Nagrade in plakete
Ob prazniku občine Ljubljana-Siška »22. ju-niju« so prejeli za dosežene posebne uspehe občinsko nagrado ali priznanje za leto 1979 na-slednji:
BORŠTNIK Franc, generalni direktor delov-ne organizacije Avtomontaža je prejel nagra-do za uspehe na področju gospodarstva. V ob-dobju od leta 1966, ko je prevzel delovno me-sto direktorja te delovne organizacije pa vse do danes je tovariš Borštnik po svoji dolgoroč-ni razvojni usmerjenosti in samoupravni narav-nanosti ter družbenopolitični aktivnosti mnogo prispeval k vsestranskemu razvoju Avtomon-taže. V tem obdobju se je k tej delovni orga-nizaciji priključila delovna organizacija COS-MOS, kar je nato omogočilo sklenitev dolgo-ročnejše kooperacijske pogodbe v mednarodni delitvi dela s tujo firmo MAN. V obdobju po ustavnih spremembah je mnogo prispeval k sa-moupravni organtziranosti Avtomontaže, kar je pogojevalo njen vsestranski in hitrejši razvoj. Po sprejetju zakona o združenem delu je dajal ustvarjalne pobude za njeno nadaljnjo rast na določilih tega zakona in s plansko usmeritvijo, kar je pripeljalo k pridružitvi več delovnih or-ganizacij iz širšega območja k Avtomontaži, ki s svojimi 1.600 zaposlenimi predstavlja po-membno gospodarsko delovno organizacijo v naši občini in tudi v širši družbenopolitični skupnosti.
BAZELJ Rajka, ravnateljica vzgojnovarstve-nega zavoda H. CH. ANDERSEN je prejela na-grado za uspehe na področju vzgoje in izobra-ževanja. Kot pedagoginja in ravnateljica je do-segla s svojo prizadevnostjo pomembne uspehe pri poglabljanju vzgojno izobraževalnega pro-cesa s kontinuiranim razvojem novih oblik, vsebine in metod ter modernizacije vzgojno-izobraževalnega dela in dvigom njegove kva-litete. V ta namen strokovne delavce zavoda stalno seznanja z najnovejšimi dosežki, spoz-nanji in izsledki pedagoške znanosti in prak-se in stalnim strokovnim izpopolnjevanjem ter izobraževanjem, pri čemer skrbi za posredova-nje idejnosti vzgoje in izobraževanja na marksi-stFnih osnovah. Vse to pa se odraža na kvali-teti varstva in vzgoje. Mnogo truda je vložila v razvijanje VVO v predšolski center, pri po-vezovariju z okoljem, osnovno šolo in mladin-sko organizacijo. Pomembne zasluge pa ima tu-di pri razvijanju in uveljavljanju samouprav-Ijanja, delegatskega sistema in informiranosti de'avcev zavoda.
JOVlCEVIČ Dolfka, dolgoletna in aktivna dmžbena delavka na področju socialnega skrb-stva je prejela nagrado za uspehe na področju zdravstva in socialnega varstva. Tovarišica Jo-vičevičeva je poznana ožjemu in širšemu krogu ko. dolgoletna družbenopolitična delavka, zlasti na področju socialnega skrbstva, kjer je s svo-jo prizadevnostjo, objektivnostjo in humanostjo z u.spehom reševala številna vprašanja s tega pociročja. Z vso prizadevnostjo se je vedno za-vzcmala za uveljavitev našega sistema social-nih ukrepov, upoštevajoč pri tem medsebojno spcštovanje in pravice slehernega človeka. Nje-na aktivnost je zlasti usmerjena v odkrivanje novih socialnih primerov in reševanje teh. Po-membne zasluge pa ima pri poenotenju kriteri-jev na področju socialnega skrbstva ne le v naii občini, temveč tudi na celotnem območju Ljubljane. Dolgoletno delo tovarišice Jovičevi-čeve na področju socialnega skrbstva ima traj-ne vrednote.
SIMNOVČIČ Lovro, prejel nagrado za uspe-he na področju kulture. Tovariš Simnovčič se je kot vajenec že vključil v kulturno-prosvet-no dejavnost. Po osvoboditvi je bil vrsto let predsednik delavsko prosvetnega društva SVO-BODA v Sentvidu. Dramatski odsek tega dru-štva je že tedaj uprizarjal zahtevna gledališka dela. Iz harmonikarske šole tega društva, ki se je pozneje združila z redno glasbeno šolo, pa je izšla vrsta dobrih glasbenikov. Bil pa je tudi pobudnik za ustanovitev znanega glasbenega orkestra »Veseli šentvidčani«. Za časa obstoja občine Šentvid je bil predsednik občinske Zve-ze kulturno prosvetnih organizacij in je s svo-jo aktivnostjo mnogo prispeval za razvoj te de-javnosti. Kljub bolezni je še vedno zelo aktiven kulturno prosvetni delavec in je v lanskem le-tu ustanovil kulturno umetniško društvo SVO-BODA Vižmarje-Brod, katerega tudi vodi. Ta-variš Simnovčič je eden izmed primerov zavze-tega in požrtvovalnega amaterskega kulturno prosvetnega delavca, ki daje vse svoje sposob-nosti in ljubezen za razvoj tega področja.
Kajak kanu klub RAŠICA je prejel nagrado za uspehe na področju telesne kulture. V svoji 16-letni aktivnosti je Kajak kanu klub Rašica dosegel pomembne uspehe v svoji osnovni de-javnosti pri vzgoji vrhunskih tekmovalcev na področju kajak in kanu športa in pri tesnem sodelovanju pri športnorekreativni dejavnosti s krajevno skupnostjo Edvard Kardelj Smartno-Tacen. Pri svojem delu dosega klub na obeh področjih izjemne uspehe, ki so vidni v tekmo-valnih uspehih na področju vrhunskega športa, množičnem vključevanju krajanov v športnore-kreacijsko dejavnost in pri usposabljanju čla-nov na področju splošnega ljudskega odpora. Zavidljive rezultate pa je klub dosegel na pod-ročju vrhunskfega športa v kajak kanuju na ravni republike in zveze, prav tako pa na med-narodnih tekmovanjih. Posebno skrb posveča klub strokovnemu usposabljanju svojega član-stva in organizira pionirske in mladinske tek-movalne ekipe. S prostovoljnim delom in fi-nančno pomočjo tovarne Rašica so člani zgra-dili svoj klubski dom.
ZUPANlC Albin, referent za ljudsko obram-bo in družbeno samozaščito krajevne skupno-sti Litostroj. Tovariš Zupanič že vrsto let aktiv-no deluje tudi kot družbenopolitični delavec na področju ljudske obrambe in družbene samo-zaščite. S svojim delom in osebnim prizadeva-njem je mnogo prispeval za uresničevanje in podružbljanje ljudske obrambe in družbene sa-mozaščite v krajevni skupnosti. S svojo stro-kovnostjo in zavzetostjo je prispeval h kvali-tetni izdelavi in dograjevanju obrambnega na-črta krajevne skupnosti in načrtov delovanja družbenopolillčnih organizacij in drugih dejav-nikov v primeru vojnih razmer. Uspešnost in kvaliteta njegovega dela na tem področju pa se odražata tudi izven krajevne skupnosti v sodelovanju z občinskimi organi pri nadaljnji krepitvi in razvoju ljudske obrambe in druž-bene samozaščite. Prav z njegovim prizadeva-njem in kvalitetnim delom je krajevna skup-nost Litostroj dosegla visoko stopnjo obrambne in samozaščitne organiziranosti in podružblje-nosti  obrambno-varnostnega  sistema.
ŽNIDAR Maks, aktivni družbenopolitični delavec krajevne skupnosti Bukovica-Šinkov turn je prejel nagrado za uspehe na področju delovanja krajevnih skupnosti in drugih druž-benih dejavnosti. Kot borec NOV se je takoj po osvoboditvi aktivno vključil v delovanje krajevnih organov oblasti in družbenopolitično življenje, pri čemer vseskozi zelo uspešno in prizadevno deluje. V prvih povojnih letih, ko je bilo treba razreševati številna težka gospo-darska, socialna in druga pomembna družbena vprašanja, je bil predsednik krajevnega odbora Bukovica-Utik. Po ustanovitvi občine Vodice je bil izvoljen za njenega podpredsednika in prav tako na to dolžnost po združitvi te občine in občine Sentvid leta 1961. Na tej dolžnosti je kot dosleden borec za nove družbene odnose zavzeto opravljal številne naloge. V tem času
in kasneje pa se je kot odbornik in delegat ob-činske skupščine tudi prizadevno zavzemal za razvoj in samoupravno organizranost KS Buko-vica-Sinkov turn. Posebne zasluge ima kot pred-sednik krajevne skupnosti in za delovanje nje-nega samoupravnega mehanizma in delegatske-ga sistema.
KRCMAROVIC Bogdan, kvalificirani zidar iz pobratene občine Kavadarci je prejel nagra-do občine Ljubljana-Siška kot najboljši nepo-sredni proizvajalec s področja gospodarstva, ki je obenem tudi aktiven družbenopolitični dela-vec v občini Kavadarci. Tovariš Krčmarovič je že prek 14 let zaposlen kot kvalificirani zidar v delovni organizaciji PELAGONIJA v Kava-darcih. Je izredno sposoben in vesten delavec, ki stalno presega delovne norme in kvaliteta njegovih del izstopa pred ostalimi. S takim de-lom dosega izredno dobre delovne rezultate. S svojim pristopom in odnosom do dela, discipli-no in doslednostjo pri opravljanju delovnih na-log je vzor ostalim delavcem. Tovariš Krčmaro-vič pa je tudi zelo aktiven družbenopolitični delavec, posebno še v organih samoupravljanja v delovni organizaciji. Večkrat je bil že izvo-Ijen v razne organe samoupravljanja. Sedaj je član delavskega sveta in je zelo delaven ter konstruktiven s svojimi predlogi. V svoji de-lovni organizaciji in tudi širše uživa velik ugled in je ocenjen kot najboljši delavec samouprav-ljavec.
PIVOVARNA UNION je prejela plaketo za uspehe na področju gospodarstva. Ta pivovar-na, ki praznuje letos 115-letnico svojega ob-stoja, je v povojnem obdobju, zlasti pa v zad-njih 10 letih, dosegla pomembne uspehe pri svojem razvoju. Od predvojne proizvodnje 27.000 hl piva je ta narasla v lanskem letu na 761.000 hl in 6.000 ton kvasa. Podjetje je ves čas po vojni večalo svoje kapacitete, zlasti pa v zadnjih desetih letih, ko so opravili uspešne rekonstrukcije in modernizacijo proizvodnje. V sedanjem srednjeročnem programu so pred-časno postavili novo polnilno linijo v vredno-sti 172 milijonov, kar je prispevalo k še večji produktivnosti in še boljši kvaliteti piva. Sa-moupravna preobrazba na podlagi določil zako-na o združenem delu in modernizacija sta omo-gočili znaten dvig produktivnosti dela, saj so v primerjavi z letora 1975 proizvedli v lanskem letu za 15 °;a več piva in 13 % več kvasa. Us-pešnost pivovarne UNION vidno izstopa od povprečja jugoslovanskih pivovarn, saj je bil njen dohodek na zaposlenega za okoli 86 °/o večji od povprečja in proizvedli so okoli 32% več piva na zaposlenega. Za kvaliteto svojega piva je UNION prav v zadnjem obdobju prejel na domačih in tujih sejmih večje število viso-kih priznanj.
BLAZNIK Breda, glavna direktorica delovne organizacije RASICA je prejela plaketo^za uspehe na področju gospodarstva. Tovarišica Blaznikova je v 12-Ietnem obdobju kar je pri-šla v RAŠICO pa do danes mnogo prispevala s svojo strokovnostjo in samoupravno aktivnost-jo k razvoju in gospodarski trdnosti te delov-ne organizacije. 2e v času, ko je vodila fi-nančno-analitsko področje, je imela pomembne uspehe in zasluge za uspešno razreševanje go-spodarskih težav v kritičnih obdobjih te delov-ne organizacije. Njena sposobnost pa je prišla do izraza tudi pri vsestranski rasti RASlCE, ki se je s svojimi izdelki močno uveljavila na do-mačem in tujih tržiščih. Prav tako pa je tova-rišica Blaznikova s svojo družbenopolitično ak-tivnostjo mnogo prispevala k samoupravni or-ganiziranosti RASlCE na določilih zakona o združenem delu in k utrjevanju vloge samo-upravnih organov in razvoju odnosov znotraj delovne organizacije in navzven. Njena aktiv-nost pa je znana tudi pri reševanju gospodar-skih vprašanj tekstilne stroke v okviru širše družbene skupnosti.