Gozda.rstvo v času in prc-Jstoru WASSfLEV, W. D., GLUSCHKOW, S. P.: Teoretični in uporabni aspekti projektiranja in izvedbe podpor lažjih žičnic NERUDA, 1.: Razločevanje tehničnih žičnih sistemov za spravilo lesa po nosilni vrvi GORNOWICZ, R., ROŽANSIU, H.: Koherenca temeljnih in aplikativnih raziskav na primeru analize vpliva starosti borovih sestojev na odvzemanje življenjsko pomembnih elementov, kijih od vzamemo iz gozda s pridobljenim lesom DOUKAS, K., KARAGIANIS, E., ESKIOGLOU, P., KARAGIANIS, K., KARARIZOS, P.: Tovorna živina, razvoj in izgledi za Grčijo KOŠIR, B., LIPOGLAVŠEK, M.: Razvoj gozdarskega zgibnika Woody s hidrostatičnim pogonom v Sloveniji KARARIZOS, P., KARAGIANIS, E., DOUK.AS, K., ESKIOGLOU, P., KARAGJANTS, K.: Vitti za spravilo okroglega lesa in njihovi izgledi v Grčiji DURRSTEfN, H.: Bodoče naloge gozdne tehnike v Avstriji KRPAN, A. P. B., ZEČIC, Ž., PORŠTNSKY, T., ŠUŠNJAR, ivL Uporaba tritočkovnih vitlov pri redčenju in pomladitveni sečnji v mešanih sestojih HAMBERGER, J.: GPS v nemškem gozdarstvu- nekatere osvetlitve MOSKALIK, T., PASCHALIS, P.: Problemi strojne sečnje lesa na Poljskem DUMMEL, K.: Mehanizirana sečnja v Nemčiji- stanje in ocena PAUSCH, R.: Rezultati raziskave produktivnosti in negovalnosti visoko mehaniziranih sečenj v debeljakib HORVAT, D., SEVER, S.: Primerjalne raziskave tehničnih lastnosti prilagojenih in z vitJi opremljenih kmetijskih traktorjev Književnost Reforme v gozdarstvu srednje Evrope- zbornik srečanja v Novem mestu Septembra leta 1998 je bilo v Novem mestu tradi- cionalno srečanje gozdarjev srednje Evrope pod nazi- vom Europaforum. Tema tridnevnega srečanjaje bila Refonna gozdarske javne uprave in gozdarskih družb. Na srečanju so sodelovali predstavniki gozdarske teori- je in prakse iz Avstrije, nekaterih nemških dežel (Po- renje, Spodnja Sa~ka, Sevemo Porenje-Westfalija, Bavarska, Saška, Turingija), Litve, Poljske, Švice, Slovaške, Albanije, Češke, Madžarske in seveda Slo- veniJe. Tovrstna srečanja imajo relativno dolgo tradicijo. Potekajo od leta 1991, vedno v eni od srednjeevropskih držav. Glavni organizator je Združenje mednarodnih raziskovalillh organizacij (flJFRO, sekcija 6), ki skrbi za koordinacijo dela ter pripravo tem. Pogovori pote- kajo v nemščini. Do sedaj so bile obravnavane na- slednje teme: Pogoji poslovanja gozdarskih podjetij (1991 ), Pomen gozdnogospodarskega načrtovanja ( 1992), Gozdarstvo in naravo varstvo ( 1993), Gozdarst- vo in javnost ( 1994 ), Denarne spodbude v gozdarstvu ( 1995), Gozdarstvo in lastniki gozdov ( 1996) ter Goz- darstvo in prostorsko načrtovanje ( 1997). Srečanje v Novem mestu sta organizirala Inštitut za gozdarsko politiko in naravovarstvo Univerze v Goettingenu (Nemčija) pod vodstvom profesorja Maxa GozdV 57 (1999) 7-8 Krotta ter Zavod za gozdove Slovenije. V gozdovih novomeškega gozdnogospodarskega območja so goz- darji Zavoda za gozdove Slovenije predstavili naše izkušnje dosedanjega delovanja javnega zavoda, pred- stavniki GG Novo mesto pa so prikazali potek last- ninjet~a in proces nastanka nove gozdarske družbe. Nad izjemnostjo slovenskih gozdov in gostoljubnos~o dolenjskih gozdarjev pod vodstvom vodje novomeške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije g. Andre- ja Pečavarja, so bili naši gostje prijetno presenečeni in vidno navdušeni. Konkreten rezultat diskusij letošnjega srečanja je zbornik, v katerem je zbranih petindvajset prispevkov sodelujočih predavateljev. Rdeča nit vseh prispevkov je definiranje posledic sprememb, ki so se v začetku devetdesetih let zgodile v gozdarstvu srednje Evrope. Le-to je bilo takrat pri- siljeno sprejeti nekatere radikalne spremembe, ki danes pomembno vplivajo na celotno gozdarsko stroko. Na vzhodu so na bistvene premike v gozdarski po- litiki vplivale predvsem znane politične spremembe ter z njimi povezane ponovne uveljavitve zasebne last- nine, tudi nad gozdovi. Na zahodu je istočasni vpliv več dejavnikov spodbudil resna razmišljanja o nujnosti sprememb. Padanje cen lesa na trgu je povzročilo po- 347 1 1 KnJiževnost manjkanje sredstev za vzdrževanje gozdne infrastruk- ture, povečanje konkurence zasebnih podjetij je na številnih gozdarskih področjih (marketing, urejanje, gojenje, izkoriščanje gozdov ipd.) resno zamajala do tedaj veljavne tržne odnose, istočasno pa so naravo- varstveniki (pa rudi krajinarji) pridobili pomembno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja o gozdarstvu ter tako tudi večji vpliv na oblikovanje gozdarske politike. Zanimivo je nakUučje, da so vzhodne države iskale vzor v gozdarstvu zahodnih držav prav v času, ko so le-te same poskušale oblikovati nove rešicve z refor- mami bodisi javnih gozdarskih služb bodisi novih oblik upravljanja gozdarskih podjetij. Vidni obrisi vseh posledic razmišljanj in sprejetih pravnih aktov ob koncu prejšnjega desetletja so orisani v prispevkih zbornika. Pomanjkanje skupne evropske politike je vzrok za vrsto originalnih rešitev pri iskanju možnosti raci on al izacije gozdarskih podjetij in javnih služb. Te rešitve segajo na zahodu od poizkusov uva- janja javne upr~ve novega tipa (New Public Menage- ment) v Švici, preko brezkompromisnega radikalno- libera! nega tržnega pristopa podjetništva avstrijskih državnih gozdov do različnih oblik racionalizacije in iskanja bistveno drugačnega, današnjim razmeram pri- lagojenega odnosa gozdarstva do lastnikov gozdov in predvsem širše javnosti v nekaterih nemških deželah. Gozdarstvo vzhodne Evrope se sooča z drugačnimi problemi. Po začetnem navdušenju in uveljavljanju precej radikalnih normativnih aktov je postajalo spo- gledovanje s starim sistemov vedno bolj nostalgično. Kadri in izobraževanje Nova specialista gozdarskih znanosti Spremembe so v gozdarstvu, tako kot v večini drugih panog, na začetku prinesle le videz anarhičnosti. Danes je dokončno jasno, da poti nazaj n..i več in da gozdarstvo še zdaleč ni izkoristilo vseh notranjih rezerv za izpel- javo dogovorjenih sprememb. Zmanjševanje zaposlenosti v gozdarskih podjetjih je realnost, o kateri ni potrebno izgubljati besed. Kar je posebej zanimivo, je novejši pojav, ki je in bo pogoj sine qua non novega tisočletja: perrnanentno izobra- ževanje vseh preostalih gozdarjev, tako v gozdarskih podjetjih kot v javnih službah. To je nuja, na katero nas bodisi v obliki zapisane že doživete izkušnje ali kot resno napoved opozarja marsikateri stavek v pris- pevkih zbornika. Posebna zanimivost je problem reforme javnih goz- darsldh služb znotraj državne uprave. Javne gozdarske službe so prisiljene reformirati same sebe (saj obstaja samo ena državna uprava!) ter so tako podobne osebi, ki žaga vejo, na kateri sama sedi. Kljub temu so te izboljšave neizogibne. Na eni strani izhajajo iz potreb, ki so bile še pred desetletjem večinoma ali celo po- polnoma neznane, na drugi pa jih v to silijo agresivni nastopi zasebnih podjetij. Zbornik srečanja (v nemškem jeziku), v katerem najdemo številne dokaze, da težave gozdarstva na Slo- venskem niso omejene le na sončno stran Alp, lahko naročite pri centralni enoti Zavoda za gozdove Slo- venije. Dragan Matijaši6, univ. dipl. inž. gozd. V tokratni številki predstavljamo specialista gozdarskih znanosti, ki sta naziv pridobila v letu 1997. Oba sta se posvetila proučevanju divjadi, prvi medvedu, drugi jelenjadi, in v svojih nalogah predstavila rezultate svojega raziskovalnega dela. Miha Marenče je zaposlen v Triglavskem narodnem parku, Miran Hafner pa na Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Kranj. Nalogi sta dostopni v Gozdarski knjižnici. MARENČE, Miha RJAVI MEDVED (Ursus arctos Linnaeus, 1758) V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU. (BROWN BEAR (Ursus arctos Linnaeus, 1758) IN TRIGLAV NATIONAL PARK). - Specialistično delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire, 1997, XIII, 119 str., 38 pregl., 34 graf., . 16 pri!., 112 virov. Mentor: prof. dr. Miha ADAMIČ Recenzent: prof. dr. Boštjan ANKO Datum zagovora: 13 . 1 O. 1997 348 GozdV 57 (1999) 7-8