Na: očnina za avstro-ogrske t raje za čelu leto 10 40 K, za pol leta 5-20 K', za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 1 K.
Po»»wMwa itavllka IQ v.
Reklamacije so poštnina prait« Nefrankirana platna it ■« «pr» |»«*j». Rokopisi si m vračaj«, Insevatl. Eneitapna piUt-Tliti« (iirima 83 mm) u takrat 10 vi«., ▼•Škrat p* d«(tTcru,
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
llnMHMBMMCTniMiM■! I........II .......................... . .1---------—--------a.,
44. šte¥*	V Ljubljani, v sredo, dne 3. junija 1908
.m 11,1 ■1 ■ 1	r.irsarri\ft, «»
NA SLU V A: Za dopise in rokopise ta list: Uredništvo «Rdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne poiiljatva, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upvavnidtro <Rdečega Prapora», Ljubljana, Jurčičev trg Jtev. 3/1.
Davek na sladkor.
V zimskem zasedanja je zbornica poslancev sklenila znižanje sladkornega davka za osem kron. Meščanske stranke so se takrat pokazale nad mero popustljive. Imele so v rokah sredstvo, s katerim bi bile lahko na najbolj enostaven način dosegle, da bi se bil zvišani davek na sladkor sploh odpravil. Socialni demo.kratje so jim pokazali to sredstvo. Omenjeni davek se ni zvišal z zakonom, temveč z naiedbo po § 14. Ako bi bila zbornica izrekla, da ne prizna tisti naredbi veljavnosti, bi bila morala vlada takoj prenehati s pobiranjem zvišanega davka. Toda meščanske stranke niso imele toliko poguma. Socialni demokratje so jim pokazali drugo sredstvo. Vladi je gorela nagodba z Ogrsko za nohtovi; če bi bila zbornica zahtevala znižanje sladkornega davka od 38 na 22 kron kot ceno za to, da glasujejo meščanske stranke za nagodbo, bi se bila morala vlada na vsak način podati in tudi gospodska zbornica, ki je bila za nagodbo, bi bila morala pritrditi. Tudi tega niso hotele buržoazne stranke. Finančni minister Kory-towski se je branil znižanja davka sploh z vsemi štirimi. V teh razmerah so morali biti socialni demokratje še zadovoljni, da se je dosegel kompromis, po katerem naj bi se sladkorni davek znižal za osem kron. Temu sporazumu je pritrdila vlada. Vsled tega je bila njena naloga, napeti vse moči, da obvelja sklenjeno znižanje davka v vseh instancah. Ako bi bil finančni minister mislil, da je iz državnih ozirov sklep zbornice nesprejemljiv, bi bil moral demisionirati. Ker tega ni storil, je priznal, da je znižanje davka mogoče in zastopati bi bil moral sklep, kateremu je sam pritrdil, do končne sankcije.
A gospod Korytowski hodi svoja pota. Po njegovem prizadevanju je komisija gosposke zbornice skl enila, odkloniti sklep poslanske zbornice, odkloniti torej vsako znižanje davka. Finančni minister, ki bi moral braniti sklep poslanske zbornice, je sam ruval proti njemu. Pričakovati je, da bo gospodska zbornica sklenila, kar nasvetuje komisija. Načrt se torej vrne iz gosposke v poslansko zbornico.
Kaj storč gospodje poslanci, je sedaj dvomljivo. Doslej je večina kazala, da je pripravljena, plesati tako, kakor žvižga vlada. V parlamentarni državi je to popolnoma nepravilno; vlada tukaj ni nič druzega, kakor odbor večine, katere voljo ima izpolnjevati. Vsa inicijativa počiva v državnem zboru, vlada je pa samo izvrševalni organ. V vprašanju sladkornega davka se pa morajo stranke večine rešiti te poslušnosti, če nočejo same sebe udariti po zobeh.
Komisija gospodske zbornice utemeljuje svoj sklep na čuden način. Pravi namreč, da bo vlada potrebovala denarja za zvišanje častniških plač, za pomnoženje rekrutov in za stavbo novih bojnih ladij. Gosposka zbornica se vsaj prezgodaj briga za te stroške. Doslej še ni dobila teh vprašanj v reševanje in, kadar jih dobi, bo že poslanska zbornica povedala, kako naj se pokrijejo tisti stroški, katere dovoli. Naša gosposka zbornica očividno ne razume svojega poklica. Mi smo jo od nekdaj smatrali za nepotrebno in zlasti za parlament splošne volilne pravice je neznosno, imeti varuha nad seboj. A dokler sploh imamo tako višjo zbornico,
je njena naloga, povedati o sklepih poslanske zbornice svoje mnenje, nikakor pa ne, predpisovati ji pota, po katerih naj hodi. Ona pa hoče poslance že naprej vezati za zvišanje častniških plač, za nove barke, za nove kanone i. t. d.
Ako bi poslanska zbornica sprejela zahtevo gosposke zbornice, bi ponižala ne le sebe, ampak tudi volilce, od katerih ima mandat, izpolnjevati njih voljo. Ljudstvo zahteva znižanje sladkornega davka, pa naj pravi gospodska zbornica, kar hoče. Sladkor ni predmet razkošja, temveč je velevažno, prav ljudsko hranilno sredstvo. Važnost sladkorja se pri nas sploh še premalo ceni; a kdor ve, da mora v nižjih slojih pogostoma kava nadomeščati meso, lahko razume, da je draginja sladkorja za ljudstvo zelo občutljiva. Izgovor nekaterih modrijanov, da bi znižanje davka koristilo samo tovarnarjem, je piškav, kajti če oni ne bi znižali cene, bi se morali bati zunanje konkurence.
Zbornica poslancev ima torej resno nalogo, braniti svoj sklep proti gosposki zbornici. Sedaj se vidi, kakšno napako so storile meščanske stranke, ko niso hotele sprejeti socialno-demokratičnih nasvetov. Če bi bile sklenile, kar je predlagala socialna demokracija, bi bilo danes znižanje davka že veljavno in nihče se mu ne bi mogel upirati. A če so že takrat storile napako, se morajo skrbno varovati, da ne zabredejo zopet vanjo. Ako bi se čutile kot zastopnice ljudstva, bi pa morale tudi porabiti priložnost, da bi obračunale s finančnim ministrom, ki ščuje gosposko zbornico zoper poslansko. Parlament splošne in enake volilne pravice ne more trpeti absolutizma; gospod Koryto\v-ski je pa že večkrat pokazal, da mu teče absolutistična kri po žilah. Če ga ni volja, izvrševati sklepe poslanske zbornice, tedaj ima po vseh kon-stitucionalno-parlamentaričnih šegah podati demi-sijo, ne pa intrigirati proti sklepom, katere bi moral zagovarjati z vso svojo zmožnostjo. Ce bi gospod Koryto\vski odšel v pokoj, bi se mu ga lahko privoščilo prav od srca.
Občni zbor okrajne bolniške blagajne ljubljanske.
V sredo, 27. maja zvečer je bil občni zbor v veliki dvorani «Mestnega doma». Zborovanje je otvoril načelnik, sodrug Fran Bartl, predstavil zastopnika politične oblasti, ma gistratnega svetnika g, Šešeka ter imenoval zapisnikarjem blagajnika g. Pelana. Po prečitanju zapisnika zadnjega rednega in izrednega občnega zbora, ki sta bila odobrena, poda načelnik, sodrug Bartl, naslednje poročilo o blagajničnem delovanju za upravno leto 1907.
Pred vsem konstatira, da se je pričelo njegovo načelnikovanje v drugi polovici računskega leta, nadalje da smatra okrajno bolniško blagajno kot zavod, kateremu mora biti glavna naloga skrb za zdravstvo svojih članov. V tem oziru pa seje storilo, kar je bilo mogoče.
Pretečeno upravno leto se je zaključilo takole t Skupni dohodki so znašali 108.547 K 52 vin., skupni izdatki pa 112.531 K 95 vin., tako da so izdatki presegali dohodke za 3964 K 43 vin., ka* teri znesek se je pokril iz rezervnega sklada. Rezervni sklad je znašal koscem računskega leta 91.144 K 12 vin. Naglašal je, da je bilo zdravstveno stanje blagajniških članov v pretepenem letu jako neugodno, da je bilo 4226 bolezenskih dni več kakor leta 1906 in da so se pomnožili tudi smrtni slučaji. Vsled tega so narasli izdatki
Leto XI.
na bolniščini in za zdravila ter zdravilske pripomočke prav izdatno, ravno tako za zdravnike in kontrolo ter na pogrebščini.
Povprečno število članov je znašalo v prete-čenem letu 5758, in sicer 4473 moških in 1285 ženskih. Najmanj zavarovancev, to je 4949 je bilo dne 1. februarja, največ, to je 6565, dne 1. okt. Od zavarovancev jih je obolelo 2256, in sicer 1857 moških in 399 ženskih, v 2408 slučajih s 53.652 bolezenskih dni. Umrlo jih je 50.
Povprečno je trajala vsaka bolezen 22 28 dni in je provzročila povprečno 40 K 76 vin. stroškov.
Vložni zapisnik izkazuje 634 vložnih številk. Upravni odbor je imel 12 sej, na katerih so se rešile vse važnejše blagajniške zadeve. Tudi nadzorni odbor je marljivo izvrševal svoje funkcije. Na razsodišče ni bilo vloženo v pretečenem letu nobene pritožbe. Načelnik zahvali vse odbornike, zlasti načelnika nadzorstva za marljivo sodelovanje.
Zdravniško službo so opravljali štirje nastavljeni zdravniki in v gotovih slučajih tudi drugi. Prejšnja blagajniška zdravnika gg. dr. Dolšak in dr. Ivan Jenko sta v pretečenem letu odpovedala blagajniško zdravniško službo in je upravni odbor nastavil s 1. oktobrom dr. Robido in dr. Foe-dransperga.
Omenil je Se, da je v upravnem odboru zveze okrajnih bolniških blagajn za Kranjsko, Primorsko, Trst in Dalmacijo zastopana ljubljanska blagajna po svojemu načelniku, ki je član zvezinega odbora, Poročilo je bilo sprejeto brez ugovora.
Nato poda g. Pelan blagajniško poročilo in poročilo o računskem zaključku. Iz podrobnega poročila je razvidno, da se je izdalo samo na bolniščini 7238 K 70 vin. in za zdravila 3781 K 30 vin. več kakor leta 1906. Tudi to poročilo je bilo sprejeto.
Načelnik nadzorstva, sodrug Elija Mudrovčič poroča o delovanju tega odbora in naglaša, da je našlo nadzorstvo vedno vse knjige in položke v redu in v popolnem soglasju z blagajno. Predlaga, da se podeli upravnemu odboru in blagajniku absolutorij. — Predlog je bil soglasno sprejet.
Potem so se pričele dopolnilne volitve, Od Članov so izvoljeni naslednji sodrugi, in sicer v upravni odbor: Valentin Sajovicin Elija Mudrovčič; kot namestniki: Ivan Eržen, Leopold Wersak, Ladislav Šlosar in Ivan Mlinar; v nadzorni odbor: Ivan Čolnar, Matevž Gassermann, Albin Škof, Karol Novak, Josip Berdajs in Anton Lotrič; kot namestniki: Leon Birke, Pavel Križnar, Tomaž Kavčič in Karol Kratocbvvil; v razsodišče: Karol Bechmann in Fran Mihel; kot namestniki: Jakob Golar in Vencel Bezouška. Od nadzornikov delodajalcev so izvoljeni naslednji gg. in sicer v upravni odbor: Adolf Petrin; namestniki Josip Turk in Josip Weibl; v nadzorni odbor: Ivan Bonač, Av« gust Repič in Ludovik Herzmann; namestniki : Ignac lrkič in Fran Stare sen.
Pri zadnji točki predlaga sodr. Tekavc delno premembo pravil, ki naj bi se postavila na dnevni red prihodnjega občnega zbora. Sprejeto.
S tem je bil dnevni red izčrpan in je načelnik, zahvaljuje se za obkS zaključil zborovanje.
*__.- --.m ■ i i nWr-i T.i i ni - i.-.i ,irn.. ............m
Politični odsevi.
Proračunska razprava v državnem zboru se je pričela. V imenu socialnih demokratov je i?javil poslanec Pernerstorfer, da bodo glasovali za nujnost razprave, toda proti proračunu. Razume se, da ne morejo sociaini demokratje kot resnično opozicionalna stranka dovoliti proračuna nobeni
vladi, ki stoji na stališču sedanjega, kapitalističnega družabnega reda, najmanj pa taki vladi, kakršna je Beckova, vladi, ki podpira v vsakem oziru kapitalistično in veleposestniško stremljenje, vladi, ki pospešuje klerikalizem pri vsaki priložnosti, vladi, ki vpeljuje reakcijo v politično življenje. Pa tudi, če ne bi načelno stališče velevalo tega, bi morali socialni demokratje glasovati proti proračunu, ki se ozira samo na zahteve kapitalizma, militarizma in agrarcevj a popolnoma zanemarja delavske potrebščine. Nasprotno pa nočejo socialni demokratje, da bi se zavlekla proračunska razprava in da bi vlada zopet dobila priložnost, gospodarili s paragrafom 14. V proračunski razpravi ne gre le zato, da se dovoli ali odkloni posamezne številke proračuna, ampak da se razjasni politični položaj. In to je v Avstriji že skrajno potrebno. Jasno je sicer, da so liberalne stranke tako zvezane s klerikalizmom, kakor bi bile z njim ože-njene. A doslej še niso bile prisiljene, da bi to v zbornici povedale, priznale in utemeljile. Še vedno imajo priložnost, begati svoje volilce z «narodno nevarnostjo», vsled katere je baje zveza s klerikalci potrebna. V politični debati, ki je pri proračunu neizogibna, ne bodo zadostovale same fraze in če bodo liberalci rabili samo fraze, bodo volilci vsaj lahko spoznali, pri čem da so. Zato glasujejo socialni demokratje za nujnost razprave.
V	letošnjem proračunu, o katerem pravkar razpravlja državni zbor, so direktni davki proraču-njeni na 323-5 milionov kron, za 45'3 milionov več, kakor leta 1902. Vsi direktni davki so narasli, izvzemši zemljiščni davek, ki se je znižal za 1'3 milionov, namreč od 54-8 na 53'5 milionov. Tudi to je dokaz, kako «opravičen» je večni stok agrarcevl Najbolj je narasel hišni davek, namreč za 24'7 milionov. Nihče si seveda ne domišlja, da bi bogati hišni posestniki plačevali ta davek; oni ga odvale na najemnike in zato imajo v občini in deželi posebno volilno pravico. Osebni dohodninski davek, ki ga plačuje tudi mnogo delavcev, se je zvišal za 12 7 milionov,
Indirektni davki so glavni vir državnih dohodkov. Z malimi izjemami so tekom petih let narasli vsi indirektni davki in sicer za 100 8 milionov. Največji prirast izkazuje davek za sladkor, namreč 34 6 mil., to je od 95 9 na 130 5 mil., potem dohodki od tobaka, ki so se povečali za 23 9 mil., to je od 2201 na 244 milionov.
Za skupno armado zahteva letošnji proračun 284,718.822 kron, za deželno brambo pa 77,713.752 kron. Vsi izdatki so preliminirani na 2.148,913.254 kron. Delež, ki ga dobi militarizem, je torej velikanski; v teh svotah pa še ni vse, kar požre moloh, kajti tudi iz skupnih carinskih do hodkov odpadajo nanj Se lepi milioni.
V	davčnem odseku avstrijskega državnega zbora je poslanec dr. Renner vložil predlog za odpravo užilnine v mestih in na deželi V sredo dopoldne je odsek imel sejo in dr. Renner bi bil imel utemeljevati svoj predlog. Sodrug Renner je pa izjavil, da je sedaj vsaka razprava o znižanju davkov brez zmisla. Dasiravno se mora že leta 1909 reformirati vse naše davčno zakonodajstvo, vendar finančni minister Korytowski še ni predložil nobenega finančnega načrta in sploh še ni povedal z nobeno besedico, kako si misli davčno reformo. Pomisliti se mora pa tudi, kako ravna Korytowski v vpiašanju znižanja sladkornega davka. Vlada je pri nagodbi premotila zbornico. Takrat se je obljubila samostalnost našega davčnega zistema in davek na sladkor je bil prvi obrok za to samostalnost. Finančni minister je pa na nelojalen način v gosposki zbornici preprečil znižanje sladkornega davka. Od kdaj je naloga ministra, izzivati razpore med obema zbornicama? Finančni minister se sploh ne briga za odsekove sklepe. Obljubil je, da predloži načrt glede hišno - najemninskega davka, storil pa ni tega. Torej je brez zmisla, razpravljati, če nimamo zagotovila, da se izvrše naši sklepi. Ker tudi finančni minister d navzoč, predlaga sodrug Renner, naj se zaključi seja. Za predlog je glasovalo deset odsekovih članov, proti predlogu pa tudi deset. Odsek je bil torej nesklepčen in seja se je zaključila. Kaj pač poreče sedaj gospod Korytowski?
Dveletna vojaška slulba je stara zahteva socialnih demokratov in tudi meščanske stranke so morale priznati, da je skrajšanje vojaškega službovanja nujno. Seveda je med socialisti in nesocia-listi v tem razlika. Za meščanske stranke je dveletna služba cilj; če se doseže, so zadovoljne za bodočnost Za socialiste je to samo korak na poti do popolnega reformiranja vojaštva» Vlada sama se je morala že pred leti — vsaj teoretično — Udati in izdelan je že načrt, po katerem bi se vojaška služba skrajšala. Bfambovski odsek se peča Sedaj tudi s tem vprašanjem, a izjave, ki jih je podal minister za deželno brambo Georgi, so zelo neugodne. Vlada bi zopet rada zavlekla celo stvar. Načrt, po katerem bi se izvedlo skrajšanje službe, je bil izdelan leta 1904 in ministru «se zdi», da je zastarel in da ga je treba predelati S to metodo bi se najlažje preprečila vsaka reforma. če se vlada ne more upirati kaki zahtevi, ji ni treba nič druzega, kakor izdelati načrt, čes nekaj Časa pa reči, da je zastarel. Tako se lahko predelujejo načrti toliko časa, da se pozabi nanje. Minister je tudi naglašal, kako draga bi bila taka reforma. A Če ima država doyolj denarja za ne-
potrebne reči, je tudi tisto leto, ki bi si ga prihranila na tisoče vojakov, vredno par milionov. Gospod minister je pa pozabil, povedati nekaj, kar je važno: Milioni, na katere špekulira, se ne rabijo za skrajšanje službene dobe, ampak za druge reči, ki bi jih vojna uprava pri tej priliki rada dosegla. Nikjer ni zapisano, da se mora število vojakov povečati, če se zniža služba; le militaristični krogi mislijo, da lahko zvežejo eno z drugim in potem zahtevajo denarja za nove vojašnice, za vežbališča, za topove, tornistre, puške i. t. d. Zal, da imajo s sedanjo državnozborsko večino lahke opravke.
Mezda vojakov ostane neizpremenjena — je povedal ogrski ministrski predsednik \Vekerle, ko je naznanjal ogrski zbornici kompromis zaradi častniških plač. Gospod Wekerle ima mehko srce in se boji, da bi kantinerji še bolj odirali vojake, če bi imeli več denarja. Zlata duša! Gene živil in stanovanj naraščajo neprenehoma. Najbolje je torej, da se delavcem, državnim uslužbencem i. t. d. ne zviša plača; saj bi jih itak le kapitalisti odirali kot konzumente ... Nikomur pa ne pride na misel, da bi 3e odiranje vojakov v kantinah kmalu končalo, ako bi dobili vojaki nekoliko več prostosti in bi svoje potrebščine lahko kupovali izven vojaSnice. In čemu imajo vojaške oblasti nadzorstvo nad kantinami, če ne znajo preprečiti izkoriščanja vojakov? S takimi argumenti, ki jih je zagovarjal tudi bram-bovski minister Georgi v avstrijskem brambov-skem odseku, se pa vendar ne dokaže, da vojak z 12 vinarji na dan lažje živi, kakor general s 7000 do 8000 K plače in 3000 do 4000 K drugih dohodkov.
V ogrskem državnem zboru je Wekerle izjavil, da vlada ne bo vpeljala take splošne volilne pravice, s kalero bi dosedaj vladajoči krogi izgubili svoj upliv. Naglašal je tudi, da mora volilna reforma varovati madžarski značaj ogrske države. S tem je jasno povedano, kar so socialni demokratje trdili od začetka, namreč da so bile obljube Wekerle-Košutove vlade glede volilne reforme neodkritosrčne in da bo načrt, ki ga misli predložiti, tak, kakor ga želi vladajoča klika.
Nemiri so nastali na otoku Samos, vsled česar je poslala Turčija tja več čet. Samos je otok v egejskem morju, le 2 kilometra oddaljen od maloazijskega obrežja, ter obsega 468 četvornih kilometrov. Leta 1894 je bilo na celem otoku 48.666 prebivalcev. Glavno mesto je Vaty z luko, ki šteje 5000 prebivalcev; druga mesta so Mitilini (4500 prebivalcev), Hora (2000), Neon Karlovasi (4500), Maratokampos (4500 prebivalcev). Otok je pod turškim gospodstvom, uživa pa obširno avtonomijo. Sultan imenuje vladajočega kneza, ki mora biti grške narodnosti in dobiva 300.000 pjastrov letnega davka, sicer je pa otok popolnoma samo-stalen, ima svojo lastno vlado, svojo upravo in svoje dobro razvito Šolstvo. Kabinet razglasa, da sedanji nemiri niso naperjeni zoper turško suvere-niteto, ampak zoper domačega kneza, s katerim je prebivalstvo nezadovoljno. Bržčas se gode na Sa-mosu podobno reči, kakor svoj čas na Kreti. Verjetno je, da želi tudi ta otok združitev z Grško,
Dopisi.
Iz Idrije. 1. junija 1908. — Govori se, da je deželni odbor kranjski že odločil v zadevi prezidave mestne hiše 507 v Idriji, in sicer po volji in na pritožbo idrijskih klerikalcev. Deželni odbor je odločil namreč, da dovoli idrijski občini potrošiti 7600 kron, da popravi mestno hiSo 507 za idrijske irakarje. S to odločbo se je klerikalni deželni odbor postavil proti idrijskemu delavstvu. Idrijska «Narodna čitalnica», ki šteje 40 idrijskih gospodov za svoje člane, bo imela sedaj popravljene prostore, katerih poprava bo veljala 7600 kron; — občina pa bo še 20 let vzdrževala in popravljala mestno hišo št. 507 za društvo «Narodna Čitalnica». — Res, znamenito se razume kranjski deželni odbor na finančne razmere in na občinske reči! Dež. odboru se zdi boljše, če občina potroši 7600 kron in če dvajset let popravlja to poslopje za par gospodov, mesto da bi se potrošilo nekaj čez 30.000 kron ter poslopje prezidalo v korist cele občine! Pa, kaj hočemo! Kleri kalci sobilivedno proti ljudstvul Vsemu, kar je koristnega za ljudstvo, se klerikalci protivijo. Upamo, da jih bo ljudstvo kmalu do dobra spoznalo!
Po Idriji sami so tudi klerikalci te dni hodili pobirat podpise proti prezidavi mestne hiSe v zmislu sklepov obč. odbora. Lagali so posestnikom, kakšni davki nastanejo, če se bo tako prezidalo, kot hoče obč. odbor. Koliko podpisov so nabrali, ne vemo. Pač pa moremo trditi, da se ni nobeden podpisal, ki razume celo reč. Pobirat je hodil podpise neki Novak, ki mu pravimo «Muha». Zakaj je hodil ta, je tudi jasno. Mož potrebuje denarja, da — četudi je že oženjen — more plačati po 12 kron mesečno alimentov za svojega nezakonskega otroka. Torej potrebuje zaslužka. Za klerikalnega «protestanta» je pa kot nalašč ustvarjen, saj je protestiral celo proti lastnemu nezakonskemu otroku I!
V Spodnji Idriji se je zgodU — kakor se nam
piše — čudež, pravzaprav sta se zgodila dva. Neki fant je bil s starži v Lurdu z romarji, fant je slep — in iuržka mati božja mu je pomagala, da mu
se že — blišči. — Neka bolna punica je pa predpretekli petek popila steklenico lurške vode in se umila v nji. Posledica je bila: čudež! Dekle je takoj vstala in se šla zahvalit v cerkev lurški Materi božji. Tako govorica tercijalk in Marijinih hčer. (Resnici na ljubo pa bodi povedano, da je bolno dekle zdravil idrijski rudniški zdravnik dr. I. I. Štverdk in jo kot bolno iz zdravljenja odpustil.) Torej, čudeža imamo dva! Oj, ti slavna lurška voda, kako si dobra in znamenita. Vendar vsi jo ne — časte! Naš župnik Juvan je n. pr. zmiraj bolan, ali vedno kliče na pomoč dr. Stveraka! To je gotovo zaslepljenec, zakaj ne pije raje lurške vode!! Bilo bi bolj poceni!
Zidani Most. (Krščansko-socialna ko-rajža.) Dr. Benkovič, ki se je v Brežicah bla-miral s svojo katoliško organizacijo pri železničarjih, iSče sedaj srečo v Zidanem Mostu. Tukaj bi klerikalni junak z Gostinčarjem rad ustanovil podružnico zloglasne «Prometne zveze» in sicer «za progo južne železnice Zidani Most, Trbovlje, Laško, Sevnica, Brežice.» Toda v Zidanem Mostu samem se ne upa, pa iSče zavetišča v Radečah, toraj pol ure od železnice. Koliko poguma pa imajo krščansko-socialni junaki, se vidi izvabil. Ustanovni shod bo v «Narodnem Domu» v Radečah v nedeljo 31. t. m. ob 3. popoldne. Na vabilih pa stoji: «Ime povabljenega naj se vpiše na vabilo. Ne dajte povabila socialdemokratom!» Zakaj vraga se gospodje tako boje socijalnih demokratov? Dva državnozborska poslanca sta napovedana, pa še taka kremenjaka, kakor Benkovič in Gostinčar, in vendar se boje čisto navadnih socialnih demokratov. Ampak — komu hočeta klerikalna modrijana pravzaprav razkladati svojo učenost? Saj sta namenjena, organizirati železničarje. Teh pa ne bo, če nimajo pristopa socialisti, zakaj pri nas je ta nesreča, da železničarji niso klerikalci. Niso in tudi ne bodo, pa če prideta Benkovič in Gostinčar Se desetkrat v Radeče pri Zidanem Mostu. Če pa že prideta, naj povesta, kako so klerikalci glasovali v proračunskem odseku, ko so socialni demokratje predlagali dvajset milionov za zboljšanje železničarskih plač. Ako misli Benkovič, da si bo za prihodnje volitve zagotovil svoj mandat z železničarsko pomočjo, se krvavo moti, če bo odvisno od železničarjev, ga bo tako gotovo izgubil, kakor je amen v molitvi. To naj si zapiše, da si bo spomnil, kadar splava njegovo poslanstvo po Savi.
Rateče. (Dr. Benkovič in Gostinčar v Radečah.) Dne 31. maja so sklicali Benkovič, Gostinčar in znani alkoholist Milavec v radeški «Narodni dom» za tretjo uro popoldne tri shode in sicer je prvega naznanilo «katoliško politično društvo», drugega «Prometna zveza» iz Ljubljane in tretjega dr. Benkovič brzojavno.
Že iz sklicevanja je sklepati, da niso imeli sklicatelji mirne vesti. Shode so hoteli imeti, zabavljati in obrekovati socialne demokrate se jim je zdelo potrebno, obrekovati brez ljudi na zborovanju je pa nemogoče; če so hoteli imeti ljudi, posebno kakšnega železničarja, je bilo neizogibno, da pridejo tudi socialni demokratje. Z brzovlakom ob eni popoldne so se ti trije gospodje pripeljali V Zidani most Ns potu proti Radečam so jih volilci sprejemali s piščalkami, bila je prava mačja godba, V Radečah pa so se smejali skozi okna malemu Gostinčarju in dr. Benkoviču, poslancu, ki beži iz svojega volilnega okraja.
Malo pred tretjo uro se je nabralo kakšnih 10—16 klerikalcev in okrog 100 socialnih dem. in liberalcev. Prihitel je na shod tudi na povabilo drja. Benkoviča vladni komisar, ki je izjavil, da je on prosil za orožniško asistenco. Vladni komisar je poprašal najpoprej sodr. Čobala, če se je bati nemirov, Čobal mu zagotovi, da se mir ne bo kalil, če gospodje ne bodo provocirali; in vpraSa gosp. komisarja, kakšen shod je sploh, na kar mu gosp. komisar zgoraj navedene shode naznani s pristav-kom, da sam ne ve, kateri da se bo vršil. Potem je Sel komisar do Gostinčarja in Benkoviča, da se poizve, kakšno zborovanje da bode.
Gosp. sklicatelji se začetkoma sploh niso hoteli odločiti za nobenega. Benkovič je kar mrmral, Gostinčar je godel, da Čobal ni povabljen, Milavec pa, že malo utrujen, da Čobal ni železničar. Prišel jim je Se Četrti krSčanski socialec na pomoč ter zaklical: «gosp. c. kr. komisar naj danes odločijo!» Te opazke pa so se seveda sramovali tudi sklica' telji in so pomirili svojega nevoljneža.
Čobal predlaga sledeče: Če je javni shod, nas morate pustiti na zborovanje, ker ste nas povabili, če pa je shod samo za druStvenike, potem m mora pa vsak izkazati z društveno knjigo ali legitimacijo, da je član prometne zveze, drugače pa na podlagi društvene postave ne more biti navzoč; ali pa napravite zborovanje po g 2. Gospodje so te odloČili za prvo, ker če bi bil društveni shod, ne bi imeli ne žive duše na shodu, ker članov prometne zveze sploh nimajo. Potem je odključil Gostinčar shod ter zažugal, da vsakega naznani državnemu pravd-ništvu. če ne bo mirno posluial njegovih klobasarij. Čobal zahteva takoj besedo. Gostinčar je jako nejevoljen! Čobal ima besedo. Sodr. Čobal zahteva od sklicateljev precizni odgovor: I. da se naznani, kakšen shod je odUjučen, ker sklicatelj tega ni omenil. II. Če je javen shod, ali dobi tudi razen teh treh gospodov kdo besedo. Gostinčar odgovarja zavito, da je javen ibod ali druzega •• ga ni razumelo;
Cobal zahteva Se enkrat natančnejše pojasnilo, Ce bo kdo dobil besedo, z ozirom na to, ker je javen političen shod v okraju, kjer je tudi on volilec; zahteva, da se da volilcem priložnost, da interpc-lirajo, poslance, ki v svojem volilnem okraju ne more več ribariti in hodi v druge. Gostinčar odgovarja, da Cobal ne dobi besede.
Potemje prevzel Benkovič predsestvo, Gostinčar pa je začel zabavljati čez socialne demokrate da so sovražniki delavstva, da so proti žel«>zničarskim zahtevam glasovali s tem, ko glasujejo proti proračunu in znane konfusne laži, ki jih prinaša «Slovenec», «Naša Moč» i. t d. Cobal pa je na vsaki stavek samolastno odgovarjal Gostinčarju ter očital krščanskim socialcem izdajstvo slovenskega delavstva in prebivalstva sploh in sicer, ker so glasovali proti socialno-demokratičnim predlogom za vpostavo 20 milionov v proračun za železničarje, 4 milionov 700.000 tisoč za poštne uslužbence za povišanje plače, ker so glasovali za povišanje 5000 rekrutov, za povišanje častniških plač, posebno višjim častnikom po 2000 K, nasproti pa za proste vojake nič. — Navzoči volilci niso hoteli Gostinčarja več poslušati, zato je pa tudi nehal. Tedaj poda besedo Milavcu. Ta spregovori par besed, dr. Benkovič pa pove komisarju nekaj na uho, sliši se klic: Zdaj govori pa dr. Benkovič, ki se v svojem volilnem okraju ne upa nastopiti. Benkovič zakokodajska na Cobala, češ, da je on zaklicali «povejte še enkrat, da vas tožim». Cobal pravi: «kdor je zaklical, da ste izdali delavstvo s tem, ko ste glasovali za omenjene stvari, je imel prav, in tudi jaz mu pritrdim, torej le tožite me. Benkovič se obrne, komisar pa razpusti shod.
Ljudje so se razšli; zvedeli smo pa pozneje, da so nabrali kakšnih 15 oseb, med njimi ženske in otroke, s katerimi je zboroval potem Gostinčar v družbi Benkoviča in Milavca in uničeval socialne demokrate za zaprtimi duri. Zgodila se je pa še ena
epizoda.	.
Cobal je imel «Našo Moč» pri sebi, katere odgovorni urednik je g. Gostinčar. V navzočnosti obeh omenjenih gospodov odpre «Našo Moč» in pravi Gostinčarju: «Pozrnte ta list?» Gostinčar: mrmra nekaj. Cobal: «Veste, da ste odgovorni urednik P» Gostinčar: «Ja.» Cobal: «Ali veste, da obrekujete in lažete čez poštene ljudi ?» Gostinčar: «Saj tudi social-dem. listi to delajo » Cobal: «Jaz bi vas tožil, pa ker ste imun, ne opravim nič, ampak zaslužili bi, da vzamem pasji bič, ter bi vas nasekal; če ne bi imeli družine, bi tudi to storil. Benkovič pa pravi Gostinčarju: «Molči, molči, Jožko!» S tem se ločijo od socialnih demokratov, spremljani s klici: «fej Gostinčar in Benkovič!«
Tako se je končal klerikalni shod v Radečah
Umetnost in književnost.
Vuhrandova brofenra «Katoliško svetovno na-zlranje in svobodna znanost» je izšla v slovenskem prevodu v založbi časopisa «Naprej!» v Idriji. Prevod je popoln, obsega tudi vsa ona mesta, ki so bila konfiscirana, ker je napravljen po interpelaciji sodrugov Nčmeca, Jobanisa in dragov ter po govoru sodruga Seitza v državnem zboru. Pridejana sta tudi oba Syllabusa. Cena slovenski brošuri je 70 vin., dočim stane nemška 1 K 20 vin. Priporočamo Wahrmundovo brošuro vsem sodrugom, da si jo nabavijo, kajti iz nje bodo pridobili marsikaj. Klerikalci so zagnali silen hrup proti Wahr-mundu, ker je izdal to brošuro. Pisali so, da trosi t njej neresnice. Prorokovali so, da ga bodo katoliški «učenjaki» zdrobili v prav. Ali — znanosti niso poklicali na pomoč proti VVahrmundu, ampak državnega pravdnika, ministrskega predsednika Becka in kmete, ki so seveda najbolj «kom-potentni» za razsojevanje v takem predmetu, kot ga obravnava Wahrmundova brošura. — Sezite zato po Wahrmundovi brošuri! Dobi se v upravi «Rdečega Praporja».
Društvene vesti.
Iiobraievalno druitvo v Dolenjivaii pri Se-BOleČah priredi na binkoštno nedeljo veselico s petjem, igro in plesom v prostorih g. Ivana ira-netiča. Začetek ob 3. uri popoldne. Vrši se ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi odbor.
Domače stvari.
Pri batjuikl-carja je bil ljubljanski župan ia poslanec Ivan Hribar s Krama Jem inHli« bovickim. Preden je ljubljanski program odpotoval na Rusko, je «Slovenski Narod» zatrjeval, da ruski romarji ne stopijo v dotiko z nobeno osebo, ki zastopa rusko vlado. To pomeni, da se je zdelo tudi «Slovenskemu Narodu» odiozno, iskati zveze a carjevo vlado, ki je oškropljena z narodno krvjo od nog do glave. Z demokratičnega in s slovanskega stališča je ta krvniška vlada zoprna do skrajnosti. Klanjati se tej vladi, pomeni toliko, kakor nastopati proti ruskemu narodu, ti sovraži carjev in Stolipinov režim iz dna duše in se bojuje zoper njega z vsemi sredstvi. Ce sta dve državi v boju, žalim eno, ako posečam drugo. Ruski narod in ruska vlada sta v boju. Ves svet občuduje junake ruske revolucije, kdor demokratično čuti, jim želi zmago. Hribar pa sfe hodi klanjat
carju, Stolipinu in ostalim reakcionarjem ter podpornikom avtokracije in v telegramih «Slovenskega Naroda» se že balia s temi sprejemi in banketi, katere čuti ruski narod kot zasramovanje svoje revolucije. Seveda Hribar bo dekiamiral, da pospešuje slovansko vzajemnost. Ampak ne oziraje se na to, da niso dali slovanski narodi Hribarju, Kramafa in dičnemu Hlibovickemu nobenega mandata za to nalogo, je vendar vzajemnost slovanskih narodov nekaj druzega, kakor vzajemnost slovanskih tiranov. Gospod Hribar se lahko čuti zelo počaščenega, če izpregovori pred lastnim narodom trepetajoči Nikolaj ž njim par besed, ampak demokratično ljudstvo ne vidi v takih ceremonijah čaščenje. Slovensko delavstvo želi Nikolaju, Stolipinu in ostalim ruskim reakcionarjem to, kar jim želi ruski narod; svoje pozdrave pošilja ruskim bojevnikom za svobodo, ne pa zatiralcem ruske svobode. Nam ni tukaj nič mar «patriotizem» in «lojalnost», katero zagovarja Hribarjevo glasilo. Za te reči naj se krega z «Deutsche Stimmen», kolikor se hoče. Pač pa nam je mar, da ponižuje slovenski narod, kdor hodi roko poljubovat ti ranom.
Dvestotiaoč kron hoče ljubljanski občinski svet dovoliti za stavbo delavskih hiš. Tz te svote govori vsa mizerija naših domačih socialnih razmer. Ljudje, ki dovolijo v mestu s 40.000 prebivalci 200.000 kron za delavske hiše, nimajo pojma o dejanskih potrebah in o modernih stanovanjskih nalogah. Ce zida glavno mesto delavske hiše, se sme pričakovati, da ne misli na borne koče, ampak da hoče delavcem poskrbeti stanovanja, v katerih bi lahko prebivali kot ljudje. Zupanovo poročilo pravi, da stavbo delavskih h;š ne bo obremenila občine, ker se bodo izdatki sami amortizirali. Ce se je magistrat res prepričal, da je tako, tedaj pač ne bi bila težava, dovoliti tako svoto, da bi se z njo lahko napravilo kaj zadostnega. Stanovanjske potrebe ljubljanskega delavstva so velike. Slavni magistrat ima dovolj sredstev na razpolago, da se lahko prepriča o položaju. Mestni fizikat bi mu menda lahko povedal, da je v mestu cela vrsta stanovanj, ki bi morala biti iz higieničnih razlogov kratkomalo prepovedana. Poročilo društva zoper tuberkulozo opisuje nekatera stanovanja, v katerih se ne bi smelo imeti niti žival, kaj še ljudi. Z dvemi, tremi hišami za dvajset, trideset družin se ne odpravi mizerije, ki vlada v tem oziru v Ljubljani. Magistratu je pa tudi dobro znano, da ogromna večina ljubljanskih delavcev ne prebiva v Ljubljani, največ zato ne, ker ne dobe stanovanj v mestu. Ce se občina že noče ozirati na težave, ki jih imajo vsled tega delavci sami, bi se pa morala spomniti, da ima sama velike izgube, kajti ljudje, ki stanujejo v bližnji in daljni okolici, tudi ne žive v mestu, ne kupujejo svojih potrebščin v mestu in občina nima od njih tiste koristi, ki bi jo lahko imela. Sezida naj toliko delavskih hiš, kolikor veleva potreba, uredi naj stanovanje, da bo bivanje v njih dostojno, oddaja naj jih za zmerne cene, pa bo pridobila toliko več prebivalcev, da se jI bodo izplačali tudi eventualni stroški. Svetovali bi pa magitratu, naj ne ravna I avtoritativno po stari šegi. Delavci, katerim so namenjene hiše, zaslužijo, da se sliši njih želje. Na rotovžu poznajo delavske organizacije in jih lahko najdejo, če hočejo.
Delavska tiskovna družba ima dne 7. junija svoj ustanovni občni zbor. S tem se izvrši važen korak v življenju slovenskega delavstva. Izpolni se stara željr in samo od delavcev bo zanaprej odvisno, če se razvije njih organizacija tako, da dohiti tevarše drugih narodov. Delavska tiskovna dražba ima velike naloge in če dobi sredstva, ki so potrebna, da jih izpolni, se kmalu razvije po litično, strokovno in gospodarsko delo našega pro letariata tako, da bo lahko dosegal vspehe, na ka tere doslej ni bilo misliti. Važnost neodvisnega tiska poznajo vse stranke, tudi liberalci in klerikalci so si od vsega začetka prizadevali, ustanoviti si lastne tiskovne zavode. Njim je bilo to seveda lažje kakor delavcem, kajti imeli so denarja dovolj. Bo gastvo jim je omogočalo, da so s svojim čase pisjem uplivali ne le na tiste ljudi, ki so po na ravi njih pristaši, ampak tudi na one, ki so jih hoteli vjeti v svoje zanjke. Delavci nimajo v svojih vrstah bogatinov, ki bi lahko posegli v žep in snovali velike tiskarne, zidali impozantne palače in izdajali obširne dnevnike. Vendar pa morajo tudi delavci dobiti potrebna sredstva za svoj boj in česar ne morejo bogati posamezniki, ker jih ni, mora nadomestiti množica. Socialna demokracija ima na Slovenskem že toliko pristašev, da mora delavska tiskovna družba postati velika in močna, če se vpišejo vsi, ki imajo pričakovati koristi od nje. Način vplačevanja «• z mesečnimi obroki — je tako olajšan, da vsak delavec lahko postane član. Če se to zgodi, imamo pa v kratkem času zavod, ki bo delavcem lahko dajal vse, česar potrebujejo na polju tiska.
Na pia je prišel kranjski odsek za dunajski slavnostni sprevod. Z inserati išče pse za «lovsko skupino» na posodo. S psi hoče menda slavni odsek nadomestiti umetniški klub, ki mu je odpovedal službo, ker je spoznal, da je ves aranžma za mačka. Ampak ne le za pse j tudi za denar fehtari odsek, kajti mošnja je najbolj kočljiva točka sprevoda. V svoji korespondenci se sicer gospodje araužerji zelo bahajo, kako velikansko zanimanje
je baje povsod za to komedijo, ampak v prispevkih se ne izraža to zanimanje. Gospodje se lahko tolažijo, da tudi na Dunaju ni mnogo bolje; pro-fitirali bi že vsi radi od sprevoda, ampak žrtvovati noče nihče. Seveda, kaj pa pomaga profit, ki si ga plača človek iz lastnega žepa? Kaj početi s patriotizmom, ki ne nese?
Socialni pregled.
0 carlustvn
daje «Trgovski vestnik» sledeče koristne podatke: Carino imenujemo listi znesek, ki ga je treba plačati, kadar prekorači kako carini podvrženo blago meje naše države. Prvotni namen carine je bil, pridobiti državi dohodke. Šile pozneje se je vpo-števalo, da ima carina tudi nalogo, varovati domačo industrijo inozemske konkurence. Glede na ta dva namena se deli carina v
a)	finančno carino (Finanzzoll) in
b)	varstveno carino (Schutzzoll). Finančna carina ima le namen, polniti državno
blagajno, varstvena pa namen «varovati» domačo industrijo, poljedelstvo in druge gospodarske stroke tuje konkurence.
Carina se določa s carinskimi pogodbami, ki jih sklepa minister zunanjih stvari z dovoljenjem državnih zborov obeh državnih polovic. Carinske pogodbe mora končno tudi cesar potrditi.
Ker mora biti carinstvo po zakonu z dne 21. decembra 1867 d. z. 146 v obeh državnih polovicah enotno urejeno, ima vsaka polovica svoje posebne carinske nadzornike, ki nadzirajo drugo polovico.
Blago, ki je od carine izvzeto, je posebej našteto, iz česar izhaja, da je plačati carino za vsako blago, ki ni imenoma našteto kot izvzeto. Carina se plačuje navadno le za uvoz kakega blaga; edinole za cunje, kosti in papirnate izdelke se plača tudi pri izvozu carina. Ce se pelje kako blago skozi državo, se carine ne plača, torej nimamo prevozne carine.
Uvozne carine je oproščeno tako blago, ki je
1.	namenjeno daljšemu izdelovanju, torej iz gospodarskih ozirov in
2.	namenjeno določenim osebam v državi.
V	prvo vrsto spadajo n. pr. sirove kože in kožice, neobdelan les, rogovje, bombaž, jantar, premog, oglje, kemične snovi, žlahtne kovine, novci, predmeti umetnosti in znanstva, precizijski instrumenti, knjige, tiskovine, grafični izdelki in kiparska dela, če so izdelana vsaj v naravni velikosti.
V	drugo vrsto spadajo reči, ki so namenjene:
1.	osebi cesarjevi,
2.	diplomatičnemu osobju tujih držav,
3.	predmeti monopolov (tobak in sol),
4.	stvari vojaške uprave.
5.	antikvitete, redovi zunanjih držav,
6.	vzorci in
7.	predmeti, ki služijo za gradbo ladij. Ob slabih letinah se od slučaja do slučaja Žito
in sočivje lahko oprosti uvozne carine.
V svrho carinske kontrole uradujejo carinski uradi. Vsako, carini podvrženo blago mora imeti priloženo deklaracijo, t. j. zaznamek kvalitete in kvantitete blaga in pa kraja odpošiljatve. Uradnik pregleda blago, če soglaša s podatki v deklaraciji in izračuni carino.
I Proti klerikalizmu! i
¥ *
N A B A V X T

Wahrmnndova brošura
„Katolik stfrtoVno Bazirati)« in sVobodna znanost"
je ravnokar izšla.
Stane 70 vin. komad.
"t************************
*****
N A
B A V I T
Slovenski prevod je . . preložen po interpelaciji poslancev so druga Nžmeoa in dragov ter po govora t iti poslanca sodruga Seitaa. ::::
'»Vrt»*»»*' ♦
popoln, ker je *
i *
«

leta
leta
„Rdeči Prapor11
izhaja redno vsako gredo in soboto in velja za avstro - ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K JO vin., za četrt leta i K 60 vin., mesečno 90 vin. Za Nemčijo za celo leto IS K, za pol
6	K. za četrt leta 3 K. Za Ameriko za celo leto 14 K, za pol
7	K.
Dpravništvo „Rdečega Prapora".
Delavska tiskovna družba v Ejubljani
regiitrovana zadruga z omejeno zavezo
Vabilo
na
prvi občni zbor
ki se vrši
dne 7. junija ob 11. ari dopoldne
V	gostilni „pri Štajercu" ResljeVa cesta, Ijttbljaoa.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo ustanoviteljev o pripravljalnem delu.
2.	Volitev načelnika in štirih članov načelstva.
3.	Volitev treh članov nadzorstva in treh namest-
nikov v nadzorstvo;
4.	Predlogi in nasveti.
V	LJUBLJANI, 27. maja 1908.
Za ustanovitelje: Etbin Kristan	Anton Kristan
Fran Bartl	Ivan Mlinar
Mihael Čobal.
11 Železničarji vseh 11 i! kategorij, pozor! ■■
VABILO
kateri bode
v soboto, dne G. junija točno ob pol 8. uri zvečer
na vrta ,Narodnega doma1 v Ljubljani.
■■■ ■■■
■■■ ■■■
Dnevni red:
1.	Odgovor tržaškega ravnateljstva državnih že-
leznic na dne 9. aprila 1.1. stavljene zahteve.
2.	Dr. Ellenbogenov dvajsetmilijonski predlog za
povišanje plač železničarjev v proračunski razpravi.
3.	Sklepi glede gornjih točk.
Poročal bode med drugimi tudi eden socialno-demokratičnih državnih poslancev.
Številna udeležba neobhodno potrebna in dolžnost vsakega se za javno življenje brigajočega delavca.
Sklicatelji.
Uslužbenci javnih uradov, pozor!
Železničarji sklicujejo
javen shod
v soboto, 6. junija 1.1.
ob pol 8. uri zvečer
ne vrt „Mnega doma" v Ljubljani.
Shod se bo bavll z državno-zborsklm delovanjem, ki se tiče posebno tudi nas.
Tojfarlši, poživljamo Vas, da se udeležite tega shoda polno-številno.
, Akcijski odbor.
(ThljtiJtl i* K/JLrTurriho
Materi Jte/uo Aut>n*. pd Cfli zamasl/ivtrpotovali na/avetrrnrie
nSimonJrMnetetXa
p £}idJ/£uu ifCclv&uorak» tiKe»2&
Mizarji, pozor 11 Vsakdo, ki namerava zapustiti prostor ali delavnico, da si poišče v kaki drrgi delavnici dela, sploh vsak mizar ali de'avec pri strojih, ki išče dela. naj se oglasi poprej v društvenem lokalu na Rimski cesti št. 19. Nihče no išči dela v nobeni delavnici, preden se v društvu ne informira o položaju! Zunanji mizarji naj nikakor ne iščejo in ne sprejemajo dela v Ljubljani, posebno ne pri Kranjski stavbinski družbi, doklt r razmere niso urejene.

II
Jcp)itr>a por>tielba.
Rudar, uslužben na Nemškem, samec, star 30 let, se želi poročiti z gospodično od 24 do 28 let staro, katera bi imela veselje iti v Nemčijo. Več pismeno. Pisma s sliko, katera se vrne. Naslov pove upravništvo našega lista.	5—3
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjamo, da smo na novo otvorili ,Ek's Eafe Verdi', pod imenom
i«
I!
1
Postreglo se bode z najboljšo kavo in z najfinejšimi likeri.	10—6
Vsaki dan sveže Puntigamsko pivo. Na razpolago so najvažnejši slovenski, hrvaški, italijanski in nemški časopisi in leposlovni listi.
Cene zmerne ! l3o»treilJti to&na t
Z odličnim »poštovanjem
$r. jI ft. Bratož.
Sodragi, sonHSIjeaiKi! » ^
KaVarnc is brNnic«, KJcr j« na razpolago VaU
5»:.=^ „Rdeči prapor«!


KAVARNA
preje ,Tedesoo' v Trstu
S se priporoča cenjenim sodrugom najtop-	g
leje. Na razpolago so vsi važni in slo-	re
venski, italijanski in nemški listi. Vse	13
L pijače poceni. Napitnina je izključena.	vS
sssssassssfiSfiss^^ass^H
Berite!
Berite!
Citajta in širite sledeče knjige in brošure: K. Kantakjr:
„Kdo uničuje proizvajanje ? malem?"
Cena 30 vinarjev.
H.	Kircbatelger:
„Pod spovednim pečatom".
I.	del velja 3 kroni 60 vinarjev. II. del velja S kroni. . A. Kristan:
== „Socializem". V
Cena 80 vinarjev.
A. Kristan:
„Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo".
Cena 10 vinarjev. K. Uux In Friderik Engels:
„Komunistični manifest".
Cena 40 vinarjev.
A. Kristan:
„Zakaj smo socialisti?"
Cena 14 vinarjev.
„Vatikanski Jetnik".
Razglednica. Komad 6 vinarjev. 100 komadov 5 kron.
V»e te knjige in brošure «e dobe v upravi «Rdefega Pra porja» v Ljubljani, «Napreja!» v Idriji in v vseh slovenskih knjigarnah v Ljubljani, Tritu, Gorici in Kranju.

Prodam okoli 8000 metrov
ostankov posteQnega platna
(kanafas) zajamčeno^Ia kvaliteta, samo izbrani ostanki po 8 —16 metrov kos, za popoljno posteljno perilo 1 meter po 22 krajcarjev. Razpošilja se najmanj 40 metrov po poštnem povzetju.
S. Stein, toarna za platno
Naohod na Čeikem.
*
* * *
i
4 ^iiiiiiiiiiiiii^iiiiiii^
Stanje hranilnih vlog: 24 milijonov kron*
Rezervni zaklad:
860.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
HN
It
K» HK
MaitMl i» idff »ndsi ffli
? Ustni hiši, Prešernoye ulice 3, poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnki od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4 ure popoldne, jih obrestuje po	ter pripisuje ne vzdignjene obresti vsakega poljeta hkapah^. kentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da b« ga zaračumla vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljublianska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Da je varnost ^ vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlazajo v to hranilnico tudi sodišča | denar mladoletnih otrok in varovancev.	26-24
Denarne vloge se sprejemajo tndi po poŠti in potom c. kr. poštne hranilnice
Posoja se aa somlJiiSa po 4 V,4/«.»* monioo In na rredno.tno _	listine pa po 5 na leto.	^
" .....■................................................................................Ti«ka 1?, Pfe Umrrd T Krojit