Deželno učiteljsko društvo za pokneženo grofijo Go- riško-Grad. je imelo dne 6. t. m. svoj občni zbor y Gorici pri Zlatem Jelenu. Zborovanja se je udeležilo 40 oseb, med temi le štiri italijanske narodnosti. Italijanski tovariši v mestu in v Furlaniji so preveč nacionalno-fanatični in mislijo, da grešijo v, na- rodnem oziru, ako bi ostali v tem društvu, kjer smo slovenski učitelji v večini. Mnogi slovenski učitelji, posebno na Tolminskem in Sežanskem pa se ne marajo pridružiti deželnemu društvu s puhlimi izgovori, da so preoddaljeni od mesta itd. Takoj pa, kadar potrebujejo pravne pomoči v stanovskih in politiških slučajih, se spomnijo na deželnc društvo, kjer prosijo gmotne in moralne pomoči. Tako ni prav! Vsi za enega in eden za vse! Prizadevajmo si na vse kriplje vestno izvrševati svoje dolžnosti, vendar nas bodo ptezirali mnogi tudi tam, kjer bi morali priznavati uspehe našega dela in napredke našega truda! Temu bo vedno tako, dokler se ne sklopimo vsi v močno ialango z odločnim vodstvom, dokler ne zadenejo ob našo močno stanovsko samozavest in nerazrušno slogo! Preprost delavec pripoznava moč svoje krepke socialne organizacije, a učiteljstvo naše dežele še ne! Vsak učitelj — slehrna učiteljica mora biti član našega deželnega društva, da postanemo močni, da naberemo izdaten obrambni sklad, ki nam da dovolj Jenarnih virov v vsakem pravnem postopanju v obrambo naših stanovskih pravic. A dovolj o tem. Kdor razume učiteljsko stališče v naši deželi, se oklene deželnega društva z vso vnemo. Vsak učitelj in vsaka učiteljica pošlji dve bori kroni društvenemu blagajniku Ignacu Križmanu v Dornbergu, in urejena je ta zadeva v večjo korist naše organizacije. Zdaj pa k občnemu zboru. Iz predsedstvenega poročila sklepamo, da je društvo v preteklem letu vložilo na deželni zbor sledeče prošnje: 1. Za uračunavanje stanarine v penzijo; 2. za letno službovanje in 3. za zastopstvo ljudskošolskega učiteljstva v c. kr. deželnem šolskem svetu. Doseglo se sicer še ni vsega, ali vendar je deželni zbor v svoji seji 2. marca 1912. določil v zakonskem osnutku § 6, da s,e tudi znesek stanarine uračuna v pokojnino. Bolje nekaj — nego nič! Društvena deputacija je že intervenirala pri c. kr. namestništvu, da se predloži ta«zakon v najvišjo sankcijo. Deželno društvo je tudi insceniralo utok tovariša Medveščka v Sv. Križu zaradi izvolitve učitelja — županom. Z znano okrožnico je namreč prepovedal c. kr. deželni šolski svet učiteljem prevzemati županstvene posle in časti, ako se nima njegovega privoljenja. Tovariš Medvešček ie bil izvoljen županom, temu je v glavnem nasprotoval c. kr. deželni šolski svet in dosegel je toliko, da so mu prepovedali izvrševati županstvene posle in nositi župansko čast. Vsak c. kr. deželni šolski svet bi bil ponosen na take učitelje, katere ljudska volja pokliče na županski stolec, le goriškemu ni bilo to po volji. Res neverjetno — a resnično! Medvešček je podal potom društva po odvetniku dr. Staniču utok na c. kr. ministrstvo in mu je dovolilo županovati učitelju ter s tem razveljavilo ono famozno okrožnico c. kr. deželnega šolskega sveta, ki je hotel učiteljstvo oropati osnovne državljanske pravice, ki jo lma vsak najpreprostejši državljan — razen zločinca! Pravne stroške K 43 je plačalo deželno društvo, ki je tudi ponosno na ta svoj uspeh. Tovariši. ki še niste društveni člani, pristopite takoj, ker v tem slučaju pač jasno vidite moč organizacije in skupnosti! Društvene deputacije so v mnogih slučajih trkale tudi na vrata slovenskih in italijanskih deželnih odbornikov in poslancev ter tudi tu dosegle majhne sicer, a za v 1912. letu obstoječe razmere dovoljne uspehe. Društveno predsedništvo je bilo tudi pri visokorodnem gospodu c. kr. namestniku iri gospodu c. kr. namestništvenem podpredsedniku, kjer se je najbrže mnogo doseglo v korist učiteljstva tudi v posameznih slučajih zaradi definitivnih nameščenj. Sploh je društveno predsedstvo in odbor s svojimi agilnimi močmi vedno na straži, kje treba braniti čast in interese našega šolstva in učiteljstva. 2e iz tega društvenega delovanja v preteklem letu je vsakemu učitelju — sleherni učiteljici dokazana potreba deželnega učiteljskega društva, zato pa pristopite vsi k njemu, da bomo močni in samozavestni bojevniki za stanovske pravice! Šolski svetnik Jakobi je pohvalno omenjal društveno delovanje in v imenu zborovalcev izrekel pohvalo predsedništvu ter pozivljal vse učitelje na delo, da se dvigne ta naša deželna organizacija do idealne popolnosti. Društveni blagajnik je podal račun o svojem hiševanju v letu 1912 in proračun za leto 1913. Njegova izvajanja so zborovalci soglasno odobrili. Pozval je tudi zborovalce, da skrbe tudi med neprisotnimi tovariši za redna vplačila članarine, ker je upati, da dospe tem potom naš obrambni sklad do lepe množine svetlih kronic. Izvoljeni pregledovalci računov so izvršili svojo nalogo, in zborovalci so z zadovoljstvom debatirali o posameznih stanovskih zadevah, katerih končna ureditev odvisi le od samozavestnega in solidarnega dela vsega učiteljstva v deželi. Resnične so besede, ki jih je ob svoji ustanovitvi napisalo v svoiem oglasu naše deželno društvo in zato jih ponavljamo: »Krivično je, da stoje nekateri naši kolegi in koleginje na strani v našem boju za obstanek ter si mislijo, da z zmago svojih tovarišev zmagajo tudi oni. Krivično je, da ne podpirajo onih mož, ki stoje v prvih vrstah v boju za naša prava, za povzdigo vzvišenega stanu! Vsi bodiino zvesti in neustrašeni vojaki, da bomo imeli vsi zasluge in pošteno pravico do tega, kar si priborimo!« Percant parasiti! # Odlok, ki ga je tov. P. Medv-ešček prejel, se glasi: C. kr. okrajni šolski svet. Št. 2304. V Gorici, dne 2. oktobra 1912. Gospodu Petru Medveščeku, nadučitelju v Sv. Križu. Z odlokom od 14. avgusta t. I., štev. 35668, je c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk razveljavilo na' Vaš priziv od 24. aprila t. 1. sporazumno s c. kr. ministrstvom notranjih poslov odlok c. kr. dež. šol. sveta od 31. oktobra 1911., štev. 726, ter Vam dovolilo, da smete sprejeti izvolitev županom mesta Sv. Križ in opravljati to službo. Vsled odloka c. kr. dež. šol. sveta od 19. septembra t. ]., Q. S. 726/5—12, Vas o tem obveščam in pozivljam, da si Svoje uradovanje kakor župan tako uredite, da ne bo pri tem šola niti najmanje trpela. Predsednik: Febek 1. r.