IZ OČI V OČI Mirjam Gnezda _______ _ _ "srce muzeja so ljudje, ne predmeti." INTERVJU Z IVANO LESKOVEC Na vzpetini na zahodnem koncu idrijske doline se dviga grad GewerkeneggCiz nem rudniški grad), ki so ga sezidali med leti 1^22 in 1533. da bi zaščitili zaloge živega srebra pred roparskimi pohodi Turkov. Slednji pa nikoli niso prodrli v Idrijo in oblegali gradu Mnogo bolj je obiskan danes, ko v njem domu je Mestni muzej Idrija, številni domači in loji turisti si lahko ogledajo stalno razstavo Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idriji', čipkarski oddelek, etnološki oddelek, spominski sobi pisatelja Franceta Bevka in politika dr. Aleša Beblerja ter razstavo donacij idrijske rojakinje in rimske galeristke, gospe Valentine Orsini Mazza. V letu 1996 so zabeležili 20.561 obiskovalcev Grad pa ni edina turistična zanimivost, ki je vredna ogleda Mestni muzej Idrija uprav lja in ski bi še za številne kulturne in naravne spomenike v idrijsko-ceikljanski regiji: lilavže na Idrijci in Belci. Divje jezero, kcnnšt. tehniški muzej nad jaškom Frančiške, rudarsko hi.šo. Mestno galerijo, muzej Cerkno, Bevkovo domačijo v Zakojci. partizansko bolnišnico Franjo V Dolenjih Novakih. '/. bogato kulturno in publicistično dejavnostjo si' vse bolj približuje domačinom in postaja nekakšen « enter, vitalna sila dogajanja v mestu in okolici Muzejski večeri, (¡rajski t ečen, predstavitve knjig, otvoritve razstav in sprejemi privabljajo številno občinstvo, ki se rado vrača. Majhni dogodki za človeštvo, a veliki za Idrijo, bi lahko rekli. Nominacija za Fvropski muzej leta 1997 pa je mnogo več kot le skromen dogodek s tem se strinja tudi Ivana Leskovec, dipl. etnologi nja in direktorica Mestnega muzeja Idrija Pravzaprav je moj namen predstavili njo - zagnano "grajsko gospodarico", polno ambicij in načrtov, predvsem pa prežeto z etnologijo in vedno pripravljeno reševati moje studijske dileme. Tako je bilo tudi tokrat, pa čeprav je bilo že poz.no zvečer'in se je ravnokar vrnila s s «staji ka na občini in malo prej iz Ljubljane, z Ministrstva za kulturo. Še en dokaz več, da je /. muzejem potrebno živeli čez odpiralni čas lakorekoč 24 ur na dan 365 dni v letu. Brez srca je li i neti« igoče Ivana l.cskovec je leta I9spa Vnica Štucin, zgodovinarka in prva knstodinja eerkljan skega Oddelka Mestnega muzeja. Mi. dijaki, smo sodelovali kni vodiči po terenu in občasno uicli kol "prevajalci". Naslednje šolsko leto sem se vključila v projekt oziroma v raziskovalno nalogo pri gibanju Znanost mladini s področja etnologije raziskovali smo poročne šege in navade. Nekako v tem času se je y meni izoblikovala želja ali, bolje rečeno, spoznanjc, da je poklic etnologa izredno zanimiv, da je delo pestro lil raznoliko, skratka vsestransko. Muzej je pokazal veliko zanimanj^ razpisana je bila celo Štipendija za študij etnologije, čeprav je potem sama nikoli nisem prejemala, ker Nenj ze imela drugo. t. i. Titovo štipendijo. Cesa se najbolj s/xiiuiíljate Iz študijskih dni? Velikim spoštovanjem se spominjam prvih predavanj na Zgodovini pri prof (írafenauerju in na etnologiji pri prof. Kre-Uiensku, pri katerem sem kasneje tudi diplomirala Zelo rada se spominjam terenske prakse oziroma terena, ""silili da v četrtem letniku, ko smo bili z Mojco Ravnik štirinajst dni \ Srbiji. v okolici Valjeva. V živo smo se srečali s P'nuioin /adruge s tipom družine, ki nam je bil popolnoma nvznan Na tem terenu so nas spremljali tudi kolegi in pro-ll'M>iji / beograjske univerze. Vveda smo imeli ludí enodnevne ekskurzije, ki so jih or-»Hiiziiali predavatelji, nekatere pa tudi študentje sami. Samo-"'¡ciativno smo šli na ogled razstave o izdelavi prinel v l)re-/lli ki jo je postavila einologinja Ivanka Počkar. Skupaj s "'udenti slavistike smo se pod vodstvom prof. Bogataja podali n;1 pohod od Litije do Čateža Poleg vsega drugega se rada spominjam tudi konca študija. /;l svojo diplomsko nalogo sem prejela fakultetno Prešer-11l)V(> nagrado Dolgo časa sem imela občutek, da sem prav-^:lpra\ nekaj najbolj tehtnih in resnih stvari naredila prav v '"'mi študiju, jih preštudirala in napisala Kajti poletu, ko ''i( 'Vek p rit k* \ službo. \ lak manjši muzej, kot je naš se sreča s celo vi„k> del m opravil, ki niso povezana s predstavo o Enologu, o kustosu. vsak način smo takrat študentje l. in 5, letnika želeli '^-iviti oddelek, /družili študente, tla bi nastopali kol celota, ^11 organizirana skupina in ne vsak zase. Ena takih akcij je '.,|l;i d,i smo začeli izdajati časopis ki smo ga poimenovali ^!'tt!ij»!rk Prepričana sem, da se v vsaki generaciji, v vsakem viniku pojavljajo posamezniki, ki želijo preseči okvire vsak-'»iostl. ki posegajo v življenje svoje okolice ne zgolj zaradi :'-stnih koristi Ampak vseh nikoli ni mogoče vključili in ^-postaviti skupnosti To se izkaže tudi kasneje v življenju /fedno lepo pa je deloval i v okolju, kjei se oblikuje krog ljudi, 1 ¡l sledijo. ki le podpirajo in ki tlelajo skupaj s tabo. k<{t fcfxtmeiiií tiaslta- časopisa - Žiamprteli? 'islim. da je bilo lo ttitli nagradno vprašanje V prvi številki 11 lM'ga časi »pisa Žlampriek je listo jajce iz katerega nikoli nič u' l>M Se pravi jalovo jajce, a ne' Tudi iz lega Žlamprtka ni 111' kaj prida Nekaj časa smo sicer vztrajali, potem smo pa Kk!¡ mi obupali. k<>nčan(;)} študiju sle se zaposlili v Mestnem muzeju ' ''{mi Kaj j<> hila raša prra nalagaš Joj, na to pa nisem zelo ponosna. Z a svojo prvo nalogo sem si zastavila izdelavo etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja za občino Idrija. Zbrala sem ogromno podatkovnega gradiva po literaturi, po arhivskih virih, vendar dlje od te stopnje nisem prišla. Čeprav nisem naredila sinteze, je bilo to delo zame izrednega pomena. Pridobila sem ogromno znanja in mislim, da bi to koristilo prav vsakemu etnologu, ko pride v prvo službo, saj se na ta način najbolje seznani, spozna z določenim terenom. No, na tO nedokončano delo oziroma odprto stran res nisem ponosna, ampak čas gre naprej, dogajajo se nove stvari... Človek se sprijazni s leni. tla si včasih kaj zastavi, pa tega ne uresniči. Čeprav lo ni moje pravilo. Ste mogoče kdaj čutih razkorak med teorijo iu prakso /in vasem delu ? Ta razkorak sem v prvih mesecih svojega službovanja občuti Si zelo živo. zelo me je prizadel in bolel kajti - kot sem že prej povedala- imela sem občutek da sem svoje najbolj resne in najpomembnejše stvari dejansko naredila v času študija. Potem pa se v muzeju srečaš z depoji, s predmeti, s stotinami fotografij, s katerimi ne veš, kaj početi. Poleg tega je potrebno v takem muzeju, kot je nas, v katerem je zaposlenih izredno malo ljudi postoriti še kup drugih stvari: poskrbeti za množice obiskovalcev, stike z. javnostjo, prodajo vstopnic, pisanje dopisov... In lo ie bilo takrat zame kot zagnano začetnico kar velik šok. Mislim, tla sem z referatom na io temo celo nastopila na srečanju etnologov, najbrž na občnem zboru Slovenskega etnološkega društva. Kot mlada, nadebudna et-nologinja sem spregovorila o tem, kako resno smo vzgojeni v raziskovalnem duhu, kaj vse smo sposobni narediti, nesposobni pa smo bili - vsaj v tistem času - srečati se z zelo vsakdanjo muzejsko prakso obdelavo predmeta in vsega, kar pač sodi zraven. Naslov vaše diplomske naloge se je glasil "Cerkno in Cerk-Ijaui r letih 1910 - 1945", Z njo ste si najbrž dobm ¡mpravih teren, spoznali ljudi, navezali stike... Vam je mogoče io "dobro poznavanje" v tako majhnem kraju kot je Cerkno povzročalo kakšne probleme pri poznejšem raziskovanjur Ne, kvečjemu bi lahko rekla, da mi je pomagalo ustvariti svoje dobro ime. Saj veste, da se je v domačem kraju praviloma najtežje uveljavili. Izkazalo se je. da sem v svoji Otvoritev razstave o čipkah v Ženevi. Foto: Janez Pelko, marec 1996. Iz fot ate ke MMI. GlASNIK SED 37/1997, il. 1-2 37 IZ OČI V OČI nalogi z vvlikim občutkom za razvoj kraja naredila sintezo razvoja gospodarstva, kraja, njegove slojevitosti, medsebojnih odnosov itd Vsak od pripovedovalcev je na nivoju lastne družine sicer vse to ''obvladoval", a s celotno podobo kraja se na "moj' način ni še nihče ukvarjal, Zatp so se tudi preprosti domačini kasneje radi obračali name z določenimi vprašanji ali pa so me dopolnjevali. Vendar zmeraj dobronamerno. Sodelovali ste - zgodovinskim krožkom na Osnovni Soli (Jerktio. Mis/iic. tla je etnologijo mogoče približati otrokom, čeprat je m v iolshem predmetniku-' Tega vprašanja sem zelo vesela, kajti sama sem - kar tako bom rekla - zelo ponosna na ta čas, na to obdobje svojega delovania Dejansko sem se s tem delom začela ukvarjati Že kol študentka 1'rve skupne projekte z osnovnošolci smo pripravili po konceptu etnološke topografije Na samem začetku je šle > za s< Kleli »vanje muzejskega oddelka v Cerknem in zgodovinskega krožka Osnovne šole, vendar je kasneje preraslo na cel kup področij v delovanju šole, tako da so bile naloge res interdisciplinarne. Poleg zgodovinarjev so sodelovali celi razredi likovnega pouku, fotografski krožek, mladi si,i\ isti glasbeniki. bi< >logi. Koncept smo si vedno znova zastavljali tako. da novih sodelavcev in predmetov nismo samo priključevali zraven, ampak smo delovanje smotrno in načrtno širili Cilj našega projekta je bil raziskali način življenja cerkljanskih vasi, lo se pravi obdelati okrog 20 vasi. ki na tak ali drugačen način gravitirajo na Cerkno Pri vsaki smo skušali poiskali neko posebniisi nekaj, kar jo od drugih vasi loči, in to ¡it >sebej poudariti, predstavili poscbe|. Istočasno smo želeti v se v asi. ki smo se jih lotevali, obdelali sistematično, tako da hi bili rezultati v končni fazi primerljivi med seboj. Takšna raziskava ene vasi je povprečno trajala dve leti, Na koncu smo priprav ili razstavo in izdali bilten oziroma tiskano brošuro, tako (Ja so za nami ostale sledi V nekem trenutku se je to skupilo tleli» končalo, ker je vendarle temeljilo na osebnih pobudah. \i pa rečeno, da se je za zmeraj končalo Nekaj izredne i lepega sem d< »živela pri raziskavi vasi Police, mislim da je bilo lo leta IWS ali 19X6. Police so majhna, zelo arhaična m od središča oddaljena v as. Danes tam živ i petnajst ljudi, takrat jih je bilo še osemindvajset. No kostno prvič prišli v to vas. so se nekateri otroci zmrd«»vali: "Pha. ji te stare bajte bomo gledal toda ko smo se teden za tednom vračali in se pogovarjali z domačini, ko smo spoznavali njihov način Življenja v tem od mak njenemu vetu, so otroci počasi spreminjali svi >j vrednostni sistem. Po dveh letih, ko smo biti z delom pn koncu, je eden od fantov, ki bi ga najbrž označila za problematičnega , če bi ga postavila v Šolski sistem, prišel k meni m rekel "Joj, ti»varišicu, lam smo pa odkrili še eno staro okno. pa tako zanimivo ključavnico imajo. Dajmo Še tisto po-fotografirot; mogoče nam jo pa celo odstopijo, ker je hiša zapuščena." Te>, kar.so ti otroci v teli dveh letih pridobili, tega lini nihče več ne |5o vzel. Na izkustveni način pridobljeno znanje je neizmerno večje od tistega, ki je naučeno. Prepričana sem, da je mogoče odnos do kulturne dediščine, lahko rečen) tudi bolj konkretno: do etnološke dediščine, otrokom privzgojili tudi na lak način, ne pa v obliki učnih ur. presedenih za klopjo v Šoli. Cerkno marsikateri Slovenec najprej poreže s cerkljanskimi lau/arji. V«? na mednarodnem simjx>zifti o pustnih maskah in karnevalih, ki ja potekal letos t' belgijskem mestu Blltcfie. priSii du kakšnih norih spoznanj}' Ne hi mogla reči, da sem se na tem simpoziju srečala z nekimi strašno novimi spoznanji, vendar sem lahko prvič v živo" primerjala posamezne maske iz alpskega kulturnega prostora. Dr. Niko Kuret je o tem veliko pisal in je cerkljanske laufarje zmeraj primerjal z maskami v Švici in na Tirolskem V Mednarodnem muzeju mask m karnevalov, kjer so te maske predstavljene, sem videla, da je z njimi dejansko možno potegnili mnogo vzporednic. Spoznala sem strokovnjake iz Avstrije. Nemčije in Švice, ki so - podobno kol sem sama predstavila cerkljanske laufarje - predavali o sv ojih sem-skiti likih. V zvezi z našimi pustnimi liki bi rada poudarila, tla je Mestni muzej Idrija leta 1987 od društva Laufarija, ki ta obred ohranja, odkupil originalne hi rje. originalna nalieja. jih prenesel v muzej, njim pa zagotovil nadomestke, ki so popolnoma identični starim Maske cerkljanskih laufarje v je takratna Občina Idrija na predlog muzeja zaščitila kol spomenik premične kulturne dediščine. Mislim, tla je lo edinstven piimel varovanja kulture Šemljenja v slovenskem prostoru. Leta 1990 ste postali urednica Idrijskih razgledov. Sta ras sloves m tradicija revije obremenjevala? Leto 1990 je bilo zelo pomembno leto v mojem - če tako rečem osebnostnem razvoju v muzeju. Ob siceršnjem delu sem postavila svojo prvo veliko razstavo, šlo je pravzaprav za obnovo domačije pisatelja Franceta Bevka v Zakojci. treba je bilo oblikovati koncept razstave, zbrati predmete in projekt uresničiti. In postala sem urednica Idrijskih razgledov Idrijski razgledi so bili zame velik izziv; priznam, da sem ga vzela zelo tesno. Ob strani mi je sla! tudi dr. Jože Car, ki ga vsi, ki sledijo tei publikaciji in sploh idrijskemu literarnemu ustvarianju. poznajo kot uredniku in tudi soustvarjale a znamenitih Kapelj. On je član uredništva Idrijskih razgledov skoraj od samega začetka No. o prvih dveh številkah se že nekako znaideš v lej vlogi in p< »skušaš reviji dati tutli svoj pečat, doprinesli nekaj k njenemu razvoju Pomen in bistvo Idrijskih razgledov vidim v tem, tla je lo revija, ki izhaja iz Idi ijsko-Cerkljanskega pros tora in se vanj tudi vrača. Ali članke za revijo člani uredniškega odbora "lovite"sami ali jih ljudje samoiniciativno prinašajo? t )h oživljanju revije leta 198S in 1986 je bilo seveda potrebno članke in pisce iskati. Takrat je zelo pomembno vlogo odigral moj kolega kustos Samo Bevk, ki je imel izredno voljo in ogromno energije, tla je Idrijske razglede, skupaj z nekaj sodelavci, postavil nu nove. sv eže noge Še zmeraj se je treba potruditi za temeljne članke, ki morajo biti tehtni, strokovni-Pravzaprav se je okrog revije zbral krog piscev, ki je zelo stre;koven, vendar pa ga je treba negovati, saj se samo od sebe nič ne naredi. Vedno več pa je ljudi, ki pridejo in se pozani* majo, Če je njihovo tlelo za nas zanimivo Zelo pomembno iL' pridobivali mlade ljudi, mlade avorje. kajti le tako lahko itn;' revija razvojno perspektivo. (dede na to. tla žhkrofov in čipk nimate v km - kot se tem" reče - me zanima kdaj in zakaj ste se začeli ukvarjali z zgodovino in razvojem idrijske čijikei V zvezi z žlikrofi vam zaupam to anekdoto: kosem kot gimnazijka prišla v Idrijo iz bližnjega (20 km oddaljenega) Cerknega, je bilo za moje idrijske sošolce nekaj najbolj nerazum- 38 GLASNIK SED 37/1997, št. 1-2 h IZ OČI V OČI !|n eiia tla žlikrt»ti niso v rtim > na našeln jedilniku. Najbolj pa lili je skrbelo. kaj potem sploh jemo ob nedeljah v Cerknem, ee ne žl i krofov. Toliko za šalo. S čipkami se res dolgo nisem Ukvarjala Eden od razlogov je bil tudi ra, da je bil moj prvi muzejski direktor-gospod Jurij Bavdaž, ki je bil na eni strani velik pt izna\alei čtpk. na drugi strani pa velik ljubitelj čipk m kartežko seie bilo z mojimi začelniškiini razmišljanji postaviti nieinii ob bok Dela je bilo rako ali tako dovolj in bila sem D' v prič ana da je na področju čipkar.stva mogoče še marsikaj povedali. predvsem pa Sem vedeti tla se moram še veliko naučili V desetih letih v resnici nisem o čipka rs t vu napisala ničesar, sem se pav tem času ogromno naučila. Kajti če hočeš 11 čipkah gov<»riti, moraš poznati obširnoozadjttj zgodovino, moraš pa znati tudi klekljati - vsaj jaz tako mislim. Vr Lm/ deklica obiskovali čipkarska šoki!" la io pa |.i Nt l! let le na to. tin je čipka kot pojem najprej 'drijska , ipka, je tutli v Cerknem veljalo nenapisano pravilo, da deklice hodijo v čipkarsko šolo. Koi pridna deklica sem obiskovala čipkarsko šolo. še preden sein hodila v osnovno šol,, čeprav se potem ne morem pohvaliti z ne vem kako >lgim v ztrajanjem Za sab< > imam pel lel čipkarske šole, torej nekaj i isn< »vnega znanja in (ibčuiek. koliko truda je potrebni >, nastane lepa čipka Poto: Dialekti Mestnega muzeja Idrija. *)<>! nicp¡arica dijakom (dniuazije "Jurija Vege" Idrija st>delujele pri ranskavah r okviru gibanja /.nanosi mladim. lv(U si (jhvlair od teh iriziskanaliifh nalog-'' ''reden bi odgovorila na lo vprašanje, bi povedala, zakaj se zdi pomembno sodelovati. Sprva sem delala z osnovno-M>lei, zdaj delani z gimnazijci oziroma s srednješolci. Sama v>diin v i cm nadal|cvanjc prejšnjega dela. Gre za to, tla želim U'm mladim lindem na konkreten, izkusiven način privzgojili l^oziliven i »dne iS do kulturne dediščine. ki jo imamo, ki je za ín'i v'retinóla irí ki daje kraju ime. prav idrijska čipka*' O idrijski Čipki se je v preteklosti "'¡logo govorilo, malo pa pisalo. Na področju Čipka r.stva "M;|ja odprlih kup vprašanj: eno je čipkarstvo in drugo so ' 'l1^1' Niti na enem niti na drugem področju nimamo nekih željnih tlel Največ je v tem pogledu naredila tir. Marija ' 'karov ič v katalogom Klekljana čipka, ki je izšel leti! 1970. Idar sc \ njem izogiba pojmu idrijska čipka, laz ta pojem arjaiii. Pomanjkljivost našega ukvarjanja s Čipko pa je v K 1,1 -da nimamo raziskanih samih čipk; ne poznamo tehnolo- gije čipk. ki jih imamo, in če nimamo osnovnih podatkov, jih ne moremo primerjati z drugimi čipkami Potem res m upravičeno govoriti o idrijski, bruseljski ali paš ki čipki Razlike so v načinu izdelave, v tehnologiji. Trdim, da je te stvari mogoče ugotoviti na zelo tehničen način, s primerjavo točilo določenih podatkov, s pomočjo računalnika. Z mladimi gimnazijci, ki se zanimajo za to, smo se pač tega lotili. Pri tem moram reči. da mi je sodelovanje ponudila prof. Lada Bizjak z idrijske gimnazije, ki tam poučuje nemški jezik. Znana je bila kot mentorica raziskovalnih skupin, vendar kot germanis-tka v gibanju Znanost mladini ni imela več prostora, zato sva poiskali možnost za sodelovanje v okv iru etnologije. Vsaka naša naloga je napisana v slovenskem in nemškem jeziku To utemeljujemo na ta način, da Idrija postaja vedno bolj turističen kraj, da so čipke izredno zanimive za turiste, lako za vsakdanje kot za tiste, ki v Idrijo prihajajo prav zaradi klek-Ijanja in zaradi idrijske čipke Tem lahko s pomočjo tega Vedenja, tega znanja in teh zapisov nekaj ponudimo. Čipk nú hi hilo brez rudnika živega srebra Na kakšne reakcije sle naleteli pri rudarjih, ko ste se spustili r jamo. da hi na kraju samem zbrali podatki' za monografijo Idrijski rudnik Monografija Idrijski rudnik res vsebuje moje besedilo, vendar to besedilo ni ne vem kako velik doprinos k raziskovanji idrijskega rudnika. Bistvo monografije so izredno povedne fotografije, ki jih pač dopolnjuje moje besedilo \ tem pogledu se mi zdi bolj pomemben moj članek, ki je Bil objavljen v Idrijskih obzorjih z naslovom V temini rovov Za pripravo lega Članka sem se res velikokrat spustila v jamo, se pogovarjala z ljudmi, ki sem jih tam srečala, in s starimi rudarji ki ne delajo več v rudniku. Kakšen je bil sprejem med rudaijr' Končno sem vendarle ženska in ženske niso običajen obisk ova lee v jami Prav gotovo so si me skušali privoščiti s takimi in drugačnimi rudarskimi dovtipi in šalami. Poskušala sem biti ena izmed njih, se enakovredno pogovarjali z njihovim besednim zakladom oziroma žargonom, kar pa je včasih težko, ker ga ne obvladaš Kljub temu mislim, da so me zelo hitro sprejeli in so bili odlični pripovedovalci Članka nikakor ne bi mogla napisati tako, kol sem ga, če ne bi bila v jami in se ne bi z njimi zbližala Od jeseni 199') ste direktorica Mestnega muzeja Idrija, ki upravlja in skrbi za številne kulturne in naravne spomeniki' v itlrijsko-cerkljanski regiji a ima zaposlene le tri sta/nt*, kus lose. Kako zmorete i:se delof ja, to je - ne bom rekla problem - tO je dejstvo, ki mnogokrat ni razveseljujoče, kajti imamo premalo ljudi, premalo stro kovnih ljudi, zato se poslužujemo tutli zunanjih sodelavcev, V leni pogledu smo najšibkejši na področju tehniške dediščine in pri leni tlelu nam pomagajo tako strokovnjaki iz Idrije kol strokovnjaki zunaj nje, iz Ljubljane, ki le Stvari poznajo; 1'ri vsem skupaj je zelo pomembno, tla imamo vsi veliko dobre volje. Delo v Mestnem muzeju Idrija ni samo služIva, je tudi način življenja. Kajti če ne bi lega tlela oprav Ijali tako. potem ne bi bilo mogoče, tla bi ustanova s tremi kustosi že trinajsto leto organizirala Muzejske večere, se pravi ciklus predavanj, ki obsega sedem do de vel predavanj na sezono, in tla bi imeli celo poletje na dvorišču Grajske večere Poleg lega imamo v naših prostorih kup predstavitev raznih knjig, ki so zanimive za nas ali pa so delo ljudi iz našega prostora Ze več kol štirideset let izdajamo Idrijske razglede- revijo, ki Se zincrai ne honorira ne Člankov in ne delavcev oziroma GlASN!K SED 37/! 997, št. 1-2 39 IZ OČI V OČI članov uredniškega odbora. Ne nazadnje pa je naš muzej odprt ViS tlni na leto in naše objekte obišče okrog 60.000 obiski >valcev In tudi njim je namenjena naša skrb. Čeprav se srečujemo v. mnogimi problemi, delamo z veliki) dobre volje in to rojeva rezultate Posebna spodbuda je najbrž tudi uvrstitev Mestnega muze ju Idrija v ožji izbor za nagrado Evropski muzej leta 1997. Kaj pomeni vam osebno? Meni osebno nominacija pomeni nagrado za v muzej vloženo delo v minulih letih. Nominacija je tudi priznanje vsem delavcem v muzeju v več kot štiridesetih letih njegovega delovanja. Hkrati pa nominacija pomeni tudi obvezo za nadaljevanje tako zastavljenega dela. Kdaj in zakaj ste se pravzaprav odločili ra kandidaturo? O primernosti našega muzeja, da kandidira za to nagrado, smo razmišljali vsaj eno leto. saj smo z odprtjem razstave Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije aprila 1995 tudi formalno Izpolnjevali predpisane pogoje za prijavo spodbudne besede kolegov muzealcev ob zborovanju Slovenskega muzejskega društva v Idriji oktobra 1995 pa so nas v tem le še opogumile Seveda pa smo se morali odločiti sami S tem se vendarle izpostaviš... Tret ji član komisije za izbor Evropskega muzeja leta 1*997, tViiu ran der Weiden med ogledom MM i fata: Marjan Kartanje h. oktober 1996. lzjototeke M Ml. Večja puhlic iteta doma in v tujini prinaša s seboj večji obisk in večjo odgovornost. Kakšna ho muzejska "politiku v prt hodnje? No, izpostaviti se pomeni hiti pripravljen sprejemati kritiko, zagovarjati svoja stališča in delovati po zastavljenih smernicah naprej. Sporočilnost Mestnega muzeja Idrija ob kandidiranju za evropski muzej leta je na eni strani posredovani poltisoč letne zgodovine rudnika in mesta širokemu krogu obiskovalcev ter skrb za pestro, raznovrstno kulturno dediščino na ozemlju idrijsko-cerkljanske legije, na drugi strani pa de lova nje muzeja v svojem okolju na najširši kulturni ravni -organiziranje prireditev, predavanj, predstavitev knjig. izdajanje lastnih publikacij itd. s leni nameravamo nadaljevati Se bd vaše življenje s tem kaj spremenilo' Vam bo ostalo še kaj prostega časa ? Kolikor dela si človek naloži, toliko naj bi ga tudi opravil, čeprav mu (o zmeraj ne uspe - sama imam še tisto zelo slabo izkušnjo, o kateri sem govorila na začetku in je ne bi rada ponavljala v svojem življenju. Prostega časa imam zelo malo oziroma si ga moram vzeti. Svoj čas terja družina, imam desel let starega sina, ki zahteva tudi mamo. Prosti čas preživljamo največkrat skupaj v naravi. Rada berem Cislo naskrivaj pa včasih tudi malo pokiekljam Z Ivano Lesko fee sem se 5. 3- 199 7 pogovarjata Mit jat» Gnezda. Intervju je hi!¿tvloriziran 19. 3 1997 36 GLASNIK SED 37/1997, št. 1'2