i
A-
PrVi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
//
4
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v olmeriki.
S?

The -first Slovenic Oaily in
the United States. Issued every~ day" except Sundays and Holidays.

4
TELEFON PISARNE: 1279 SECTOR.
Entered as Second-Class
. Aaptamber 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON- PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 171. — STEV. 171.
NEW YORK. TUESDAY, JULY 23, 1907. — V TOREK, 23. MAL. SRPANA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK. XV.
Cestni napad
v New Yorku.
Strašna nesreča
v Tihem morju.
BROOKLYNSKEGA ZDRAVNIKA ; PARNTK SAN PEDRO JE ZA VOZIL DR- EDMUNDA RUS S ELLA | V POTNIŠKI PARNXK CO-SO NAPADLI IN ORO-	|	LUMBIA, KTERI SE JE
PALI LOPOVI.	j	POTOPIL V PETIH
_o—	'	MINUTAH.
Umrl je v bolnici, ker so ga lopovi j	—o—
davili in mu prebili črepinjo.	V valov ju je zginilo nad sto potnikov
parnika Columbia, okrog 90 LOPOVI ZGINILI.	se jih pa rešilo.
Predvčerajšnjem se je boril v Har- I	OBUPNI PRIZORL
lemski 'bolnici brooklynski zdravnik dr. Edmund Russell več ur s smrtjo. Konoino j© bil rešen muk. Umrl je radi prebite črepLije kot žrtva nianjkljive osebne varnosti v newyor-ških ulicah.
Dr. Russella so napadli cestni roparji, oropali so ga za uro. denar. inštrumente in vse, kar je imelo kako vrednost, potem so ga pa zadavili. Kot navadno, nima tudi v tem slučaju policija ne duha ne sluha o roparjih. Umorjeni zdravnik je izpove-vedal le toliko, da ga je napadlo šest lopovov.
Coroner Aeritelli je včeraj zaslišal s smrtjo borei-e^ra se zdravnika, ktcri je j*a lo malo nvosrel povedati, kaj se je zgodilo ž njim. Gotovo je le toliko, da je bil napaden in okradea. Povedal je, da je zapustil Brooklyn v soboto in je i mol $45, zlato uro, prstan z diamantom in par zlatih gumbov s seboj.
Dobili so ga včeraj zjutraj na ulici nezavestnega in oropanega. Zavedel se je le za par minut in povedal, da je več let trpel na Brhrlitovi bolezni. K.o je šel v j><• tok večer v New York, mu je na ulici postalo naenkrat slabo; v splošnem pa ne ve podrobnosti, kaj se je zgodilo ž njim. Spominjal se je samo jednega dogodka. Pozno v petek večer je prosil dr. Russell na ulici tri fan taline za malo vode. Ponudili so mu steklenico z whiskevjem, a on jih j© prosil še jedenkrat za vodo. Ko-nečno je vael ponudeno mu tekočino in pil. nakar mu je postalo slabo. Čudno pri celem dogodku je, da se je In	v j»etck ponoči, njesa so
dobili pa š«-le v nedeljo zjutraj.
Po smrti se je truplo obdueiralo, nakar s«' konstatovali smrt vsled za-davljenja in utrte črepinje.
IZ DELAVSKIH KROGOV.
Otroci strajkajo.
Pod nadzorstvom Brotherhood of Tailors so včeraj zborovali v Union Baudeville dečki od 14 do 16 let, kateri so sklenili, da se pridružijo štraj-ku krojačev. Na zborovanju se je poročalo, da se je štrajku pridružilo 3000 krojačev iz Brownsville in da bodo tudi v Newarku pustili delo.
Včeraj je suspendiral eksekutivni odbor United Garment Workeis of America krajevno unijo Brotherhood of Tailors v Brooklynu, ker je začela zadnja štrajkati na svojo roko. Štrajkati bi ne smeli, ker ima United Garment Workers tak sporazum s tovarnarji
Štrajk se je začel, ker so prosili delavci plaačev v tovarni Lettenburga, št. 19—23 zapadna 18. ulica v New
Yorku. povišanje plače, ne *ln bi bili kaj dosegli.
Odstavljeni korejski cesar za prestol.
KLJUB ODPOVEDI SNUJE RAZNE ZAROTE, DA BI SE ZOPET POLASTIL SVOJEGA NEKDANJEGA PRESTO-L A.
I	—o—
> Vedni nemiri v Koreji kažejo na to,
da bode cesarstvo kmalu prenehalo biti samostojno.
JAPONSKI VOJAKI.
Izšel je
tretji in zataii zvezek
potnega romana
WINNET0U
Rdeči Gentleman ter se dobiva po 40 centov.
Kdor ga je ie prej naročil, ga dobi drugi teden. de se je kdo preselil medtem, naj sporoči nov naslov, da as hode nepotrebnih pritožb.
Vsi trije zvezki veljajo SAMO EN DOLAR s poštnino vred.
Kdor misli naročiti to zanimivo in izredno iiwwn knjigo, na} piše takoj.
San Francisco, Cal., 22. julija. Na obalih Californije se je pripetila jedrna izmed najhujših katastrof, pri kteri je zgubilo od sto do stopetdeset ljudij svoje življenje. Včeraj o polnoči se je zvedelo, da se je v potniški parnik Columbia zaletel parnik za prevažanje lesa San Pedro, in sicer s tako silo, da se je ponosna ladija potopila v petih minutah. Nesreča se je zgodila kakih 170 milj severno od San Francisea. Ladija je potopljena ; le vršički jambor mole iznad valovja.
Columbia se je potopila tako hiuro, da se moramo čuditi, da se je sploh kdo rešil. I>adija je bila namenjena v Portland, Oregon, ter je imela 189 potnikov in 74 mornarjev; vrhtega je vozila, tudi precej blaga-
Columbia se je radi pregoste megle le polagoma gibala; od časa do časa je pela parna piščalka, da opozori okolioo. Naenkrat se prikaže od strani ladija San Pedro. Predno je mogel krmilar oibrniti krmilo in predno se je moglo dati kako znamenje strojniku kako znamenje, se je zaletela ladija San Pedro z vso silo v Colum-bijo od strani. Ko ste se ladiji u-maknili vsled silnega sunka, se je videlo, da je predna stran Columbije do površine odbita, in sicer tako, kot bi jo bil kdo odrezal z nožem. Takoj začne voda dreti v notranjost ladije.
Parnik Columbia se je začel takoj potapljati. Potniki so prestrašeni planili iz postelj in kabin. Nikdo ni mogel dvomiti, če se ladija potaplja ali ne. Polasti se jih divji obup. Tudi častniki in mornarji so postali vsi zmedeni. Letali so kot brez glave po krovu in le malokomu je prišlo na misel od vezati in pripraviti rešilne čolne. Mnogo možtva in (nekaj potnikov, kteri so takoj prileteli na krov, se je rešilo na San Pedro, kajti i.udi ta ladija je bila brez vodstva in se je po sunku začela takoj bližati potapljajoči se ladiji. Na ta -način se je rešilo SO do 90 ljudij. Nekaj se jih je rešilo na splave, večina pa jih je utonilo. Ko se je ladija potapljala, je nastal silen vrtinec, kteri je človeka za človekom potegnil v *temno globino.
Prizori, ki so se vršili <pii potopu, so naravnost nepopisni. Ženske so obupno upile, anožki pa so brezobzirno tekali in iskali kaj trdega, kamor bi se prijeli. Par trenotkov pozneje je moralo možtvo San Pedra gledati, kako so ljudje zginjali v valovih.
San Pedro je nekaj časa plaval brez krmila, dokler ni prišla ladija George W. Elder, ktera je potem vlekla parnik v Eureko.
Kapitan Columbije D. A. Doran je ostal na svojem mestu in poginil z 1a-dijo. Njegovi častniki so se rešili.
Med utopljenci je zlasti mnogo učiteljev in učiteljic, kteri so prisostvovali medsebojni konferenci in se vračali na pamiku Columbia. Natančnih seznam kov rešenih in utopljenih še ni.
Seoul, 22. junija. Tukaj so odkrili zaroto proti prestolu. Zato sta bila še ponoči aretovana Pak Yung Hu, minister cesarske hiše in Yi Do Chai, minister dvornikov na cesarskem dvoru. Poleg teh dveh so zaprli tudi več starejših ih uplivnejših državnikov. —
V zvezi s tem je nedavno odstavljeni cesar. Dokaz temu je, ker je sina, oziroma sedanjega cesarja, pregovarjal, naj ne podpiše proklamaeije, ktero je izdelalo njegovo min iste r-stvo in s ktero se ljudstvu priporoča, naj bode mirno. Že imenovanje ministra Pak Yung Husa je bil dokaz, da se ne misli bivši oesar resno umakniti iz prestola, ampak da hoče na tihem delovati in porabiti prvo priliko.
Vojni, justiččni in drugi ministri so se od pete ure zvečer pa do zjutraj posvetovali, kako bi se zboljšal položaj. —
Vojni minister je sporočil markizu I tu, da ima celo korejansko vojsko v oblasti.
Bivši cesar je odgovoren za štiri protijaponske zasote. Prva zarota je bila, da je dobila cesarska telesna straža povelje, naj gre v noči 19. julija v cesarsko palačo. Druga zarota je ščuvanje vojaštva proti vojnemu ministru, kteremu naj odpove poslušnost. Tretja zarota je bil dobro pripravljali napad. kt<*i i pa se je ponesrečil. Četrta pa je ščuvanje odstavljenega ev-arja proti .Tajxmceni in vladi.
Pri včerajšnjem spopadu sta bila ranjena dva Jaj>onea.
Električne naprave straži japonsko vojaštvo. Najnovejše ve^ii trdijo, da je n<n ]><»ti v Korejo vojna ladija. kte-i ra izkrca tisoč mož.
Japonci pravijo, da se kljub *>dkri-tim zarotam ne bodo še umešavali v korejske zadeve, ktero državo smatrajo še kolikor toliko za samostojno glede uprave. Vendar je pa čudno, da so Japonci porabili svoje vojake za stražo javnih poslopij in vojašnic. Prosilo je tudi nekaj tujeev za straže, a jih niso dobili, ker ni dovolj vojaštva.
Japonsko vojaštvo pride jutri v mesto. Med današnjim dnevom se utegnejo pripetiti še kaki nemiri, ker je nemogoče, kontrolirati vse mesto.
Vesti iz Rusije. Prijeta revolucionarja.
PETROGRAD SKA POLICIJA JE PRIJELA DIJAKA IN NEKO ŽENSKO, KI STA NAMERAVALA UMORITI CARJA.
Vlada naroČi več novih ladij po 22,000 ton. — Zveza z Vladivoefto kom po ruskem ozemlju.
PRIZOR IZ JEČE.
dokler m dobe §• vsi trije
Upmmistro "Glas Naroda"
109 Oramieh Str, Ite« York.
Povožena kot svak.
Pittsburg*, 22. julija. OJletna gospa BriJaet Farley iz Elizabeth, X. J., je prišla v Connelsville, Pa., da se udeleži pogreba njenega svaka, kterega je povozil vldk zadnjo soboto. Xa poti v oerkev pa jo je dohitela ista nesreča kot njenega svaka. Na železniškem križišču jo je zadel vlak. Pet vozov je šlo čez njeno truplo. Seveda je bila na mestu mrtva.
MORILCI GOVERNERJA STEU-NENBEEGA.
"Pravih morilcev se ne toži", trdi Haywoodov odvetnik.
Boise, Idaho, 22. julija. '1 Nobenega dvoma ni. "kdo je odgovoren za smrt j Steunenl»erga,77 je rekel danes Hay-j wood« »v odvetnik. ' "Toda pravega zlo-j činea se ne toži, dasi se ve zanj. Ko j so ga prijeli. prišel je Pinkertonov : detektiv v Idaho, govoril je z Orclia r-j doni. potem pa naznanil vsemu svetu, j da ima dokaze, da so morilci v zvezi j z vodji Western Federation of Mi-j uers. To je vse delo kapitalistov." ! Odvetnik je posebno povdarjal, da J se je federacija ustanovila po nasvetu sedanjega distriktnega odvetnika, kteri jo zdaj dolži takih dejanj. Sploh pa ne zadostuje po postavah države Idaho, da se sodno postopa proti kaki osebi na podlagi izpovedanj kakega sokrivca. Ne glede na Orchardove izpovedi, so dokazi napram Haywoo-du naravnost nični.
Petrograd, 22. julija. Polieija je aretirala danes na ulici nekega dijaka in neko žensko., ktera sta bila že davno na sumu, da sta člana revolucionarjev. Ko so jih preiskali, dobili so pri njih načrte palač Carskoje selo in Petrovega dvorca. Nadalje sta imela natančne rizbe od trdnjave sv. Petra in Pavla in. Kronštada. Poleg tega sta imela še spis, kako je razdeljeno vojaštvo v Petro gradu.
Policija je .prepričana, da je s prijetjem teh dveh zatrla nameravani napad na carja.
Petrograd, 22. julija. Borzni časopis poroča, da je naročil mornarični minister raznim podjetjem za gradbo vojnih ladij ob Baltiškem morju, naj se pripravijo za nova naročila, ker misli vlada v kratkem odrediti gradnjo več ladij po 22,000 ton.
Petrograd, 22. julija- Vlada je odredila, da se takoj začme z gradnjo železnice proti Vladivostoku. Želez niča se bode odcepila od sibirske in bode tekla izključno po ruskem o-zemlju. Seveda ne bode toliko gospodarskega, kot sfcrategičnega pomena.
Petrograd, 22. julija. Ko so v ki-
jevski ječi čitali imena vjetnikov, se nista oglasila dva. Preiskali so prostore in so videli, da sta mrtva. Nobene rane ni bilo na njih, le na vratu je pričalo par temnih lis, da sta bila zadavljena.
Ta čin je izvršil Lukjanič, kteri je bil radi ropanja že na otoku Saha-linu. a je ušel. Prijeli so ga znova V ječi je čakal svoje obsodbe in je bil prepričan, da ibode oproščen, ker ni bilo nobene priče.
Kar pripeljejo nekega dne omenjena dva v ječo, ktera sta takoj spoznala svojega nekdanjega voditelja ropa i v. k e čete. Ker sta mu izjavila, da bodeta pričala proti njemu, jih je Lukjanič umoril, in sicer tako potiti«	<la ni nikdo slišal ničesar.
Petrograd, 22. julija. V Carskem seiu so se pretekli petek dvignili 4 častniki z vojaškim zrakoplavom, kterega so dobili potapljačega v morju. O častnikih -ni nobenega sledu in so ee najbrž ponesrečili.
OKOSTJE POCAHOHTE.
i
Pri prekopanju groba našli so okoatje Indij anke.
Gravesend, Anglija, 21. julija. Tukaj so začeli prekopava ti že davno opuščeno ]K)kopališče. Pri tem so dobili okostje neke Indijanke. To je vzbudilo veliko zanimanje, ker se splošno misli, da je to okostje znane Indijanke in velike prijateljice belega plemena, Poeahonte.
!Pt»cahontas je umrla leta 1617 v : Gravesend. Leta 1613 se je omožila , z Johnom Rolfe, naselnikom v James-! townu, V a. Leta 1616 je šla z njim I v Anglijo.
; Denarje v staro domovino
{	pošiljamo:
! sa $ 10.30 ............ 50 kron,
I ca i 20-50 ............ 100 kron,
' sa $ 40.90 ............ 200 kron,
sa f 204.00 ............ 1000 kron,
aa «1017.00 ............ 5000 kron.
Pofttarin je včteta pri teh vsotah Doma se	ne v ot popolnoma
izplačajo hm vinarja odbitka.
Kaie denarne poftOjatVu izplačuje c. kr. pvitui hranilni vrad v 11. do 18. dneh.
Denaxje mam poslati Je najpriUS-Mfe «• $85.00 ▼ gotofini v prijorofe-nsm «H mUim« itan, vrti«
Oiiar aH pa Kew Točk Bask Draft.
10» Greenwich Sum, Yew Tok. 01*4 BI Olsflr Ave. U. Clli'i ifinl. a
ŽM4
■ 11 ■ ll ■ •nut
ffiosinameDjeiL „
MraUke ter prtjtttije v Ameriko vzeti* pifid sa pojasnila in volne cene na: PIANI SACSEft/m <2rees«dch SL, New York, N. Y, ker tu bodei najpošteneje in najbolje postrelen. Fr. Sakser je priznani zastop* tik vieh ir»50ituih parobro<lnih dru*^
pofiljemo lepo sli« ko parni-
Brezplačno
ka, kteri spada k najcenejši, najbolj« in lugdirektnejH progi mm Slovence. Pilite na Anstro-Ameri cana Idne, Whitehall • Bnilding, Hew"""
Iz Avstro-Ogrske.
Namera Nemcev.
NEMŠKE STRANKE HOČEJO UVELJAVITI NEMŠČINO KOT EDINI POSREDOVALNI JEZIK ZA DRŽAVNI ZBOR.
Odvetnik iz Ciganije na potu v Ameriko. Grozen, zločin ogrskih ciganov.
PRODOR KONČAN.
Dunaj, 22. julija. Nemške stranke nameravajo skupno nastopiti proti zahtevam čeških radikaieev in Mlado-čehov, naj se v zbornici stenografu-jejo tudi nenemški govori. Nemci nameravajo nujno predlagati, naj se za zbornico uveljavi nemščina kot edini posredovalni iii veljavni jezik.
Vsled tega utegne nastati od strani Cehov in drugih Slovanov nova ob-strukcija, ktera bode še prej napravila konec že itak nedelavnemu in nesposobnemu državnemu zboru.
Dunaj, 22. julija. Odvetnik Reich iz Budapešte je na poti v Ameriko. Tukaj si hoče ustanoviti srečnejšo domovino. V Budapest! je zaigral svoje premoženje nad dvesto tisoč kron ne da bi ga spametovala ta zguba. Ko je hotel svojega očeta '1 napumpati*' za stotisoč, ga je ta spodil. Pobral je zadnje beliče in spravil baš še toliko skupaj, da je bilo za vožnjo.
Iz Danosa, komitat Nagy-Kiikiilo, se poroča o štirikratnem umoru, kterega so izvršili ciganje. Štirje čelani rodbine tamo5njeg«a krčmarja Szar-vasa so bili zaklani oziroma ustreljeni. Trupla so ciganje zrezali na drobne kosoe, ktere so potem sežgali. Zločinci so ušli.
Dunaj, 22. julija. Vrtanje pet in pol milj dolzega prodom skozi Tavre je že končano. Delo je trajalo šest let in je jedno izmed najogromnejših del te vrste v Avstriji. Ta prodor bode služil za drugo železniško zvezo med Trstom in Dunajem, ktera je že otvor-jena za promet od Trsta pa do Beljaka. —
Razne novosti
iz inozemstva.
VELIKA KATASTROFA V PRE-MO GO KOPU NA JAPONSKEM UBITIH JE 470 PREMOGARJEV.
Bivši odvetnik in profesor v Wash-ingtonu, Hau, je obsojen na smrt radi umora tašče.
FRANCOSKI "GRAFTERJI".
STRAŽNIK JE USTRELIL TATU.
Lopov je poskušal vreči starega moža v vodo.
SLON, KI JE DENAR.
Opica, ktera gleda bolj na tekočino kot napis.
V Newyorskem živalskem parku v Brouxu živi slon z iruenom Gun da, kteri ni kaj izbirčen v hrani. Njegova požrešnost je napravila včeraj veliko žalost pri Jamesu Hencheliff in njegovi ženi, ktera uživata po New Yorku medene tedne.
Omenjeni je stal pred kletko in opazoval to in ono. Ker je videl, da dajejo razne stvari slonu, prijel je tudi «>n zavitek z $2;>0 do $300 ter mu ga je "v šali" ponudil. Slon pa ne |H)Ziia salt*. Zgrabil je z neverjetno naglico za ovitek in ga nesel naravnost pod zobe.
Mož je upil. žena jokala — v.afcar je pritekel stražnik. Z veliko tf*r>o so spravili zavitek d^n-.-rin fr — a to ni bil ver- <:i'i slinasta ma=a. T.e j< <1 še poraben.
Blizu t^LTJ si«:iž:v~ iianz Kro-eko. Temu j<* vrsrvl rs -k l ■ -tekle*''«-<». Šimpanz jo je oilprl in >j»ii. Z.Ia ; pride stražnik, pogleda steklonit-o in vidi — o groza — napis: strup, kr.rbol-na kislina. Hitro telefonira zdravui-ku, ta pa nazaj, da naj mu šimpanza kar v vizito pi-ij^'lje.
Zdravnik mu izjiere želodec, potera pa pogleda tekočino v stekleniri. Duha — preiskuje in pronajde — navadno vodu.
r.f.-i iz ir>'t» -a
.i >-.ik
]■ -Inr io t-l!
Tokio, 22. julija. V premogokopih pri Toyooka. dežela Bungo, je nastala zadnjo soboto silna razstrelba, pri kteri je vseh 470 premogarjev mrtvih. Vneli so se pokalni plini.
Carigrad, 22. julija. Na noto, ktero je poslal naš poslanik porti radi bombne razstrelbe, je turški minister vnanjih del, Tewfik paša, odgovoril takoj. Rekel je, da bodo dotičniki kaznovani in da bode skrbel, da se več ne zgodi kaj podobnega.
Berlin, 22. julija. Profesor Hau, ki je bil odvetnik in učitelj prava v Washingtonu. je obsojen na smrt.
Profesor Hau se je peljal nalašč v Nemčijo, kjer je umoril svojo taščo, da se polasti njenega premoženja. Po umoru je zbežal v London, odkoder pa je moral iti kmalu neprostovoljno nazaj.
Porotniki so po polurnem posvetovanju jednoglasno izjavili, da je kriv, nakar ga je sodišče obsodilo na smrt. Pri tej priliki je prišlo do takih demonstracij, da je moralo posredovati vojaštvo.
Pariz, 22. julija. List "Gil Bias" je ok ril velikanske sleparije z javnimi uradi, dekoracijami in pomilošče-nji. Kot ''grafterja" navaja bivšega tajnika ministerstva Guvota Des-saigna, kteri -pa ima v osebah visokih uradnikov vsepolno pomagačev. Službe so se oddajale tistim, kteri so več ponudili, brez ozira na zmožnosti. .Tednako je bilo z dekoracijami in po-miloščenji.
Tanger. 22. julija. Pri Mellilli se vrši krvava bitka med četami sultana pom. Zlasti s predsednikovim sinom in pretendenta. Sultanove čete so na-j Archiejem sla bila dobra znanca. Pa-padle pretendentov© iz suhega, od | ^tor je nekaj časa opazoval čvetero-morja pa jih podpira topničarka : nožnega gosta, od kteresra ni bilo pri-Sidi-el-Turk. Roj še ni končan. Na ; čakovati nobenega daru. potem pa je obeh straneh je polno mrtvih in ra- j spregovoril prej navedene besede. Oe njenih.	bi bil prišel pes s čekom v gobcu, bi
Manila, 22. julija. Vojni blagajnik ; bilo najbrže drugače, major Eugene Coffin je na čuden na- I _-.,-.->r ,- -čin zgubil svojo levo roko. Nedavno | se je malo prasknil. Pri štetju denarja je iiobil zastrupljenje krvi, radi česar so mu morali odrezati r^ko.
ROOSEVELTOV PES V CERKVI.
Pastor je vsled tega javno zaklieal svarilo, ktero je veljalo lastniku psa.
" Vašega psa pustite, prosim, drugič doma, kadar pridete v cerkev" — je rekel pastor Homer Washburn iz propovednice. Omenjeni pastor je upravitelj cerkve v Oyster Bayu. Kot vsako nedeljo, je prišel predsednik tudi včeraj v cerkev. Za IiooseveTtovo rodbino je korakal velik, kosmat pes. V cerkvi se je vedno ustavil pred predsednikom in prijazno maJia? z re-
ČUDEN SLUČAJ SMRTI.
Voda je nanagloma pridrla in odnesla desetletna dvojčka.


Po obupnem boj<u, v kterem bi bil k malo sam zgubil življenje, je ustrelil 601etni John A. Payne iz 454 Ralph Avenue, Richmond, v New Yorku, kateri je uposlen kot stražnik pri črti Murray, že večkrat kaznovanega TV. Ardleya. Dobil ga je baš, ko je ropal blago iz nekega kovčka.
Vsled mnogih tatvin v zadnjem času so naročili stražnikom, naj bodo posebno pazljivi. Včeraj zjutraj ob treh je zapazil Payne nekega moža, kteri je nesel več kovčkov. "Ustavil ga je in začel povpraševati, kje je dobil blago in kam ga nese. Tujec spusti blago naenkrat na tla in se zakadi v stražnika.
Nastane silna borba; tujec je poskušal starega moža zriniti k vodi. da ga prevrne čez ograjo v vodo. Ker sta 'bila precej glasna, jili je slišal kapitan malega parnika	L. Har-
dy", kteri je prišel takoj poleg. Ko j leznieo v drugi jarek, kteri drži tri I Minneapolis iz Londona. ga tat zagleda, zbeži. Stražnik mu , bloke dalje v reko Shuvlkill. Oba \ Bremen iz Bremena, parkrai. zakliče, naj se ustavi., potem j bratca je voda ^zela- ~eboj po cevi in | Furnessia iz Olasgowa. pa ustreli štirikrat, za njim. Tatu ! jih nesla dalje v reko. Njih trupla je j Bu-deaiia, iz Hamburga, je zadela jedna krogla' v srce, da je
obležal na mestu mrtev.	ga žalostnega prizora je bil 14lefni J Pannonia iz Reke.
James Bowles, kteri je baje poskušal ' Majestie iz Liverpoola
KRETANJE PAiNIKOV Dospeti imajo: Finland iz Antwerpena. Armenian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm der Grosse
mena.	-
Princess Alice iz Bremena. Caronia iz Liverpoola. President Lincoln iz Hamburga. Oceanic iz Liverpoola. Arabic iz Liverpoola. Ore tic iz Genove.
iz Bre-
Philadelphia, 22. julija. Dvojčka Gerald in Herbert Sheron sta zgubila včeraj na čuden način svoje življenje. Gazila sta po jarku ob progi Pennsylvania železnice v West Philadelphiji, v kterem je navadno voda le jeden pedenj visoka. Ker se je utrgal oblak, j je začela voda nanagloma naraščati j Nord America iz Genove, in je bila kmalu tri do štiri čevlje glo- S*. Paul iz Southamptona. bokn. Dečka, ktera sta bila stara po : Umbi ia iz Liverpoola. deset let. nista mogla z nogami več ; La Touraiue iz Havre.
do tal. Blizu tam je cev. ktera meri i Potsdam iz Rotterdama.
i
dva čevlja v premeru. Ta drži pod že- j Vaderlaml iz Antwerpena..
V zavojih so dobili razno nakradeno blago. Mrtvega je policija po-zniala kot zelo nevarnega tatu, kteri je bil že večkrat kaznovan radi raznih lopovščin.
Payna je stavil sodnik pod $10,000 jamstva.
rešiti dečka.

Peč kot hranilnica.
C. H. Behrens, kteri je groeer v Brooklynu, je zelo previden mož. Da bi bil njegov denar varen pred lopovi* je skril ves prihranek v znesku $360 v peČ. —
Včeraj je enašela njegov* Sena prodajalno. Smeti je lepo rnmtmlm v peč, potem pa jih zaigvla. Ko ee je na večer vrnil njen mot, so bOi lepi dolar-čka ie pvah in pepeL
Ousojen zopet na smrt.
Italijan Giuseppe Labriola iz Mino-tole, kteri je preteč eni december u-moril svojega svaka J ohm Bogilo, je ■bil včeraj v May's Landing, Atlantic County, obsojen drugič na smrt. On hi moral hiti že 3. maja nsmrten, a se je pritožil, ker je sodnija vsprejela tudi otročje izpovedfoe za dokaz. Pri-civno sodišSe je odbilo pritožbo. Zato je sodnik Tnoehipd določil dan u-amtenja na 231 avgusta. Zaovocrnik ee trudi, da bi bil Italijan pomilotten v dosniMoo jrfo.
Hispania iz Hambur^ra. Graf Waldersee iz Hamburga. Baltic iz Liverpoola.
Odpluli so:
Friedrich der Grosse 23. julija v Bremen.
Odpluli bodo: Teutonic 24. julija v Liverpool. Ryndam 24. julija v Rotterdam. Deutschland 25. julija v Hamburg. La Savoie 25. julija v Havre. Celtic 25. julija v Liverpool. TJltonia 25. julija v Reko. Finland 27. julija v Antwerpen. linearna 27. julija v Liverpool. Patricia 27. julija v Hamburg. Lsnara 27. jolija v Trst. Columbia 27. julija v Glasgow. Koenigin T mas 27. julija v Genove.
iillflfirltf t	i
__
"GLAS NARODA"
(Stoveilc Daily.)
Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
( a corporation ).
FRANK SAKSER, president. VICTOR VALJA VEG, Secretary.
LOUIS BENEDIK, Treasurer. •
Place of business of the corporation and addresses of above oflit*re: 109 Greenwich Ktreet, Borough of Manhattan New York City, N. Y.
Za leto velja list za Ameriko . ■ $3.00
,, pol leta.........1.50
,, leto za mesto New York . . 4.00 pol leta sa mesto New York . 2.00
Evropo za vs*e l^to.....4.50
„ pol leta.....2.50
,, „ „ četrt leta .... 1.75 Evropo pošiljamo skupno tri številke.
V
"G
LAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
MGLAS NARODA"
( "Voice of the People" ) ltwiipil everv^lav, except Sundays and rtolidayw. Subseription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
/,a ogla.se tloJJJleset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez poilpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Onler.
Pri spremembi k raj a naročnikov prosimo, da se nant tudi prejšnje bivališče uaznani, da hitreje najdemo naslovnika. I>opisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Olns Naroda" 100 ^Greenwich Strvet, New York City.
Telefon : 1 Rector.
Koreja in "rumena ne= varnost".
lNustojoanje Japoncev v zadnem ča-bu, namreč previdna izognitev pre-|>ira t Zjedinjnimi državami in odločen nastop proti Koreji kaže, da se r.animajo v prvi vrsti za zapad, namreč za azijsko celino. Japonska hoče trpovišt-a za svoje izdelke. Ona se koče gospodarsko širiti. Zdaj je na vrsti Koreja, za njo pride Mandžurija, potem pa veliko kitajsko cesar-fctvo.
Japonska teži torej proti zapadli. Ker pa. imajo tudi drug-e države svoje interese v Aziji, je vedno prilika za nove vojske. Prilastitev Koreje mora frrinesti vzroke za medsebojne spopade.
Politika Japoncev stremi za tem, da dobi trgrovsko premoč nad iztočno Azijo. Poles* te<ra pa si želi prostor, kamor bi se mo^rli izseljevati Japonci iz preobljudene domovine.
Odkar se jim je posrečilo pridobiti par zmagr. žareli so riniti na vse strani. Zmuim nad dozdevno nepremagljiv im nasprotnikom jih je navdušila in dovedla do sklepa, da dosežejo lahko vse.
■lapmnska vlada je pokazala smer, v ktero se hočejo širiti naj prvo. Pre-bivalstvo naj gre v Korejo in Mandžurijo. T«>da Koreja je že tako obljudena. da nima d<»*ti več prostora za velika naseljevanja. Mandžurija je v tem oziru dosti boljša, toda vremenske razmere so dosti slabše kot «no imeli priliko opazovati pri zadnji vojski. V <"-asih je huda suša. potem dolgotrajno deževje in izredno mrzla zima.
Japonska se t radi, da naseli svoje ljudi skupno na. azijski celini. Svoj "trud bode gotovo podvojila, ko si popolnoma podjarmi Korejo. Če pa bo uspešna, je seveda drugo vprašanje. Že danes se lahko reče., da je ta trud zaman.
Prebivalstvo si je že zbralo drugo umer. Pacifično obrežje je cilj pre teične večine gostonaseljenega naroda. Narod hoče iz tesnih razmer v tiste kraje, kjer se dobi za dobro delo dobrk plača. Sledni hrepeaai priti na t»d i se stališče. Iji to hrepenenje po kruhu je edino merodajno, ne na sever. jug ali iztok! Naj se trudi vlada kolikor hoče. to je gotovo, da bode želja ljudstva zmagala nad direktivo vlade.
Ni kdo ne bode ugovarjal pri nas, če si JajKvnska podvrže Korejo. Toda resnica pa ostane, da je to podjarm-Ijeaije kaj nevarno za spopad. Sicer pa naj zavzame za Korejo še prostrano Mandžurijo, ne bode kljub temu spremenilo smeri razširjenje, ktero je najle[iše in največ obstoječe le na — Pacifiku To je naša "nimena oe-varnost ", ktera se nam bliža, polagoma sicer, toda gotovo.
POZOR, ROJAKI 1
Slovencem v Carbondale, Vaandling, Forest City, Pa., in v okolici priporočam svoj novo urejeni	,
FOTOGRAFIČNI ATELIER, v k te rem izdelujem najfinejše slike do naravne velikosti. Imam tudi slovenskega vslužbenea g. Anton Laban. Torej se lahko ž njim po slovensko pogovorite.
W. B. POSTER* 37 W. Maim St-,
(10x v ar a 2 jI)
Prosperiteta v Calilor najt.
"Površno poznanje Califomije zadostuje, da človek reče: Californija zelo prosperira. Zadnje leto ne prišlo le veliko kapitala v deželo, ampak tudi dosti prod učen tov. Lahko se reče, da je naipredovalo prebivalstvo Ca I if o rili je od zadnje potresne katastrofe za 125,000 duš. Velike ugodnosti za praktičnega farrmerja in izredni dobički v vseh strokah obrtni je so začeli zanimati ves iztok in jug* No vi naseljenci ne pridejo na počitnice ali na opaževamje dežele. Vzrok našel j en ja so izredno "n god ne razmere za obrt.' *
To sodbo je izrekel Paul Shoupe, k ter i se posebno zanima za Cal'for-nijo.
Govoril je še o izrednem naraščanja petroljne produkcije in o povišanih dohodkih iz gozdov, kteri so skoro neizcrpljivi, če se bode pametno gospodarilo ž njimi.
Zlasti je napredovala sadna obrt. Nasadi citron nosijo lastnikom $1000 čistega od vsakega akra kljulb velikim stroškom. Californijske slive so poskočile v šestih letih od 2c. za funt na 4 in pol cental. Cena (breskev, marelic in rozin se je v <par letih po-■trojila.
Omeniti moramo tudi pridobitev sladkorne pese. Pridobiva se je od leta do leta več in ima vsled pametnega gojenja vedno več sladkorja.
Tudi druge vrste žita uspevajo izredno. Lansko leto je vrglo žito nad trideset milijonov dolarjev, letos bode pa še več.
Prosperiteta se vidi na vseh straneh. Bogve, če ne bode bas ta prosperiteta enkrat vzrok krvavemu plesu, kteri se utegne odigrati ob obali Tihega oceana in zapečati osodo tega ali onega plemena t
Iz Hrvatske,
V ZarebtL, 4. julija.
Kakor iz vreče se je sesula na našo glavo množina dalekosežnih zgodovinskih dogodkov.
Poslan je nam madjarski komisar Rakodczay, ki je določen v smislu madjarskih groženj, da nas pokori, a je dosedaj docela pasiven ter plas-ljivo sprejema ljute napade opozici-jonalnega časopisja, kakor tudi ne-laskave vzklike pouličnih demonstrantov. —
Močna roka Madjarov se zdi, kakor
da (bi se tresla, predno - za-
mahne...
Madjari so grozili, da bodo končno s silo ubili obstrukcijo. Toda tudi Uit lii&o mogli. Že se je mislilo, da je zares s silo premagana obstruk-cija, ker so tisti kossuthovci, ki so se toliko borili proti neusiavnosti in kršenju poslovnika po prejšnji večini. sedaj v nasilstvu daleč nadkri-ili glasovi tega Perczela. Obstrukcija lahko obstoji in zmaga samo v slučaju, ako večina spoštuje poslovnik in a ko se ne poslužuje nobenega parlamentarnega nasilstva. A baš pri tej priliki bi se ibila morala respektovati obstrukcija kot nekak veto, ker so se z njo proti vil i uzakonjenju gotovega zakonskega načrta predstavitelji cele kraljevine, a ne morda samo jedna stranka, ki bi bila v narodu v manjšini.
Toda Madjari niso mogli niti z od-tegovanjem besede, niti s kršenjem najjasnejših poslovnikovih določb dovolj hitro ukrotiti Hrvatov.
Zato si je Kossuth ignni«lil včeraj finto, s ktero je hotel preprečiti obstrukcijo. Predlagal je namreč, naj od zakonskega načrta ostane samo je-den paragraf, v kterega se naj sprej-mo določbe 5. paragrafa o uradniški kvalifikaciji, kjer se zahteva znanje madjarskega jezika, na Hrvatskem pa tudi znanje hrvatskega jezika za one uradnike, ki prihajajo v dotiko z občinstvom; ostali paragrafi pa izostanejo in se imajo proglasiti nared-benim potom.
Na ta način je bilo mogoče razpravljati samo še o že vloženih mo-difikatijskih predlogih hrvatskih delegatov k 1. paragrafu. Hrvatska delegacija je podala v današnji seji izjavo, v kteri naglaša, da bode pred glasovanjem o Kossuthovom predlogu zapustila zajednički sabor, ker se s tem zakonskim načrtom krši temeljni ustavni zakon, nagod'ba, ker se je omejevala svoboda govora in ker se Kossuthovim predlogom izigrava vsako parlamentarno delovanje. Ker se tako eklatantno krši temeljni zakon po faktoru, ki ni za to pooblaščen, ter se s tem onemogoča vsaka parlamentarna akcija hrv. delegacije, zapušča le-ta parlament ter prepušča nadaljno odločitev hrvatskemu sabora, to je odložitev, da-li kna sibog tega odložiti amandaffe na zajedniškem
Ta čas se še ne ve, ali se izvrši specijatoa debata takoj sedaj, ali šel« na jesen, kakor javljajo nektezi časopisi.
Bodi že kakorkoli, madjaiska vlada ni baš častno izšla, is te bodbe.
Hrvatski delegat je se vrnejo v soboto domov kot zmagovalci, ki so vse storili, da Madjari ne zabodejo noža v telo naše avtonomije.
Ljudstvo jih bode povsodi pozdravljalo z navdušenimi manifestacijami.
♦ ♦ »
V »četrtek 11. t. m. se »bere hrvatski sabor. Tega dne se storijo eeodni sklepi.
Ta seja najbrže odloči o osodi sabora. Takoj bode moral zavzeti ostro opozicijonabio stališče napram ma-djarskemu komisarju Rakodczay j u, na drugi »tirani pa bode moral odrediti od noša j napram Mad j arom. Morda pa bode Rakodczay presekal vsako sklepanje z razpustom nbonu
Sedaj vse časopisje složno razpravlja o tem, kako so Madjari na ta način pretrgali nagodbo iz leta 1867 med. Hrvatsko in Ogrsko. Ugovor ne more biti obvezen samo za jednega, a drogi bi ga pa smel neprestano brezobzirno gaziti.
Tudi naj konzerv at i vnejši elementi izjavljajo, da ne more več obstojati državnopravni odnošaj z Madjari, ako se vsaj ne izvede revizija nagodbe.
Stranka prava in Frankovci izdajo geslo: Proč z nagodbo! Samo da Frankovci zakrivajo vso svojo opozicijo pod boribo proti nagodbi, d očim Rakodczayja samega pušča dr. Frank na miru, celo spričevalo gentleman-stva mu izdaja.
Od zunaj prihajajo zopet glasovi, da sklenejo vse stranke volilni kompromis proti Rakodczay ju, dočim v resnici dr. Frank edini moti, da bi se organizoval edinstveni narodni odpor.
S. N.
Zadnji šopek.
Po piečitmjn te deklaracije se je dogodilo nekaj nepričakovanega. Minister Kossuth, je izjavil, da odtegne svoj včerajšnji predlog in da se bode nroizvcidla. aperajalna dcftwta o ostalih
— Povest. —
m.
Krasna noč se je vlegla na rimsko mesto. Jasno neibo je lesketalo v milijonih zlatih lučic.
Tibera je mirno tekla skozi mesto. Cicilij je počasi hodil ob Tiberi in zrl v čarobno žuboreče valove. Vedno iste misli se mu podijo po glavi, vedno ista slika mu stopa pred oči.
"Kaj ima ta ženska opraviti z menoj T Kaj sem tako nemiren; f Bogovi, pomagajte mi ! * * mrmral je polu-glasno in obstal pri mostu.
** Spanec beži od (m* jih očij. Ne veseli me niti dl-užba, niti zabave. Kaj mi je T — Kaj, če bi bila ona vera v Kristusa Tes prava? Zakaj tako radi ximirajo za njo T Če bi imel koga, da bi me seznanil z njo.. Take in jednake misli so mu rojile po glavi.
Sedaj pride neki človek po cesti, tesno zavit v togo, in gre mimo njega čez most. Cicilij se strese in gleda za njim. Ali podoba kmalo zgine onstran za visokim zidom. Ni dolgo stal, že pride drugi, še tesneje zavit v togo.
'*Kdo je to zopet? JTam gre? — Morda so pa kristijani in se zbirajo k ponočnim shodom." Ta slednja misel je ugajala Ciciliju in pohitel je za neznanim človekoma.
Cicilij je hodil počasi, da bi ga stopinje ne izdajale, in se držal zida, kjer so ga sence visokih palač zavijale v svoje temno krilo. Pot ju je •peljala po najbolj odročnih, ozkih ulicah, kjer je stanovalo ubogo ljudstvo rimsko. Po mnogih ovinkih prispeta ven iz mesta in neznan človek krenil je iz ceste proti krasni vili, ki je stala streljaj od ceste na vrtu. Do nje je vodil temen drevored. Radovednost žene Cicilij a tudi todi za njim. Ko neznanec pred vrati obstane in potrka, stisne se Cicilij za senčnat grmtik njega in posluša, kaj bode.
Vratica se od pro in čuje se glas <rd znotraj: "tKaj je nocojšno noč znamenje f"
* ' Življenje za vero.' *
Došlec vstopi in duri se zapro.
Kristijani so imeli v onih burnih časih posebna znamenja, pri kterih so se pri ponoenih shajališčih spoznavali, da se ni |ak vohun pritihotapil med nje. Znamenje današnjega večera je bilo, kakor smo slišali, "Življenje za vero. * *
Cicilij pošto ji nekaj časa pred vrat-mi in premišlja, bi se li vrnil v mesto ali bi šel za tujcem in pogledal celo skrivnost. I>a se ta ribirajo kristijani, bil je prepričan popolnoma. Samo bal se je, $e hi bili kristijani v resnici taki ljudojedi, da bi žrli nedolžne otroke, da bi morda ajagm om-vnsga ne T^njnrrfi, ako hi gm. slučajno spoznali, da ni njfibov vi. Ali pred
is glediftša^ sptoh vsi, ki sa
Osarči se tedaj in potbrka na dveri. Kimalo se te odpno in	člevek
a vpraša po anaraenji. *
"Življenje za vero", odgovori Cicilij m vstopi.
Vratar zapre in pelje mladeniča s seboj po temnem hodniku v palačo. Ciciliju je bilo sieer malo tesno pri srcu, ko je stopal za neznanim človekom po temnem prostora.
Naposled se ustavi ta in neznanec odpre močne železne dveri. Pred njim se pokaže velika, krasno okičena in razsvetljena dvorana, v kteri je bilo zbranega že mnogo ljudstva, ki je kleče poluglasno molilo. Na vzvišenem prostoru je stal duhovnik m obhajal vernike.
Cicilij je bil v zadregi. Obetal je pri dvorih in gledal ves prizor. Po vrsti so se bližali verniki pred duhovna, ki jim je dajal v obrambo za vse muke in težave duševne hrane, telo Kristusovo.
Cicilij je storil kakor dragi, da bi ne vaftMidil soma. Pokleknil je na tla pri vratih; ali pred duhovnika se vendar ni upal, čakal je, kaj bode sledilo.
Ko so bili že vsi obhajani in je vladala sveta tišina po vsem prostora, obrnil se je duhovnik proti ljudstvu in pričel govoriti:
"To telo najvišjega Boga, ktero ste zavžili nocoj, naj vas krepi in navdušuje, da ostanete stanovitni veri in Bogu svojemu. Ljubite nje, ki vas preganjajo, saj oni vam odpirajo vrata v nebeški raj."
Tako in jednako je navduševal duhovnik kristijane in sklenil svoj go-•vor:
"Morda se vidimo nocoj slednjič na tem mesta, morda se brusijo že meči, ki bodo morili vas, ali bodite hralbri in veseli; onkraj groba snidemo se zopet za večno. Amen."
"Za Boga in za vero smo pripravljeni umreti", ponavlja ljudstvo in se pripravlja na odhod.
Cicilij je ves čas molčal in poslušal. Bilo mu je eudno pri srci. Zlasti zadnje besede duhovnikove, da se onkraj groba zopet vsi snidemo, so mu presunile dušo. Še zadnji blagoslov da duhovnik vernim, potem pa se ti polagoma posamič skozi dveri razido.
Ali Cicilij še ne misli na odhod, mirno kleči na svojem prostora poleg duri, da poslednji odide skozi nje. Duhovnik je še klečal pred Presve-tim, ko je zavladala že sveta tišina po dvorani.
Sedaj se vzdigne Cicilij iz svojega prostora in se bliža duhovniku ter obstane pri njem.
"'Kaj želiš, moj sin?" nagovori ga duhovnik.
"Jaz nisem vase vere." "Nisi naše vere? Po kaj si prišel ? Ali nas hočeš mar naznaniti in si nas prišel zasledovat?"
"Nd."
"Toda kaj te je privedlo sem?" " Povedi mi, če veš, kdo je ona ženska, ki je bila danes dopoldne umorjena v gledišču?**
*	* Mogočna Sempronija, poveljnika pretorijaneev hči. Bila je kristijan-ka in umorili so jo na povelje lastnega očeta", odvrne mu duhovnik.
Ln zakaj se je pustila usmrti ti t"
*	* Ker je ljubila svojega Boga v nebesih bolj nego življenje.''
'' Ln kje so tista nebesa, ali more •priti vsak vanje?"
*	* Vsak, ki veruje v Boga, ki se varuje greha in ljubi vse ljudi, prijatelje in sovražnike!"
*	* Alj ne sovražite nikogar, tudi onih ne, ki vas zasledujejo in morijo?"
"Tudi tistih ne. Saj ravno oni nas vodijo v večno življenje in jim moramo biti hvaležni ter Boga prositi za nje, da pridejo za nami."
"Kakšno pa je tisto večno življenje? Ali se gori zopet snidejo tisti ljudje, ki so bili na zemlji skupaj?"
■"Večno življenje je kraj veselja in radosti. Ljudje, ki so na zemlji skupaj živeli, se gori zopet snidejo."
"Ali bodesm videl zopet tisto Rimljan ko, ki je danes umrla v gledišču?"
"Da, po smrti zopet, ako prestopiš
v 'našo vero. Ali prestopiti moraš iz ljubezni do Boga, ne pa zaradi nje."
"Kak pa je vaš Bog?'* "Naš Bog je dober, ki je dal svojega lastnega Sina usmrtiti v blagor ljudi. Mi ga imenujemo Očeta vseh ljudi, ktere on ljubi kot svoje otroke, ktere vse želi k sebi v nebo.'1
"Kaj pa naj storim, da pridem k njemu?"
"(Daj se krstiti in stopi v našo vero, ako vmas pogum. Trpeti bodeš moral zaničevanje in zasramovanje na zemlji, morda bodeš moral preliti še eelo kri za svojo vero. Ali za vse to te bode tvoj Oče v nebesih obilno naerwfliL"
" Ali počnete res take hudobije, kakor se priporafluje o vas kristijar-arfkt"
"Lahko ae pn^ribi tan, da so to gole izmišljotine haKžh zatiralcev."
"Ifi murnu aiaiii a j prihaja&it" "Kadar U je dfe** T naio m tftoyi lahlto vsakdo. Mi ano vai tm,
p* *t»
"Jaz sem dostojanstvenik na Ne-itmovem dvon\ Cicilij, ah* Julijske
"Kako si prišel danes notri Kje si čol naše znamenje?"
'' Pritihotapil sem se in znamenje sem čul od nekega vernika, ki je sem notri stopi."
"Bog te blagoslovi, moj sin!"
Po tem razgovora odide Cicilij. — Čudne misli no se mn vrtiJe v glavi. Bil je duševno csmšrjen. Žarek milosti prisijal mu je iz nebes.
Iščem prijatelja IVIANA V UKŠI-N1Č. Doma je iz vasi Krasni vrh pri Metliki, Dolenjsko. Tri leta je že, odkar ni glasa od njega. Zato prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, da ga mi blagovoli naznaniti, za kar mn bodem zelo hvaležen. Martin Kraanarič, 439 Virginia St., Milwaukee, Wis.
(23-25—7)
Kje je JANEZ RIBAJOČ? Doma je iz Trnovega na Notranjskem. Pred enim in pol letom je prišel sem v Sheboygan iz Pueblo, Colo., in pred enim letom je šel od tukaj nekam v Penneylvanijo in. misliva, da se sedaj nekje tam nahaja. Prosiva cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovim bratom: Anton in Pran Ribari«, 102 N. 8th St., Sheboygan, Wis.
Kje so? PRAN PLANINŠEK, doma iz fare Šmarjeta, Dolenjsko, AlvOj-ZU ZORO in IVAN MUjLER, oba doma nekje na Gorenjskem. Vsi trije so bili lansko leto pri meni na stanu v Milwaukee, Wis., 463 Virginia St. Podpisani prosim za njih naslove, ker bi jim rad nekaj pisal. John Novljam, Box 1243, Spokane, Wash.	(23-26—7)
^lo v e n s kv katoliško
svete Barbaru
1
-©-o-
ODBOJUVTKI:
Predsednik: JOSIP ZAT.AR mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Mmm, Pa. I. tajnfe: IVAJ7 TEMAN, Box 607, Forest (Sty, Hm. V
Ll. tajnik: ALOJZIJ ZAVBEL, Box 374, Forest CSty, P*. Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box 537, Fore«	Pa.
NAZNANILO.
Društvo sv. Štefana št. 1 K S. K. Jednote v Ohicagu, 111., priredi dne 28. julija t. L VELIK IZLET, oziroma FIC-NIC v krasnem Theiler parku v Jolietu. Tli.
Tem potom vljudno vabim vse cenjene rojake in rojakinje, posebno so-brate iz Jolieta in bližnjih mest, kakor Chicago, South Chicago, Wanke-gan, Aurora in La Salle, da se polno-številno ud/eležiti blagovolijo. Rojaki so vstopnine prosti. Vožmi listek iz Chicaga v Joliet in nazaj stane samo 50 centov ter ga vsakdo lahko kupi na vlaku, kteri odhaja iz Dearborn postaje ob 9. uri dopoludne ter se vrne ob 8:30 zvečer.
V slovenski f ari sv. Štefana so vsako nedeljo dve maši ob 8. oz. 10. uri in 28. julija bode sv. maša ob 6. uri zjutraj.
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam, posebno pa članom in članicam Iv. S. K. J. Na svidenje!
Jakob Jorga, predsednik.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLBR, Box 28, Forest City, Fa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ STJDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROiL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAH, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telbaa, P. V. Bex fff, Se. rest CSty, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
F WWWW
Telefon 246.
w w w>
• » • v v
W VV v
NAZNANILO.
Rojakom znancem prijateljem naznanjam žalostno vest, da je dne 7. julija t. L moja ljubljena soproga
ROZAIiXJA ROSMAN v starosti 44 let v Gospodu, zaspala. Ran je a bolehala je že več let, iskali smo pomoči pri raznih zdravnikih, kteri ji pa niso znali pomagati. Dne 6. julija Šla je v tukajšnjo bolnišnico iskati zdravje, koder je pa žalibog-našla smrt. Bodi ji žemljica lahka! CLaridge, Pa.
John Roman,
(23-24—7)	No. 392.
NA PRODAJ
Lepo urejeni in dobro ?an«ni SALOON, kteri se nahaja na najboljšem prostoru, takoj prodam z ali brez hiše, ker nameravam drago trgovino pričeti.
Stephen Zgono,
Ghishohn, "Minn.
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim prmikom, kdor ieli poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek poSljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasie narastejo, če ni to] resnica ^plačam rsakomu $500
Jakob Wahcic,
|33Q SOUTH FRONT STliEET, STEELTON, PA.
Q Cast mi je naznaniti slavnemu M T občinstvu % Caicagi, UL. kater | m tudi rojakom po 2jed. ffibvdk, I A da sem o tvoril novo urejeni	i
0	salm pri "Triglav", 1
* #17 S. Ccater Ave., CMcafo« DL. «
1	Htm ML ulice,	1
I kfer točim pristno oldsno Atlas* 1 ■ pivo, iinauii whiskey. Naftwij* S X vina in dišeče smoditeab pnSoS X f na razpolago. Nadalje fe vsakem i
B ^^^^^^^^^^^^^^ I
Frank Petkoy§ek
720 Market Street.	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
•^S A L O O
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina In whiHkey, ter ima na razpolago line sniodke.
V svoji PRODAJALNIQI ima vedno rveze groce-rije po zuzkih cenah.
PoSilja denarje ▼ staro domovino ielo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v 2»Tew Yorku.
Kotlarje išče:
Velika zračna tovarna
za'stalno delo t ladjedelnici Fore River Ship Building Company, Quincy, Massachusetts.
mojald, aaročajt« ma ma "Olaa Ha coda", največji im najcaaejii da*v»£k.
1TAXNANTIKO IN PSIPOSOdlLO.
Rojakom v EvelethTX, Minn., la okolici naznanjamo, da je sa taznoiajl okraj naš saatopnik
MR. GEO. KOTZE, P. O. Box 541,	Bveleth, Miaa.
Ker je z nami v zvezi, ga vrnem toplo priporočamo.
Frank Sakaer Co.
Velika zaloga vina in žganja
iVUltija Qrin;
Prodaja belo vino po 70« gallon „ črno „ „ 5Uc „
Drožnik 4 »rnllone za.......Sll.OO
Branjevec 15? steklenic S12.00 ali * gall, (.soilf-ek) za.......
Za obilno naročilo mc priporoči«.
IVIa.fi 1 a. Grillv
1548 St. Clair St.	CLEVELAND. O.
Tž—C5
FR. SAKSER C0.
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
...PODRUŽNICA...
6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0.
OficijeLno zastopništvo vaeh parobrodnih družb.
PrijK>roča se Slovenrem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodniti listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoii svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
Greenwich
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pra-I vem prostora, predno se da pregovoriti, da komu vroča denar, I	v mnenju, da ima opraviti % nami.



podp. društvo 1
/■ — '■
Sedež z Forest City, Pa.
■momiMno dna da* tanuaria iooa v ■■■ !■■! ..........
"OLAS HAUDi", KAJTiSl IV
\2t -KSEJŠl DNSfJUKI
iz Kled^*^ JplX ki ao KmH dac-
tZLkZShdbvMor, da U mmjmm*i*> to^ ti	vmn&m apo-
Jugoslovanska
Inkorporinum
dne 24. janumja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. bor 57, Braddock, P«. Glavni tajnik: JURU L. BROŽJC, Box 424, Ely, Minn Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN ME DOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave-, So. Chicago, I1L IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽIŠNIK, HI, nadzornik, Box 138, Bnrdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora*
4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, LL porotnik, 116, 7th SL, Calumet, JOSIP PEZDIRC, ITL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrbe mi zdravnik J ©d note: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joiiet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, prcsnem.be udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, EIj, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugesn.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna draštva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Je dno te.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote sli posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blaekberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
PRISTOPILI.
K društvu sv. Barbare št. 63 v Chisholmu, Minn., 9. julija: Janez Ivane rojen 1884 cert. 7127 L razred. Društvo šteje 39 udov.
K društvu sv. line Jezus št- 25 v Evelethu, Minn., 9. julija: Fran Andolšek rojen ¥ cert. 7128. Krištof Kobič 1S83 cert. 7129, Fran Pucelj 3S89 cert. 7130, Gabriel Leban 1884 certv 7131. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 168 udov.	|
K društvu sv. Barbare št. 39 v R->slynu, Wash., 9. julija: Matija <Jrgorie 1871 eert, 7132, Anton Pleše 1S83 cert. 7133, Mihael Baričevič 1S(J7 cert. 7134, Mihael Brozovič 1874 cert. 7135, Alojzij Aristovnik 1870 cert. 7136. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 193 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 65 v Manistique, Mieh., 9. julija: Mihael Videč 1882 cert. 7137 H. razred. Društvo šteje 20 udoy.
K društvu sv. Petra in Pavla št. G6 v Jolietu, 111., 26. junija: Ivan Mutz 18C5 cert. 7054 L razred, Ivan Mavrin 1873 eert. 7055 L razred, Iv. Gregorčič 1864 cert. 7056 II. razred, Fran Skole 1885 cert. 7057 I. razred. Društvo šteje t udov.
SUSPENDIRANI,
Iz društva sv. Jožefa št- 67 v Vale, Kansas, 25. junija: Ivan Benko cert. 5764, Fran Birk cert. 5767. Oba v I. razredu.
Iz društva sv. Roka št. 55 v Lemo&t Furnace, Pa., 25. junija: Martin Krumar cert. 3782 L razred. Društvo šteje 34 udov.
Iz društva sv. Roka št. 55 v Lemon t Furnace, Pa., 25. junija: Maria Kramar cert. 3782. Društvo šteje 12 članic.
,	JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
DR0BN0ST1
KRANJSKE NOVICE.
Z vosom ponesrečil. Dolinarjev hlapec Jakob lludovernik iz Kosez je z vozom peijal ?.teljo. Po nesreči je prišel pod voz, ki mu je nogo zdrobil in glavo tako razbil, da hlapec še vedno nezavesten leži.
S	je padel 121etni Gabriel Šu-
bie v Vevčah tako nesreččno, da mu je počita gla\a in je le malo upanja, da bi okreval.
Žrtev Save. Utonil je 1. junije pri kopanju devetletni Janez Bučar iz Pijavskega. Truplo so potegnili iz vode 4. junija pri Krškem.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Nepoboljšljivi tat. Zaradi »atvine že večkrat kaznovani {Silvester Zaje, delavec v Dolu. je vlomil v Kosmovo trgovino in pobral okoli 110 K. Z ukradenim denarjem je nameraval iti v Trst, kar mu je pa apodleteio, ker je bil v Ljubljani prijet. Ker je Zaje nevaren tuji lastnini, je stal pod policijskim nadzorstvom, kierega .je prelomil, ko je rapustil Dol. Obsojen je bil na e.io leto težke ječe, potem se Im* pa oddal v poboljševalnico.
Prisiljenec tat. Ljubljanski prisiljenem Matija Toplic je dne 18. vel. travna poboirnil od dela in dvema delavcema pobral obleke v vrednosti 23 kron. Nato se je brez dela okoli potikal in o! hiše do hiše beračil. V Vodicah << rožnikih a ne t o van, je povedal napa«*ro ime, misleč, da se mu bo posrečilo, orožnike premotiti. Toplič svoj • k a/njivo dejanje odkrito prima v <n Oh-ojen je bil na !."> mesecev težke ječe.
Fant«
Fantovski tej>ež. Ko *ta delavca Janez in France Habjan iz Selc zapustila gostilno na Gasteju. napadli so ju fantje brez povoda na cesti. Janez Rozman, zidarski pomočnik iz Stražišča, je obdelaval Franceta Hab-jana toliko časa z nožem, dokler ni stefcel. Zadal mu je tri lahke in eno težko okvaro. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe.
Tepež po vojaškem naboru. Cev- ; ljarskemu pomočniku Janezu Strniši ; in fantu Kosn sta hotela Jakob Me- ' iek in Alojz Primožič v Tržiču s klobukov peresa strgati. Strniša je skotil v stran in ustrelil s samokresom na Primožiča ter ga sadel v leve pod-. lehti, nalo pa zbežal. MrfA je stekel j
za njim, a v tem se obrne Strniša in sproži na tega; zadel ga je v desno nogo. Obdolženec se zagovarja, da je to storil v silobranu. Obsojen je bil na še»t tejnov zapora.
V slovenski tekmovalni vrsti pri
mednarodni tekmi v Pragi so bili iz ljubljanskega "Sokola'* bratje: Alb. Kari dare, Ivan Miklavec, dr. Viktor Murnik, Josip Rihar in Anton Thaler; iz tržaškega 1'Sokola*' pa br. VI. Dekleva. Vrsto je vežbal zvezni načelnik dr. Viktor Murnik, pri tekmi pa vodil br. dr. Janko Šavnik, ker jef dr. Murnik sam tekmoval. Kakšne uspehe so dosegli posamezniki, se ni konstatinalo, ker je bila sama tekma vrst in ne tudi posameznikov. Zlasti požrtvovalnega in vst raj nega Sokola, zmožnega največjega samozatajeva-nja, se je pokazal br. Thaler, ki si je pet dni pred tekmo pri vadbi globoko raztrgal roko med prsti in šel k tekmi s šivi v roki. Že ko se je vrsta va-dila v telovadnici praškega "Sokola', se mu je rana iznova odprla, vendar je šel s tako roko drugi dan k tekmi, premagal z železno voljo vse bolečine in pomogel ne samo, da je vrsta megla sploh tekmovati, temue izdatno tudi k njenemu častnemu uspehu. Pri tekmi se je nezgoda pripetila tudi enemu izmed francoskih tekmovalcev. A' najhujšem kolebu je z droga padel na obraz in prsa ter obležal nezavesten. Zdravniki so konstntirali, da si je zlomil rebro. Vkljub temu je francoski gimnast takoj, ko se je zavedel. zahteval, naj se ga trdno poveže in pusti dalje tekmovati. Telo-vadii .je potem na več orodjih, dvigal ročke, skakal in tekel — ne slabo vkljub zlomljenemu rebru! Omenimo naj tu podobnega dogodka pri mednarodni tekmi v Parizu 1. 1889. Eden čeških tekmovalcev si je pri vaji na bradlji zlomil nogo. Tekmoval je vkljub temu dalje, da vrsta ni bila izključena od tekme, ker ne bi bila več polnoštevilna. Na orodje so ga nesli in po končani vaji z njega sneli. Vsekako so to izredni dokazi energije in poguma, pa tudi porke ljubezni do svojega naroda.
PRIMORSKE NOVICE.
Blaznost. 281etni pisar Andrej Repi č v Trstu se je slekel na cesti in dajal obleko prrrdajaVn sladoleda, češ, d« ga gotovo zebe. Spoznali se» da je Repič zblaznel, ker je hotel iti v Miramar cesarja obiskat. — Istota-
ko je zblaznela v Trstu 231etna Marija Vičič, ki je hotela skočiti v morje
Samomor. 53Ietni mizar Miha«!
Kordič je stanoval z družino v lil. nadstropju hiše št. 5 v ulici dell a M&-donna del Mane. Bil je pa že šest mesecev brez dela. Poleg tega je bil nesrečnežu zadnje čase otemnel duh. Nesrečni mož je škocil z okna svojega stanovanja v vrt, nahajajoči se za hišo. Bil je takoj mrtev. Pozvani zdravnik s pomožne postaje društva *Igea* ni mogel storiti druzega, nego konsta-t o vat i nastopi vso smrt. Truplo pokojnika je bilo preneseno v mrtvašnico pri Sv. Jus tu.
Radi dveh kron mu je britvijo prereza! vrat. Kot je bilo že včeraj p jro-čano, je 301etni brivec Albin Ga-spa rdiš, ki ima svojo brivnico v ulici di Crosada št. 6, izročil svojemu prijatelju, 261etnemu brivcu Mariju Giosio, ki stanuje v ulici Cavazeri 7, neko britev v svrho, da jo proda za dve kroni, a je denar potrošil sam. Popoludne je pa šel Giosio slučajno po ulici di Crisada mimo Graspardisove brivnioe. Gaspardis ga je videl in ga vprašal, da-li je prodal britev. Giosio mu je povedal, da je britev prodal in tudi, da je potrošil denar. Nastal je vsled tega med njima prepir in končno je Gaspardis udaril Giosia parkrat s pestjo po glavi. Nato je pa Giosio potegnil iz žepa drugo britev, ki jo je imel pri sebi in je s to prerenal Gaspardisu vrat na levi strani. Provzroeil mu je 18 cm dolgo rano. Ranjeni Gaspardis je bil prenesen na pomožno postajo društva "Igea", kjer mu je zdravnik podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem prenesti v mestno bolnišnico, kjer so izrazili zdravniki upanje, da mu rešijo življenje. Gi<?sio je bil a ret o van ; dejal je, da je Gaspardi-sa ranil zato, ker ga je pretepal.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Gibanje "Proč od Rima". V Grat-
kor-.u pri Gradcu je pristopilo k pro-testantizmu 4K oseb.
V	goreči postelji Dne 2. julija ob polu 1. uri ponoči je prišel precej na-tfka-n domov v Mariboru, Stolni trg št. 5, brivski pomočnik Fran Dobaj. Vžigalico, s ktero je prižgal luč, je vrgel v posteljo in je zaspal. Postelja je jela goreti. Dobaj se je probudil/ ker je bil ožgan in se je še pravočasno rešil. Iz sosednje kavarne so prihiteli ponoeeni gostje ki so pogasili gorečo posteljo in preprečili večjo nevarnost.
Zblaznel je v Mariboru 4. julija delavec Kranjc. Oblečen v spodnjo obleko je letal pa Mariborski cesti in kričal, da ga zasleduje vrag.
Ponesrečena deklica. Po neprevidnosti mladega hlapca Jurija Kohne so se splašili v Poljčanah konji, ker hI apec po bregu navzdol ni zavrl voza. Povožena je bila ob tej priliki šola rica Ana Potisk, o kteri sodijo, da umre na poškodbah.
Na solnčarici je umrl 341etni pastir A. Gobec s Kovaškega vrha.
Stavka zidarjev v Mariboru. Mariborski zidarji stavkajo. Zahtevajo, da se določi minimalna dnevna plača 4 K in ne 2 K 90 h, kakoršna je običajna v Mariboru. Zahtevajo nadalje tudi v ostalih razredih primerno zvišanje plače. Zahtevajo tudi, da se zniža delavni čas od 10 na 9 ur.
"Narodni dom" v Slov. Bistrici.
Posojilnica v Slov. Bistrici je sklenila svoje staro poslopje podreti in na njegovem mestu zgraditi moderno, z vsemi udobnostmi opremljeno poslopje, ki bo slovenskim društvom služilo kot "Narodni dom". Posojil-nični odbor je v to svrho dovolil 30 tisoč kron. Kakor se govori, namerava *1 Posojilnicar * kupiti tudi tako-zvano mestno hišo, ki je last znanega nemškutarja Jagoditscha, To vest re-gistrujejo nemški listi in pretakajo radi tega grenke solze.
Slovenski napisi v Celju. Slovenski trgovci in obrtniki v Celju so nedavno dobili nalog, da morajo vse slov. ali dvojezične napise, ki molijo v " mestni" zrak, tekom enega meseca odstraniti, oziroma namestiti s samo-nemškimi. To je vsekakor novo drzno nasilstvo eeljskih mestnih modiija-nov. ker so se Slovenci pritožili zoper svoječasni sklep mestnega, sveta in deželnega odbora na upravno sodišče in mora to stvar prej odločiti.
V	smrt na vešalih j© bil pred praškimi porotniki obsojen Vencel Dvorak, ki je dne 26. aprila v Tregistu pri Voitsbergu umoril starko Alojzijo Lockner z namenom, da jo oropa.
Za rektorja graake tehnike je izvoljen profesor Friderik Emieh.
Četovodja na vojaški vaji zaboden. Pešpolk št. 7 je imel v graški okolici vaje. Neka ogledna straža, ktero je vodil četovodja Mihael Mali, je napadla drugo ogledno stražo. MaHjeva straža je v jela infanterista 9. kom-panije Hehenleitnerja. Ko ga je hotela razorožiti, dragi je Hehenleitner bajonet naprej. Mali je skočil proti njemu, a po nesrečni kretnji je dobil bajonet v trebuh. Mali je takoj poznal, da mu ni rešitve in d* bs na mestu umrl. Prosil je tovariše, toaj njegovo uro in 1 gld., ki gm. je itad pri sebi in Ti v vojašnici sfatenjSrih kron izroče njegove materi. Z fkK-bom: "Jaz kun dovolj," je femSL
HRVATSKE NOVICE.
Rodbinska tragedija v Zagrebu. V
Zagrebu je krojaški -mojster Iv. Mer-kuša ustrelil svojo soprogo Karo lino. Merkuši je obrt slabo uspevala. Nedavno so mu vse za.rabili. Vsled tega ga je soproga nagovarjala, naj oba skupno izvršita samomor. Žena je ponoči vzela samokres in ustrelila nase, a ranila se je samo nekoliko, ker je naboj bil "slep". Nato je žena nagovarjala moža, da si prereže ta vratove, a mož jo je od te namero pregovoril. Šla sta pote-ja v Tuškanec, kjer je žena radi gu-bitka krvi jako oslabela. Ves čas je prosila moža, .da se naj jo usmili in naj ustreli njo in sefce. Mož je končno res šel kupit ostre patron© in šel nazaj1 v Tuškanec, kjer ga je žena čakala. Mož je tu na ženo ustrelil. Žena m bila takoj mrtva, pol ure se je strašno mučila. Mož je pričel kričati na pomoč. Prihiteli so možje, ki so moža prijeli, ženo so pa odpeljali v mrtvašnico. Na vprašanje, zakaj ni tudi sebe ustrelil, odgovarja mož, da ga je težko umiranje ženino teko prestrašilo, da ni imel več poguma še sebe ustreliti.
Velik požar je v Zagrebu uničil del tekstilne tovarne. Škoda je velika.
RAZNOTEROSTI.
Draga raca. Julij Bichut je dobil, na neki šaljivi tomboli krasno živo raco. Z raco pod pazduho jo je ves vesel mahnil v kavarno. Ker so mu znanci od vseh strani čestitali na dobitku, zdelo se mu je potrebno, plačati par Štefanov. Začelo se je popivanje in o polnoči je bil Bichut po-polnomei pijan. In tako se je guncal z raco proti domu. Raca pa se mu je zdela pretežka, zato jo je privezal okoli vratu ter jo postavil na tla. In tako sta se gun cal a sedaj oba po glvni pariški ulici. Srečal ju je prijatelj Denis, in ta ni mogel gledati takšnega trpinčenja. Prerezal je trak in raca je odletela. To pa je Bichuta tako razkaeilo, da je potegnil nož ter Denisa neusmiljeno oklal po obrazu. Z veliko težavo je Denis premagal napadalca ter ga izročil straži. In sedaj je ubogi Bichut obtožen trpinčenja živali, pijanstva, motenja nočnega miru, nošnje prepovedanega orožja in poskušenega umora. Pri vsem tem pa še ne ve, kam mu je odletela raca.
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VIRA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c gsdouo; belo vino (Catawba) I o 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRINJE V EC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPENOVEC $2.50 gaiona. DROŽNIK $2.75 gaiona. — Najmanje posode za žganje so
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER,
Euclid, Ohio.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Ksmtse City, Mo., nazaa njamo, da je za tamoinji okraj in oko lico naš zastopnik
Mi JOHN KOVAČIČ, 1630 W. 9tn St., Kansas City, Me
Priporočamo ga vssm toplo.
Prank Sakaer Co
Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu .in križu
Marija Rezič
209 sthSt. Union Hill, N.J
ROJAKI
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca.
Matia Fortun
110 E.Park St. Butte,Mont.
Zapdmnite si,, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je :
THE COLUNS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni.
ZatoraJ rojaki Slovenci! mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno knjigo -ZDRAVJE" katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
L
John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo.
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins
f
N. Y. Medical Institute
140 West 34th St.
NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slaboumnosti, kašlja, težke ooiezni v prsih in zlatenice.
Johana Košir
Box 122 North Bergen,N.J.
NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je Mr. GEO. C. SHXTLT2. 13 Iron Street, Canonsbmrg, Pa., nafi zastopnik za Canousburg in okolico. Pobira naročnino za "Glas Naroda" in pošilja po našem posredovanju denar v stari kraj ter ga vsem toplo priporočamo. Spoštovanjem
Frank Sakser Company.
JOHN VENZLiL, 1017 E. 62nd Siveet, N. EL, Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemSkih
HARM O N I K.
Delo napravim na zahtevan i e naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo' —pežno in dobro. Trivrstni od $22 do 5. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda'največji in najcenejši dnevnik.
AOSTIIO-AIEBICAN LINE

Regularni potni parnik)
L,aura** (nov z 2 vijaki) odpluje 23. julija.
odpluje 7. avgusta, odpluje 24. avgusta.
(nov z 2 vijaki) odpluje 17. septembra, vozijo med IN'ew Yorkt»m, frcion.. m k«.ko.
9 $
9
"SLAVIA" Watch asd Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y.
po veliki eenik, okrašen z več sto sli-1 k ami ur in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko izbe ro najboljših in najraznovrstnejših ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — eela dragulj arska tvrd-ka v last ne j hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor v kterejkoli trgovini te s vrh s.
SAMO 1 CENT.
SAMO JEDEN CENI za dopisnico in donese Vam v hišo zastonj in poštnine prosto krasni cenik in naročitev po njem prihrani Vam MNOGO DOLARJEV.
NE BOJTE SE TOREJ IZDATI TA CENT, TEMVEČ OPOZORITE
Se vaše prijatelje na to i
KAZNANTLO.
Najpr'pravneiKa -'i*	p&iohrotiiia «rtw v
Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja «lo Ljubljane le CO centov. Potniki dospo »sti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. C&, Co., General Agents,
3 Washington St., New York.
I
tompagnie Generale Transatiantlque.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parnik i so:
na dva viJafca..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
'•l^Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000
"La Lorraine" ., „ „ .................12 000 25 000	"
"La Touraine * , „ „ ..................10,000 „ 12,000
"LaBretagne"........................... ... s^ooo " 9,000
"LaGasgogne"................................ g,000 „ 9,000 „	"
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki »dpi njej o od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob lO. uri dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. T.
•LA RAVOXE	25. julija 1997 •LA TOTJRAINE 29. avg. 1S07.
•LA TOHRAINB	1. avg. IM7 •LA LORRAINE 5. sept. 1907.
•LA LORRAINE	8. avg. 1997 •LA SAVOEE 12. sept. 1907.
La Bretagne	15. avg. lt#7. La Oaseogne
•LA PROVSNCK	22. SfR. 190T. PROVENCE
ISmtta m rvexdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
iVI. ^V« Ko^mlnski, generalni agent ?a zapad.
71 Deaoorn St., Chicago« lik
14. eept. 1907. 19. eept. 1907.
Katol. Jednota.
^^^^^^ Najboljše in najbolj priporočljivo domače	a
^^^^ "MARIJACELJSKEZnRAPLJICE,v
Ktlor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je	^SBa to zdravilo za tiste, ki trpe na slal»ein želodcu
ggp^gžflprožpl slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in	g^J^^^^^^^L^ Kfa^jp^H težkem dihanjn. Že po kratki uporabi, zgi-
l^ul^ael nejo navadno bolečine, Naj jih torej nol>ena	vV ^^TŽ^^T.-jŽŽi
Tnd. __ družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80,	^tVliV
I. <J Stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00.	Varet^«« lOJrmka
ČUDODELNO MANILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo pro naši o in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 skatuja $1.50, 3 skat. $4.00. Marijaceljake kapljice kakor tndi zdravilo za lase razpošilja:
IVI. RBINVI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y. '
PIŠITE DARES1
NA PRODAJ
NARAVNA GALIFORNIJSKA VINA.
Dobro tew In belo vina od 35 do 45 matov galotia. . Staro balo att Črno vino 50 eentov
ratona.
tiiiHm 55 eeotov gaiona.	j
Kdor ^myi mano jfafrrrT 2S galoo rtoa, mora na poaodo plaKaAL -Droioik po $2jB9 gakma. aHvovfea po 13.00 gaiona. Pri v »Sjem oafoHb dam popwt
Rojakom n>NNiiJit>. da je seda naš potnik Mr. JANKO PlifiKO i državi HllnoJa Obiakal bode ca njene rojake najprvo v Cbicagn fi oknUri. potem iMMjods ▼ dgw
l^'flfetal Oa.
Dama s kamelijami.
Francoski spisal Aleks. Dumas (sin), preložil dr. Ivo Šorli.
(Nadaljevanje.)
Zaiajala je e rameni, kakor bi hotela reči:
-— Kaj hočete f — storila sem vse, kar sem le mogla.
—	Naniua! je poklicala Margerita. Posveti gospodu grofu!
Siisali smo odpreti in zapreti hišna vrata.
—	Hvala Bogu! je vskliknila Marge rita. Ta človek je mojim živcem smrt!
—	Drago dete, je rekla Prudenca, Vi ste preveč trdi ž njim, ki je tako dober in obziren do Vas. Poglejte, poglejte, tam ob peči to uro, ki jo je Vam daroval, in ki ga stane gotovo najmanj tisoč zlato v.
.lu gospa Duvernoy je skočila tja, vzela uro v roko in strmela s poželjivimi očmi, kako se prelivajo briljanti v luči.
-— Draga moja, je odgovorila Mar-gerita ter sedla h klavirju, ee pretehtam to, kar mi da. s tem, kar mi govori, prihajam do zaključka, da ga stanejo njegovi poseti veliko premalo.
—	a, e, d, c, d, f, e in d — tega ne morem zadeti. Se enkrat, prosim!
(raston je ponovil.
—• Zdaj "poskusim jaz, Čakajte!
Sedla je in začela igrati; toda prsti
so ji zgrešili vsak hip.
—	To je neverjetno! je vskliknila s popolnoma otroško nevoljo. "Da bi tega ne zmogla? Ali mi boste verjeli, da včasih ne otlaeham cele ure. In če st; spomnim, da igra ta. bedasti grof vse to brez not in naravnost krasno, -- znahiti ira samo i*adi tega ne morem trpeti!
In začela je zopet, a vselej z istim vspehom.
—	O, vrag vzemi Weberja, godbo in klavir! je vskipela ter vrgla zvezek v drugi konec sobe. Kaj res ne zmorem take neumnosti f
Prekrižala je roke, se obrnila k nam in udarila z nogo ob tla.
Kri ji je silila v glavo, in lahek ka-šelj ji je odprl ustnice.
—	No, no, no, je mirila Prudenca, ki si je popravljala lase pod ogledalom. Ne bodite neumni, no! Zdaj se se jezite in si škodujete! Pojdimo rajši večerjat, to bo veliko bolj pametno! •Jaz. vsaj £e umiram lakote.
Margerita je zopet pozvonila, potem pa se je obrnila h glasovirju ter zapela polglasno neko precej drzno popevko, pri kteri se pa ni prav nič zmotila.	- - - — —
t Toda ubogi dečko je zaljubljen v Vas f
—	Ce bi hotela poslušati vse tiste, ki so zaljubljeni v me, bi ne utegnila niti jesti.
In njeni prsti so hiteli čez tipke. Poleni pa se je naenkrat obrnila k nam:
—	Ali Vain smem kaj ponuditi?
Jaz bi pila čašo punča.
—	In jaz bi vzela malo perutnine, je opomnila Prudenca. Kaj, ee bi večerjali t
—	Imenitno! Pojdimo večerjat! je vskliknil Gaston.
—	Ah, ven ne! Večerjajmo rajši doma!
In Margerita je pozvonila. Naniza je prišla takoj.
—	Pošlji po večerjo!
—• Kaj naj naročim T
—• Kar hočeš, samo hitro, hitro!
Nanina je hitela ven.
—	I zborna misel — večerjati! je vsklikala in skakala kakor otrok. Ali je ta neumni grof dolgočasen!
In bolj kakor sem gledal to dekle* j bolj me je omamljala. Bila je krasna, , da bi bil človek znorel. Celo njena skoraj preveč sloka vitkost je bila pri | tej ženski čarobna.
Težko bi mi bilo povedati, kaj se je godilo v mojem srcu. Bil sem poln od-pustljivosti za njeno življenje, poln občeudovanja za njeno lepoto. Ta dokaz nesebičnosti, da je zavračala mladega, elegantnega in bogatega moža, ki bi bil zanjo brez pomisleka Žrtvoval vse svoje imetje, je v mojih očeh izbrisal vse grehe njene preteklosti.
Nffcaj je bilo razlitega čez to žensko, nekaj kakor nedolžnost....
Videlo se ji je, da je irreh pri njej Še leviški. ... In vendar. . . . Njena lahka hoja, njen prožni stas. rožnate in nekoliko odprte nosnice, njene ve-
Ga-ston je poznal to pesem, in ponovila sta jo v dveh.
—	Nikar ne pojte takih grdih reči, sem ji rekel prijateljsko 111 skoraj
pr- »seče.
—• O, kako ste Vi nedolžni! se je ' nasmehnila in mi ponudila roko.
—	Ne radi sebe, radi Vas! sem šepnil.
Margerita je skomizgnila, kakor bi hotela reči: eh, to so davni časi, ko smo še gledali na take stvari.
V tem hipu se je vrnila Kanina.
—	Ali je večerja pripravljena? je vprašala Marjrerila.
—	Takoj, gospodična.
—	Dovolite! se je obrnila Prudenca k meni, Vi še ne poznate stanovanja ; če hočete, g-a Vam razkažem.
Kakor veste, je bil salon pravo čudo.
Margerita je naju nekoliko časa spremljala, potem pa je poklicala G-a-stona in odšla ž njim v jedilnico pogledat, ali je že vse pripravljeno.
—	Glejte, glejte, je vskliknila Prudenca ter vzela z nekega stojala kipec iz saksonskega marmorja, tega
! možakarja pa še nisem videla.
—	Kterega? se je oglasila Margerita od zunaj.
—	Tega pastirja, ki drži v roki kletko s ptičem.
—	Vzemite ga, če Vam ugaja.
—	O! Toda bojim se, da ga boste pogrešali.
—	ITotela sem ga itak podariti sobarici; meni ne ugaja, a če Vam, vzemite era.
~	s.
Prudenca je videla le vrednost ma-terijala in ne dela. Shranila je svojega pastirja in me peljala v toaletno sobo, kjer in i je pokazala dve skupaj spadajoči sobici :
—	Poglejte, to je od irrofa G--.., .ki je bil v Marge rito silno zaljubljen.
Ali ga poznate?
like, modrool>senčene oči, vse to je zna<-ilo,da je to ena izmed onih strast-
ki razširjajo okrog sebe ■oseben razkošen vonj, ka-
nih narav neki čisto
kor tiste orijentalske steklenice, ki , sili iz njih duh po tekočini, zaprti v ( nj.li, ludi če so še tako dobro zape- , čatene....
No, naj je bila Margerita taka na-rava ali naj je bilo temu vzrok njena ! bolezen, vsako toliko so zaplamteli i v
poze
—	Ne. Pa to? sem pokazal drugo
sobico.
—	To ji je dal oni mali marki L. Revež je moral kar naenkrat odpoto-
vati. —
—	Zakaj?
—	Ker se je radi nje že skoro popolnoma uničil. To je bil eden. ki je Marsrerito res ljubil.
—	In ona je seveda njega tudi?
—	Hm. to je čudno dekle: človek nikdar ne ve, kaj bi rekel. Na večer onega dneva, ko je odšel, je bila v gle-dališčču, kakor po navadi; in vendar je jokala, ko je odhajal,
V tem hipu nam je Nanina naznanila. da je pripravljeno.
Ko sva vstopila*- jedilnico, je bila Margerita naslonjena na zid, Gaston pa je držal njeno roko v svoji ter ji nekaj potihoma pripovedoval.
—	Vi ste blazni! anu je odgoverila. Saj veste, da nočem niti slišati o Vas. Seveda, ko tak-le gospod pozna kako žensko že čez dve leti, potem pride in ji ponudi svojo ljubezen. Mi se udarno ali takoj ali pa nikdar. Sedimo, gospoda!
Tn oprostivši se Gastonove roke, je 1 posadila njega na svojo desnico, me-; ne na levico ter rekla Nanini:
—	Predno se<leš. reci v kuhinji, naj j ne odprejo, če bi kdo pozvonil.
To je morala torej še posebej naro-J ("iti ob eni popolnoči. . . .
Smeha, ,jedi in pijače ni manjkalo Xj, i pri tem obedu. Že v kratkem času je itn i do^e^rla zabava skrajne meie, in oni
v o«*eu te ženske zublji nevkroenega poželjenja, ki bi bilo onemu, kterega bi bila ljubila, pravo nebeško razodetje. Tcda oni, ki so kdaj ljubili 1 Marge rito, niso prišli več v poštev, J in oni, ki bi jih ona ljubila, teh še ni | bilo.
Skratka, videlo s** je temu dekletu, j da je bil prazen nič dovolj, da je pah- | nil devico med izgubljene duše, in da i bi bil zopet prazen nič dovolj, da bi napravil iz te izgubljene duše najbolj ljubečo in najbolj čisto devico. Še je biio v njej ponosa in neodvisnosti; dvoje čustev, ki lahko store isto, kar stori M-amežljivost, samo če ju ra-niS. . . .
Ni««esar nisem govoril. Bilo je, ka-k«c da se mi je vsa duša izlila v srce in srre stopilo v oei.
—	T<»rvj Vi ste bili, se je obrnila naenkrat zopet k meni. Vi ste bili oni, ki je hodil povpraševat i»o meni. ko sem bila bolna ?
—	Da.
' — in ali veste, da je to tako lepo, tako lepo! In kaj naj storim, da Vam }H>kažem svojo hvaležnost ?
—	Dovolite mi. da smem priti kdaj k Vam.
—	! Kadar le hočete; namreč od pet« do šeste, od enajstih do polnoči. Gaston, dajte, igrajte mi "Vabilo na ples"
—	Zakaj?
—- Prvič, ker želim, drugič, ker sama ne znacn.
—	Kaj Vam dela težkoče?
—	Tretji del, oni prehodi v d-dur.
Gaston je vstal, sedel h klavirju ter
raifral ono čudovito Weberjevo melo dijo.
dovtipi, ki nekterim ljudem tako ugajajo in ki vendar vedno omažejo usta, ki so jih izgovorila, so leteli neprestano tja in sem, v največjo in sumno zabavo Nanini. Prudenci in Marge-riti. Gaston se je vedel zelo prosto; bil je pač človek izbomega srca, a njegove navade iz prvin let bo mu res škodovale. Sprva sem se hotel utrditi in pregnati mipli, ki so se mi porajale ob teh prizorih, ter se pridružiti splošnemu veselju, ki je bilo videti neke*. posebna jed tega obeda, toda nehote sem se bolj in bolj odtujeval te-4 mu vrišču.moj kozarec je ostajal poln
Bolečine t hrfcti in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuuiatiziuu, sciatiki, bolečinam na straneh, nearalgiji, o bolečina m v pršili, proti | glave*- iji zoltobolti.
^|^ V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	Mew York.
in polastila se me je skoraj žalost, ko sem videl pred seboj to lepo, šele dvajsetletno dekle, kako je pilo, govorilo kakor kak drvar ter se smejalo tem bolj, čim nespodobneje se je govorilo.
(Dalje prih.)
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BEZOFABiMIKi francoske dražbe, aeveronemškega Uoyda in Hamburg-amerižke proge,
kteri odpluje jo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LA SAVOIE odpluje 25. julija ob 10. uri dopol.
LiA TOURAINE odpluje 1. avgusta ob 10. uri dopol.
LA IjORRAINE odpluje 8. avgusta ob 10. utri dopol.
LA PROVENCE odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
LA TOUR AINE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 5. septembra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 12. septembra ob 10. uri d op.
LA PROVENCE odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
LA LORRAINE odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopoL
LA PROVENCE odpluje 10. oktobra ob 10. uri dopoL
LA TOURAINE odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE	"
odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
V BREMEN
(proga severonemškega Uoyda):
KAISER WILHELM DER GROSSE <>d pluje 30. julija ob 10. uri dopol.
KRONPRTNZ WILHELM odpluje 13. avgusta ob 7:30 zjutraj. KRONPRINZBS1N CECILIE (novi)
odpluje 20 avgusta ob 1. uri po pol. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 27. avgusta ob lO. uri dopol.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 10. septembra ob 7. uri zjutr. KRON PRINZES IN CECILIE (novi)
odpluje 17. septeanbra ob 11. uri dop. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 24. septembra ob 10. uri dop.
KAISER WILHELM IL odpluje 1. oktobra ob 11. uri dopol.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 8. septembra ob 3. uri popol. KRONPRINZESIN CECILIE (novi)
odpluje 15. oktobra ob 10. uri dopol. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 22. oktobra ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM H. odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopol.
v HAMBURG
(Hamburg-ameriška proga):
DEUTSCHLAND od pluje 29. avgusta ob 9. uri dopol.
DEUTSCHLAND rdpluje 26. septembra, ob S. uri dop.
DEUT S CHTiAND odpluje 24- oktobra ob 7. uri zjutraj.
Za vae pobližne aH natančne pojasnila glede potovanja pilite pravočasno na:
FRANK SAKBER. OO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam bods točno edfovoril in vas podnEQ o potovanj«.
■O	'
OKI BOJAS. kteri želijo potovati m manjšimi stro-* iki, t j. aa miti cenej*!, naj ae po-dak)e
ATJSTRO-AMERICANA PROGE, ktere paniki vodjo direktno mod Trstom, Reko in Hov Torkom.
PuueUd odpluje jo:
LATHtA
odpluje dse 3. •eptamfara.
FRANCESCA odpluje dne 34. aeptembra.
Dalje so ie krasni poštni pazniki na racpolago, kteri odpluje jo kakor sledi:
V ANTWERPEN:
FINLAND odpluje 27. julija ob 7:30 zjutraj.
VADERLAND odpluje 3. avgusta ob 11:30 dopol.
KROONLAND odpluje 10. avgusta ob 6:30 zjutraj.
ZEELAND odpluje 17. avgusta ob 10:30 dopol.
FINLAND odpluje 24. avgusta ob 6:30 zjutraj.
VADERLAND odpluje 31. avgusta ob 10:30 .dopol.
KROONLAJND odpluje 7. septembra ob 5:30 zjutraj.
ZEELAND odpluje 14. tseptembra ob 8:30 zjutraj.
FENiLiAiND odpluje 2L septembna ot> 5. uri zjutr.
VADERLAND odpluje 28. septembra ob 8:30 dopol.
KROONLA24D odpluje 5. oktobra ob 3/uri popoludne.
ZEELAND odpluje 12. oktobra oib 9. uri zjratraj.
FINLAND odpluje 19. oktobra ob 3. uri popol.
VADERLAND odpluje 26. oktobra ob 8:30 zjutraj.
V HAVRE:
LA BRETAGNE odpluje 15. avgusta ob 10. uri dopol.
LA GASCOGNE odpluje 14. septembra ob 10. uri dop.
LA RRETAGNE odpluje 28. septembra ob 10. uri dop.
LA GASCOGNE
odpluje 12. oktobra ob 10. uri dop.
LA BRETAGNE odpluje 26. oktobra ob 10. uri dopol.
V BREMEN: -
PRINCESS ALICE odpluje 1. avgusta ob 10. uri dopol.
BREMEN odpluje 8. avgusta ob 10. uri dopol.
BARBAR OSS A odpluje 15. avgusta ob 10. uri dopol.
GROSSER KURFUERST odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
BREMEN odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
BARBAROS6A odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
GROSSER KURFUERST odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
MAIN
odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
BARBAROSSA odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
GROSSER KURFUERST odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
V HAMBURG:
PATRICIA odpluje 27. julija ob 6:30 zjutraj.
PRESIDENT LINCOLN odipluje 3. avgusta ob 1. uri popol. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 8. avgusta ob 5. uri zjutraj.
GRAF WALDERSEE odpluje 10. avgusta ob 6. uri zjutraj.
BLTJECTTF/R odpluje 15. avgusta ob 9. uri zjutraj.
PENNSYLVANIA odpluje 17. avgusta ob 11. uri dop.
AMERIKA odpluje 22. avgusta ob 4. uri zjutraj.
SILVIA
odipluje 24. avgusta ob 6. uri zjutraj.
PRETORIA odpluje 31. avgusta ob 11. uri dopol.
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA] odpluje 5. septembra ob 3:30 popol.
PATRICIA odpluje 7. septembra ob 5. uri zjutr.
BLUECHER odpluje 12. septembra ob 8. uri dop.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 14. septembra ob 9:30 dopol.
AMERIKA odpluje 19. septembra ob 3. uri pop.
GRAF WALDERSEE odpluje 21. septembra ob 4. uri pop.
PENNSYLVANIA odpluje 28. septembra ob 9:30 dop.
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 3. oktobra ob 2. uri popol.
PRESIDENT GRANT odpluje 5. oktdbra ob 4. uri popol.
BLUECHER odpluje 10. oktobra ob 7. uri zjutraj.
PRETORIA odpluje 12. oktobra ob 8:30 dopol.
AM KRIKA
odpluje 17. oktobra ob 2. uri popol.
&ATBOGXJL odpluje 19 oktobra ob 3:30 popol.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 26. oktobra ob 8. uri zjutraj.
KAISERIN AUGtJSTE VKTfORIA o^hje 31 oktobra ob 12. uri opoL
V SOUTHAMPTON:
(ameriška proga)
ST. PAUL odpluje dine 3. avgusta.
NEW YORK odpluje dne 10. avgusta.
ST. LOUIS odpluje dne 17. avgusta.
PHILADEJ^PmA odpluje dne 24. avgusta.
ST. PAUL odpluje dne 31. avgusta.
NEW YORK odpluje dne 7. septembra.
ST. LOUIS odpluje dne 14. septembra.
PHILADELPHIA odpluje d-ne 21. septembra.
ST. PAUL
odpluje dne 28. septembra.
NEW YORK odpluje diue 5. oktobra.
ST. LOUIS odpluje dne 12. oktobra.
PHILADELPHIA odpluje dine 19. oktobra.
ST. PAUL odpluje dne 26. oktobra.
NEW YORK odipluje dne 2. novembra.
Ako kedo želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih. naj se s zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO..
109 Greenwich St., New York, in postrežen bode vsakdo vestno in hitro.
' ■ ooo « I
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospe te v New York, ne da bi nam Vai prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Torku.
Vožnje listke za navedene parnik e prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906
20 milijonov kron. Hranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijone kron. Varnostnih prihrankov SO tisoč kron.
GLAVNA POSOJILNICA
poprej
GLAVNA SLOVENSKA
HRANILNICA in POSOJILNICA
reglstr. zadruga z neom. z«vezo
v Ljubljani, Kongresni trg: št. IS,
nasproti nunske cerkve sprejema in izplačuje hranilne vloge ter jih obrestuje po
JI ' o/
to je od vsacili 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dueva dvi^a, t;»ko da vlagatelj, bodisi da vloži
bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske i»ošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje čez 5U0 čianov, ki reprezentujejo 5 milijon v kron čistega premoženja. Ti člani jamči ?o, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki ki se misli povrniti v domovino, da svoje ] »rili ran k e direktno pošilja v slovensko hranilni« o v Ljnbljano, s čcrnnr se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jeduem to dobro, da mu :a takoj obresti nese. Naslov je ta :	9
glavna posojilnica
V Ljubljani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik : Dr. Matija Hudr.ik
Denarne po&iljatve iz Zjed. držav in Canade posreduj" g. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York.

ROJAKI j NAROČAJTE SE tfAJGENiSJŠI DNEVU1K!
NA oLAS N ARODA 'NAJVEČ J T ng
ROJ A C*, NAJtOČ?AJTE SE NA
' ObA S zi AJROOA", NAJVEJČJJI Dš ^AJnRNR.lSl DNEVNIKI
Zdravju
najprimernejša pijača je
lu E I <S V F> I YP
ktero je varjeno i i najboljšega importirar.ega češke j a brnela. Kadi ttja naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev 'n drugih.
Leisy	je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših
gostilnah. Vse podrobnosti zvesie pri Geo. Travoikar-jn 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevoJje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
cleveland, o.

FRANK SAKSER CO
PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE., N. EL,	CLEVELAND, O.
cANTON BOBEK, vodja.
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje In nojcer~ieje« Denarne pošiljatve dospejo na tiom v 12—1 j direvih. — Kupuje in prodaja" avstrijske denarje po dnevnem kurzu.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema hranilne ';njig:e v izplačilo in daje predplačila.
PRODAJA PAROBRODNE LISTKE
za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah.
t___
Potnike iz Clevelaada. O., sprejme v New Yorku domaČ uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne ▼eljs in je to velike vrednosti.
c__*
Dobi se v podružnici "Olas Naroda" po 1 cent številka«