A jRfe PoSKnlna plnfnnn v grtcrtnl	EjB	€533	Dto	1	”
SimrmsHl arm
Stcu. 277
U Ditimnnl, o Utctck, 3. tUccmbea 1936
leto 1.
Pred premirjem v Španiji
London, 3. decembra c. Uradno poročilo odbora za nevmešavanje, ki je_izšlo po zadnji seji, ugotavlja, da je odbor sklenil prositi angleškega zun. ministra Edcna, naj posreduje med obema vojskujočima se strankama v Španiji, naj skleneta premirje in da se izrečeta o načrtu glede nadzorstva nad uvozom orožja v Španijo.
Ker angleška vlada z dosedanjim delom tega odbora ni zadovoljna, je sama na svojo roko z zakonom določila kazen za prevoz orožja v Španijo in teli, da bi s podobnimi odredbami sledile tudi druge države.
Pri včerajšni seji poslanske zbornice, ki je sprejela ta zakon je zun. minister Eden dejal, da je položaj v Evropi zaradi Španije vznemirljiv In bo angleška vlada v sporazumu s Francijo storila vse, da prepreči mednarodni spor, ki bi lahko izbruhnil zaradi španske državljanske vojne. Anglijo pri tem no brigajo koristi Španije, _ marveč izključno življenske koristi angleškega imperija.
Pri razgovoru o zakonskem predlogu glede uvoza orožja je poslanec Yames izjavil, da mora priti do posredovanja Anglije in Francije v Španiji, ker bo drugače španski narod izginil s površja zemlje, ker sta se ena in druga stranka odločili, da do kraja uničita svojega nasprotnika. Obe stranki dobivata stalno pomoč iz inozemstva. Danes divja v Španiji mednarodna meščanska vojna.
Londonsko časopisje razlaga vsa ta znamenja kot zanesljiv dokaz, da bo v najkrajšem času prišlo do posredovalnih korakov pri obeh vojskujočih se strankah v Španiji. 0 tem je dosežen tudi že sporazum s Francijo.
Spanci spreimeto premirje
Pariz, 3. decembra, o. Glede posredovalnih korakov Francije in Anglije v španski vojni, pišejo pariški listi, da se bodo ti koraki posrečili, in da je treba v kratkem pričakovati premirja na španskin bojiščih. »Matin« poroča, da je že sestavljeno besedilo sporazuma za premirje in da je za premirje v načelu tudi sovjetska vlada. Litvinov je po poro-čilli tega lista spremenil svoje stališč« ter obvestil sovjetskega poslanika Rosenberga v Valenciii, da moskovska vlada ne želi, da le Caballero obrača
V političnih krogih jjričakujejo, da bosta An-
Manifestacija Ml v Bukarešti
Bukarešta, 3. decembra. AA. Vsi romunski listi prinašajo obširna poročila o včerajšnjih veličastnih svečanostih pri posvetitvi triumfalnih vrat v Bukarešti in o svečani seji romunskega parlamenta, ki so ji prisostvovali jugoslovanska in češkoslovaška parlamentarna delegacija in francosko vojaško odposlanstvo. Listi prinašajo obširne komentarje o govorih, ki so jih včeraj imeli predsedniki zakonodajnih teles držav Male zveze in predsednik romunske vlade g. Tatarescu. O govorih g. Čiriča, predsednika narodne skupščine, in jugoslovanskega senatorja g. Vukotiča, pišejo listi kot o zelo pomembnih govorih. »Universul« pravi, da besede polne toplote, izgovorjene ▼ imenu treh zavezniških narodov, najbolje kažejo, da pomeni politika Male antante sintezo vere in stremljenj treh narodov in da je to politika miru in soglasja, predvsem pa politika narodne samoohranitve. Navzočnost francoskega vojaškega odposlanstva, pravi list, kaže, da je Francija želela poudariti svojo solidarnost s politiko Male zveze, in svojo pripravljenost, da podpre svoje zaveznike v primeru potrebe. »Dimineata« pravi, da je atmosfera na svečani seji parlamenta pokazala popolno solidarnost, ki združuje Malo antanto. Navdušene ovacije zavezniškim delegatom in govori pri tej priložnosti kažejo, da je Mala zveza živ organizem. Vče-rajšna manifestacija pa prav tako kaže tudi odločnost članov Male zveze, da branijo svoje pravice tudi z največjimi žrtvami.
glija in Francija najprej posredovali pri vseh vladah, ki so podpisale sporazum za nevmešavanje, da naj se španska državljanska vojna neha. Za tem pa bo sledila intervencija v Španiji.
V Londonu razgovori - pred Madridom plini
Madrid, 3. decembra, o. »United Press« poroča, da so pri včerajšnjih 6ilovitih bojih okrog Madrida in v Madridu, nacionalistični oddelki prvič uporabili plinske granate. Plinske granate 60 inozemskega izvora in so napolnjene z novim plinom, ki ne deluje smrtno, marveč ljudi, ki ga vdihajo, spravi samo v nezavest, da 60 za boj nesposobni. Delne uspehe v zadnji veliki borbi so nacionalisti dosegli edino s pomočjo tega plina.
Za obkolitev Madrida
Salamanca, 3. dec. o. Po vesteh iz nacionalističnega štaba, zadnji boji okrog Madrida niso imeli namena, da osvoje Madrid. Nacionalisti so se prepričali, da Madrida ni mogoče zavzeti z napadom v fronti, ker imajo rdeči preveč možnosti za obrambo. Odpor je mogoče zlomiti edino s tem, da se mesto od vseh strani obkoli, kar se je včeraj izvršilo s popolnim uspehom. Nacionalisti so prepričani, da bodo Madrid prisilili k uda ji edino s tem, da mu preprečijo uvoz streliva in ojačenj.
Najmočnejši pritisk nacionalistov je bil na levem krilu, kjer so dosegli vse cilje. Zavzeli ao veliko rdečih položajev, s katerih bodo potem po-
lagoma napredovali naprej.
Madrid že dva dni neprestano obstreljujejo iz zraka in s topovi. Zračni torpedi so v vseh okrajih povzročili veliko škodo in požare. Vsi protinapadi rdečih 60 se izjalovili. Boji trajajo še naprej.
Zakaj je vlada pobegnila
Valenci ja, 3. dec. AA. Med sejo parlamenta je
govoril tudi predsednik vlade Largo Caballero. Po-vdaril je važnost tega, da 6ta Nemčija in Italija priznali vlado generala Franca in je nato nadaljeval: Zvesta svojim mednarodnim obvezam se je Španija obrnila na ZN in njeni zastopniki bodo odšli v Ženevo samo zato, da se ohrani mir. Evropska vojna se razvija pri nas. Mi predvidevamo celo svetovno katastrofo. Zato bomo šli v 2enevo, da opozorimo ZN na to nevarnost in jo opozorimo na njeno odgovornost. Zahtevali bomo pomoč proti fašističnim državam.
O četah generala Franca je Caballero rekel: I Madridska vlada dobro ve, kakine so te najete čete, ki so bile zbrane v Maroku proti volji maroškega suitama. Zbirale so se čete celo v francoski coni.
Nato je izrekel Caballero spoštovanje do branilcev Madrida, ki že tri tedne branijo špansko prestolnico. Nato je obrazložil, zakaj je vlada odšla v Valenci jo. Na eni strani smo storili to zato, da bi vlada lahko delala v popolni svobodi, na drngi strani pa smo hoteli na naboljši način zaščititi dobave in podj>ore za naše vojake.
Seja parlamenta se je zaključila z navdušenimi vzkliki za špansko republiko.
Izjava o izjavi glede posledic španskega spora
Mussolini napoveduje vojno
Belgrad, 8. dec. m. Današnje »Vreme« objavlja razgovor, ki ga je imel Obrad Simič, urednik »Vremena« s Pierrom Dayem, vodja marksistične skupine v belgijskem parlamentu, glede notranje in aunaoje politike Rexistov ter o možnosti svetovne vojne. Pierre Day je med drugim izjavil, da bo v kratkem španska državljanska vojna brezpogojno izzvala novo evropsko vojno. Na to izjavo mu je Obrad Simič postavil sledeče vprašanje:
»Moram vam priznati, da mo je ta vaši izjava in odločna trditev iznenadila. Na podlagi česa to sklepate?«
Na to vprašanje je Pierre Day odgovoril:
»Na podlagi izjave predsednik italijanske vlade Mussolinija, ki jo je dal pred tednom dni nekemu našemu prijatelju, ki ga je obiskal.«
Na vprašanje, ali hi lahko izvedel za ime te osebe, je Pierre Day imenoval:
»Mussolini je izjavil, da je skle-l n i 1 poslati v Španijo svojo vojsko in mornarico. Pri tej svoji akciji ] računa na popolno podporo Nemčije, a v zvezi s te ni tudi na proti-l akcijo, oziroma na objavo vojne od[ strani Sovjetske Rusije. Nova e' r o p s k a vojna je neizbežna.«
Na vprašanje Obrada Simiča, če lahko ta del izjave objavi, je Pierre Day to dovoliL
Grčiji je grozila spet revolucija
Atene, 3. decembra. AA. Atenska agencija poroča: Neki bivši politik, ki je nekoč užival nekaj ugleda v političnem 6vetu, si je že nekaj časa prizadeval ustvariti gibanje, ki bi bilo po njegovi sodbi zmožno strmoglaviti vlado. Da pridobi pristaše za svoje gibanje, je poskušal prepričati osebe, ki se je do njin obračal, da ima na svoji strani tudi več generalov in višjih častnikov. Razen tega je neresnično trdil, da odobravajo njegovo gibanje tudi nekatere visoke osebnosti. Predsednik vlade je že nekaj ča6a poznal delovanje tega bivšega jx>litika, a ker je jioznal p>opolno neresnost njegovih trditev hn bil prepričan, da se bo nesmiselnost teh spletk sama po sebipokazala, se je zadovoljil s tem, da ga je opazoval. Toda pred kratkim je neki drugi politik, ki 6e je bila do njega obrnila prej omenjena osebnost, aa ga pridobi zase, razkril te spletke vladi in predložil jxxlrobno jjoročilo o vsem, kaj mu je
Politični odmev našega narodnega praznika v italijanskem časopisju
Italija napoveduje sporazum z Jugoslavijo
Rim, 3. decembra, o. Prvič po nastopu fašizma jo italijansko časopisje vidno zaznamovalo naš narodni praznik 1. decembra in objavilo ob tej priliki naravnost ogromno simpatičnih člankov, ki so posvečeni Jugoslaviji kot državi in vprašanjem njene notranje in zunanje politike. Lisit pri tej priliki seveda tudi obširno razpravljajo o izboljšanju odnošajev med Rimom in Belgradom.
Italijanska javnost je to pisanje časopisov sprejela nadvse ugodno, ker se vidi v njem odkrito teženje italijanske vlade, da dokaže, da so od-nošaii med obema državama prisrčni in rta se bodo v kratkem Se izboljšali. V tem oziru jo zlasti važno dejstvo, da so na proslavah, ki so jih priredile jugoslovanske kolonije v posameznih italijanskih mestih, sodelovali tudi zastopniki oblasti ter odjioslanci faišstičnih organizacij.
Nekateri listi prinašajo slike jugoslovanskega kralja Petra II. ter kueza namestnika Pavla. Vsi brez izjeme poudarjajo, da je Jugoslavija pod vodstvom predsednika dr. Stojadinoviča krenila v notranji in zunanji politiki na docela nova pota, ki, čeprav niso še dokončno usmerjena, vendar kažejo in dajo sklepati na popolnoma novo bodočnost.	•	,
Dr Stojadinovič ni v svoji politiki nikdar za
biti samo mržnja in sovraštvo. Sodelovanje kneza namestnika z dr. Stojadinovičem daje upanje, da bosta Jugoslavija in Italija lahko v bližnji bodočnosti storili korake, ki bi jih še pred letom dni morali označiti kot nemogoče in neverjetne. Dr. Stojadinovič je bil prvi. ki je pri jugoslovanskih vladnih krogih. zastopal stališče, da je treba do dna spremeniti nekatere zunanjepolitične osnove. V notranji politiki sta knez namestnik Pavle kot močan državnik ter dr. Stojadinovič prišla do odločitve, da je treba rešili hrvaško vprašanje, za katerim je Jugoslavija bolehala že od 1918. leta dalje.
Najznačilnejši v tem pogledu je članek, ki ga je v turinski »Stampi« napisal znani italijanski časnikarski strokovnjak za Srednjo Evropo in Balkan Italo Zingarelli, čigar prejšnje sovražno razpoloženje do Jugoslavije je znano. Njegovo ime priča o dejanski spremembi v italijanskem političnem življenju.
Rimski diplomatski krogi poudarjajo, da so jasne izpovedi italijanskega tiska dokaz, da so odnošaji mo dobenia državama na jadranskih obalah stopili v odločilno razvodje ter je treba v naj-I krajšem času pričakovati nove pogodbe, s katero ■ se bo razmerje med Itnlijo in Jugoslavijo uredilo
stopal otališfi«, da med Italijo in Jugoslavijo more i v prijateljskem duhu in v smislu čim tesnejšega
govoril, da bi se pridružil temu gibanju. Ta politik je navedel tudi mena oseb, ki jih je omenil navedeni politik v dolgih razgovorih, ki jih je imel z njim, zlasti imena generalov in višjih aktivnih častnikov, ki je o njih trdil, da so z njim v zvezi. Vsi ti generali, višji častniki in civilisti so prišli k predsedniku vlade in se pritožili zaradi zlorabe 6vojega imena.
Današnji listi poudarjajo neresnost poskusa nekega politika, ki je nekoč igral nekakšno vlogo. Poudarjajo, da oblastva gotovo ne bi bila posegla vmes ki napravila konec tej komični zadevi, če ne bi bi ta politik širil glasov, da ima na svoji strani tudi več aktivnih višjih častnikov in političnih osebnosti. Takšni glasovi so dali gibanju tega politika komično obeležje, ker je armada zvesta kralju Juriju in narodni vladi ter ne pusti takega obrekovanja. Grški narod, pišejo listi, jx>polnoma jasno vidi, kakšen položaj je bil do 4. avgusta in po kateri zanesljivi jK>ti stopa Grčija danes. Zato se grški narod more samo smejati komičnim poskusom tistih, ki se ne morejo otresti domotožja |>o preteklosti.
Atene, 3. decembra m. Včeraj je bil vzpostavljen redni letalski promet med Atenami in Berlinom, ki ga vzdržujejo triinotorna nemška Junker-sova letala.
Atene, 3. decembra m Kljub veliki rezerviranosti vladnih krogov se je mogla izvedeti, da je oni državnik, na katerega se je nanašal včerajšnji uradni komunike, ftivši predsednik grške vlade in zunanji minister Mihalakopulos. Danes je policija v zvezi s to afero izvršila celo vrsto aretacij. Med drugimi je aretiran znani politik Reto Ventizis. G. Mihalakopulos sicer ni bil še aretiran, vendar se nahaja pod strogim policijskim nadzorstvom.
O odgovornosti avtomobilistov pri avtomobilskih nesrečah in o izenačenju pravnih določil o teh odgovornostih je razpravljal zavod za izenačenje mednarodnega prava v Rimu.
Svetovno vojno je treba preprečiti, je izjavil francoski predsednik Blum predsedniku dopisne družbe »Associated Press«. Do tega pa bo prišlo le po sodelovanju treh demokratskih držav na svetu, namreč Francije, Anglije in USA.
Stavka amerikanskih mornarjev je povzročila lakoto na Havajskem otočju, kjer je prebivalstvo kljub rajskemu [>odnebju tako leno, da živi samo od uvoza. Kriv je tega tujski promet.
sodelovanja. V Italiji pričakujejo, da se bo notranji položaj v Jugoslaviji docela pomiril in da ho vlada dr. Stojadinoviča, ki temelji na zaupanju večine Srbov, Hrvatov in Slovencev, še nadalje vodila z Italijo politiko prijateljstva in miroljubnega sodelovanja.
Vesli 3. decembra
Strahovit vihar divja na holandski obali. Veliko pristanišče Rotterdam je delno poplavljeno.
Anglija ostane nevtralna v španski zadevi in
bo skušala doseči premirje med obema vojskujočima se taboroma, v tem smislu je predaval včeraj v Londonu politik lord Halifax.
Delegacijo jugoslovansko-čeških lig je včeraj sprejel predsednik CSR dr. Bene® v Pragi. V delegaciji so od Slovencev glavni urednik »Slovenca« dr. Ahčin, dr. Debeljak ter predsednik ljubljanske lige, dr. Egon Stare.
Letalski rekorder Mollison je imel pri svojem poletu v Južno Afriko defekt in se je moral ustaviti v Kimberleyu, da popravi motorje.
Zakon o obveznih razsodiščih za mezdne spore je sprejela včeraj francoska zbornica z veliko večino. Za tem se je pričela debata o tiskovnem zakonu.
Italijanski zunanji minister je sprejel včeraj japonskega j>oslanika, ki mu je sjjoročil _ sklep svoje vlade, da se poslaništvo v Addis Abebi spremeni v konzulat, s čimer je priključitev Abesinije k Italiji dejansko priznana.
Italijani pišejo o našem narodnem prazniku
nadvse ugodno, dočim ga druga leta niso niti omenili. Pravijo, da se Jugoslavija zdaj zanaša bolj v svoje meje, kakor včasih, kar je zasluga politike dr. Stojadinoviča, ki hoče spravo v državi in prijateljstvo s sosedi.
Proti odpovedi nadzorstva na nemških rekah,
ki pomeni zadnjo kršitev mirovnih pogodb po nemški vladi, sta angleški in francoski poslanik vložila protest.
Smrtno kazen za Izvoz denarja in izvoz ter nalaganje premoženja v inozemstvu v škodo države, je določila nemška vlada s posebnim zakonom o sabotaži nemškega gospodarstva. Če bi tak zakon imeli v Jugoslaviji, bi veliko »voditeljev« ne nosilo več glav na ramah.
Odbor za preosnovo ZN šteje 29 zastopnikov in bo decembra imel prvo sejo, kjer bo proučeval možnost, da se izpremene pravila ZN.
Angleži vozijo vojni materija! iz Sovjetske Rusije, kakor kaže primer parnika »Thurston«, ki so ga včeraj ustavili na Malti in odkrili na' njeni 100 sovjetskih tovornih avtomobilov, namenjenlH v Cartageno.
Nadzornik nad komunisti v Angliji je po izjavi angleškega liberalnega poslanca Manderja, nemški poslanik von Ribbentrop. Tega bi angleška vlada baje ne smela dopustiti.
Trocki prosi pribežališča v več evropskih državah, ker se je na Norveškem s svojim delom onemogočil. Toda evropske vlade se tega ugašajočega, a vendar še nemirnega revolucionarja po vrsti branijo.
Avtomobilsko cesto Rim-Berlin brez ovinkov nameravajo zgraditi Nemci in Italijani, kakor kaže obisk italijanskega senatorja Puricellija pri Hitlerju. Puricelli je vodil vse cestne gradbe v Italiji.
Žrtev viharja v Severnem morju je postala nemška ladja »Elsa*, ki se je potopila z 12 možmi posadke, dva so rešili.
Romunski zun. minister ne pojde v Berlin,
marveč v London, Pariz in Ankaro ter Atene. Na to [>ot odide februarja, ko bo romunska zbornica sprejela zakon o tisku.
Vse manj rekrutov se javlja v Angliji, tako da jo angleško vojno poveljstvo v resni zadregi glede vojaštva. Angleška vojska v sedanjem stanju ne more zadostno varovati državnih mej, niti če vlada na svetu mir. Tako je govoril včeraj vojni minister Cooper.
Bolgarska policija je nezanesljiva, kakor kažejo številni odpusti v političnem oddelku sofijske policije. Odstavljeni so vsi načelniki, ker so bili preveč nemarni do političnih akcij razpuščenih strank.
Trgovski sporazum med Franrijo in Španijo
ni prekinjen, marveč je podaljšan do konca decembra. Tako poročajo iz Pariza.
Veliko špionsko afero bi radi odkrili v Angliji, ker so predvčerajšnjim iz zasebnega avtomobila izginili važni načrti letalskega ministrstva, namenjeni tvornici v Bristolu.
Velik političen zločin se je zgodil v Avstriji, kjer so narodni socialisti ubili v mestecu Pohler-nu župnika. Policija kakor ponavadi ni mogla najti storilcev.
Pol milijarde škode je povzročil požar slovite Kristalne palače v Londonu, ki je bila zgrajena 1852. leta kot prva stavba na svetu iz železa in stekla. Služila je za razstave.
Novo trgovsko pogodbo z Romunijo bo sklenila naša država v kratkem in so se razgovori za to že začeli. Prav tako se prično danes razgovori za	trgovski	sporazum z Madžarsko.
Belgija	bo od Anglije dobila	več,	kakor jia
je	izgubila	z odpovedjo lokarnske	pogodbe, tako
je	poročal	predsednik van Zeeland na	včerajšnji
ministrski seji.
Vatikan ne misli na sporazum s Sovjeti, kakor poročajo nekateri evroj)ski listi. Ta sporazum naj bi pripravila češkoslovaška vlada. Vatikan jia niti s to ni v zadovoljivih odnošajih. Vse te in podobne vesti odločno zanika italijanski katoliški list »Avenire <i’Italia
Kolektivne pogodbe za igralce je predpisala s posebno uredbo madžarskn vlada in ne bo po tej uredbi mogel ne v gledališču, ne pri filmu sode* lovati nihče, ki ni jioklicui igralec.
Mariborske ulice
Maribor, 3. decembra.
Drevi se vrši na mestnem magistratu seja odbora za preimenovanje mariborskih ulic. Seja je važnega značaja, saj gre pri tem za velikopotezno delo, da bo končno tudi v tem pogledu nastal nek red v Mariboru, ki je že nujno potreben. Priznati namreč moramo, da se je imenovanje i)Hc izvršilo v Mariboru v mnogih slučajih brez pravega premisleka, kar nekam na hitro roko. Ulice so dobile dostikrat imena po možeh, ki niso bili niti z Mariborom, niti z našim narodom in njegovo preteklostjo v nobeni zvezi. Saj je mnogokrat odločala kar kakšna osebna zveza, pa je dobil svojo ulico človek, ki se še sam ni prav zavedal, kako je prišel do take slave. Zaradi tega se je že dalje časa kazala nujna potreba, da se nazivi mariborskih ulic revidirajo in se v nekaterih slučajih iz-vrše preimenovanja po dobro premišljenem načrtu, pri katerem morajo sodelovati vsi v poštev prihajajoči faktorji, torej poleg tehničnih ekspertov še poznavalci zgodovine, zlasti lokalne, zem-
Nojvedl Ulm se/one! Pride » Kino SLOOO
ned dvema zastavama
Mtljonskl velefilm, ki bo očaral vso Lmollanol
ljepisja in literature. Občinski svet je pooblastil v to svrho gradbeni odbor in gradbeni odsek. Iz obeh je sestavljen odbor za preimenovanje ulic, Iti bo imel drevi svojo sejo, na kateri bo razpravljal o konkretnem predlogu. K nalogi, ki jo ima ta odbor, bi pripomnili, da se bo treba pri preimenovanju ulic predvsem ozirati na krajevno zgodovino mesta, bližnje in daljne okolice, pa tudi krajevno lego posameznih ulic in njihov tipični zunanji izgled. Poleg tega je treba paziti, da ne dobimo dveh enako si zvenečih ali sličnih uličnih nazivov, kakor na primer. Vojašniška ulica in Vojašniški trg. Tudi temu se moramo izogniti, da bi delili ulicam nazive, ki so povsem brezsmiselni, kakor n. pr. Magdalenska ulica, ki nima nobene zveze ne z magdalensko cerkvijo, ne z župnijo. Pač pa imamo še celo vrsto mariborskih mož, katerih imena bodo ostala zapisana v zgodovini našega mesta in ki morajo dobiti vidne spomenike vsaj v obliki uličnih nazivov. To so med drugimi naš nepozabni msgr. dr. Anton Jerovšek — nedvomno eden največjih komunalnih delavcev, ki so kdajkoli delovali v Mariboru, potem dr. Prelog, naš prvi slovenska kulturni delavec, nadalje dr. Zolger itd. Imamo tukaj spominske dneve, kakor so dan osvoboditve Maribora 23. november in še drugi, ki tudi naj dobe viden spomenik. Vse to bo moral odbor razmotrivati, pa bo a tem rešeno važno mariborsko vprašanje.
V znamenju športa in bližajočih se praznikov
Ljubljana, 3. decembra. J
Vreme nas vleče že kar od prvega decembra
s svojim vedno se menjajočim nastopom. Pol ure »diši« po snegu, mesto njega poškropi malo dež, in kadar bi pričakovali deževnega naliva, priprši malo drobnega snega, ki znova zdraži naše smučarje, ki komaj čakajo, kdaj bo prilika za smučarski pohod na najbližja mestna smučišča. Kadar smo prepričani, da se bo sneg končnoveljavno uveljavil, p« pokuka skozi zastrto nebo sonce in ravno v odločilnih trenutkih razžene megle. Umakniti se mora v takih primerih celo zloglasna ljubljanska megla. Reči pa moramo, da napreduje sneg po prvem decembru vsaj na planinah. V torek je bil marsikateri planinec iznenaden, ko se je sredi dopoldneva naenkrat stemnilo, pripodile so se megle in v pol uri so bili vsi hribi — višje bolj — nižje manj — prevlečeni s tanko plastjo suhega srena. Kakor da so slutili, so smučarji v znatnem številu odrinili v hribe, kjer so drseli po vseh višjih vrhovih ter razorali sveže pokrite terene.
še bolj kakor smučarji, pa prihajajo na račun že prijatelji drsanja. Ilirijansko drsališče ima obisk, kakor da bi bili sredi zime in kakor da bi bilo odprlo že cele mesece. Saj pa tudi ni čuda: led, ki ga nam nudi drsališče danes, se prav nič ne razlikuje od onega, ki ga imamo 6redi zime.
Spregledali bi najvažnejši del športa, če bi pozabili na — lovce in ribolovce. Zlasti v torek #o ti v pretežni večini napolnili jutranje in večerne vlake. Na vseh koncih in krajih, kamorkoli te je . zanesel torkov dan, povsod 6i lahko srečaval ljubljanske gospode 6 puško na rami ali z ribolovnimi pripravami v nahrbtniku. Ko so se zvečer vračali, smo pričakovali, da bodo nosili s seboj težke tovore. V večini primerov je ostalo samo pri pričakovanju ...
Izven mesta je torej vse v znamenju Športa; mesto samo ima še dokaj dolgočasno lice — kar se namreč športa tiče. Drugače pa je mesto usmerjeno v čisto drugo plat: na vsak korak lahko vidiš, da stojimo tik pred prazniki. Najbolj se to seveda vidi po izložbah. Povsod Miklavž, zraven parkelj ali pa kak angelj, ki izpopolnjuje nebeško ekspedicijo. Neka taka nebeška ekspedicija se je v torek pojavila pred dvema znanima ljubljanskima veletrgovinama. Vzela je tako rekoč — predujm: Miklavž, »i je nabasal polne malhe, potem pa metal sladkarije in drobnarije med otroški svet, ki ga seveda ni bilo treba posebej sklicavati. Več kakor nebeška ekspedicija, so imeli posla policaji, da eo kolikor toliko obvladali situacijo in vzdrževali red.
V torek je bil tudi uvodni dan za Miklavžev sejem na Kongresnem trgu. Prodajalci so postavili svoje stojnice ter pripravili vse potrebno, da so včeraj s čim večjim uspehom štartali na Miklavževem »eimu. Značilen je ta Miklavžev sejem tudi po tem, da ima vsak prodajalec v roki palico, da z njo uspešneje odganja mestni otroški drobiž, ki se gnete okrog stojnic.
Če o katerem času lahko rečemo, da je v Ljubljani »pisan«, potem »o to ravno dnevi pred Miklavžem in pred božičnimi prazniki, ko se naše živlienje preusmeri v zimski šport in v pričakovanje praznikov.
Sodna komisija v Dravljah
Ljubljana, 3- decembra. Včeraj smo poročali, da so v Dravljah v čudnih okoliščinah našli na travniku med gnoinico 8 mesecev star moški embrio, o katerem so najprej domnevali, da je bil živ rojen. Včeraj je bila sodna obdukcija, ki pa je ugotovila, da je bilo bitje mrtvo rojeno. Gre torej le za to, da mati ni prijavila poroda. Policija sicer matere še ni izsledila, vendar pa je gotovo, da mati dejanja ne bo mogla dolgo prikrivati. Sedaj, ko se je izvedelo, da nad otrokom ni bil izvršen zločin, se je razburjenje v Dravljah in okolici znatno poleglo, dasi ljudje še kljub temu obsojajo nečloveško mater, ki odvrže dete — četudi mrtvo — na tako mesto.
Stanje regulacijskih del na Savinji
Celje, 3. decembra. Regulacija Savinje v drugi etapi lepo napreduje, čemur je predvsem mnogo pripomoglo dosedanje izredno lepo vreme in nizki vodostai. Sedaj je pri regulacijskih delih na Savinji zaposlenih okrog 200 delavcev. Vsa dela se izvršujejo izredno solidno in čisto pravilno po proiektu. Razveseljiv je pogled na lepe in pravilne oblike ter na kompaktno tlakovanje brežin, ki se z vsakim dnem in vsakim tednom bolj razvijajo iz navidezno razpokanega terena. Skarpe, ki so ponekod do 8 m visoke, zidajo po večini zidarji iz Hrvaškega Primorja, ki so specijalisti za te vrste dela. Ce bo pritisnila huda zima in bo tfemlja globoko zamrznila, se bodo morala dela vsekakor začasno prekiniti, čeprav je izvršena šele dobra polovica druge etape.
Francoska odlikovanja za gimnazijce
Celje, dne 1. decembra. Pri današnji gimnazijski proslavi narodnega praznika, je bilo razdeljenih med dijake celjske gimnazije 6 daril, ki jih je dalo francosko zunanje ministrstvo za tiste naše dijake, ki so pokazali največ znanja, veselja m razumevanja za študij francoskega jezika. Na celjski gimnaziji so bili odlikovani sledeči dijaki, oziroma dijakinje: Langus Vladimira (VII a) in Mravljak Tatjana (VII a) sta dobili spominski medalji; Kos Karel (VIII b), Kresnik Vladimir (VII b), Gašper Julka (VI a) in Brodar Dimitrij (V b) so pa dobili v spomin lepe knjige. Mladim in marljivim »Francozom* naše iskrene čestitke!
Bclgrad, 3. decembra, m. Tu se mudi znani ljubljanski arhitekt g. Vurnik kot član ocenjevalne komisije za skice za naš paviljon na svetovni pariški razstavi leta 1937. Svoje bivanje v Belgradu bo izkoristil inž. Vurnik tudi za to, da bo imel jutri zvečer v društvu inženjerjev in arhitektov predavanje o temi: »Osnove naše sodobne arhitekture«.
KINO UNION
Telefon 22-21
Danes!
ESKAPADA
Renate Miiller in Georg Aleksander
Danes premiera zabavnega, obenem zelo napetega Ulma, ki nam predočnie pnatolov»4tne atneriftkega. polkovnika ln nlegove oftollelne Jene v predvotnem Petrogradn Usoda treh poliaklh redoljubov t petrooavel-skl trdnlavl )e zavmela od premetenosti ln hrabrosti lepe tene!
Švica odpoveduje klirinški sporazum z Jugoslavijo
Belgrad, 3. decembra m. Švicarska vlada je obvestila našo vlado, da je odpovedala klirinški sporazum med Švico in Jugoslavijo, ki je bil sklenjen dne 27. aprila 1932. Odpovedni rok poteče dne 31. decembra letos. Po tem roku naša Narodna banka ne bo več sprejemala vplačil za švicarske terjatve na klirinški conto. Švicarski uvozniki bodo pa morali tudi po 31. decembru vplačevati protivrednosti njihovega uvoza iz Jugoslavije pri Švicarski banki. Do odpevadi sporazuma je prišlo radi tega, ker so se pogajanja za sklenitev nove pogodbe med nošo državo in Švico pred nekoliko dnevi razbila.
Pritožba flLiubljane" proti tekmi s .Hajdukom1 zavrn ena
Belgrad, 3. decembra, m. Na snočnji seji Jugoslovanske nogometne zveze je bila zavrnjena pritožba SK Ljubljane, ki jo je ta klub vložil proti tekmi Ljubljana : Hajduk. Tekma je bila kvalificirana z znanim rezultatom v korist Hajduka.
Na snočnji seji JNZ je bila zavrnjena tudi pritožba Concordije iz Zagreba glede tekme s osješko Slavijo.
Na zahtevo francoske nogometne zveze, oziroma »Olimpikac iz Marseillea, da se izdajo izpisnice igralcev Božovičev, je BSK obvestil zvezo, da bo postopal v smislu par. 29. Fisinih pravil. Končno so bili na sinočnji seji tudi izbrani igralci, ki bodo prihodnjo sredo odpotovali v Francijo ter tam odigrali nogometno tekmo s francosko reprezentanco. Postava je tale: Glaser (BSK), Matošo-vič (Hajduk), Htigel (Gradjanski), Lechner (BSK), Gajer (Hašk), Djokič (Jugoslavija), TirnaniS (BSK), Marjanovič (BSK), Tomaševič (Jedinstvo), Sekulič (Jedinstvo), Zečevič (Jugoslavija). Kot rezerve so bili določeni: Urh (Gradjanski), Beloše-vlč (Concordia), StevoviČ (BSK) in GliSovič (BSK). Za sodnika, ki bo sodil nogometno tekmo med Jugoslavijo in Francijo, se bosta oba kluba zedinila. Najbrž bo sodil Italijan Barbasina.
Bel grajski nadškof dr. Ujčič prevzel posle
Belgrad, 3. decembra, m. Z jutranjim vlakom je prispel v Belgrad novoimenovani belgrajski nadškof in apost. administrator msgr. dr. Ujčič ter bo danes prevzel poste belgrajske nadškofije.
Hrastnik
Tudi pri nas se živahno pripravlja vse za občinske voutv«. Čudno se sliši, da imamo samo eno listo in to je združena lista brez JNS. JNiarjem se je tudi tukaj podrla trhla hiša in so popolnoma »krušeni, tako da si še svo;e liste niso mogli sestaviti. Nekdaj tako močna, še bolj mogočna JNS ie taka kakor da bi je nikdar ne bilo v Hrastniku.
Delegati JČ lige v Pragi
Praga, 3. dec. A A. CTK: Delegacija češkoslov. in jugoslov. lig je včeraj dopoldne obiskala vojni zgodovinski muzej. Delegacijo je pred muzejem sprejel general Medek, ki je posebno opozoril na spomine iz skupnih borb jugoslovanskih in češkoslovaških borcev. Za pojasnila se je zahvaljeval
polkovnik Milan Ristič. Primafor dr. Baxa je opoldne priredil kosilo na čast jugoslovanske delegacije. Kosila se je udeležil opolnomočeni minister g. Vilner in mnogo odličnih predstavnikov češkoslov. javnega življenja. V zdravici Nj. Vel. kralju Petru II. je primator poveličeval vezi prijateljstva med
obema državama. Vodja delegacije Momčilo Ivo-ševič je nazdravil predsedniku-osvoboditelju dr. T. Masarvku in češkoslovaškemu narodu in njegovi prestolnici. Dr. Stare je v svojem govoru poudaril, da jugoslovanski in češkoslovaški rodoljubi ne bodo poslušali laskanj tistih, ki hočejo motiti solidarnost med obema narodoma.
Elektrifikacija Slov. Krajine
Dolnja Lendava, 1. decembra.
fzir.ed vseh krajev Slovenije, je Slovenska krajina glede elektrifikacije na najslabšem. Marsikatera občina je že poskusila urediti to vprašanje z večino prebivalstva, 'loda denarne razmere tega niso dopuščale ker je znano, da je bilo mnogo več važnejših vprašanj, ki so zastavila to delo. Znano je na primar, da je hotela občina Turnišče istočasno elektrifikacijo Beltincev in Murske Sobote nrav tako izvršiti napeljavo elektrike s Fale. Toaa vmes je vstopilo vprašanje telefona in tako 6e je telefon napeljal iz Beltincev, dočim je elektrifikacija izo-stala
Električno razsvetljavo imajo do-lej sledeče občine v Slovenski krajini: Beltinci, Murska Sobota, ki dobivata elektriko s Fale nad Mariborom in Dolnja Lendava, ki pa ima svojo električno razsvetljavo v Dolnji Lendavi Kranjske Deželne Elektrarne v Ljubljani, ki ima tu svojega stalnega zastopnika. S prevzemom električne razsvetljave so se razmere v Lendavi veliko zboljšale.
NnfveCJi litm sezone! Pride » kino SlOOO
Med fflvema zastavama
Mtljonskl velefilm. ki bo očaral v«o LluDlJanoi
Ce opazujemo sedaj razmah električne razsvetljave po Sloveniji, nam pade takoj v oči, da se vsem drugim krajem nudijo veliko večje ugodnosti. Ne razumemo sicer, zakaj se je to delalo tako in se še dela, vendar se bo morala tudi Slovenska krajina končno uvrstiti v imenik potrebnih krajev. Zlasti vprašanju elektrifikacije se bo morala posvetiti vsa pozornost. Naše geslo je, da se elektrika napelje do zadnje obmejne vasi v najsevernejšem ddu Jugoslavije, ker za to so dani vsi pogoji. Sam kraj pa tega izvršiti ne more in je zato nujna dotacija od strani banovine. Zato bo morala banovina v svojem elektrifikacijskein načrtu pritegniti tudi Slovensko krajino že v prihodnjem letu, da se vsaj pokaže volja, da ji je tudi naš kraj pri srcu. Ljudstvo bo z veseljem pozdravilo ta korak banovine, 6aj je znano, da se sedaj prodaja po naših trgovinah zelo slab petrolejski material, ki gori z dimom in so vse naše kmečke hiše polne tega smradu, ki je zdravju škodljiv. Torej elektriko v vse naše domove!
Nujvectl Ulm ifitrei f ri«i« * kikoSIOMi
Med dvema zašla v« m a
Mllionakl velefilm, ki bo očaral vao ljub JI#®®1
Banovinski turistični svet
Ljubljana, 3. dec.
Te dni je ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen predpisal pravilnik o sestavi, organizaciji in delokrogu banovinskega turističnega sveta. Pričakuje se, da bodo v kratkem imenovani tudi svetniki, tako da se bo novo snovani banovinski svet predvidoma že meseca januarja^ lahko sestal k prvemu zasedanju. Kdor pozna naše razmere v turističnem oziru, bo spoznal, kako potrebna je bila ustanovitev omenjene institucije, ki se bo brigala za eno naših najbolj upoštevanja vfednib panog.
, Novo mesto
Huda poledica je bila pretečeno nedeljo tuJi pri nas. Tla so bila kot steklo in marsikateri je neprostovoljno poljubil meter zemljo. Že nekaj dni imamo precej hua mraz. Nebo je oblačno in vsak dan pričakujemo snega, katerega se pač najbolj veselijo naši smučarji, ki se pridno vadijo v smučarskih umetnostih pod vodstvom tuk. prof. g. Dobovška.
Prometna znamenja na križiščih cest. Ze nekajkrat smo opozarjali prejšnjo občinsko upravo, naj bi namestia na cestnih križiščih, zlasti na Ljubljanski cesti pri gostilni »Dalmacija« in pa v Kandiji
na križišču Zagrebške. Trdinove in šukljetove ces e prometna znamenja, nekake kažipote za tuje avtomobile, ki vedno pogosteje pasi rajo Novo mesto. Dostikra* se je že zgodil primer, da je zavozil tuji avtomobil po napačni cesti in tako morebiti napravil občutno izgubo časa. — Apeliramo na novo občinsko upravo, da pokaže tudi v tem oziru več razumevanja kot prejšnja.
Bfum o tisku danes in leta 1934
Pariz, 3. decembra. AA. Havas: Na včerajšnji seji parlamennnta je Fernand Laurent v debati o novem zakonu tiska prečital članek, ki ga je Leon Bum nanizal v »Populaireu« leta 1934 in v katerem pravi, aa ima raje pokvarjen tisk kot po okrnjen tisk. Takrat je Blum branil republikanske tradicije svobodnega tiska.
Predsednik zakonodajnega odbora je nato izjavil, da je odbor zaslišal vse časnikarske organizacije in vsa časnikarska podjetja, da so lahko podala svoja mnenja o novem zakonu, ki hoče samo kontrolirati sredstva posameznih listov.
Nad 1000 novih letal v Franclji
Pariz, 3. decembra. A A. Havas: Pred finančnim odborom parlamenta je francoski letalski minister izjavil, da bo Francija zgradila za potrebe francoskega vojnega letalstva v letu 1937. 1085 novih letal. To leto je bilo zgrajenih 1500 letal. Skupščinski odbor se je zahvalil ministru za njegova pojasnila in mu izrekel svoje priznanje.
Noliedl Ulm sc/one Pride » hino slogo;
Med dvema zastavama
Uilionskl velefilm, ki bo očaral vso Ljnb|ano
Najnovejše iz Spanšfe
Šalamune*, 3. decembra. AA. DNB: General Millan Astrajr, ki je osnoval .špansko tujsko legijo, je bil imenovan za načelnika propagandnega ministrstva vlade v Burgosu. Včeraj je sprejel v štabu nacionalne junte tuje časnikarje, ki so dodeljeni nacionalistični vojski. Ob tej priliki je demantiral vesti o grozodejstvih nacionalistov, ki jih Sirijo republikanski krogi. General je poudaril, da imajo samo boljševiki to navado, da streljajo ujetnike.
Glede borbe za Madrid je general rekel, da so rdeči odbili ponudbo, da naj se borba vrši izven mesta. Rdeči so prestolnico spremenili v trdnjavo in zato so samo oni odgovorni za vse posledice. General je rekel, da ima v rokah dokument, ki dokazuje, da so že nekaj mesecev pred uporom komunisti pripravljali državni udar. Navodila za to so dobili iz Sovjetske Rusije. Ta dokaz bo kmalu objavljen v španskih in tujih listih.
Barcelona, 3. decembra. AA. Havas: Radio delavske zveze je objavil snoči, da so madridske čete začele z močno ofenzivo na madridski fronti. Borba je bila posebno huda pri Casa del Čampo, kjer so madridske čete znatno napredovale. Topništvo je prizadejalo mnogo škode nasprotnikom. Zaradi slabega vremena letalstvo ni moglo delati na biskajski fronti.
Valencija, 3. decembra. AA. Havas: Komisija francoskih katoličanov je obiskala ministra brez portfelja Ruffa, da bo dobila pojasnila o verskem položaju v Španiji.
Anglifa naroča letala v Ameriki, Švedska pa v Angliji
■Stockholm, 3. dec. AA. (Havas). Ker je svetovna industrija prezaposlena z naročili svojih vlad, je švedska vlada naročila letala — bombarderje v Nemčiji, večje število letal-lovcev in bombarderjev pa v Angliji.
Nadzorstvo nad obema Spanifama
London, 3. dec. AA. (Reuter): Odbor za ne-vmešavanje je danes izdal sklep, da pošlje takoj obema strankama na Španskem načrt nadzorstva nad uvozom vojnega materijala. Po poročilu je lord Plymouth izjavil, da je Velika Britanija nezadovoljna z delovanjem odbora za nevmešavanje, vznemirjena je pa tudi zaradi prihoda tujih prostovoljcev na Špansko. Čeprav je vprašanje prostovoljcev izven obsega sporazuma o nevmešavanju, misli Vel. Britanija, da bi se moralo to vprašanje proučiti v pododboru na seji, ki se bo vršila v petek. Britanska vlada je pripravljena sodelovati pri načrtu nadzorstva nad letali, na podlagi sedanjega načrt«.
Drobne
London, 2. decembra. A A. (Havas.) Prihodnja seja pododbora za nevmešavanje se bo vršila v zunanjem uradu 4. decembra ob 11 dopoldne.
Amsterdam, 2. decembra. AA. (DNB.) Holandska narodna banka je znižala eskontno mero z 2 in pol na 2 odstotka.
Ankara, 3. decembra. AA. Anatolska agencija poroča: Sklenjen je sporazum za zgraditev velike železarne v Turčiji, ki jo bo zgradila angleška tvrdka Bresserd. Tovarna bo letno izdelala 200.000 ton železa in jekla. Tovarna bo zgrajena v 2 in pol letih.
Carigtad, 3. decembra. A A. DNB: Včeraj je skozi Dardanele plula španska jadrnica »Artea« in vozila polno orožja v Španijo. Odplula je ▼ Egejsko morje.
Berlin, 3. decembra. A A. DNB. Vodja rajha in kancler Hitler je včeraj sprejel bivšega bolgarskega Ijiinistrskega predsednika 'Cankova, ki sedaj potuje po Nemčiji.
Bukarešta, 3. decembra. A A. Včera j so zastopniki romunskih zakonodajnih teles priredili kosilo na čast jugoslovanske in češkoslovaške delegacije. Kosilo je bilo v hotelu Atena Palače in se ga je udeležilo 250 oseb. Med kosilom so bili izrečeni topli govori, ki so poveličevali vezi med državami Male antante.
Naročajte in širite „Slovenski domi"
Odkrita goljufija s hranilnimi knjižicami
Ptuj, 2. decembra,
Na ptujskem okrajnem načelstvu je bil nastavljen kot pripravnik 32 letni Konrad Čeh, rodom iz Sv. Lenarta v Slov. Goricah. Čeh je znan veseljak in ponočnjak in je rabil za te zabave precej denarja, ker njegova pičla plača ni zadostovala. Da pride do denarja, se je vrgel na nakup in prodajo hranilnih knjižic. Prepotoval je ves ptujski okraj in kjer je izvohal človeka, ki ima tako knjižico, je takoj naredil pogodbo, in sicer tako, da odkupi hranilno knjižico za 80 do 85% na mesečne obroke po 1000 din. S samozavestnimi nastopom je imel tudi veliko uspeha. Na ta na-
čin je nakupil več hranilnih knjižic, katerih znesek presega 100.000 din. Izvabljene knjižice pa jo takoj prodal za 50% in denar porabil za sebe. Ker se pogodb ni držal, so ga ogoljufani prijavili sodišču.
Ko je Konrad Ceh zvedel, da je prišla njegova goljufija s hranilnimi knjižicami im dan in da je uvedena proti njemu sodna preiskava, je zapustil svojo službo pri okrajnem načelstvu in izginil neznano kam, pustivši v Ptuju razne neporavnane dolgove. Ptuj je s tem odkritjem za eno senzacijo bogatejši in to tembolj, ker je bil Čeh v mestu markantna oseba in je vzbujal vtis bogatega farmarja.
ie
a
rof
Kulturni koledar
Fran Detela
3. decembra 1850 se je rodil v Moravčah pisatelj Franc Detela. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, filozofijo na Dunaju, potem |e bil profesor na različnih gimnazijah in končno — ravnatelj na novomeški gimnaziji (1890—1906),
V slovenski literaturi se je Franc Detela zelo
Eozno pojavil. Ko mu je bilo že 30 let, je pisal jublj. Zvonu svojo prvo povest »Malo življenje« (1882). kjer skuša na realističen način opisati življenje v svojem domačem kraju. — Posebno ga i zanimala zgodovina celjskih grofov, ki mu ie dal, tudi snov za dve zgodovinski fvovesti: Veliki gre (Ljub. Zvon 1885) in »Pegam in Lambergar« (Slov. Matica 1891). Kot kritik vaškega življenja z mora-lično tendenco nastopa v »Prihajaču« (1888) in »Oo-sr*odu Liscu« (1894). Najboljše njegovo delo pa je gotovo »Trojka« (1897), kjer je 6kušal zajeti vse slovensko življenje na vasi z vsemi kulturnimi in gospodarskimi problemi, pc*ebno pa inteligenčni problem, h kateremu se še vrne n. pr. v povesti »Rodoljubje na deželi«. — Detela je tudi v poznejših svojih delih obravnaval v istem mišljenju sedaj rodoljuibsko koristolovstvo, sedaj prazno strankarstvo in prenajieto pobožnost, vse- v neprisiljeni tekoči obliki in dobri kombinaciji. — Taka dela so: Sožilci Delo in denar, Tujski promet, Svetloba in senca, Kapitalist Rak itd. — Poleg romanov in povesti je napisal tudi nekaj komedij, kjer z istim prostodušnim humorjem zrelega ustalj. moža gleda na človeško življenje in ga hoče na skrivaj voditi. Značilna je njegova izjava: »Kadar se (bravec) najmanj nadeia in ga najbolj mika zvedeti, kaj se bo naprej zgodilo, t«laj pisatelj kane med tok pripovedovanja par moralnih kapljic in čitatelj se pouči, dočitn meni, da se je samo zabaval.«
Mublfana danes
koledar
! anes' četrtek, 3. decembra Frančišek Ks. i utri, Barbara.
Nočno službo imajo lekarne: dr Pioooli, Tjrrše va cesta 6; dr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste.
DRAMA: »Kadar se utrga oblak«.
OPERA: »La Boheme«. Red. B.
KINO UNION: »Eskapada«.
KINO SLOGA: Charlie Chan v Šanghaju. KINO MATICA: »Mayerling«.
K I N
i, UNION
Danes premiera* Napet ln zabaven tlim
Erlranaila renate mhli.es
UUdlldUd OBORO ALEKSANDER Dejanje je vzeto iz predvoinega ilvljenja v
Petrogradu
v Ti-,..., Borba slavnega altajskega detektiv« v opaa-1	mb	opljsktu	briogili	1	Irredno	napeto!
Charlie Chan v Šanghaju
-ev? y,\
TEI.
21-24
MATICA
Danes premiera! Velefllm o uajvečjl tragediji haasburske dinastije
Mayerling
mmrmms.*r*nvat>!vrmm
Sprejemne ure za stranke na magistralnih uradih v Ljubljani so 6amo dopoldn« in sicer od 10 do 12. Popoldanske ure so določene samo za notranje delo uradov, zato je vsem mestnim uradom zabranjeno sprejemati stranke v popoldanskih urah. Toliko javnosti v vednost, da stranke ne bi po nepotrebnem izgubljale časa in nadlegovale mestnin uradov v [»opoldanskih urah. Izjeme so le v primerih, kjer so stranke posebej vabljene
V mali Filharmonični dvorani bceta ta mesec
Blagoslovitev nove mariborske
šole
Maribor, 1. decembra.
Danes, na praznik državnega ujedinjenja, je bila blagoslovljena in izročena svojemu namenu krasna in moderna šolska stavba v magdalenskem predmestju, ki jo je mariborska mestna občina z velikimi žrtvami postavila šolski mladini dernega mariborskega dravskega brega in ki je po zamisli, vseh, ki so sodelovali pri delu za gradnjo te šole, trajen spomin na blagoj*okojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zediniteija, kateremu je šola posvečena.
Doj*oldne ob enajstih se je zbrala v prostorni in moderno urejeni šolski telovadnici mladina 2. deške meščanske šole ln 2. dekliške osnovne šole, ki bosta našli v novi stavbi svoj dom, s svojim učiteljstvom. Od odličnikov so bili navzoči prevzv. gospod dr. Ivan Tomažič, v spremstvu kanonikov dr. I. Žagarja in dr. Al. Ostrca. župan mestne občine dr. I. Juvan z podžujianom Želiotoni in celotnim občinskim svetom, mestni poveljnik general Milenkovič, zastopnik ministra prosvete fr. Erjavec, dr. Josip Leskovar, minister v pok. Ivan Vesenjak, okrajni glavar dr. ftiška. predstojnik meste policije dr. Trstenjak, komisar Krajno-vič, upravnik carinarnice Mihajlovič, ravnatelji srednjin Sol, predsednik Prosvetne zveze v Mariboru dr. Hohnjee, drž. pradnik dr. Zorjan ih mnogi drugi predstavniki oblasti in našega javnega ižvljenja.
Blagoslovitvene obrede je opravil knezoškof dr. Ivan Tomažič ob asistenci kanonikov dr. I. Žagarja, in dr. Ostrca ter magdalenskega dekana A. Strgarja, kaplana Cafute, bog. prof. dr. Meška in Draga Obržana. Po blagoslovitvi je g. škof iz-pregovoril »Obredi, ki smo jih ravnakar opravili,, pričajo, kako painjo in skrb posveča katoliška cerkev vzgoji naše mladino. Katoliška cerkev^ želi in upravičeno zahteva, da se mladina v šoli poučuje v posvetnih vedah in spretnosti, ds bi znala
v življenju vestno izpolnjevati poklicne dolžnosti in da se vzgaja v božji modrosti in milosti. Casti-tam vsem, ki so pripomogli k zgradbi te lepe šolske stavbe, mestni občini in njenemu sedanjemu predsedniku dr. Juvanu, vsem učiteljem, ki bodo v novi šoli podučevali mladini, ki bo prihajala v to Šolo ter starišem, katerih otrokom je namenjena ta lepa šola. Želim in prosim, da bi po Slomškovih naukih in smernicah v šoli složno delovala šola in eerkev, učitelji in kateheti. Naj bi iz nove šole izhajali dobri kristjani in državljani, plemeniti udje človeške družbe!«
Za njim je govoril mestni župan dr. Juvan, se je zahvalil gospodu škofu, vsem, ki so pripomogli h zgradbi nove šole .zlasti vsem bivšim županom V. Grčarju, dr. Leskovarju, ki je izdelal načrte za novo stavbo, vsem tvrdkam, ki so solidno izvršile vsa dela in vsem, ki so se udeležili današnje slovesnosti. Nato je podal zgodovino dolgo-priprav za novo šolo in se spominjal pokojnega fi- H nančnega referenta mestne občine dr. A. Jerovška, ki je akcijo za gradbo nove šole vodil, od 1. 1924 do svoje smrti in ki je pri Mestni hranilnici povzročil sklep, da daruje mestni občini 4 milijone za dovo šolo, ki pa se žal ni mogel izvršiti, ker je nastopila kriza denarnih zavodov.
Za gospodom županom so spregovorili zastopnik ministra prosvete g. ravnatelj Mastnak, zastopnik g. bana načelnik prosv. oddelka dr. Breznik, upravitelj II. deške meščanske šole g. Hode in upraviteljica ga. Juvančičeva, nakar so sledile deklamacije dveh dečkov in zborna deklamacija učenk, v katerih je bila izražena zahvala šolske mladine vsem, ki so ji darovali tako krasno šolo.
Za Maribor je bila blagoslovitev nove šole vaežn kulturni dogodek, saj je z novo šolo rešeno pereče vprašanje pomanjkanja prostorov osnovnih in m^čanskib šol. Maribor je pokazal, da mu je pri srcu kulturni napredek, za katerega je žrtvoval ogromna denarna sredstva.
Eksekucijski urad na mestnem poglavarstvu
se seli
*-«	....	pa ______
Tros* iz Dunaja. Koncert za flavto in klavir, ki bi se moral vršiti jutri v petek, dne 4. t. m. je vsled bolezni umetnika odf*ovedan.	....	,	...
Prvi veliki simfonični koncert Ljubjaroske _ filharmonije bo v petek, dne 11. t- m. v veliki Unionski dvorani. Na sjx»redu so dela Ikonoinova Škerjanca. Iberta in Čajkovskega. Koncert priredi pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske Ljubljanska Filharmonija, dirigira bolgarski dirigent Ikcmomov, kot solist — pianist sodelujejo Ivan Noč. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Na prihodnjem prosvetnem večeru, kii hn v pewk 4. t. W. ob 8 v veraimjnl dvorani hotela Union, bo predaval £f. (lr A.. Brecelj o apolon) vzgojil. Tvarina jo brea-dvoma zolo aktualna in več ali manj nova. Mailo kuni© jo dano sprojeti navodila iz n»t at rokov n jak a zdrav* nika. Valcd toga na to prodavamje oesnj. oMtatatvo opozarjam©. Predprodaja	Prosvetna	za*ena, Mi-
klošičeva cesta 7. boauii 3 Ddm. stojišča 2, xa dijake 1 Din.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
DRAMA - Začetek ob 20.
Četrtek, 3. decembra. »Ce se utrga oblak«. Red Četrtek.
Petek. 4. decembra: Zaprto. (Gostovanje drame v Celju: »Uboga Atička, Na ledeni plošči«). Sobota, 5 decembra ob 16: »Uboga Ančka«. Otroška predstava. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Nedelja. 6- decembra ob 16: »Uboga Ančka«. Otroška predstava. Izven. Cene od 20 Dm navzdol. Ob 20: »Korajža velja«. Premierski abonma.
OPERA
Četrtek 3 decembra: »La Boheme«. Red B.
Petek, 4. decembra: Zaprto. (Generalka).
Sobota, 5 decembra: Cavalleria, Glumači. Premierski abonma.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 3. decembra ob 20: »Pie« v Savoyu«. Prvič. Poslovilna predstava Pavle Udovičev®.
Petek, 4. decembra: Zaprto.
Sobota, 5. decembra ob 20: »Baron Trenk«. Red B.
Kolektivno pogodbo, ki so jo s stavko izsilili tramvajski nameščenci od uprave tramvaja, je družba predložila lastnici Mestni hranilnici v odobritev.
Ljubljana, 3. decembra.
Eksekucijski urad mestnega poglavarstva je bij dosedaj samostojen oddelek, katerega prostori so bili v Auerspergovi palači. Z odredbo gospoda predsednika mestne občine ljubljanske pa se je ves eksekucijski urad pridelil mestni finančni upravi kot poseben odsek. Potrebna preselitev se bo izvršila v petek, dne 4. decembra 1936 iz dosedanjih prostorov v Auerspergovi palači v poslopje, kjer posluje že mestna finančna uprava, t. j. mestno računovodstvo in blagajna (v Kresiji). Vbod bo iz Lingarjeve ulice. Ker pa zaenkrat vsled pomanjkanja prostorov ni bilo mogoče misliti, da bi eksekucijski urad dobil potrebne sobe v poslovnih prostorih mestne finančne uprave, bo eksekucijski odsek mestne finančne uprave posloval začasno v isti hiši, toda v drugem nadstropju.
Nova preureditev oziroma dodelitev eksekucij- j skega urada mestni finančni upravi je gotovo zelo koristna, posebno za poslovanje s strankami. Ve- I
Božičnice za revne smučarje
Cas najlepšega zimskega športa se bliža. Koliko revne a nadebudne mladine bo z žalostjo v srcu gledalo premožnejše tovariše, ki bodo veselih lic dobro opremljeni hiteli a svojimi smučmi v prelepo zimsko naravo. Ali je smučanje samo za gotove 6loje? Ravno socialno šibkejši so bolj potrebni gibanja v prosti naravi, ker jim slaba stanovanja kvarijo zdravje. Ako hočemo, da postane smučanje naš ljudski šport, preskrbimo mladino e smurini.
Smučarski klub Ljubljana se zaveda te naše najvažnejše naloge in bo prirejal vsakoletne božičnice, da omogoči tudi revni mladini do tega zdravega športa.
Prva božičnica se vrši letos že 18. decembra Razdelili bomo šestdeset parov smuči in mnogo druge smučarske opreme.
Da nam bo delo pri razdelitvi olajšano in da pridejo do opreme najpotrebnejši, naj naši mladi vlože pismene vloge s sledečimi jrodatki: starost, višina, katero šolo obiskuje in s kakšnim uspehom in fioklic staršev.
Javijo se lahko vsi v okolišu Ljubljane stanujoči dečki v 6tarosti od 10 do 15 let. ki še niso smučali.
Lastnoročno napisane prošnje morajo biti potrjene od staršev ter jih vložiti do 10. decembra t. 1. na naslov; Smučarski klub Ljubljana, v roke tajnika g. Fr. Koprive, Ljubljana, Trbovljska pre-mogokopna družba, Aleksandrova cesta.
Na zapoznele prijave se ne bomo ozirali. Vse tiste, ki letos ne bi prišli na vrsto, bomo vpoštevali prihodnje leto prvenstveno.
Odbor Smučarskega kluba Ljubljana.
Otvoritev javne kuhinje v Celju
Celje, 3. decembra.
Vincencijeva konferenca sv. Danijela v Celju je sklenila, da bo otvorila za Celje prepotrebno javno kuhinjo, kjer bodo dobivali revnejši sloji zdravo, dobro m zadostno hrano. Izvršena so bila v6a dela v predpripravi in v ponedeljek je bila kuhinja otvorjena. Ob 12 je konzietorijalni svetnik g. prof. Kardinar blagoslovil v navzočnosti nekaterih članov Vincencijeve konference kuhinjo in druge prostore, nakar je bilo prvič razdeljeno brezplačno nad 100 kosil. Prostori, ki jih je dala brezplačno na razpolago mestna občina v bivši mestni ubožnici na Slomškovem trgu so bili zadnje dni primerno preurejeni za kuhinjo. Obednice so ločene za moške in ženske. Kuhinja bo zaenkrat obratovala samo enkrat na dan in sicer opoldne, če ho pa potreba in če bodo zadoščala denarna sredstva, tudi zvečer. Vodstvo kuhinje je bilo izročeno usmiljenim sestram sv. Vincencija Pavlan-skega. Z novo ustanovo je Vincencijeva konferenca v Celju dokazala, da v polni meri razume svojo nalogo in j>osIanstvo teh dni. Vsem plemenitim darovalcem, |>osebno pa mestni občini celjski, ki so omogočili otvoritev te prepotrebne socialne ustanove izrekamo na tem mestu najtoplejšo zahvalo in jih prosimo, da bi ostali kuhinji naklonjeni tudi v bodoče.
liko laže in hitreje bo mogoče na ta način rešiti posamezne primere, kjer je bilo potrebno največkrat posredovanja oziroma telefoniranja z mestno finančno upravo. Vsak primer t>o tudi mogoče rešiti brez sodelovanja mestnega odpravništva, preko katerega je moral doslej vsak spis iz mestne finančne uprave na eksekucijski urad in obratno. Na ta način je prišlo tudi do težjih konfliktov, nastalih samo zaradi tega, ker je bila ta pot predolga. Da je eksekucijski urad prideljen mestni finančni upravi kot poseben odsek, nf sicer nič novega, ker tozadevna ureditev obstoja v vseh večjih in naprednejših mestih. Izkazalo se je namreč, da morajo biti računovodstvo, blagajna in iz-terjevalni urad med seboj tako tesno povezani, da se na ta način prihrani tako strankam kot uradom neprimerno več dela in časa. Eksekucijski urad bo v novih prostorih pričel poslovati s ponedeljkom, L j. 7. decembra 1936, ker 1» v soboto, 5. decembra moralo uradništvo urediti inventar in prenešene spise v novih prostorih.
Zanimalo vas bo . ..
... da bo ljubljanska drama gostovala 4. decembra, t j. v petek popoldne ob 15. uri v celjskem gledališču z Golievo otroško igro »Uboga Ančka« in da bo med predstavo obiskal otroke v gledališču sv. Miklavž z vsem svojim spremstvom. V Ljubljani bodo igrali »Ubogo Ančko« 5. in 6. decembra, t. j. v soboto in nedeljo poj*ol-dne. Pri obeh predstavah bo tudi v Ljubljani obiskal otroke sv. Miklavž, ki se bo podal iz gledališča na obisk tudi k obiteliim. Rodbine, ki žele njegovega obiska, naj to javijo pravočasno v dramo g. Gregorinu------
... da pripravljajo v drami novo otroško igro, Hamikovega »Repošteva«. v režiji Bojana 9tupice.
... da pripravljajo v operi Muscagnijevo »Ca-vallerio rusticano« in Leoucavallovega »Bajazza« pod muzikalnim vodstvom dr. Švare, v rešiji prof. Šesta. Zasedba vlog je jako zanimiva, ter obeta prvovrstno predstavo.
... da bo prihodnji teden v drami premiera Zerkaulonove veseloigre »Korajža velja«, (Skok iz vsakdanjosti) v režiji Bratka Krefta. Delo jo prepojeno z vedrino kmečkega okolja ter ima prisrčno in zabavno vsebino...
Maribor
i Naročajte „Slov. dom
n
Občni zbor podružnice sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Mariboru se bo vršil v ponedeljek, 14. t. m. ob 15 v pevski sobi frančiškanskega samostana.
Železničarji-upokojenci, ki stanujejo v Mariboru na desnem bregu Drave, naj oddajo v cvrho podaljšanja veljavnosti rumene železniške legitimacije v mesecu decembru na jx>staji Maribor, Koroški kolodvor. S seboj naj prineso potrebna potrdila in 4 Din za vsako oddano legitimacijo.
Mohorjeve knjige so prispele ter jih dobe naročniki pri župnih uradih. Najprimerneje je, če naročniki že pri prevzemu knjig obnove naročnino za drugo leto.
„Trg. list” zopet izhaja
Ljubljana. 3. decembra.
»Slovenski dom« je ie [»oročal, da je nekako pred 14 dnevi prenehal izhajati znani ljubljanski »Trgovski list«, ki je prej izhajal trikrat tedensko. V zvezi s tem so se v torek sestali v Ljubljani predstavniki vseh trgovskih združenj Slovenije ter so osnovali poseben konzorcij v obliki družbe z o. z., ki bo odslej izdajala »Trgovski list«. Predsednik konzorcija je g. Iv#m Jelačin, bivši predsednik Zbornice za TOI. List bo sedaj zopet v redu izhajal.
N« samo Žal ... .
„Naš čal1*
je najboljša <!om'aČa zeliščna krepilna jiijača.
NA9 ČAJ dobite v Spec trgovina!'.
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANE.
Od tu in tam
Narodna skupščina sc bo sestala na zasedanje takoj, ko se bodo f*ovrnili iz Bukarešte delegati pod vodstvom predsednika Stevana Čiriča, ki so prisostvovali svečanostim ob proslavi zedinjenja Romunije.
Včeraj popoldne je prispel v Zagrel* aerodinamični vlak. Vlak je prevozil progo od Belgrada do Zagreba v šestih urah in enajstih minutah. Aerodinamična lokomotiva je velika in obita vse naokoli z jeklom. Vozila je tri Pullmanove vagone. Največjo brzino je vlak dosegel na delu proge od Vinkovcev do Slavonskega Broda, namreč 130 kilometrov. Povprečna brzina pa je znašala okrog 100 kilometrov. Stroj potrebuje na vsakih 140 kilometrov jio 10 kubičnih metrov vode in se mora zato na tako dolgi progi vlak ustaviti že zaradi tega trikrat. Premog pa so morali vzeti v Novoski in je zaradi tega vlak imel 50 minut zamude. Lokomotiva tehta 82 ton. Danes bo vlak odpeljal sj*et nazaj proti Belgradu in hodo poskušali nedostatke, ki so se pojavili na prvi poskusni, danes popraviti in preizkusiti progo tudi z večjo hitrostjo. Na tej progi l>odo namreč vpeljali stalne aerodinamične vlake, da bosta vozila dnevno po dva vlaka, iz vsake smeri po eden.
Neznano kam je izginil uslužbenec v Zagrebški električni centrali Filip Pečnik. Mož se je pred nekaj dnevi peljal v vlaku z nekim kmetom, ki se je z njim pustil v pogovor. Kmet je pripovedoval, da ima na Maksimiru nekaj zemlje, katero bi rad oddal v najem. Pečnik se je dogovoril z njim. da si t*o prostor ogledal. Res je na dogovorjeni dan Pečnik odšel z doma, vrnil se pa ni več. Ko so poizvedovali za kmetom po naslovu, kakor ga je sam povedal Pečniku, so ugotovili, da je povedal napačno ime. Zato je začela policija sumiti, da je neznanec Pečnika izvabil v Maksimirski gozd in ga tam ubil, misleč, da ima pri sebi kaj več denarja. Zena_ pogrešanega Pečnika pravi, da je imel njen mož le 2 kovača v žepu. Čeprav je poteklo že dvanajst dni, odkar je Pečnik odšel, še niso za njim našli nobene sledi.
Svoječasno se je Češkoslovaška zanimala »a morsko ribo v Dalmaciji. Sedaj pa so se naenkrat pojavili glasovi, da se pogaja z Nemčijo. Baje <ie-škoslovaki tamkajšnje cene bolj kon veni rajo tn ima zraven možnost, da cene vedno za daljšo dobo fiksira. Tako je bilo baje sklenjeno, da bo Češkoslovaška 90% svoje potrebe krila v nabavkami iz Nemčije in ne več iz Norveške. Vendar pa še vedno obstoja možnost, da bi se nekaj potreb dalo kriti iz Jugoslavije, če bi le imeli za to predj*o-goje, potrebni so namreč nujno posebni železniški vagoni za prevoz morskih rib. Zaenkrat jih i*ri naš še nimamo.
Velike iitne silose bodo začeli prihodnjo pomlad graditi v Sremu in Banatu. Za prevoz žita pa t*odo uporabljali največ rečno plovbo, kpr je cenejša in leže žitorodni kraji prav na ozemljih, skozi katera tečejo naše plovne roke. Zaenkrat bodo zgradili tri silose, po enega v Starem Bečeju, v Novem Sadu ir Pančevu. Za graditev je pripravljenih že 60 milijonov.
V Sarajevo bo prišel cs nekaj dni na ohisk voditelj palestinsko sirijske delegacije pri Druftvu Narodov emir šejkih Arslan. Mož ima v Sarajevu več svojih prijateljev in bo praznoval tudi rahla-zanski bajram.
V vasi Mali Torak se je letos dogodila težka nesreča v tamkajšnji parni žagi. Eden od delavcev je prav brusil žago. Ko so pa delavci nekoliko časa kasneje prišli mimo, so našli delavca brez glave, dočim je glava ležala na drugi strani žage. Med brušenjem je bila pognana motorna žaga in je delavcu odrezala glavo. Zaradi tega je sodišče obsodilo lastnika žage kot odgovornega za nesrečo na 6 mesecev zapora.
Dve sestri is neposredne Miline Banjaluke sta bili zaljubljeni v istega fanta. Fant je vlekel obe za nos in se je sestajal vsak dan z drugo. Ko sta sestri sj>oznali, da sta zaljubljeni prav za prav v istega fanta, sta spoznali, da tako ne more iti dalje. Ena med njima je bil alepša in si je zato priborila več simpatij pri fantu. Sestro je to tako ujezilo, da je ponoči vzela nož in svoji sestri odrezala nos. Ko so (o prijeli, je rekla, da sc je nad lepšo sestro maščevala zalo, da bi si ona potem priborila simpatije fanta.
Oljčno olje se bo letos najbrže zelo podražilo, ker je bil letošnji pridelek mnogo manjši, čeprav j*o kakovosti boljši. Že tako slab pridelek pa so skoro pokupili italijanski trgovci iz Zadra. Ti potem olje prodajajo po višjih cenah, kakor pa naši pridelovalci. Bo eni strani se tako dvigajo cene, po drugi strani pa morajo pridelovalci olja nakupovati oljčne jagode v Albaniji in Grčiji. Zato zahtevajo, da se prejiove izvoz jagod in tako zaščitijo domači proizvajalci ter tudi stalnost cen.
V Slani pri Petrinji je mlad mol iz ljubosumnosti ubil svojo še mlajšo leno. Jandro Miloševič se je pred tremi leti oženil z 16 letno Zlato. Toda med njima je kmalu nastalo ljubosumje, ker se je mlada žena rada pogovarjala z vaškimi fanti. Zato sta se večkrat stepla. Pred dnevi pa sta se na vozu z drugimi svati odpeljala na svatbo k neki prijateljici. Mož je vodil konje, zadaj pa se je Zlata objemala z drugim. Jandro je sicer to videl, delal pa se je, kakor da ni bilo nič. Ko sta bila v vasi, se je mož napil. Zvečer sta šla domov, spotoma pa sta se prepirala. Naenkrat je Jandro potegnil nož in svojo ženo zaklal. Ko so ga orožniki prijeli, je dejal, da jo je kaznoval zaradi nezvestobe.
V trgovsko zadrugo v Pribieu pri Jastreb,trškem so v ponedeljek ponoči vlomili tatovi. Ko so nakopičili vse blago, so ga najirtili na svoje hrbte in šli skozi vas. Iz neke hiše |*a so čuti pei!e. Kmetje so kuhali žganje. Prislonili so ob zid napolnjene vreče in šli jiokušat žganje. Alkohol j• l.i je tako premotil, da so kar naprej pili in nazadnje še zaspali. Zjutraj pa so odkrili tatvino in bili veseli, da so našli še vse blago in odkrili tudi vse tatove.
V Valjski pri Samotnim je cerkvena občina podelila izpraznjeno nesto organista nekemu i« tešiču. Njegov prednik, ki je le začasno vršil te posle pa ni hotel oditi. Zalo ga je cerkvena občina s silo vrgla na cesto. V vasi so se zaradi teg i ljudje razdelili na dva tabora. Ko se je pred dnevi sestala na sejo cerkvena občina, je prišlo že do hudih sporov. Ko se je to še poostrilo, je odj o-slanec okrajnega načelstva zborovanje razpustil, da bi preprečil morebitne pretepe in spopade. Ko se je župan vračal s seje proti domu, ga je zajela masa in ga je eden od oboroževalcev trikrat zabodel z nožem v hrbet Sosed mu je priskočil na jiomoč. a odpuščeni organist je bil mnogo hitrejši ler je z enim udarcem z nožem j*obiI do smrti Županovega soseda. Zupan pa se je komaj rešil.
Londonska kristalna palača
zgorela
V ponedeljek zvečer je nenadno izbruhnil požar sredi Londona in uničil tako imenovano »kristalno palačo«, ki je bila velikanska zgradba in je služila za številne razstave. Kristalna palača stoji nekako izven središča na majhnem hribčku, in so zaradi tega plamen opazovali vsi prebivalci Londona. Policija je z veliko težavo delala red, posebno težavno pa je bilo gašenje, ker so bila neprestano v nevarnosti nova človeSka življenja. Vse londonske gasilske čete so bile poslane na kraj požara. 350 mož in 65 gasilskih avtomobilov se je razpostavilo okrog goreče palače. Strašna vročina je povzročila, da je več gasilcev padlo v nezavest, in so imeli tudi reševalni avtomobili veliko dela. Požar se je širil z bliskovito naglico ter je bila palača v nekaj minutah vsa v plamenih, kakor velika plamenica. Široke steklene stene so začele pokati, kosci stekla so odleta-vali naokrog. Kmalu se je sesula tudi streha. Oba visoka stolpa, ki sta stala na obeh koncih poslopja, sta bila od plamenov kakor razsvetljena in so gasilci s plinskimi maskami poskušali vse, da bi ta dva stolpa rešili pred ognjem. Toda, vročina je bila taka, da so gasilci komaj zmogli vršiti svojo službo vsaj delno. Posebno senzacijo je opazovalcem nudil drzni letalec, ki je s svojim letalom krožil nad pogoriščem in fotografiral. Ognjeni zublji so zgrabili tudi	letalo	in	se je letalec
z naglim pristankom rešil	smrti.
Kristalna palača, ki je poleg katedrale sv. Pavla in Towerskega mostu, največja londonska znamenitost, ni gorela niti dobro uro, ko se je že sesula v izgorke in pepel. Po dolgih tednih megle in deževja je bila ta noč za London prva »mesečna« noč.
Brez moči proti sili ognfa
Z vseh strani Londona so ljudje drveli k goreči palači. Policija je morala sproti dobivati po-jačenja, da je preprečila radovednežem dostop v neposredno bližino ognja.	Požar	je	najprej	objel
ogromen trup središčnega	poslopja in ga v	nekaj
minutah uničil. Nato so ognjeni zublji planili na južni del palače. V nekaj minutah je bila tako vsa stavba en sam ogenj. 60 brizgaln ,ie s silnim pritiskom bruhalo vodne curke na ogenj. Ves trud je šel za tem, da se reši 54 m visokj južni stolp, v katerem je vodni rezervoir za južno četrt Londona. Enako vlogo je imel tudi severni stolp. Toda, iz stolpa se je takoj spočetka dvig-
nila gosta megla dima, čeprav ogenj sploh še ni dospel do njega. Okrog južnega stolpa stoje majhne stanovanjske hišice, ki so jih morali takoj s silo izprazniti. Da bi preprečili širjenje požara, so z dinamitom razstrelili stavbe med gorečo palačo in stolpom in tako po dolgem in mučnem naporu rešili stolp. Nikakor pa se ni posrečilo omejiti požar na severnem delu palače, čeprav je bilo tam največ brizgaln in so skušali prav tako z razstreljevanjem preprečiti širjenje požara. Severni del steklene palače je nudil fantastično sliko. Steklena streha se je topila in se cedila v notranjščino glavne dvorane. Prav videlo se je, kako so se upogibali železni deli stavbne konstrukcije in se bočili navznoter. Po petih urah pa se j? ta del poslopja z velikim truščem sesul v kup razvalin.
Po naklfučfu rešeni godci
^ Ko je kmalu po osmi uri prvi ognjeni zubelj bušnil iz tako imenovanega egiptovskega pavi-j Ijona, je imel v srednjem nadstropju svoje vaje orkester. Dirigenta so sicer takoj obvestili o po-
ker bi bili stroški preveliki in bi tudi ne mogli I na noben način nadomestiti uničenih zakladov, ki i so bili zbrani v palači. Morda bodo Angleži postavili drugo palačo za namene kakor jim je slu žila kristalna, vendar bo palača mnogo manjša in ne tako razkošna. Leta 1913 so vso okolico kristalne palače pretvorili v park. Med vojno pa so v njej namestili šolo za mornariške častnike. Za vzdrževanje kristalne palače so žrtvovali letno i okrog sto milijonov dinarjev. Palača je bila nam- \ reč tako razsežna in za naše pojme ogromna, da so polovico stroškov požrla popravila in tehnična oskrba. Na kraju, kjer je stala palača, je stal pred mnogimi stoletji lesen svetilnik, na vrhu katerega so stari Angli in Saksi zažigali ognje in.naznanjali nevarnost ob prihodu sovražnika, ali tudi kakšno drugo nevarnost Od obale sem je bilo postavljenih več takih stolpov, ki so kakor pri nas kresovi za turško nevarnost pomenili najhi-trejšo brzojavko. Takrat so bili za Angle in Sakse najnevarnejši sovražniki Vikingi, ki so s svojimi okretnimi čolni pristajali zdaj tam in kmalu spet drugje ter tako s svojim nenadnim prihodom držali v neprestanem strahu gospodarje otokov, na katerih je zrastel veliki imperij.
Uničeni načrti
Najtežje bodo pogrešali uničene aparate, ki jih je konstruiral v .kristalni palači prof. Baird. Ta si je v palači uredil delavnico za posebne in čisto nove vrste daljnogledov, s katerimi je raz-
Teoretični in praktični pouk nemških stražnikov. Oddajanje brzojavke na stroj.
Stolp madridske radio-postaje.
žaru, toda rekli so mu, da ni nikake resne nevarnosti. Da ni neka violinistka, ki se je s svojim avtomobilom pripeljala k vaji, ostala pri avtomobilu pred poslopjem in opazila, da je na nasprotnem koncu lega paviljona že vse žarelo od bleščeče svetldbe, bi si godci komaj, ali pa sploh ne rešili življenja. Violinistka je namreč pridrvela v dvorano za vaje in godce opozorila na pretečo nevarnost. Vsi so planili takoj iz dvorane, za njimi pa se je podiralo zahodno pročelje paviljona.
Žrtve katastrofe so postali kupi velike množice ptičev in rib, ki so imele zavetišče v teh paviljonih. Posrečilo se je ‘reševalcem še pravočasno odpreti vse ptičje kletke, toda živalice se niso dolgo veselile svobode: zadušil jih je dim.
Palača - ponos Londona
Kristalno palačo so odprli leta 1851 pod vlado kraljice Viktorije, ko so v njej priredili razstavo za pospeševanje miru. Talača je bila za takratne čase pravo čudo tehnike, pa je tudi danes pomenila še vedno znamenitost za londonsko mesto. Palača je bila razkošno okrašena in ni bila zidana strogo v enem slogu. V tujini je našla palača svoje posnemovalce ter je bila po njenem zgledu zgrajena tudi steklena palača v Miinchenu, ki je že pred 5 leti prav tako v ognju delila usodo svoje predhodnice. Tudi takrat so zgoreli brezštevilni zakladi, ki jih Nemci niso mogli več nadomestiti.
Četrt milijarde škode
Škodo cenijo na četrt milijarde dinarjev. Da bi na novo zgradili kristalno palačo, ni misliti,
iskoval vsemirje. Zgoreli niso samo aparati, pač pa tudi vsi konstrukcijski načrti. Angleži samo so cenili vrednost kristalne palače na 375 milijonov dinarjev v našem denarju. Zaradi uničenja palače je več sto ljudi izgubilo delo in kruh. Mnogi znanstveniki, ki so imeli svoje delavnice v palači, so ob svoje aparate in kovačnice novih načrtov. Ko so požar skoraj udušili, je nenadno zapihal močan jug in tako preprečil, da se ni mogel požar širiti proti jugu, kjer so velika stanovanjska poslopja. Kristalna palača je bila državna last. V palači so prirejali najrazličnejše razstave, ki jih je letno obiskalo več kakor milijon ljudi. Vzroka požara pa doslej še niso dognali.
Možje s platino
V Tokiju je ustanovljeno novo društvo. Njegovi člani se zavežejo nositi vsaj po en plalinast prstan. Njihovo število znaša več desettisoč, med katerimi je posebno dosti častnikov. Društvo je ustanovljeno na pobudo ministrstva za obrambo domovine. Platina je najvažnejša surovina pni izdelovanju različnih letalskih in drugih točnih aparatov. V pričakovanju bodoče vojne kopiči Japonska zaloge »belega zlata«. Če bo izbruhnila vojna, bo dobila država v dar vse platinaste prstane, ki so potrebni za tehnične namene. Društvo pričakuje, do bo zbralo vsaj 10 odstotkov prebivalstva japonske in z njim vred velikanske, za desetletja zadostne zaloge najdražje kovine.
)e molk, ki je zgovoren, in molk, ki ne pove
ničesar.
Londonski gasilci so dobili nove čelade.
Ujet kalin
Neki pariški trgovec je doživel neprijetno zgodbo. Seveda vrže slabo luč na njegovo poštenje in vestnost, a vendar je zanimiva in morebiti tudi koristna kot svarilo. Trgovec je potoval z vlakom v Švico in se spusti v razgovor z nekim sopotnikom poslovne zunanjosti. Tarnala sta o slabih časih, davkih in izgubah. Naposled je zaprl neznanec vrata in zašepetal trgovcu: »Cujte, imam za vas sijajno kupčijo! Poglejte: tu imam v listnici 500 bankovcev po en tisoč frankov. Izredno blago! Ali razumete? Saj jih ne bo nihče ločil od pravih. A jaz nimam Časa. Dal bi vam jih za eno četrtino vrednosti.« Trgovec si je ogledal blago, se prepričal o izvrstni kakovosti in z veseljem plačal 125 tisoč frankov. Na prihodnji postaji se je neznanec vljudno poslovil. Pol ure pozneje sta prišla sprevodnik in stražnik: V vozu je biia pozabljena listnica s 500 tisoč franki, številke bankovcev so zabeležene. Tu je brzojavka. Kaj je hotel trgovec? Če bi skušal obdržati denar, bi moral priznati, da ga je plačal. Zato je bil rajši tiho in izročil listnico. Bankovci, ki jih je poceni kupil, so bili namreč pravi in zato jih res ne bi nihče ločil itd.
Obvestila
Miklaviev večer v Trnovem
Prosvetno dinufitvo Trnovo, sporo?«, vsem Članom iti prijateljem, da priredil društvo »voj vsakoletni Miklavžev večer v soboto 5. decemibra v d.ru&i-vonem domu Kartmova ulica 14, kann-or pniide «v. Miklavž z vsem jtvodim številnim sfpremstvom dvaikrat ob 6 za mladino ob 8 uri za odrasle. Naro6ila ©e sprejemajo od 9 zjutraj dalje v domu.
Smuški tedaj na Rakitni.
Drž. &ol»ka poliklinik« v Ljubljani »priredi kakor vsako leto, tudi letos v ča-soi bozif&nih počitnic sinu&ki tečaj za šolsko mladino, v svojem počitniškem domu na ItaMitui.
Prijave »prejema vodstvo fiol. poMMhiike Gledališka ulica 7/1. do 19. t. m. od 1) do 12, kjer se dobijo vsi ostali podatki.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobile v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki slane mesečno samo 10 Din.
Četrtek, S. decembra. Belgrad: 20 Godba kr. garde.
— 22. a i Radijski ork enter. — Zagreb: 20 Hrvatako glas. beno družtvo. — 21.830 1’lofifa. — 22.20 I’le«iia gla«bn. — Dunaj: 19.KI VarSavu. — 21 Igra. — 22.40 Opora »Kavalir z rožo*. — Trst—Milan: 17 Vokalni koncert. — 21 Opera «Toeca«. — Rim—Bari: 20.45 Pihala. — 21.30 Sin-foniftni konert. — 23.30 Plesna glasba. — Praga: 18.25 Kabaret. — 21 Opert < And rt' Chenier«. — 22.25 Humki balot. -- Brutislava: 21 VoJaSka godba. — 21.30 Igra. — 21.30 Salonski orkester. — l ariaca: 10.30 Poljski plusi.
— 21 Poljeki skladatelji. — 22.15 Orkostiraliid koncert. —
Drugi programi
Četrtek, 3. decembra: 12.00 Vsakemu svoje (plo-Sče) — 11.45 Vreme, poročila — 13.00 Ca«, spored, obvestila — 13.15 Slavni pevci (ploA.e) — 14.IM) Vreme, borza — 18 00 Pester spored (Radijski orkester) — J®-*® Slovenščina za Slovence is:, dr. Rudolf Kolarič)^ - 1.MM) Čas, vreme, poroč-iila, si»ored. obvestila — U-30 N ne. ura — 19.30 A.kcija za razftirjeuje bolnišnice — U).00 It. skladateljski veder: Heribert Svetel. Sodelujejo: gdč. Štefka Korenčanova (sopran), gK< Heri Svetel (klavir), Mirko remelč (bariton), Svetozar Banovec (tenor) in moški zbor »Sloge« — 21.00 Ruske baletne suito (Radijski orkester — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Zvoki v oddih (Radjski orkester).
Sven Elvestad:
Zlodej se dolgočasi
Ko je bil Brede sam, si je prižgal cigaro, popil ostanek črne kave in se začel sprehajati gori iu doli po sobi. Tupatam se je ustavil, zavrtel cigaro med prsti in obstal na mestu, kakor da nečemu prisluškuje ali nekaj premišljuje.
0 čem je premišljeval?
Kdo drug bi si na mestu generalnega ravnalelja nemara dejal v tem trenotku:
>Napravil si neumnost. Zakaj nisi pustil raje, da bi šlo vse skupaj k hudiču?
Plača jdenar, ki zate itak nima posebnega pomena.
Ali pa vso zadevo izroči svojemu odvetniku in odpotuj dalje. Saj si vendar na svojem počitniškem potovanju.«'
Toda Štefan Brede je bil iz žilavega kmetskega plemena, bil je iz rodu Bredejev v Trogstndu.
Kdor bi ga slišal, kako je mrmral med zobmi, bi lahko ujel obrazni zgibljaj njegove posebne misli.
»Ne, pa da me zlodej na mestu ubije!«
Zdaj šele je Brede na svojem potovanju prišel tako daleč, da mu ni bilo več dolgočasno.
Še malo je pomišljal, potem pa si je dejal sam pri sebi, odločno in kakor za sklep: On mora biti, on.«
In je odšel k telefonu.
Deveto poglavje.
Par minut pozneje je Štefan. Brede na trgu Kongens Nytori pred velikim poslopjem »Himalaya d. d.« izstopil iz svojega avtomobila. Družba Žimalaya je biia svetovno podjetje, imelo je mnoga obratovališča, posebno v Aziji in Južni Ameriki. Brede je bil nekoč v zvezi s to družbo, sedaj je v njej iskal človeka, ki ga je bil spoznal in vzljubil v divjem času svetovne vojne.
Bredejevo ime je na mah učinkovalo. Takoj so ga odpeljali k človeku, ki ga je iskal, k enemu od družbenih nadinženirjev, ki so ga imenovali »komander«. To je bil človek nedoločljive starosti. Kajti imel je podobo, kakor jo ustvarja življenje v tropskih krajih, ki v njem ljudje prehitro ostarijo. Obraz je imel rjav in naguban kakor laški oreh, bil je neravno slok, s tresočimi se, od nikotina nervoznimi prsti in z malce nemirnim, skoraj švigajočim pogledom, ki ga je imel nemara od bleščečega tropskega sonca, ali pa tudi od neizogibnega whiskyja ekvatorskih pokrajin: V vsej njegovi prikazni je bila sve-tovnjaška eleganca, ki je pečat tistih, ki so mnogo potovali in mnogo ustvarjali.
Ob njem se je Brede s svojo polno, tršato jedrnatostjo zazdel skoraj kmečki. Tako sta si stala nasproti dva moža, od katerih je vsak poznal nadarjenost drugega
>0 vašem bivanju v Kopenhagenu smo bili poučeni«,, je dejal komandir, »toda mislili smo, da želite miru. Jasno pa je, da vam
je hiša popolnoma na razpolago, kot našemu bivšemu in morda spet bodočemu in močnemu poslovnemu prijatelju.«
»Ne potrebujem toliko pomoči družbe,« Je dejal Brede, »marveč vaš osebni svet, ki sem njegovo razsodno moč imel priliko spoznati in ceniti.«
Komander je z roko napravil gib, ki je izrazil pripravljenost, in njegove oči so se zasvetile. Človek je bil opravičeno radoveden, kadar se je Štefan Brede nepričakovano pokazal. Človek pa je bil tudi opravičeno nezaupljiv in se je opravičeno varoval, kajti Brede je bil v kupčijah zelo nevaren, prodiral je vztrajno kakor transoceanski brod, ki potisne v stran vse, kar mu je na poti. Kaj pač namerja tokrat?
Komandir mu je ponudil majhne, črne siamske cigare in Brede je polagoma, obotavljaje se, vzel eno, neprijetno ga je sporni, tijalo na cigarete.
Brede je nadaljeval:
»Iščem energičnega moža, ki	bi	mi	tukaj	v Kopenhagenu šel v važni stvari	na	roko.	Ali poznate takega človeka?«
»Ali gre za kako kupčijo?«,	je	vprašal
komandir.
»V pravem zmislu besede ne gre za kupčijo. Poizkusil bom, da vam to natančneje razložim.«
Brede je odložil cigaro.
»Spominjate se, gospod komandir, da so naša podjetja v vojnem in povojnem času stala v prijetni in dobičkanosni medsebojni
zvezi. Za časa krize se je vzbudilo toliko skrivnostnih sil. Tedaj ste bili prisiljeni, da uporabljate ljudi v posebnih nalogah«.
Komandir je odgovoril, ne da bi kaj premišljeval.
»Takrat smo imeli svojo lastno policijo. Neke vrste trgovsko stražo. Te ljudi smo imenovali kontrolore.«
»Skoraj ,se mi zdi, kakor da sem od časa do časa tudi jaz bil predmet teli vaših opazovalcev.«
»Tega si ne morem misliti,« je odvrnil komandšr smehljajoč se. »Celudi nam je, ker je naravno, bilo mnogo do tega, da ve-m°) kaj Stefan Brede dela, s kom se shaja, kje se mudi, seveda, toda od tu do... toda, ne;..«	,
Komandir se je pri teh besedah nasmejal, Brede pa je na ta smeh odgovoril s skoraj lokavim pogledom, ni bilo potrebno, da onile igra komedijo ...
»Straže pa že dolgo ni več,« je dejal komander.
»Seveda. Toda z nekaterimi od dotičnih ljudi pa ste nemara še vedno v zvezi? In vi, gospod komandir, ste imeli priložnost, da njihove zmožnosti sami preizkusite. To kar rabim, sta odločnost in iznajdljivost.«
Zdaj je Brede govoril popolnoma poslovno.
»Zakaj pa se ne obrnete na policijo?«, je vprašal komandčr. tako nekako, kakor bi hotel reči: »Zakaj pa se ne obrnete na kak drug naslov?«
jSluveuolu Uomt izhaja vsak delavnik ob t2 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva olica 6MIL Telefon 29«>4 in 29%. Uprava: Kopitarjeva U
^Telefon 291)2. Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani; K.. Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik; Jože Košiček.