sftevilk Rulja ,n drugih gplogno i m 2 del $2^0 emigrantskih časopisov. Z največ- Slovensko-italjansld to ItalJ.-slov. jo previdnostjo se vsi stisnejo v' slovar ....................... 1J0 kotiček, zaprejo in zapahnejo vra-j M ta. Citanje se prične. Največje za- Slovenska Narodna ____ 1.— niman je vlada za poročila . . . iz'Spretna kuharica ................1.25 Rusije. Slušatelji se venomer za-1 Slovenska.kuharica ............ 7.00 „ . ,,'... t, • [Spretna kuharica, trdo vezano 1-50 eudeno si>ogledujejo in vzdihuje-\VmA .................. L50 jo. — Kaj ti vse praviš? — Beži- ošOna knjižica .............. JB0 mo! Ni mogoče! O. moj Bog! — Veliki slovenski spisovnik raznih i, ^• . ______raznih pisem, trdo vezano 1-50 Razburjenje narasea. Končno za- „ .... "1 . ,«« . ^ \eliki vfevedez ................ 1.00 knci nekdo ves iz sebe: "Poca- r-odho sv. pisma .............. ^0 kajmo! — Oitanje preneha. č'aso-i Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slepiš se skrbno skrije. Prične se pre- i vencev sojanje in posvetovanje: ali je napisano resnica ali laž. Na mizo pride samovar, kljukva, kruh F R^g povesti in mešan z grahom in slamo, nekoli-. » romani: Slovenski pisatelji: .75 2. sv. Jo*. Jurčič Vsebuje 7 povesti .......... LM 60 3. zv. Dr. Ivan Tavčar zbrani spisi. .75 j Cvetje v jeseni. Visofika kronika 2.00 Spiimanove pripovedke: 1. zv. Maron, krčanskl deček is Libanona .................. JI (Brencelj> ....................60I-- zv- Marijina otroka, povest iz 11. sv. Kak« sesu s« Jas 1M, kavkafikih gora ............ iS (Brencelj) ....................4. zv. Praški judek i............25 2. zv. Is dnevnika malega p«- 8- zv- Tri Indijanske povesti ......30 redneža, trdo vezano...........6019- zv- Kraljičin nečak. Zgodovin- 14. zv. Ljubljansko — sks povest iz Japonskega .... JO i Brencelj) ....................110. zv. Zveti sin. Povest iz zvlade 6. sv. Juan Miseria. Povest Is Akbsrjs Velikega............ » španskega življenja ...........60 11. zv. Rdeča in bela vrtnica, po- 6. sv. Ne v Ameriko. Po resni- i vest ....................... JM fnih dogodkih .................60 U-- zv- Korejska brata. Črtica iz W^li ljudje. Vsebuje 9 povesti. misjonov v Koreji ............JO .75 13. zv. Boj in zmaga, povest .... 30 1.25 zv- Prisega Huronskega gta-varja. Povest is zgodovino ka J nadske .................... JO 15. zv. Anpelj suftnjev. BrszUJska .40 Povest ...................... M .711 i6. zv. ZlatokopL Povest...... JO JC 17-iv. Prvič med Indijanci ali Mirte« PofitenjakovM .......... JO vožnja v Nikaraguo ........ JO ftbtva srca. Povesti. (1. TsvCsf) 1J0 P S. sv. Preganjanje Indijskih mls- Marjetiea .......................70 JonarJev .................... JO Naša Tas. 1. del vsebuje 14 po- L9- ^ Mlada mornarja. Povest JO Broširano .................. Trdo* vezano ................ Mimo življenja, ^lvsn Cankar) Mrtvi Gostač ................. Materina žrtev ................ Mali Klate« povesti. (NovsCsn) — * j Šaljivi Slovenec Vezano ............................................1J0 vit«nje, roman, trdo vezano BroSirsop ........................................1.00 trdo vezano Naia Vas. 2. del vsebuje 9 povesti Turki pred Dunajem Vezano ............................................^ Trenutki oddiha Broširano ........................................L00 Umor v Sarajevu .. Na Indijskih otokih .......... JO i4nJev» Bepatiea. Satiričen Naseljenci .................... JO .man- 2 ^K1 Na Preriji .................. JO Tera- roman Nihilist ...................... .401 Trdo ro- 3. zvezek 2. zvezek .05 M Na krvavih Poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskea polka .......... Jarodna Biblioteka: Amerika in povsod dobro, door najboljše ..................... B^fifcč oooooooosoooooooooo«**«« Boj s prirodo ................ Božja kazen .................. BlblCft ••ooososoooooooooooooooo Beatin dnevnik .............-. Črtica iz življenja na kmetih Grška Mitologija, 2 knjigi .. General Laudan ................ Kranjska čebelica. Poezije -.. Nekaj Iz ruske zgodovine .... Napoleon prvi .............. Nesrečniem ..................... Rimska Mytologija .......... Spisje. Vsebuje 11 povesti .... Svitoslav ..................... 6pi»l *odreJČkovega Jožeta, —' Popotni listi, nočni prehod itd V Gorskem zakotju .......... Za kruhom ................... Zaroka ob pol noči............ Z ognjem In mečem ilost to veselje ..... ko kosov saharina. Pije se in se iz srca govori, dasi venomer nekdo tišje provori in se po navadi pazljivo ozira proti vratom in oknom . Časopis roma po vaseh ter vzbuja povsod isto začudenje in nezaupanje. Ruska vas ne ve nam- Božja pot na Bleda............ reč, kar se godi v Rusiji. Brez- ]Božja pot na Šmarno Gor«..... , _ ..... . . .. _ i Balkanska Turška vojska...... placno pošiljanje sovjetskih ^ Carovnica gtjtfega ........ pisov v a«fitacijske svrhe je pre- (Vetke fetalo že lani. Vaški sovjeti so na- 'Ivanova osveta ročili liste le vsled pritiska in kmetje niso imeli prav nič od te-jra, ker se je ves papir takoj v sovjetu pokadil. Pozneje niso so- Veliki vsevedež.............. Vrtnar. Babindranat Tagore, trdo I vezano ........................ Za dni dnevi nesrečnega kralja Zaklad na kozjem Miu»b .... .101Zadna pravda ................ Zmaj iz Bosne.................. .41 Zlatarjevo Zlato .............. Ženini naše koprnele............ j*20 Zmote in konee gospodične Pavle .70 Zbirka slovenskih p«vrsti: ,40 1* zv. Vojnomir ali poganstvo .. 1 JO -■ zv- Hudo brezdno ............ ~0 zv. Vesele povest L .......... 4. z v. Povesti in slike .......... 4015. zv. Študent naj bo. Naš vsak- j'qq dan JI kruh ................ *70 Zabavna knjižnica: *ij0122 zv, Pegan in Lambergar...... *40 zv- ^ma smrt................ 1 4 zv. Zločinci ................ h. zv. Mož z razregano dušo .... .00 1.00 .55 .60 .40 .10 1J5 .35 J5 1.00 .60 .00 JO JO JO 1.00 .35 .40 .35 .35 .35 .35 .75 .75 .75 1.25 .40 .40 ....... .40 ...... 8 JO .......1.00 Razne povesti in zabavne knjige za mladino: J0 .00 JS .40 Dra JO JO JO Amerika hi Amerikand, trd. ves. 4.00 Andrej Hofer ................................JO Beneška vedeževalka ....................-35 Belgrajski Biser ........................-35 Curke in po rednosti .....................40 Beli rojaki, trdo vezano ...............1-00 ioy, roman, trdo vezano ...... .75 JM JB5 M JBS JS J5 J30 JO JO Narodna knjižnica: I M aa mladi sab, pesmice Bilke ...................... JO Dedek Je pravO, pravljice .... B»le noči, — mali Junak JO Mladim Izbrani spisi Valentin Vodnika JO Narodne pripovedke. 8. svesek.. Kuhinja pri kraljici gosji nožid JO larodne pr^ovedke, 4. svesek.. JO Malenkosti ...................................."ravijice in pripevedke sa mladino: Moje življenje. (Ivan Cankar) .40 lm zvezek ................... JO Paberld ln Roža ........... J6 2. zvezek..................... JO Obiski. (Cankar) 1-?°IBlavček, zbirka solSklh pesmi J5 »biskL (Cankar) Trdo vezano .. 1J0 vončekL Zbirka pesmi sa mladino: Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka JS j trdo mano ................ 1J0 ovestiee, RaOindranath Tagora, Zbrani spisi za mladino: Vsebuje 5 povesti .........40 etelinov Janez, (Alešovec) —^ 1 «ta ' __ 1 povesti ........•••••-•♦••««•• Trdo vezano ................ .78 Brofilrano .................. .«61 __, j§ Čas je zlato ......... Vetina Borogrsjaka . Doli z orožjem ..... I>ve sliki — Njiva, Starka — .................. rariški zlatar .................. Pasti in zanke, kriminalni roman 1'osljednl Mehikanec .......... 'ovestl Miksima Gorkega rod svobodnim solnccm, 2 knjigi 2.5015. zv., trdo vezano. Vinski brat rravijice BL Majar .......... JO I«- z v.. trdo vezano. Vsebuje 10 po- vjeti pravočasno ixisiljali naročni- Dolga roka ne in časopisi so izostali. Razen Devica Orleanska........ tega nihče ne zaupa uradnemu ti-; Kmi svet. Letnik 1908 .>ku. Komunisti n. pr. nalašč niso j jffl^ifrtrtn ........... nič pisali o preganjanju patriar- l^fran Baron Trunk . ha Tihona. Inozemski časopisi JFra Diavolo -....... učinkujejo v teh razmerah kakor j^ST^LiTlTvan Cankar) razodetje. Uboge kmetice so za- Gočevsid katekizem .......... <*ele na kolenili moliti za rešitev,Gruda umira ................. vlad i k e. Sieer se ne sme povsod i?®IJe™:._ro,Mn niti to storiti. .60 »•••»••••••I JO f.00 M M JS uo J* JO .7« „ , ... tlledvika ...................... J5 Po veejih krajih :Hamoresks Groteske In Satiro JO agitatorji mladino v so odgojili komunističnem duhu. Naraščaj mora zatajiti vsako versko prepri-anje in molitev. Ponoči so ceste izumrle. Ne lajajo niti sedaj maloštevilni psi. Brez orožja nihče ne sme na ulico, če noče biti oropan ali ubit. Med rdečimi vojaki se množe u-pori. Da zatre to nezadovoljnost, jim dovoljuje vlada v presledkih "tritedensko ropanje". V tem času smejo vojaki ustaviti vsakega, ki ga smatrajo za verižnika. Polovico plena dobi oblast, polovico zadrži ropar. t dobe punta In bojev ........ M z zapeSke globeli .............. UO cpjlIM •« los. Jurčič spisi: zv. Cvet ln sad. Hči sodnika. BroSirano ........ .75 Trdo vezano .............. 1.00 . zv. Sosedov sin. Stat kmečkega cesarja itd. Broširano ...... .IS Trdo vezano .............. 1.00 . zv. Dr. Zober, roman. Tug— . .«■. tragedija ▼ S. dejanjih. Trdo vezano .............. UI Kraljevič In bera«............ \raljica Mučeniea, trdo vezano tarmen, trdo vezano............ .40 judske povesti, — Od hiie do hI Be. — Sin Vsebuje 15 3. zv., trdo vezano. Vsebuje 12 po- I vesti ...................... JO 4. zv.. trdo vezano. Vsebuje 8 po- MI vesti ...................... ?olina Sols. 3 enodejanke: svetova, dedižčina, trpini .... 1.00 Inevnik. Veseloigra v 2 dejanjih JO ■audeamus. Komedija v 4 dejan- jlb •••••••••••••••••••••••s JUt Martin Krpan. Drama v petih dejanjih ........................ JO Bcv)sor. Komedija v 5 dejanjih 1.00 TonČKove sanjo na Miklavžev večer. Mladinska igra ■ petjem v 3 dejanjih ...........................60 Airka ljudskih iger. . snopič. Kmet Herod, Vedežo-talka, Župan, Sardamsld, Jesa nad poteiinom in km ........ JO . snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje ................ JO . in 8. snopič. Sinovo maščevanj*) Za letovišče, Občinsk tepček. Dve materi, Neža s Bleda, Najdena hči M . snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne Izostane, Očo-tova kletev, Čašica kave .... JO 1. snopič. Večna mladost in lepota, Repoštev, Preperljiva soseda Jt 2. snopič. Izgubljen sin, V ječi, pastlrlci in kralji, Ljudmila, — Pianiarica ...... ........... JO 3. snopič. Ves talka. Smrt Marij« Device, Marijin otrok ...... JO 4. snopič. Junašk* deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. 5. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola In Neža ........ T. snopič. Dimež, strah kranjske dežele; Oh ta Polona, Prisiljen •tan je zaničevan ............ 8. in 19. snopič. Pijavka, Skriven zaklad. Rešitelj, Kmet avto. mat; Dekla Božja; Junaške Blejke .................... j« 0. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. jo Pesmi in poezije: Godec; poleg narodnih pravljic « Vrbskem jezera. (A. Fun tek) Trdo vezano ................ .75 Moje obzorje. Eng. G angel. Poezije Trdo vezano ................ 1.M Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ...................40 talade in romance. (A. ASkerc) Trdo vezano ................ 1J5 BroSirano ..................... VsmL (Simon Jenko) ........ .45 Pesmi Ivan Zormana. Originalno slovensko pesmi in pro* vodi znanih slovenskih pesmi v angležčini.................... l.jj 'oezije. (Simon Gregorčič) -—i trdo vezano .................. 1.00 Ijoliea. Pesmi za mladost.....00 lovenska Narodna lirika. Poesije JO Sto ugank. (Oton Zupančič). — Poezijo .................... j0 Pesmi z notami: Ameriška slovenska lira —■- Koncertne i>esmi za moške in mešane zbore......................1^0 Gorski odmevi. (Lsharnar.) Zbirka moških zborov in čvetero spevov. 1. svesek ............. .45 2. svezek ..................... .45 Narodne vojaške. (Ferjančlč) .... JO Narodne pesmi. (Marolt) ....... JO Naši himni; Lepa naša domovina; Bože pravde. (Marolt).........15 Narodne pesmi Žirovnik zv..........................20 2. zv..........................20 ......................20 Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo ............. JO Poiigalec ...................... .25 Praprečanove zgodbe............ JS5 Tredržani Prešern in drugI svetniki v gramofonu ............ J5 Patria, povesti iz irske Junaške dObe osoaoaoooooooooooo«*«« Podobe iz misijonskih deiel____ it Peter Zgaga .................. JO Pet tednov v zrakoplovu- trd. vez. L80 Ptice selivke. (Rabindranath Tagore). •.......i Pred nevihto ........................J5 Razkrinkani HabsbnržanL 5— Moja preteklost JO Icvoludja na Potrugalskm..........JO Klnsldo lBnaldini..........................JO Robinson ....................... .70 Slovanska knjižnica. Zbrani spi- spisi, vsebuje 10 povesti .... JO Slovenski šaljivee ............................30 Salomonovi rudniki.............L50 Suneški invalid................................JO Skozi širilo Indijo............................JO g pake, satire In linami*« .... JO Sanjska knjiga ............................JO Sanjska b^iga. velika ................lJO Sanjska knjiga, nova arabska .. 2.00 Cifd®® « • e *« e • «0o a • Sv GcooT^fs ••••«•••••••«■••••• Sosedov sin, (Jurčič) ....................JO Stezosledee ..........................................JO 'Isto Sest«, povest is Ahrneov JO vesti w >......... Jmetniike knjige s Mlada greda; pravljica s slikami M Pepelka; pravljica s slikami 1J0 Bdeča liapiea; pravljica s slika-ml ....,«•....,....*....... 1.00 Sneguljčica; pravljica s stlksml 1.00 Trnoljčic«, pravljica s slfksml L00 "njige sa slikani« t Mladi sflkar Slike Is pravljic ........ njige sa slikanj« dsplwilc na s barvami in nr.vodilom: Mladi »«•«•• O •s .1« .n Otročki vrtec Za kratek H LS0 UO 129 UO Razglednice: Zabavne. Različne, ducat.................25 .................. JO 12 T an t um Ergo. (Foerster) .... .09 12 Tantum Erjo. (Premeri) .....>0 Mlssa in Honorem Caeciliae — ("Foerster* .................. ,00 MaSne pesmi sa mežan zbor, —» (Sattner) .................. JI Slovenska sv. maža, za mešan zbor s spremljavo orgel. (Laharnar) JO Note za tamburice: Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor in petje. (Bajik) .. U0 Bom žel na planince. Podpori ■lov. nar. pesmi. (Bajok) .... 1.00 Na Gorenskem Je netno. (BaJuk) UO Note za citre: Sararan, Ruska pesem .......... Jf Note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln slovenskih narodnih pesmi r»-dnj» iadn-uik in ure- Hf ulj. !»♦»• i y*a L o m* ifi > (»reflnji del raz-»ti (»ni drugi, k' miljo ali nekn-TJluntni top j« streljal in vsa-*amlar mi , kakor *i lahko imali tr: tire je trajalo str»* n Prihajanje priseljencev. Obvarujte svoje otroke. ■ i -- D očim se mesečne priseljeniške! Zdravstveni komisar države kvote nekaterih inozemskih držav j New York, Dr. Matthias Nicoll. črpajo že takoj začetkom meseca' ixxzivlje stariše. obvarujejo in mnogih drugih držav prej ali -voje otroke pred davieo (difte-slej tekom meseca, prihajajo pri-;rijo), s tem. da dopustijo njiho-seljeuci iz Jugoslavije veliko bolj vo cepljenje proti tej bolezni. To počasi kot v prejšnjih dveh letih,; cepivo proti daviei se imenuje kar imamo kvoto. Od začetka no-1 "toxin-antitoxin mixture". V le Ribiera s svojima ninovoma. ki ta bila v prvih mladrazu doti **ilipa de Ribiera ; pričakoval je lajhujše zlo. Njegov starejši sin »a je imel oči uprte na ljubki ob-. . ... . , , , a z Te reze de Silva — šele te^a,ve^a fiskalnega leta, t. j. od 1. svojem porocdu navaja, kako se ečera sta si bila ob sprehajamju1 julija, niso ni julija, ni avgusta je potcxm tega cepljenja prepreči-' ta krovu prisegla ve.-no zvesto-, izčrpali niti polovice mesečne lo razspasovanje «o — tejra vtvera sta plavala - sreči sedanjosti in sanjala o sre- I kvote. Mesečna kvoita znaša petino let te bolezni med Ena izmed največ- lxKločnosti. Toda zapustiti ne kvote; to pomenja, da šolsko deco. jih skrbi starišev, ko njihovi o-vsa|,jtroci v sit r. p i jo v šolo, je stran, da revmatične hitro olajšale. " če rabite SEVERA'5 c.othAROOL Zanesljiv" iimrnenf Isfofako v poraben je za izvinjenje, opekline, za ofrpoelost in o/ironelost bolnih mišic ter udov. POTOVALNI ZASTOPNIKI, j LEPO STANOVANJE kateri so pooblaščeni nabirati na-1 se dobi za enega ali dva moža ;-ročnino za "Glas Naroda", so:j zračna soba. čiste postelje, elek-Joseph Čeme, Anton Simčič j trična razsvetljava. Lahko se dobi in Joseph Sm&lzel. j tudi hrana. — Mrs. Alois Rupnik, Upravništvo. 35 First Ave.. New York City. ih moramo m vrniti na kritan j^ Sil kr.nil proti zad- države kvečjemu peti del kvote, jrmii kon. u ladje in sto pil k »ta-iodkazjme ^ vse f^kalno leto. Na emu mornarju Antoni ju, ki je tak naSa ufe?ne ysa letna kvota tai p n krmilu. Ut[ iz- M že tekom lw.vih pe_ vedno vidim sovražno lad- | tih Autotm * uri ze in vendar sedaj skoro mesecev fiskalnega leta. L»et- na ... . ,1.0 kvota za Jugoslavijo znaša .trHjala; ali iiusIls, . . , , i • . i 16426 in meset-na kvota 128o. la ^ kaj pripetilo njenemu ve- _ ..... ....... i , „ , ,-I Meseca julija je prišlo in bilo k emu torni \ tem primeru bi. J J J 1 ]>ripuščenih iz Jugoslavije 388 pn- »pu: ^ tem pr iiieli nekoliko upanja na rešitev. Antonio je zmajal z -lavo, ^.'seljmcev. meseca avgusta 568 in : ■ Ho jim se. da imamo le malo'/10 sr(vli septembra je bilo le 478 i panja, kapitan Takoj po prvem \ priseljencev zaračunjenih na ra-tre>!u i/ ttopa »ern sf»< znal,' čnn septemberske kvote. Iz tega li! j. i/, no «1 i • not.ena ladja nima'jc razvidno, da jih prihaja vsak t-lf/nih dobj«h t<-pov takega ka-! mesec nekoliko več. ali o kakem .!>ra. Varujte mi, oni le čakajo.' navalu v okvirju kvote ni niti 'a ^e top ohladi in da .najMuM dan. j govora. Vdaj. k«. j»- ona ladja na boljšem, j Temu nasproti so nekatere dr-ji»o izgubljati. j Žave izčrpale že v prvih dneh me- " Kakšna ladja more biti to — j seca septembra svojo mesečno rmieoski kaper?" t kvoto. Iz tega se razlaga naval " Rad bi, da bi bilo tako, in ob-' ... - . juliril sem srebrn svečnik sv; Au- onu, ako ne bo kaj hujšega; za-! ... a u i v . . , I prišel prepozno. Ze v prvih dneh ai i»«»trm moreni«) vs;n upati, da ' . , , - , septembra so bile mesečne kvote ( priseljeneev začetkom vsakega me«%eea. ko se vsak boji, da ne bo a »zal p P rti ga J 11 vso 1 i K* »v dnla ai l<» mogoče reči, ker je b iino, da bi bili videli. •m iz velikega t«>pa » drugi razbojniki nov •sinji jadrenik in popra-akodo, ki jo bili nare-ažni to^»vi. Razlx»jn:ška plavala za ono v primern dokler ni napočil dan. mo s« tlaj na krov p»rtu-ladje. I*lnla je A' Irtdij^j in i ena izuteil onih redkih, k~ jih je pošiljala portugalska vlada v to deiulo. Indija je bila nekdaj popolnoma v njeni oblasti, sedaj pa so imeli Pnitugalc; samo še nekolik«« kvadi*atiiih milj ozemlja. Vam^njena je l»ila ladja v uiest« <.oa ter je itnela na krovn <*ldelek vojakov, novega guvernerja in njegova dva sina. nekega škofa i vnukinjo in s služabniki. Malokdaj s<' j«- pri god i I o, da je odplula tako zelo obložt-na ladja, in zara-oločili preč njega na tla. Poleg njega je kle ^ala njegova vnukinja, osirotelo kakih sedemnajst !ot start) dekle ki ni odinaknik) <*-esa od njega dokler je molil, pc»tem pa se ozrla polna usmiljenja in solznih oči po umirajočih rojakih, katerih zad nji trenutki so bili po svetih »ko fovih opravilih in molitvah neko Hko veselejoi. Na drugi strani opet vidimo vvojo domovino; bo i m se pa. da je ne bomo. ^ .. . ■ Kakšna ladja pa misliš da je, ske- sPa"*ke, Turčije in druge ptembra Albanije, Reke, Grške, Portugal- inlonio4 "(►na razl«»jniška ladja, o ka-<-:i niikj slišali že toliko." 'Jezus, |M/maga.i nam! Tedaj cranio prodati življenje kolikor ne izčrpana, .logike drago " " rudi j>az tnisliui, kapitan", je ■dgovoril Antonio in obrnil kolo n*i krmilu. Nap.'rl j«- dan n pokazal mz-»ojniško ladjo ki jih je še vedno ■isledovala v isti razdalji, ne da «i se videlo najmanjše življenje la njenem krovu. Šele ko je stalo »lnce /e nekoliko višje nad ob-•orjcm, je bilo zopet videti oblač-:e dima, ki so se začeli vzdihovati manjše kvote izčrpane. Sredi meseca septembra pa je bila velika mesečna kvota Anglije, ona Italije in nekaterih drugih držav malo Fašisti čistijo svojo stranko. Politika Mussolinija, ki hoče doseči sporazum med komunisti in ostalimi političnimi oi^anizacijami delavstva, ni všeč fašistom. V mno-znad nje, in zopet so padale krog-1 gih krajih so fašist o v ski prvaki rh na portugalako ladjo. Vzrok j nastopili proti njemu. V mestu emu je bil. ker je hotel morski j Molinella so fašisti razbili delav-azbojnik počakati, da se vzdigne ski kongres in ga prisilili, da se olnee nekoliko višje, tla bi lažje | pridruži njim. In ker je državni idol. ali niso morebiti kake dru- podtajnik Finzi v nekem razgo- ladje blizu. predno ugrabi svo-> irtev. 1'ortngalsdci kapitan je bil od-••1 na zadnji del ladje m razvil vojo zastavo; razbojniška ladja >a ni pokazala ničesar. In zopet prižvižgala krogla po zraku in ladla na krov nesrečne ladje. Več nih. ki s.) bili prišli na krov, da vidijo, kaj se trodi, je zopet naglo bežalo v prejšnje bivališče. voru obsojal ta nastop, so mu voditelji fašistovskih organizacij v okraju Rologne zagrozili, da podajo kolektivno ostavko. Fašisti hočejo izpodriniti vpliv posameznih delavskih voditeljev in koncentri-l rati vso oblast v svojih rokah. — Vodja rimskih fašistov Favinnci je očistil svojo organizacijo s tem, da je spodil iz nje polovico članov. "Pazi na krmilo, Antonio", je V zvezi s tem je Mussolini izjavil, le,tal kapitan, "jaz moram dol, da je treba storiti isto tudi po dru- la s«1 posvetujem z guvernerjem." "Nie se ne bojte, kapitan, do-cler s«- bodo držali ti-le moji udje, >< ni izvrševal svojo dolžnost", je lejal stari mož, dasi je bil že močno utrujen od dolgega čuvanja in napora. Kapitan je odšel v spodnji krov, r:jt*r j<- našel zbrane skoro vse mornarje in potnike. "Gospoda", je dejal, ko je nagovoril guvernerja in škofa, "ona adja ni razvila in ni pokazala nobene zastave, dasi smo mi storili tako. Prišel sem, da zvem, kaj mislite. Braniti s*» ne moremo več in lH>jim se. da smo popolnoma v oblasti morskega razbojnika." 14 Morskega razbojnika?!" so vzkliknili nekateri, se trkali na prsi ter..klj'*ali svetnike na pomoč. - ">fir, dragi m«»ji,; bodi-te mirni!" je pokojne opomnil- škof. "Kaj bi bilo najbolje storiti* V je nadaljeval ter ^ obrnil h kapitanu, "ne moreni svetovati niti naj manj. Jaz sem mož miru in zame torej ni prostora pni vojnem posvetovanju, don Ribiera, to moram prwprtstiti vam ui -vašima sinovoma. Nikar se ne boj, draga Tereza! Ali nismo vsi pod varstvom v.;egamogočnega Boga?" (Dalje prihodnjič.) gih mestih. Ne moremo in ne smemo favorizirati, je dejal, sto ali tisoč fašistov, ki niso na višku in kfc s svojimi besdami samo škodujejo vladi, mesto da bi jo v njenem delovanju podpirali. Brez tega radikalnega čiščenja bomo morali vedno znova začenjati naše delo. Oas, v katerem živimo, pa ne dovoljuje tega luksusa. bi se od drugih otrok nalezli kake bolezni največ se bojijo Savice. "Lani — pravi Dr. Nicoll — je^ bilo v državi New York čez 18,000 slučajev te bolezni; 1400 otrok, i večinoma pod sedmim letom, je umrlo za difterije. To je strašno, ako pomislimo, da vendarle obstoja sigurno preprečil no sredstvo proti tej bolezni, takozvani "toxin-antitoxin mixture" in da je nam vsem na razpolago, samo če hočemo". * Za srečo, v bolj naprednih občinah postaja nevarnost čim dalje manjša. &olske oblasti, vštev-ši šolske zdravnike in bolničarke, se vedno bolj zavedajo, da je pametno obvarovati otroke pred difeterijo in ako le dobijo dovoljenje od strani starišev, cepijo vse šolske otroke v nižjih razredih z gori omenjenim cepivom. Istočasno napravljajo mnogo drugih stvari v preprečitev te in drugih nalezljivih bolezni. Ako le starišo hočejo sodelovati, more šola postati najmanj tako varna kot dom — gotovo mnogo bolj varna kot cesta. "Otrok, vcepljen z 'toxin-antitoxin mixture' — kar je jako enostavna stvar — je obvarovan pred difterijo tekom vse nevarne dote in bržkone za vse življenje. V šoli. v kateri so bili v>.i otroci obvarovani ali, kakor se že pravi iniuni-zirani na tak način, ni nikdar nevarnosti pred epidemijo da vice. "Povdarili smo dosedaj potrebo obvarovanja šolske deee. ali otroci pod šolsko starostjo so v resnici še bolj dovzetni proti tej I ^ bolezni in večinoma umirajo v teb letih. Njih treba obvarovati najmanj toliko kot šolsko deco. Radi tega je priporočljivo, fla stari-ši ne čakajo, dokler otrok ne hodi v šolo ali dokler šolske oblasti jili ne vprašajo za dovoljenje. Naj jih cepd domači zdravnik. Vsak o-tr<*k bi moral biti eepljen s 4 toxin-antitoxin mixture' kadarkoli po šestem mesecu starosti. "Vzlie mnogim slučajem da vice, nikakor nismo potrti v svojih nadah za izboljšanje. Delavci na I zdravstvenem polju, zdravniki in stariši začenjajo čim dalje bolj sodelovati v skupnem prizadevanju: nada ni pretirana, da vsled skladnega sodelovanja vseh teh čini-teljev bo nekega dne davica ne le izginila iz šole. marveč se je bomo sploh iznebili". CENA JO IN 60 CENTOV Vprašajte V lekarnah« W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA H krvavemu, spopadu v Zagrebu. Truplo policijskega kontrolorja Mihe Galoviča, ki je bil <agrada deset tisoč dinarjev za onega, ka-leri bi m >ged dati policij i zant-s-Ijive podatke. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli — mali oglasi v "Glas Naroda". ALI VESTE, — da je bil pokojni Vukasovif eden prvih Sloveneev. Iti ho začeli resno delovati za združenje med Slovenci In Srbll Alt reste da so Helmar turfike cigarete 1L . . „ ^ Mstega turškega tobaka ter so na- ikofa je stal guverner don Pdip prodaj po zmerni ceni? Atentator Rajič obtožen treh zločinov. "Milivoj Rajič, atentator na ministrskega predsednika Pašiča, je bil izročen sodišču in je obtožen sledečih zločinov: 1. Poskusenega uboja predsednika vlade po členu 4. zakona o zaščiti države. Ta zločin se kaznuje s smrtjo ali z ječo 20 let. 2. Ra^žaljenje in poškodbe policijskega agenta Gjuriča \ službi in poskušenega uboja žan-darmerijskega narednika Vazovi-eat ki se je nahajal o priliki atentata na Pašičevem avtomobilu. Padla z lestve — porodila trojčke. V Sifclieetu v Ttaliji je ne»ka 28-letna žena pobirala sadje z drevesa. Žena je bila noseča itn zato malo lieokretna in tako se je zgodilo. da se je lestva z m akni! a in je revi ca padla 3 metre globoko. Toda v svojo srečo, kajti ko so jo pripeljali domo\\ je povila tri kropke dečke. Papež namerava zapustiti Vatikan. Iz Rima se poroča: — Mussoll-nijeva politika je pridobila simpatije vaitikanskh krogov in v tej zvezi ni odveč spomnti na uslugo, ki jo je storil Vatikan Mussolini ju in fašizmu, ko je ukazal sicilijan-skemu duhovniku Don Sturzi, — bivšemu voditelju italijanske ljudske stranke, da se umakne iz političnega življenja, omogujoč na ta način fašistovski stranki nov volilni red in za dogledno dobo državno oblast v Italiji. Namen Mus-solinijeve politike napram Vatikanu je ta, da končno reši mučno vatikansko vprašanje, po možnosti pred letom 1925., ko se bo vršil v Rimu nov ekumenični koncil s — 1200 škofi. Pariški dovisnik poroča tudi, da se govori tudi o tajnih razgovorih med Mussolinijem in papežem, ki pa se prikrivajo in o katerih ni možno za-znati podrobnih podatkov. Mussolini želi pripraviti papeža do tega, da zapusti Vatikan in da se na ta vidni način resi vatikansko vprašanje in tako pomnoži prestiž Italije v svetovnem katoliČanstvu. » 'GLAS HABODA'. NAJVEČJI DAEVH1& V fZPLAGILAvAMERIŠKKH H DOLARJIH. V Jugoslaviji — se more Izplavati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista In ne več kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to je približno $200.— za enega potnika. V slučaju, da naslovljenec za ls-plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj aU § nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinar jib. Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo. Splošno mnenje vlada, da se čeki, U glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje. Tudi poSUjajo mnogi navadne ameriške ceke v domovino. Ti pa Di kakor niao pripiavni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene la izplačajo take čeke v dinarjih Sele potem, ko dobe is Amerike potrdilo. da so jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na deželi In ne potujejo f Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem ▼ dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji poŠti brez neprilik. Tudi za nabavo potnega lista — (posa) je najprlpravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, no more potnik dvigniti dolarjev. StroCke za razne listine in potni Ust se pa lahko plača tudi a dinarji. V Italiji in zasedena ozemlju — so veljavne povsem drugačne odredbe ter Icbko izplačamo dolarje vi komur do poljubnega zneska, če j« pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Is-plačatl le, ako naslovnik potuje. Vsled naraščajočih stroSkov smo se morali odločiti prerrediti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za isplsčils do $28. računamo po 78 centov; od 925. naprej po 8%, to Je po S cente od vsakega dolarja. Na feene: lipiačstl t Ta pristojbina Je veljavna m dolarska isplsčils v Jugoslaviji la Italiji. FRANK SAKSER STATE RANK 82 CMtba* St. New Terfc City Hranjenje ustvarja ugodne prilike, katere razsipnost ovira, postavlja temelj neodvisnosti v Vaši bodočnosti, navdušuje k stvarnemu delu, katero je edini pogoj napredka. Odločite se za varčevanje s tem, da uložite prihranke pri nas na — "Special Interest Account" 4% Sigurnost zajamčena, obresti f na le to. Vse vloge narejene do 1. oktobra obrestujejo se že s 1. oktobrom t. 1. Denarne nakaznice izplačujemo točno, brzo in ceno potom pošte, brzojavnega pisma ali brzojava. "k Dolarske nakaznice izplačujemo v efektivnih ameriških dolarjih v Trstu, Opatiji in Zadru. Zastopamo vse prekmorske parobrodne proge in preslcr-bimo potrebne listine za priseljevanje. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, : : : : New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. Izšla ie nova izdaja 'PESMARICA GLAZBENE MATICE' Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ IlUBAD Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: I. N& dan; 2. ros oZonil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem ; 5. Vasovalec; C. Na trjju; 7. Pesem o beli hišici; 8. Prošnja; 0. I»an slovanski; 10. Tihi veter od morja; II. Še ena : 12. Povejte, ve planine; III. Sijaj, solnčiee; 14. Ijih-konoč; 15. Deklica mila; 10. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček: 10. Rožmarin; 20. Cerkvica: -1. Prošnja; 1T-. lmt-1 sem ljubi dve: 23. Danici; 24. Savska; _!5. Oblaček; 2G. Planinska ro'a. 27. Hercegovska: 28. Ljubezen in pomlad; 2!). Rožica i slavulj; 30. Naši zvezda; 31. Lahko noč; 32. Poti noč: .'».'t. Kaj bi te i>ra5al: 34. liože pravde; 35. Na grobih; 3G. Nad zvezdami; .'57. Vabilo; 38. l*sli.>; nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. BarCica; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 40. <"ilas Grobova ; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala ; 40. Jaz bi rad ru-deeili rož; oO. Zdravica; 51. V mraku; ,"2. Lepa naša domovina: 53. Vigred se povrne; ,54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna: 50. Slanica; 57. Oj, te mlinar: 5S. Pojdam v rute; 50. Slovenac, Srb. Hrvat; 00. Naša zvezda; 01. V slovo; 02. Iz-gnhljcni cvet: G3. Sanak sj>ava ; t>4. Glejte, kako umira pravični ; G5. Naprej: 00. Kje dom je moj. 07. Hoy Slovoni. 71. Domovini; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 70. Slovenski svet. ti si krasen; 77. U boj : 78. Večer na Savi: 79. Zrinsko, Frankopanka: 80. Što čutiš. Srbine tužni?: SI. Pobratimija; S2. Pomlad in jesen; 84. V tihi nm"i. 85. Milica; 8«, Njoj ; S7. Njega ni; 88. Pod oknom; 80. Prva ljubezen; 00. Lahko noč; 01, Pri oknu sva molče slonela: 02. Strunam: 03. Slovo; ?»-4; Strunam; 05. Prošnja; f>0. V ljubem si ostala kraji; 07. Pod oknom; 08. Ljubezen in pomlad; 00. Lahko noč: 100. Raztanek; 101. Svra-čanje; 102. Tam. gdje stoji; 103. Prelja. U Cena s poštnino $3. GLAS NARODA' 82 Cortlandt Street New York * -K -K -K -K -K Nuga-Tone Uspehi v dvaisetfll dneh ali se vam pa vrne denar. ^ Proizvaja bogato rdečo kri, mo. tee stanovitne živce, življenja polne možice In ženske. če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam" spomin mrači in vaše telo mrači, če ste se že nave-h«ah jemati pomirljiva in narkotična sredstva, potem posku-Nttffa-Tone. in Izprevideli boste, lcako hitro ae boste dutili drugacnera človeka! Devet desetin človeikih bolesni, 1 irpebavanje. anaraija, revmatične bolezni, elavobol, nevralirija, naprimer slaLi tek. neprebava, vetrovi in kolcanje, zaprtje, pomanjkanje enereije, pomanjkanje živahnosti, nervoznost, nespečnost, izhaja iz pomanjkanja iivčne moči, redke zvodenele krvi in slabe krvne cirkulacije. \ vsako delovanje telesa je odvisno od živčne sile »a avoje tivljenje m delovanje. Živčna moč je poglavitna stvar za ielodec, jetra, Iedice. drob, utripanje srca in krvno cirkulacijo. Nu^a-Tone Je najbolj uspe&no zdravilo za. nervozne in fizično izdelane. Zakaj 7 i Ker sestoji iz osmero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih' predpisujejo najslavnejši zdravniki. — Nujra-Tone je bogat na Ktflezu in fosforju — ter je hrana krvi in iivcem. ^Nujra-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojaČuje čreva, da redno deljujejo. Oživlja ledice ter izEanja iz njih strupene »e-stavme. Ni« ve« vetrov in kolcanja. težke sape in pokritejra jezika. Nič več bolečin In bolezni! Kura-Tone daje čudoviti tek, dobro prebavo, stanovitne živce ter zdravo okrepčujoče spanje. "J"1*'Tone obotrati kri. uredi krvno cirkulacijo ter prižene iarenje zdravja na lice in jasnost v oči. Gradi močne in postavne može. zdra-veji« in krasnejie ženske. Naja-Tone ne vsebuje omamljivih sredstev ne zdravil, katerih »e človek navadi. Zavit Je v pripraven zavojček Pokrit Je • sladkorjem, utrodnesra. okusa, usoden za. jemati. Po=kuiajte *a_ Priporočal Sa boste vsem svojim prijateljem, p NAAA POPOLNA GARANCIJA.—Cen. Nun-Tone J. en (Sl.OO) ,UUr „ .fldnUo. v^uj. .Uvetde^t (»O) t^Tet, pobJS mJ^no ^Tvljc^;. VI lahko kupite iMt ikatelj, iastmesečno zdravljenje sa pet ($5.00) dolarjev Jem.it- nZ. Too- dvai^t (20) C* aU,. xadovoiLi\ ».pJE«,1^^ in ni Tam bomo takoj vrnili denar. Vidite, da n« morate izrubiti niti penija. — Ml CliST"* No(»-Tone j« um prodaj pri v»n» dobrih lekarjih po enaki ceal NATIONAL LABORATORY. r KO NAROČATE, SA POSLUŽITE TEGA KUPONA. Gospodje:—Prosim, dobit« priloženo..................u kar Steklenic Nugs-Tonc. S-20 . 1018 S. Wabash Ave., Chicago, 11L. 1 poUjite. Ime Cesta in *tv. ali R. F. D. % Držav* \ GLAS NAKOPA, 25. SEPT. 1923 ČAROVNICA. Spisal JEAN RAMEAU. Za "Glas Naroda" poslovenil J. T. Nadaljevanje.) Belgija in Jugoslavija. V svetovni vojni silno opusto-šena Belgija si je presenetljivo hitro opomogla in se iz grozotnega razdejanja dvignila v novo gospodarsko življenje, ki cvete danes bujneje nego kedaj prej. Posledica temu je zelo razveseljiv pojav. da je ta država na let<-š- Tak« ojrm Ljubljanskem ve!*^ejmu za j- i*, r« -v« *. j- bJ kljub t »-mu u>milj*-nja vred«*. stopana po 15 tvrdkah. {»onajveT->k zi špranjo j- \ 31-lanija. kak* mu lili .Mj**U curki ] z raznimi stroji in «.r.w!j*-m. vode s kb buka DmJej ^ j«. B-l-ija. katere ve- H - j, vm ti it i. likan-ka produktivnega in -ila na - IV us.-r rn*i» UJj>- - svetovala. — Na hre- industrijskem p-.lju bila v Juso- g j j«- m-d v^nia «fcaUma nefca jama. Tam naili zavetje. »laviji se vkoro neznana, vse pr* Jama Hvala b-pa. Saj dtiplin^ki eb vek. N*-. brexsrr na X'D>ka. ja* c«* pr>-m. Tukaj |»tm1 vašimi in-gami urnrrti. Wdno hujir je lilo. \ rata j- držala s.,m-. r «»n.-> roko. pri 1*-m j»a mislila ; Smili se nti. Ntli ml n»- it. »r»- biti suha na nj**m. * Kooeno s«- j* «.junJ«ila. Zamižala in odprla vrata. \ stopil j*v T*žko je d;hal. Melanija je stisnila v kot. K- jo y o;»aziI v kotu. z rokama, prrkrižanima na pr^ih. z obra; mab» upoštevala. Belgija kot mor na industrijska država in Jugoslavija izrazito agrarna država. se m<»«rli v trgovskem p««rltHlii nj^l^bojno z«-lo 1»*jm» izpolnjevati, ^aino mah* pažnj** in pozornosti 'a belgijske industrijske in tr?ov-'ke razmere j*- treba s strani ju i/"m. k. »ia jfd prosila m:l..<-ti. jt- bil \>-s pin jen in ni napravil ?o*lovan<*kih uvoznikov, po bodo jr., k' r*ka naprej. . prišli do prepričanja, da morejo !.. p<-Tnirite se jj-.poduna. — j*- r#-k»-l prepričevalno. —! tudi v Belgiji kupiti industrijske Ker m»- } .. t.-. vam n* J*.m približal. -d<-lk.e kateri vsled svoje dobre '►'kri! kvalitete vzdrže v^akn konkuren- ci« isn. za • hvdb/n « j < obdala. Ta pogled je mladeniča -o. Xa drusi strani pa naj bi na.i v se . Sie.-r j«- bil |»r^lrz»-n in |**lj»-tcn. toda v tem tre- i :zvozniearji pomislili. da ee je mo- nutitu je bil /in-.bn kot otr« k. | Toče izvažati jugoslovanske agrar j* ro|*-f začel ter gledal v tla kot da bi se - ne pridelke v države s slabšo vaba! ra//.il,Tj j(> * m "jiin (»»glrdojn — gospodična, vi rni imate veliko i luto. se to tembolj zamore v Bel-itti, t.-.la jti ne Ixmii zaslužil no-' njo. katere frank stoji malen-Ih-u« tem. vaa»« j.' (h ika več. Na \načine si bom prizadeval, da mi r kostno za francoskim in katera lw«,te «lf.iist.ii. h tovariš nava v* l.-la. kaj delava. Bila sva to- ( -edaj iz Amerike in Rumunije u- hk » li.isr.-riii.a. a. trnki meni se zd«, da bo ikmalo zvedrilo, — je rekla h šepetajoč uit glasom. Deževalo je vedno rnasij in manj. Megla se je dvignila, in y daljavi je bilo videti morje. Končno je par solnčnih žarkov pokukalo skozi oblake. — Oh. kako je to lepo! — je vzkliknil Parižan, ko se je zazrl v divjo pokrajino. — Da, — je pritrdila Melanija — razgled je iz tega starega mlina je jako lep. Poleti prihajo sem tujci in ne morejo prehvalffri razgleda. — Gospodična jaz poznam tujca, ki bi bil zelo nesrečen, če bi ne bil prišel sem. Ko je tako govoril, jo je pogledal, doehn je Melanija povesila pogled. Bal se je. da bi jo razžalil ter je stopi par korakov vstran. — Sedaj bom šel. gospodična. Vrnil se bom ae pred nočjo in Ikko sidno vesel, če vam bom mogel kaj sporočiti o vasi izgubljeni kozi. — Niti upati si ne drznem, — je zajecala Melanija zbegano. — Če ne danes pa jutri. Za vsak slučaj vas pa prosim, če smem priti zvečer k vam ter vam poročati o uspehih svoje preiskave. — Da, — je dahnila mlada deklica. — Kdaj vas pa lahko dobim t .M '•lamini prsti, ki so sukali pozlačeni gumb pri naprsniku, so se narahlo stresli. i (Dalja prihodnjič.) _ \ ležele. je Slovenija na gozdovih naša najbogatejša pokrajina. Ta •elikanska množina lesa. obilica "odnih moči in pa veliko število nrpmo.jsrovnikov je povzročila, da se je ravno v Sloveniji najmoe-lejše razvila lesna industrija. Z enostavno predelavo lesa. to je pranjem in rezanjem, se ha vi o 'roizvode, kate rih produkeija presega domač konznm. In ta pota naj vodijo \ Belgijo! Belgija pa tudi eksportira in ;icer v prvi vrsti kvalitativne me-talurgične izdelke, zlasti iz železa 'n jekla. Že v letu 1910 se je izvozilo teh Izdelkov za čez 300 milijonov zlatih frankov v vse evropske države. Poleg tega izvaža "udi veliko tekstilnih izdelkov, po-l M RrnuIeaT New Tork City 2. oktobra: Chltcago, Havre; Orduna Cherbourg. Itxm-burg; Kyndam. Boulogne. 16. oktobra: Berengaria, Cherbourg; Reliance Cherbourg. Hamburg; Canonic, i^berbourg, Bremen. 17. oktobra: Muenchtrn. Hamburg; Pres. Adams, Cherbourg; TyrrhenU, Cherbourg. Hamburg. 18. oktobra: \a ta način In j- ]•• r-Ji . ker v t^j zt-mJji nik- zmmi*- <:«n»*iale l*aiL;eia" e« la1 ii:«> ž-\r-'i lielfkia-i n b b: b.lo ion*-t; u» njak'>v oravilno. Adam in Kva b'la. j h svet^vii h irobr kLuI uče- T » druš:\o k d>b;]« «k1 ju- p Povečanje italijanskega trgovskega brodovia. - V..v;,ra_, P1Kttsbul^1- Chrrbouij. Bremen; Pres. Albert Bullln. Hamburg; Rockambssa. Arthur. Cb^rbounr. Bren^n; Kesolutv, Havre. IO II?. i- Cherbourg. Hamburg; Aquitanla. Cher- ^ booix oktobra: . La Savni«. Havre: Olvmplc. Cherbourg: Ohio. Cktrlfourf. li*mt,urs: S,« Am- P*n* Ha*r»: Belgenland. Cherbotirg; »terdam. Bouk«iir. LtvUltu. Cher lov Ui-kf v!iliceij> za P Ik Ch«rU*rt. dUtz. Brrmen; to ure . . "Conte Rosao. Ceno«, z p »trnkov v Amms«>. ahtnbr cktcbr*: wtix^SiL Hamburg A«uitaitia. Cherbourg; iVea Rocewvett. Cherbourg. Bremen. «. Oktobra: Homeric. Cherbourg; George W«eh:-ig. ° ton. Chrrteur*. Bremen: Oro.. Oberbours Pa^l«. H»vre; iTes Monroe. Cherbourg. Razmere na ruskih železnicah i» znatno zboljŽale in sovjeti v ? ^ i _ i I i'T»--iJ • rwn:o zeiezn:ce w> mmi- i Največje itnhj-Mis.>:<» pa?^ br^nl-' * J i • uv ■ .. t;i b*t:! 10J"». čisto urejene. 1 ». oktobra: no drujs'vo j** \nvijiaz_<«ie 4»»*- _' L^vi^th^n. a ima svoj leherbourg leiide |ta!iana 1 rž v Genovi. da twn!o železnice do koli-1 Hsmburg; Voletidam. Boulogne. Cherbourg; Mauretanls. (Un .vna glavnica Z BERENG ARI J O JE DOSPELO lruštva z:ui>.i milij^mov br. V Irnf-Uetu j»:i pi»všana na iXHt uibjfiH'V. !*-»v!šanje s«- izvrši 68 JUGOSLOVANOV. M »nI triintridesetimi nan*bu«st-mi. ki s.» bile zasl' pane zadnji j-e-t»-k na pantiku (*unard črte "1W-reugai ia". je bil » tudi (iS Jllg"-sbvanov, ki name! i jen i v razne ameriške kraje. 25. oktobra: Thurtrgia, Hamburg. Cotombo^ 27. oktobra: Homeric. Cherbourg Orllt*. Cherbourg Hamburg: Pree Hanling. Cherbourg. Hrenien; Ventlain. Ubuio(n«. vsb*««erava dnutvo p«^e."*ati -vtob* bn»dovje. Ta-;o naročja tiva vLka preko-;pamika najm;»deniejše--^a ti;»:». K< :n->-m nkt itra Ik» da-j** ilu«i-azr!i velik parnik •'Diii- io". ki 1m< vs*d»oval 22.1XK) t«.-n, VESTS _ koncem leta pa večji parnik * Caracciolo" s 25,(»00 tonami. Ta- ,ia dela si«,vene,- Bajde na iznajdl.i. s ko i »o (iti konea !eta imelo dru- |e»muCjo kateri- Iti tlala preprečiti it v o 14 velikih potniških preko- 11:1,1 M ,Mlstolt"v ^^niSkih nesreč? . , .. , __ Ali vt-ste. vam dajo na-.| natiii m 1<» tovornih s 14^.00 P0TN1 SKA SLUŽBA od NEW YORKA do TRSTA (preko Genove) Nsjboljia ia najkrajša pot po Sredozemskem morju s našimi veličastnimi pa rni ki. *GI U LtO CESARE ............. 26. sept | (trvukratiiu wiplutje) .. 20. nov. COLOMBO ....... 25. okt..... S. dec AMERICA ...........31. okt. »Največji In ruijhitrejfii Italijanski i»arnikl. Cdoboe kabine tretjega razreda s 2. i It * poatelj&m! xa drutln« In tenake. Prt okusnih obedih j« vino bresplafnu U podrobnosti vpruftajte naA^ga ik**hu v vafeern mestu ali pa naravnost rri MS DR. LORENZ Pen« PITTSBTTROH, PA. ■OINI ILOVINI« MVMlfil ZMAVNII IPtCIJALirr POiKIK sslczni. ^rofca J« eSeavtjMje akutalh In k>a«.l»«m »il^il. Jm ta rtravHn na » M Ur Imam skuinjg v «NH bol«nlh IwiMlcsk Wwn, te va« oidravlm In vrmm mot In tdravja. Ml »Hrtnc okuSoje pri M*wijwi]u iMiklh a '—i canMtl na mum, moja skrfe m Ja. te «as Hm aslatajto, —ipak prMtt« «tanprsjs. teravim aaatrupljaas kri. aia^utjs I« I Us p« tstssu. ■J* Peleema v a—ffc. »w rs no; n^tbina.trvtns {strah. telodcu. rmenies rsvmstlzsen katar: «••» T psasdsljek: an4m m paufe «• I. tek ta aobota od S dnpaldM d« S. «aia ed n. CspoMaa te 1 ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov razaih slovenskih stanov, i™« 263 strani, ,JQ Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tn slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami ter nam predoeuje ljudstva resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani, Ji Juan Miseria. Spisal P. L, Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, ' .60 Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani, .M Darovana. Spisal Alojzij DostaL Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vaebnje 149 strani, M Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna t življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani, JS Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. Kriminalni roman. Po vsem svetu po- vest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock llolmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani JO Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, Ji Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Senoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nun opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se na-si očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Qubee, nadalje kmet Elija Gregorič in dragi kmečki junaki borili zoper prevzetne graičake in junaško umirali mnčeniske smrti. Vsebuje 378 strani, .Ti POŠTNINA PROSTA "GLAS NARODA" 82 Cortl&ndt St, N York murni SESSEiiE italiaka Italia-America Shipping Corporation i Stat« Street General. Agenti New York VaSl aaatopnlkl v JujcoalavlJl: Jadranska Banka. Belgrad ln njen« podružnica ŽENITNA PONUDBA. Ž»'l!ni se seznaniti s Slovenko v vtarosti od :ii) d<> 40 let v svrlio že utve. Na bogastvo st1 ne oziram, temveč na ]K>šten"st in zves*<^>o. mi.sl-iea naj j»Lse na: B. - I Has. Naroda. S2 ("co. Nadalje se prav Iskreno zahvaljujeva Mr. Jos. UatLvta za veuee, družini Kaltnekar za venec in družili Jos. Heveič Lz Davis. W. Va., za venei Še enkrat izrekava naj-lej>šo hvalo kateri ste pre- čnli pri mrtvaškem odru in se udeležili pogreba ter nama bili v tolažbo v uri žalosti. Tebi. neporabljena hčerka, pa naj bo lalika tuja gruda! Žalujoči ostali: Joseph in Josephine Bevčič, sta risi. Josephine in Jennie Bevčič, sestrici. Pierce, AV V a., 23. aept. 192:J. NAZNANILO ROJAKOM, kateri ljubijo kaiiaJčke ali paj>ige. Imam izvrstne pevce ilobre *>rte. so čisto rumeni in pisani. Kdor hoC-e imeti, naj pride ali naroči pismeno, pa dobi. Se priponn-am za naročila. — Frank Wolkar, fel Stanwix Sit. Hrooklvn, New York. PROS .JA. Vljudno prosim vse svoje prijatelje in znance, sploh vne rojake Sirom Amerike, ako je kateremu kaj znano, kje sc nahajajo moji bratranci, da mi blagovoli naznanit:. ali ako sanii čitajo te vrstice, naj se mi javijo. Imena mi niso znana. Očetovo ime je TOMAŽ F J. J S, rojen v Sv. Lenartu, olK»ina f»ore pri trgu Tifar. On je umri v Ameriki leta 1**08. in je zapustil s ne in svoj doni. Moje ime j" Jožef F!is in se nahajam na Nemškem. Ako je kateremu kaj znano o zgoraj navedenih, naj prijavi Mr. John Janežiču na sp"x 65, Frexierickstown, Pa. (24-26—9) Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko* xrmLUCm tUdoM aa potim 9«. » da j« natanko poučen o potnih listih, prtljagi In dragih str are*, ki so v nea ■ potovanjem. Vsled dolgoletna lakufinje nam je mogoče o rwem tem dati točna pojasnila. Priporočamo vedno tudi samo naj-boUfts panika, ki imajo kabina ? m. raaradm. Ako ste aa asmmlll potovati v atari kraj. aam s4M*+ ker aa to v TaAo korlaL TuSI Ml, ki to (ilsa liani, smejo petovstl v stsH krsj M ablek In gn Js avveljsno vrniti •a. Na toils dajsmo vssi ssSsvns asissnln. kraja, naj nam pt-aavodlla. kajti Karilo priaa-ja apajOMu pa mm-baaka tudi Frank Sakser SUte Bank Ntv Tgfc POZOR! POZOR! ALPENTINKTURA je najbolj uspešno sredstvo na svetu, za rast in proti izpadanju las za moške in ženske. Velika steklenica »3.—. »redna %2._, s poštnino. Za vse drugo piilt«* po cenik, ga poSljem lastonj, JACOB WAHCIČ P. o. BOX 61i CLEVELAND, OHIO XATO0KAK JM IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJI6A Najnovejia iluatrovana ladaja Vsebuje 808 straaL alovkhio puBLmnr« ornm CS Oorilandt ttr^ Wnr York fltly. S. T, iHmwwwvw ABVUrriM IN **01 At NAftODA^l Prave pristne glasna VICTOR in COLUMBIA G&AMoron t rogom ali breg roga, Cene od 122.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor tn Columbia plošče dobite le pri IVAN PAJK Victor Dsaler M Main St., Conemangh, H Cenike aastonj, piiite ponj.