AMERIŠKA
i AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN U IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPBB y j .. LJ ,.....
NO. 103
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 3D, 1937
LETO XL — VOL. XL.
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev. Mnogo nesreč in smrtnih slučajev
Preteklo soboto sta v Wauke-ganu dva bandita ugrabila 19-letnega Pavla Ivanetiča, ga odpeljala v avtomobilu in ga spotoma oropala za $798.00. Ivanetič je denar malo prej vzel iz banke. Po več miljah vožnje sta bandita rojaka Ivanetiča vrgla iz avtomobila.
V	premogovniku v bližini New Philadelphia, Pa., sta bila te dni živa pokopana Stanley Puškar in Anton Gristos. Rešilno moštvo je pozneje oba mrtva potegnila! na dan.
V	Denverju, Golo., je pred nekaj dnevi umrl rojak Štefan Pre-lesnik, doma iz Hrovače pri Ribnici. Tu zapušča ženo, dva sina in štiri hčerke.
V	okrajni bolnišnici v Milwaukee je umrl za srčno hibo rojak Joseph Medved, star 56 let in doma iz Šoštanja. V Ameriki je živel 30 let in zapušča tu ženo, tri sinove, hčer, brata in sestro. |
V	mestu Rockdale, blizu Jo-lieta, Illinois, je bil ponovno izvoljen za župana Mr. Joseph Kuhar, ki je pravni svetovalec J. S. K. Jednote. Za mestnega odbor-1 nika je pa bil izvoljen Mr. Louis
Urbančič, ki je tudi član J. S. K. Jednote.
V	Lead vi lie, Colo., je preminul rojak Marko Rus, star 65 let. Zapušča soprogo, dve hčeri in pet sinov. Pokojni je bil rojen v Dragomlji vasi, fara Suhor pri Metliki. V istem mestu je preminul rojak John Vidrih, ki je umrl na posledicah operacije. Bil je večkrat delegat na konvencijah J. S. K. Jednote. Zapušča soprogo in več otrok. Doma je bil iz fare Dobro polje.
Walter Potokar je bil pri občinskih volitvah v Lyons, 111., izvoljen za clerka v dotičnem mestu. Walter je sin Martina Po-tokarja, znanega slovenskega pionirja. V Summitt, 111., je pa bil izvoljen rojak John Jalovec za občinskega odbornika.
V	Sygan, Pa., je umrl mlad rojak Tom Ganter. Star je bil 28 let in rojen v državi Missouri.
V	Clinton, Ind., je umrl pred nekaj dnevi rojak John Potočnik, star 65 let in rojen pri sv. Filipu pri škof j i Loki na Gorenjskem. V Ameriki je bil 33 let. Zapušča ženo, dva sinova in hčer, ki je bolničarka v okrajni bolni-
šnici.
-o-
Čistilci oblek
Kot trdi okrajni prosekutor v Clevelandu so lastniki raznih čistilnic oblek v Clevelandu najhujši kršilci državnih postav, kar se tiče plač. čistilcev oblek je toliko, da je med njimi silno tekmovanje in znižujejo cene dnevno. Pri tem zniževanju cen pa seveda pozabijo na delavce, katere tako umazano plačujejo, da komaj živijo kot sirote. Toda dolgo ne bodo izkoriščali delavcev, pravi Frank Cullitan, okrajni prosekutor v Clevelandu. Država jim bo za petami, odkar je vpeljana minimalna plača. Glasom ameriškega časopisja so najhujši kršilci glede plač delavcem v čistilnicah razni tujezemci, mnogi izmed njih židovskega rodu. En lastnik čistilnice plačuje delavcu 30c na uro, odjemalcu pa, ki prinese obleko čistiti, računa 65c. Drugi lastnik računa $1 za čiščenje obleke, delavcu plača pa 60c na uro. Lastniki čistilnic pa, ki računajo za čiščenje obleke $1.25 ali $1.50, plačujejo delavcem unijsko ceno 75c na uro, nekateri pa 80c na uro. Ali ste vi s skebi ali z delavci, ki želijo pošteno živeti?
-o-
Umazan kotel
Neki Italijan na Murray Hill Road je že dolgo časa kuhal ne-pcstavno žganje. Kotla m j brž nikdar očistil ni, kajti v okolici je začelo smrdeti in sosedi so se pritožili. Prišla je policija, ki je dobila v kleti laškega patriota kotel, ki je "držal" 300 galon. Zaplenjenega je bilo nadalje 7,000 galon "namočenega" in 500 galon skuhanega žganja. Poleg tega, da je imel Italijan dobro delo, in da delata tudi dva sina v družini, je tudi kuhal in delal še poseben denar. Policija je Italijana izročila zvezni sod-niji, kjer v takih zadevah ne poznajo šale.
Smrtna kosa
Danes zjutraj je umrla Mrs. Antonija Peček, 1072 E. 67th St. Bila je članica društva Srca Ma rije (staro). Pogreb bo vodil Prank Zakrajšek. Podrobnosti prinesemo jutri.
Obupni boji na španski fronti za Bilbao
Bilbao, španska, 1. maja. 30,-000 mož močna armada Baskov se nahaja v zadnjih poskusih, da prepreči španski nacionalistični armadi zavzetje mesta. Madridska vlada je poslala v Bilbao 32 vojnih zrakoplovov v pomoč brambcvcem. Moči mesta Bilbao so popolnoma izčrpane. 30,000, vojakov, ki branijo mesto pred nacionalisti, so zadnji ljudje, katere so mogli Baski postaviti na fronto, toda borijo se tako obupno, da nacionalisti ne morejo n&prej, dasi so bili že zadnji teden tik pred zidovjem mesta Bilbao. Dvanajst milj pred mestom so Baski v polkrogu izkopali strelne jarke, v katerih so se zakopali s številnimi strojnimi puškami. V Bilbao se nahaja kakih 200,000 beguncev, večinoma žensk in otrok. Angleška vlada je pripravljena s svojimi bojnimi ladjami prepeljati te begunce iz Bilbaoa v Francijo v slučaju, da zasedejo nacionalistične čete to važno špansko pristanišče.
Naša policija
Slovenska naselbina v Clevelandu, kar se tiče okraja med 10. cesto in 62. cesto, in med St. Clair Ave. in Euclid Ave., je imela dosedaj svoj lastni policijski distrikt ali precinkt, ka-lerega glavni stan je bil na Perkins Ave. in 55. cesti. In naš republikanski župan Mr. Burton je sedaj izposloval, da se ta policijski precinkt odpravi in ie združi s tretjim policijskim precinktom, kjer prevladujejo Italijani in ki je, glasom angleškega časopisja v Clevelandu, najbolj "razvpiti" policijski precinkt v Clevelandu. To pomeni tudi, da namerava župan Burton odstraniti še tisto malo protekcije od strani policije, ki jo sedaj uživamo v Clevelandu v naši naselbini. Župan pravi, da je četrti policijski precinkt nepotreben, ali po domače re-j čeno, da mi Slovenci, kar nas je med 40. cesto in 62. cesto, sploh ne potrebujemo nobenega policijskega varstva. Hvala lepa, župan Burton. Naši councilma-ni Mr. Novak, Mr. Edward Pu-:el, Mr. Emil Crown-Gusdano-vič, Mr. George Travnikar in Mr. Anton Vehovec bodo znali nastopiti tozadevno. Gotovo ne bodo naši councilmani zahteva-i, da nam daste več roparjev, pač pa več protekcije.!
-o-
Ropar umrl Charles Samberg, 3580 E. 31st St., je prišel pretekli petek v A. & P. trgovino na 3119 Clark Ave. z namenom, da oropa trgovino. Toda poslovodja trgovine je bil hitrejši kot ropar in je hitro zgrabil revolver ter streljal. Samberg je bil nevarno ranjen. Včeraj je na posledicah strela v bolnišnici umrl. Ne izplača se ropati.
Častna straža
Ples "srebrnih šolničkov," katerega je priredila zadnjo soboto Častna straža v S. N. Domu je nad vse pričakovanje uspel. Dvorana je bila natlačena lepo oblečene mladine, ki je imela izbor-no zabavo. Tudi mnogo gl. odbornikov Zveze je posetilo prireditev.
Dan prvega maja
Dan prvega maja preteklo soboto je bil najbolj miren prvi maj v dolgih letih, kar se tiče Clevelanda. Na Public Square je prišlo kakih 2,000 ljudi, ki so poslušali razne domače in zunanje govornike, ki ^o vsi povdar-jali kolikto je ameriški delavec napredoval v zadnjem letu in koliko ugodnosti ima daneS, katerih svoječasno ni imel.
Ni pa bilo povsod tako mirno in vzorno kot v Clevelandu. V Varšavi na Poljskem je bila napadena procesija poljskih socialistov židovskega rodu. Nekdo je med nje zagnal bombo, in pri i tem je bil ubit neki otrok in pet Židov je bilo ranjenih. Tudi v San Juan, Porto Rico, je prišlo do spopadov in bombnih napadov. V Parizu so imeli ogromno parado in policija je morala večkrat posredovati, toda kaj resnega se ni pripetilo. V Moskvi so imeli ogromno parado, katere so se prvič odkar obstoji sovjetska vlada, udeležili tudi kozaki. Na Dunaju je korakalo stotisoče privržencev vlade, ki so protestirali proti vtikanju nazi-jev v avstrijske razmere.
V Londonu je zaštrajkalo 25,-0C0 voznikov busov, ki zahtevajo boljšo plačo in bolj počasnejšo vožnjo. V Mexico City je morala nastopiti policija, da je raz-gnala parade treh nasprotujočih si delavskih organizacij.
--o-
Otroci pri igranju
Na 31. cesti in Woodland Ave. je bil povožen včeraj 13-letnij Stephen Andro, ko je igral na ulici "frnikule." Z nogo se je stegnil predaleč na cesto, privo-zil je avto in povozil dečkovo nogo, poleg tega je pa dobil fantiček take poškodbe, da je 40 minut pozneje umrl v Charity bolnišnici. Mladi Andro je osem-insedemdeseta žrtev letošnjega avtomobilskega prometa v Clevelandu. Pogreb dečka se vrši danes popoldne ob 1. uri pod vodstvom A. Grdina in Sinovi.
Davey v škripcih
Governer države Ohio Martin Davey se je v nedeljo pripeljal v Mansfield, Ohio, kjer je bil gost javne seje American Legion. Pri tem je ustavil svoj avto v varnostni zoni. Gov. Davey je dobil "tiket" in bo moral danes plačati en dolar globe.
Zanimivo poročilo
Mr. George Green, ravnatelj the Citizens' Bureau v Clevelandit, kateri urad vodi državljanske šole, je podal zanimivo letno poročilo (/lede gibanja, \tujezemcev v Clevelandu in po Ameriki, zlasti pa glede pridobivanja državljanstva. Tekom lanskega leta je v Clevelandu dobilo 58!) Poljakov prvi državljanski papir, 477 Čehov, HI Italijanov in 407 Jugoslovanov. Deportiranih je bilo iz Zedinjenih držav V, 170 oseb, večinoma v Mehiko. Nekaj nad 2,000 jih je bilo deportiranih 'v Evropo. Med njirni 41 Jugoslovanov iz Clevelanda. Deportirani so bili, ker uo dospeli v Zedinjene države nepo-stavnim potom. V Ameriko je dospelo 36,755 tujezem-cev, odpotovalo pa jih je 35,117, kar znači prvi prirastek v naseljevanju od leta 1931.
--o--
Študenti iz Nemčije so do speli v Zedinjene države
New York, 2. maja. Včeraj je dospelo v Zedinjene države 65 mladih študentov iz Nemčije in 42 dijakinj. Newyorški Nemci so jim priredili sijajen sprejem. Mladi nemški študenti bodo imeli priliko pohajati v Ameriki ameriške šole in se naučiti prave demokracije. 25 teh študentov iz Nemčije pride v Cleveland, kjer bodo gostje raznih nemških družin in bodo zahajali v ameriške višje, šole. — Nas bi prav veselilo, če bi bilo mogoče doseči, da dobimo iz Jugoslavije 100 naših slovenskih ali hrvatskih študentov, katerim bi seveda prijazno postregli tekom njih bivanja v Zedinjenih državah. V zameno bi lahko poslali v Jugoslavijo 100 ameriških učencev in yčenlc. Naši jugoslovanski konzuli bi morali tozadevno delovati in povzročiti, da se ideja tudi uresniči.
Vlada pripoveduje o škodi delavskih štrajkov
Washington, 1. maja. Delavski oddelek ameriške vlade je te dni poslal javnosti jako zanimivo poročilo glede uspehov in neuspehov delavskih štrajkov, ka-i.ere smo imeli v Ameriki tekom zadnjih šestih mesecev. Od novembri' meseca pa do 1. aprila, pravi poročilo naše vlade, se je vršilo v Zedinjenih državah nič manj kot 1,254 štrajkov, pri katerih je bilo prizadetih 613,056 delavcev. Skupno so vsi ti štraj-karji zgubili 11,475,156 dni dela. Računa se, da so delavci zgubili najmanj $200,000,000 zaslužka radi raznih štrajkov. Pri tem pa niso všteti stroški in zgu-be štrajka mornariških delavcev na Pacifiku. Računa se, da so kompanije in delavci v tem štrajku zgubili $675,000,000. Nadalje pravi poročilo, da je bilo tekom štrajkov ubitih 172 policistov, javnih stražnikov in mi-ličarjev, 112 privatnih stražnikov in 311 delavcev, poleg tega, da je bilo nad 6,000 oseb ranjenih. Nova Wagnerjeva delavska postava bo v bodočnosti vsaj deloma preprečila.
Več dela m manj besed in nasvetov od strani Trgovske zbornice, Brezposelnost se da odpraviti le z večjo zaposlenostjo
Cleveland. — Joseph Feiss, eden izmed vodilnih industrijalcev v Clevelandu, je imel včeraj pomemben govor glede aktivnosti Trgovske zbornice v Clevelandu, k.tere prominenten član je.
Mr. Feiss je povedal, da Trgovska zbornica potom svojih raznih odsekov in odborov rada daje nasvete glede relifa in brezposelnosti.
"Prva dolžnost Trgovske zbornice," je rekel Mr. Feiss, "je, da naši industrijalci in veletrgovci ter tovarnarji ustvarijo več dela. Jo že prav, da industrija dela profit, toda ta profit bi se moral deliti bolj pravično."
"Mi imamo največkrat navado, da dosti govorimo in svetujemo, toda v resnici se pa ničesar naredi ne. Business in industrija morata končno priti do spoznanja, da prazni govori
in nasveti so brez pomena."
"V Clevelandu imamo še vedno industrije in podjetja, kjer delavci in uslužbenci delajo dnevno po 10 do 12 ur. To bi moralo prenehati. Včasih sicer pride nujnost, in delajo nekateri več kot 7 ur, kar je potrebno."
"Toda v največ slučajih bi se lahko uredilo tako, da bi delavci delali le 7 ur na dan, dobivali minimalno plačo $5.00 na dan, in če bi se to naredilo, bi cleveland-ske industrije lahko takoj zapodile 35,000 nadaljnih delavcev."
Trgovska zbornica v Clevelandu jo bila dosedaj precej staro-kopitna. Odkar pa je dobila novega predsednika v osebi Mr. Ernsta, se je pa začelo gibati delovanje v drugo smer. Pričakuje se, da bo Trgovska zbornica naredila pod novim vodstvom mnogo dobrega za splošni napredek Clevelanda.
-o—
Kompanijska unija
The Standard Oil Co. of Ohio je včeraj naznanila, da je odpovedala vso finančno podporo kempanijski uniji svojih uslužbencev. Svoječasno je kompani-ja izjavila, da je kompanijska unija popolnoma zasebna organizacija uslužbencev kompanije, toda izjava kompanija, kot je bila podana včeraj, jasno kaže, da je kompanija financirala delavsko unijo, ki je seveda delala take, kot je kompanija ukazovala. Mr. Anton Požun, ki je generalni tajnik unije razvažalcev in prodajalcev petroleja in gasoli-na, je izjavil včeraj, da bo unija uslužbencev naredila novo pogodbo s kompanijo 16. maja.
Brat councilmana
Clifford Bundy, brat zamorskega councilmana v Clevelandu, Leroy Bundya, je bil sinoči aretiran po detektivih, ki so preiskovali hišo, kjer stanuje Clifford, glede ukradenega blaga. Councilmanov brat je bil precej surov napram detektivom in jih je hotel dejansko napasti, nakar so ga detektivi aretirali. Zamorci so postali precej predrzni v mestu.
$20,000 za razstavo
Državna zbornica v Colum-busu je preteklo soboto odglaso-vala, da dovoli $20,000, da bo država Ohio zastopana na Veliki jezerski razstavi v Clevelandu.
Milijoni prihranjeni
Columbus, Ohio, 1. maja. Včeraj je govoril državni avditor države Ohio James Ferguson, ki je izjavil, da je raketirstvo z re-lifcm v državi Qhio bilo pokopano in da bo davkoplačevalcem! prihranjenih milijone dolarjev ,'sako leto. Avditor Ferguson je povedal, da bo država Ohio prenehala plačevati relif. Dokazal je s številkami, da so relif ni ljudje, ki so imeli del oves čas, ko so bili na relifu, in ki so imeli sicer svoje privatno premoženje, | osleparili državo Ohio tekom i zadnjih šestih let za $35,000,- j 000. Nekako 600 teh ljudi se na- j hajajo danes v zaporih, je pove- j dal avditor Ferguson, drugi soj So obsedeli svojo kazen, dočim soj bili ostali tisoči primorani poi sodnijah povrniti državi na sle-j parski način dobljeni denar. J "Prodajni davek v državi Ohio," je rekel generalni avditor Ferguson, "bi bil nepotreben, če bi bili ljudje, ki so dobivali javno oedpero, pošteni."
—-o-
Kegljaška tekma
živahno in zanimivo je bilo v 'soboto in v nedeljo na ogromnem j kegljišču na 123. cesti in St. I Clair Ave., kjer se je vršila keg-1 1 jaška tekma KSKJ. Mnogo keg-ljaških skupin je dospelo iz drugih držav. Dospel je tudi glavni tajnik Mr. Joseph Zalar, ki je pokazal, da ni samo izboren gl. tajnik pač pa tudi izvrsten podi-ralec keglov. Zlasti številno so bile zastopane kegljačice od društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ, ki so, kot se nam poroča,' odnesle prvo nagrado. Bilo je mnogo in zdrave zabave za vse!
Predlog Mr. Ogrina
Državni poslanec Mr. Joseph Ogrin, naš rojak iz Clevelanda, je predlagal v poslanski zbornici države Ohio, da se mestni sodniki v Clevelandu volijo na enak način kot Common Pleas sodniki, namreč, da mora vsak sodnij-ski kandidat vnaprej izjaviti proti kateremu sodniku kandidira. Predlog je bil enoglasno sprejet in odobren tudi od se-natn e zbornice in čaka sedaj podpisa governer j a Daveya.
* V St. Paul, Minn., so zgorele klavnice. Ogenj je povzročil $500,000 škode.
oboroževanje mnoge milijone ameriškim industrialistom in de-
Evropa se oborož&gje* Zedinjene države pa bogatijo. Silne poljafve jekla, Mm in raznih strojev v bojevito Evropo
Washington, 2. maja. Glasom 000,000. pt.Točila United States Chamber j Najbolj pa sta profitirali je-cf Commerce prinaša evropsko .klarska in, železarska industrija.
Evropa nima dovolj tega materiala, ki pride v prvi vrsti v po štev pri izdelovanju smrtono-Slcoro je resnica, da smo v i snega orožja. Zato so se pa to-Zedinjenih državah dobili pro- zadevna naročila v Ameriki te-speriteto iz vzroka, ker je Evro- kom enega leta skoro podvojila.
Dočim Evropa kupuje finejše jeklo in železo, pa izvaža Japonska star "pleh" in staro železo, ki se je zadnje čase silno podrar žilo v ceni. Samo Japonska eks-portira iz Amerike letno $22,-000,000 vrednosti starega železa ai pločevine.
lavcem.
pa ponovno znorela in se pripravlja na novo vojno.
40 odstotkov vse mašinerije, ki je bila eksportirana tekom lanskega leta iz Zedinjenih držav v Evropo, je šlo v vojne namene. Ameriške industrije so dobile za te stroje nekako $200,-
Spor med republikanci
Vsa znamenja kažejo, da ima sedanji župan v Clevelandu, Mr. Harold Burton jako malo prilike, da bi bil ponovno izvoljen. Ne samo, da bo imel proti sebi solidno fronto demokratov, ne same, da so mu mnogi progresivni republikanci zamerili, ker je nastopal pred dvema letoma kot neodvisen kandidat, pač pa je nastal' velik in oster spor med njegovimi lastnimi pristaši. Ako' letos demokrati postavijo župan-i skega kandidata, ki ima čisto) ime in ki si bo znal zasigurati podporo predsednika Roosevel-ta, tedaj je brez dvoma, da bomo v jeseni izvolili v Clevelandu demokrata za župana.
Visoke kazni
Državni nadzorniki gostilen imajo navadno, da pripeljejo vse kršilce gostilniških postav v Clevelandu na mestno sodni j o v East Clevelandu, kjer imajo sod-
Srartna kosa
Preminula je Milka Peinovich, rojena Varat, stara 49 let, stanujoča na 14504 Thames Ave. 15 mesecev je na svojem domu trpela hude bolečine na paralizo. Pokojna je bila doma iz like na Hrvatskem. V Ameriki še je nahajala 29 let. Bila je članica Protective Home Circle, W. O. W. in društva sv.' Save. Ranjka zapušča soproga Lazarja, dve hčeri, Dragico, poročeno Man-iič in Julijo, ter dva sina: Štefana in Bobbya, ter dva brata. Pogreb ranjke se vrši iz hiše žalosti v sredo popoldne ob 2. uri • cerkev sv. Save na 36. cesti pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Naj bo dobri ženi ohranjen blag spomin!
Na konvencijo
Mr. John čičič in Mr. John Rožanc sta odpotovala na kon-
vencijo W. O. W., kot delegata
. . j Waterloo Camp št. 281. Konven-nika po imenu Addamsa,in kije, .ja ge je začela včeraj in bo
znan po svoji strogosti. Tekam;tri 'dni Konvencija se
štirih mesecev so državni nad-
zomiki gostilen aretirali v Cleve- j ^ To]adu ohio
vrši v Commodore Perry hotelu,
landu nič manj kot 254 oseb, in izmed teh jih je bilo spoznanih krivim 249. Te osebe so morale plačati skupno globo $16,789. Listnica uredništva Naročnik. V Clevelandu imamo 289 javnih šol, vičjih in nižjih. Univerze niso vštete v tem številu. Poleg tega je v Clevelandu 87 katoliških šol, v katerih se nahaja 44,678 učencev in učenk.
Nov pogrebnik
Iz Loraina, Ohio, nam poroča Mr. Louis Balant, da je Mr. Joseph Urbas, sin Mr. in Mrs. Joseph Urbasa, 1700 E. 2Sth St. z dobrim uspehom prest al državno izkušnjo za pogrebnika. Mladi Mr. Urbas je bil svoje čase uslužben kot pegrebniški pomočnik v Clevelandu. Iskrene čestitke na uspehu!
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
0117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published daily except Bundaya and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00, Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, »5.50; pol leta, »3.00
Za Evropo, celo leto, »8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. U.S. and Canada, »3.00 for 8 months; Cleveland, by mall, »3.50 for fl months.
Cleveland and Euclid, by carriers, »5.50 per year, »3.00 for 6 months. European subscription, »8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 103, Mon., May 3, 1937
Bodite previdni za svoje življenje
V	raznih delavnicah in tovarnah v Zedinjenih državah je vsako leto ubitih do malega 24,000 delavcev, poleg tega pa dobi najmanj 3,000,000 delavcev večje ali manjše poškodbe, ki potrebujejo zdravniške pažnje. Poleg tega, kar zgubijo ranjeni delavci na zaslužku pa plačujejo razne države in zavarovalne družbe nekaj nad1 en tisoč milijonov dolarjev na leto prizadetim delavcem.
V	kontrastu s tem je poslovanje Works Progress Administration ,to je vladna organizacija, ki je dala zaslužek in delo trem milijonom brezposelnim. Tekom dveh let, odkar posluje Works Progress Administration se je dokazalo, da so delavci pri vladnih delih, ako vzamemo v poštev vse okoliščine, podvrženi za 80 odstotkov manj nevarnostim kot pa delavci pri privatnih podjetjih.
Za približno 3,000,000 delavcev, uslužbenih pri privatnih podjetjih so plačale privatne kompanije nekako $80,000,000 odškodnine za razne poškolbe, a vlada Zedinjenih držav je plačala ob istem času le $7,000,000 odškodnine. Iz česar lahko sklepamo, da je delo pri vladnih podjetjih mnogo bolj varno in da skrbi vlada za večjo varnost svojih uslužbencev kot pa privatne kompanije.
Od časa svojega postanka je WPA administracija med svojimi delavci vodila obsežno kampanjo, ki je podala delavcem navodila, kako naj pazijo na svoje življenje in kako naj se izogibljejo nevarnostim. Navodila za varnost delavcev so bila podana po National Safety Council, ki proučuje že zadnjih 35 let sredstva za večjo varnost delavcev pri raznih delih, a so privatne kompanije le prepogosto zanemarjale slediti tem navodilom, dočim se jih je vodstvo WPA takoj oprijelo in to z očividno največjim uspehom.
In nihče ne more trditi, da WPA dela niso nevarna enako kot so dela v privatnih delavnicah in tovarnah. Stavbin-ska in zemljiška dela, ki jih vršijo WPA delavci, so- mnogokrat v zvezi z dinamitom in smodnikom, z vzpenjačami in žerjavi, ob nevarnih ovinkih in goščavah, a kljub temu je znala zvezna vlada dobro paziti na varnost svojih delavcev, mnogo bolj kot pa privatne kompanije.
WPA varnostna kampanja je znižala odstotek poškodb na delu na enot sedminko poškodb kot so se dogajale v privatnih podjetjih. Vzrok temu je: sodelovanje med delavci, obširne predpriprave za vsak slučaj nevarnosti, rešilne opreme in primerno nadziranje in pregledovanje vseh delavskih aktivnosti na projektih, bodisi v poslopjih ali na prostem, kjerkoli se WPA delavci nahajajo.
Vzemimo tri milijone delavcev, ki se nahajajo zaposleni v privatnih tovarnah in industrijah, zunaj ali znotraj. Od teh, treh milijonov jih je letno ubitih najmanj 3,000, dočim jih je ranjenih do 100,000. In vzemimo sedaj 3,000,000 WPA delavcev, ki delajo pod vladnim nadzorstvom. Od teh treh milijonov jih je bilo ubitih le 600, ranjenih pa komaj' 11,900. Kako ogromna razlika med vladnim in med privatnim delom!
Iz tega je razvidno, da dočim vlada ne plačuje visokih plač za WPA dela, pa skrbi za varnost svojih uslužbencev, dočim je očividno, da varnost delavcev v privatnih podjetjih ni prva briga privatnih kompanij.
Voditelji ameriških industrij se čudijo velikemu uspehu, ki ga je doseglo vodstvo WPA projektov po Ameriki s primeroma tako malimi smrtnimi slučaji in poškodbami delavcev. Že so voditelji privatnih industrij začeli posnemati vodstvo WPA organizacije in vpeljevati enak sistem v svojih podjetjih.
Seveda, ameriška vlada je najprvo začela z varnostno kampanjo in ob vsaki priliki opozarja svoje WPA delavce, da so previdni in pozorni. Nesreča nikdar ne počiva. Poleg tega pa ima WPA administracija pri vseh projektih izučene ljudi, ki pazijo na varnost delavca. In v tem je ogromna razlika med blagodejnim poslovanjem WPA vladne delavske organizacije in med privatnim profitarskim lovom za dolarji.
Vsaka privatna tovarna bi morala imeti poseben poučni tečaj najmanj eno ali dve uri na teden za vse svoje delavce, da se jih pouči, kako se obvarujejo pred nesrečami. Delavec rad posluša, saj ve, da gre za to, da se ga obvaruje pred smrtjo ali resnimi poškodbami.
Ogromen piknik
Cleveland (Collinwood), O.' — Fara Marije Vnebovzete v Collinwoodu priredi piknik, mislim reči velik piknik. Že naprej lahko trdim, da bo to največji piknik, kar jih je še bilo. To se je takoj pokazalo, ko smo obiskali naše trgovce, ki so se tudi velikodušno odzvali. Hvala jim! O teh trgovcih bomo drugič kaj več poročali in tudi njih imena objavili.
Da bo pa ta piknik bolj uspešen, prosim že sedaj v imenu naše fare, društva in druge ustanove, da na dan 1. avgusta ne prirejajo kaj enakega, ker tisto ne prinese nobenega dobička nikomur. Farane pa tudi že naprej prosim, da ne gredo na ta dan nikamor drugam kot na svoj farni piknik, na piknik fare Marije Vnebovzete, ki se bo vršil na Močilnikarjevih farmah v nedeljo 1. avgusta.
Na pikniku nam bodo igrali Krištof bratje najlepše valčke, polke, šotiše in ne vem kaj še vse, ker mi niso vsega povedali. Zagotovili pa so me, da bo nekaj čisto novega.
Pa to še ni vse. Na pikniku bo igrala tudi godba društva sv. Jožefa in bo tako, kot v stari domovini vrtna veselica.
Naj zadostuje za enkrat, bomo pa še od časa do časa kaj poročali, da bodo naši farani vedeli in da ne bodo pozabili, da je v nedeljo 1. avgusta piknik in praznik naše fare. Pozdrav vsem bralcem Ameriške Domovine.
Louis Šimenc.
žo sedaj ugibljejo o predsedniške kandidatu leta 1940. Poleg vseh drugih strank, bodo tri glavne postavile svojega kandidata, to je demokratska stranka, republikanska in delavska z John Lewisom. Če bo Lewis zelo močan, potem bo čisto gotovo izvoljen republikanec.
W	$
Nas hočejo nekateri učiti, češ, da ne pišemo pravilne slovenščine. No, naj jim bo povedano, da pišemo tako, da nas narod razume in se kolikor mogoče cgibljemo tistih visokodonečih fraz, ki jih rrnš človek, ki je v Ameriki 25 in več let, absolutno ne razume. Sicer pa če pogledamo časopise, ki izhajajo v Ljubljani, pa vidimo, da niti dva ne pišeta enake slovnice. Torej kar potrpite z našo slovnico, ki je čisto umljiva našim naročnikom. Kadar bomo pa pisali list za profesorje, bomo pisali pa drugače.
Clevelandčani v Lemontu
Lemont,.lll. — Veliko je bilo moje iznenadenje, ko sta se na našem gričku v nedeljo dopoldne ustavila dva avtomobila iz države Ohio. Kdo neki bi to bil V sem si mislil. Kako sem se začudil, ko izstopijo moji cleve-landski znanci in prijatelji: Lovrenc Leskovec, John Trček, Tony Rudman, John Pezdirtz in še drugi. Krepko smo si segli v roke in se prav po domače pogovorili o vsem, kar nas je zanimalo. Le škoda, da je bil čas tako kratek.
Popoldne, ko so si nekoliko ogledali naš kraj, smo se vsi skupaj podali v Joliet, da tudi tam pozdravimo nekaj naših poznanih rojakov.
Naj vam bo, dragi prijatelji, izrečena moja srčna zahvala za vašo iskreno prijaznost in če boste kdaj zopet v bližini Le-monta, ne pozabite vašega prijatelja na farmi.
Jack Sed^j. -o—■—-
Uredniku "E" v spomin
Cleveland, O. — V listnici uredništva Enakopravnosti z dne 27. aprila se me imenuje, da sem ignorantna in miselna revščina, pomanjkanje inteligence; vse to da zija iz mojega dopisa.
G. urednik Enakopravnosti, le malo pometite pred svojim pragom, potem pa šele učite druge inteligence. Poglejte par let nazaj v "E," kakšne so bile pisane pod izposojenim imenom Janko Bambiča. Dajte no malo prebrati takratne dopise, koliko ignorance in sirovosti je bilo v njih. Seveda naprednjaki smete, cele golide gnojnice zlivati po klerikalnih nazadnja-kih in buteljih. Če vam pa kdo pove kakšno nazaj v brk, je pa ignoranten in sirov. Tudi nekaj pišete o smrtnem grehu. Čudo prečudno, da imate vi kaj za smrten greh. Potemtakem še verujete v Boga, ker pišete o smrtnih grehih. Oh, logika pa taka! Enkrat tajiti vse, drugič
se pa sklicavati na smrtni greh. Danes tič, jutri miš . . .
Veste, jaz v resnici nisem nič inteligentna. Sem preprosta, stara žena, zato pa ni pri meni nobene napredne inteligence. Sem še bolj starokopitna in spadam k nazadnjaških buteljnom, kakor jih vi blagovolite imenovati.
Tudi nekaj omenjate o raz-vlečnosti. Če mislite s tem vaš list, tok da se razumemo. Do 2. maja imam plačanega, potem mi ga pa ustavite, da se preveč ne razvleče, kot pravite, čas vas prav razumem. Pozdrav !
T. R.
Devetkrat ušel smrti
V Londonu živi sedaj mornar, ki je trdno prepričan, da ga njegove dobre ali zle slutnje nikdar niso goljufale. Njegove slutnje so bile take, da je kar nezavestno slutil smrtno nevarnost, kateri je zaradi tega devetkrat lahko ušel. Kdor sliši njegovo pripovedovanje, mora nehote priznati, da je res nekaj resnice na teh njegovih slutnjah.
Ta mornar se piše Gugh ter je prepotoval že skoro ves svet. Tako ga je zaneslo tudi v Avstralija. Ker pa se nikdar ni lotil pravega poklica, je bil zadovoljen, ko je v hotelu Empire v Sidneyu dobil službo. Lastnik hotela je bil Anglež Bowden, ki je svojega rojaka prav rad imel ter mu je hotel pomagati, da bi se vrnil nazaj na Angleško. Nekega dne je Bowden s svojo ženo odpotoval nazaj na Angleško ter je hotel vzeti seboj tudi svojega služabnika zvestega Gugha. Na parniku "Waratah" mu je zato poskrbel službo strežaja. Zaradi tega mu je bil Gugh zelo hvaležen ter se je srčno veselil, da se bo sedaj lahko vrnil domov. Toda v zadnjem hipu se je premislil. Ko se je bilo treba posloviti od prijaznega mesta, tega Gugh nikakor ni mogel. Gospod Bowden je bil zelo razočaran ter je služabniku ponujal celo večjo plačo, ako gre z njegovo družino na-Angleško. Toga Gughu se je vse popotovanje kar naenkrat tako priskutilo, da ga niso mogli pregovoriti. Ostal je torej v Avstraliji, med tem ko se je gospodar s svojo družino odpeljal na Angleško. In Gugh je prav storil, ker se je ladja "Wa-ratak" potopila na obali Južne Afrike z vsemi popotniki in z vsem moštvom.
Nekaj tednov nato pa je Gugh vendar le zopet zaželel priti domov ter se je dal najeti za parnik "Penguin." Na predvečer odhoda je s svojimi prijatelji v Sidneyu še slavil od-hodnico. Ko se je vrnil domov, je trdno zaspal. Drugo jutro je vstal ter odšel na parnik. Toda, ko je prišel do obale, je lahko videl samo še dim parnika, ki se je oddaljeval. Parnik je odpeljal brez Gugha, ki je odhod zaspal. Parnik "Penguin" pa se je še isti dan nedaleč od tam potopil.
Nato se je Gugh dal najeti za strežala na parniku "Wyralah." Tukaj je imel dobro plačo in so ga prav radi imeli na parniku, kjer je svojo službo tako dobro opravljal. Vse bi bilo dobro, ko bi ne bilo morske bolezni, katere poprej nikdar ni občutil, sedaj ga je pa tako nadlegovala, da mu je že majhen val delal težave. Zato se je Gugh že ha prvi postaji v Melbournu izkrcal in je pustil svojo dobro plačano službo. Ladja je odplu-la brez njega. Nekaj tednov nato pa se je potopila na nekih pečinah.
Pozneje je nekoč Gugh dobil dobro službo kot kuhar na
nekem drugem parniku. Preden pa je nastopil službo, ga je prijel tak občutek, da je naglo hitel k svojemu agentu ter ga prosil, naj razveljavi službeno pogodbo. Gugh je ostal na suhem brez službe, ladja pa je odplula in se pri Novi Zelandiji potopila. Mornarji so pri tej nesreči izgubili vse svoje imetje.
S tem pa nesreč še ni konec. Ko je izbruhnila vojska, se je Gugh dal najeti za mornarja na parniku "Woodworth," ki je vozil popotnike in blago iz Avstralije na Angleško. Med potjo pa se je mornar Gugh precej sporekel s kapitanom. Spor je bil tako hud, da je Gugh izjavil, da ga "stari" ne bo šikaniral in je ušel z ladje. Tudi to je bila njegova sreča, ker je kmalu nato ladjo potopil podmorski čoln.
Nazadnje se je možu začelo slabo goditi. Zato je bil vesel, ko je dobil službo mornarja na umazani ladji, ki je prevažala premog. Kmalu pa se je Gugh hudo spri s poveljnikom, ker mu je hotel izplačati premalo plače. V tem prepiru je šel Gugh predaleč in je kapitana razžalil. Zato so Gugha v prvi luki sneli z ladje ter so ga na suhem vtaknili v luknjo. Sicer je kmalu dokazal, da je nedolžen,' ker ni tako hudo mislil, toda bilo je prepozno, ker ladja je že brez njega odplula. Kmalu nato je nemška podmornica ladjo torpedirala pri Labradorju, Gugh pa je ostal živ in zdrav.
-o-
ČUDAKOVA OPOROKA
Oporoka določa, da mora truplo v krsti sedeti in gledati ven na morje. Oglasili so se ugovori, ki so poudarjali, da bi izvršitev take oporoke bilo ža-ljenje veličanstva smrti. To stališče je sprejelo tudi francosko notranje ministrstvo. V istem dekretu je notranji minister določil, da mora truplo, ki je že leta 1927 bilo balzami-rano, biti položeno v navadno krsto. Samo nad obrazom naj se napravi steklo, skozi katero bo vsakdo lahko gledal — "smehljajoči se" obraz mrliča. Tako rajni plemič ne bo gledal ven na morje, kakor je določil v svoji oporoki, njegovi dediči so njegovo oporoko vseeno sprejeli.
-o-
DRESIRANE ŽIVALI NAPRODAJ
Leta 1927 je na Francoskem umrl marki d'Aurre d'Aubais, ki je bil sanjavo zaljubljen v lepoto morja. Pred smrtjo je napravil oporoko, katera pa je bila tako čudna, da je "še do danes niso mogli izvesti. Šele po dolgoletnem premišljevanju so se francoske oblasti sedaj zedinile, kako naj se ta čudna oporoka izpolni.
Pokojni plemenitaš je namreč vse svoje premoženje zapustil francoski državi, katero pa je obvezal, da mora z njegovim premoženjem napraviti ustanovo za mornarje. Francoska vlada mora na obalah Sredozemskega morja zgraditi dom za pomorščake, za njihove vdove in sirote. Ta del oporoke je pač tak, da mu ni kaj oporekati, marveč ga je treba kar pohvaliti. Toda sedaj sledijo druge določbe, katere vele, da mora zraven tega doma biti zgrajen mavzolej, v katerem naj počiva tudi njegovo truplo. Ta mavzolej pa mora biti tako sezidan, da bo proti morju odprt ter da proti morju ne bo nobenih zidov. Njegovo truplo mora počivati v stekleni krsti, toda tako, da bo sedelo ter da bo gledalo ven na morje. Mavzolej mora biti noč in dan razsvetljen, tako da bo že z morja lahko gledati v notranjost mavzoleja. Tako naj bo mrlič, ki bo s smehljajem na obrazu sedel tamkaj, vsem ob vsakem času viden. Mož je torej določil in sam odredil, da se mora mrlič v stekleni krsti smehljati. In res. je čudak umrl s smehljajem na ustih.
Sedaj je srečni dedič — francoska država — bil v veliki zadregi. Čez dve leti je nato izšel vladni dekret 30. septembra 1929, ki naznanja, da bo francoska vlada izpolnila želje rajnega in da bo nastopila dediščino. Toda šele leta 1931 je francoska mornarica dobila ukaz, da izvrši zadnjo voljo umrlega plemiča. — Mornariško poveljstvo je res dalo v mali luki Carro zgraditi mornariško zavetišče, in blizu tam pa kapelico, v katero naj bi prenesli "smehljajoče se truplo" rajnega. Kapelica je od morske strani res vsa odprta in vsako noč gori v njej električna svetilka.
. Nastala pa je novai težkoča.
Krotilci in dresitelji živali bi se lahko naučili nekaj stvari, če bi obiskali farmo Jo-sepha Watsona v Yallesville, Connecticut. Ta farmer in njegova žena imata svoj poseben način pri dresuri živali, da je res čudovito, česa vsega ne izučita živali. Poglejmo nekoliko ta domači cirkus na tej farmi.
Tam je pes Laddie, fox terrier, katerega poklic je sicer ugonabljanje podgan, je tako izučen, da mu lahko miši in podgane skačejo po hrbtu, pa niti z očesom ne bo trenil. Igra se tudi z vevericami in kokošmi. Zna igrati klavir in tudi poje zraven. Seveda, to petje ni petje kake primadone, toda petje je pa le, vsaj v pasjem jeziku.
Potem je tam papiga Mack, ki vedno zavpije "helo," kadar zazvoni telefon in kadar so vrata odprta, se dere na vse pretege: "Zaprite vrata!" Samo včasih se spozabi, da malo prekolne ta svet, pa mora biti že precej slabe volje takrat.
In še vse polno drugih dre-siranih živali je tam. Petelin se prav moško postavlja po dvorišču, kadar mu sedi na hrbtu veverica, ki ji je ime Oswald. Kadar se pes Laddie postavi na zadnji nogi, mu veverica skoči na glavo in tam z veliko slastjo drobi oreh. Kadar bi šla papiga rada na iz-prehod, jo morajo postaviti na Laddiejev hrbet, ki jo prenaša po dvorišču.
Watsonovi imajo 20 let starega ponija, ki so ga izučili, da mu skačejo po hrbtu bele miške in nima prav nič proti temu, dasi se konji navadno miši boje.
-o-
LOV IN RIBOLOV
W. M. Edwards v Miami, Fla., je iznašel ribiško pripravo s katero lahko strelja na ribo in jo obenem, če jo zadene, privleče z vrvico k sebi. Ribiška palica ima mal tulj, kjer je 6 palcev dolga pšica, na katero je privezana vrvica. Pšica se sproži s petelinom, kot se sproži puška. Ko ribič zagleda ribo, pomeri, sproži in pšica zleti v ribo, v katero se zasadi. Tedaj pa ribič ali lovec napravi prav tako, kot če bi vjel ribo na trnek.
Tako ste lahko ribič in lovec obenem. Ni vam treba sedeti po cele ure z vado in trnekom in čakati na milost ribe, da bi prijela. Vozite se lepo v čolnu in ko zagledate ribo, pomerite in sprožite. Ce ste dober strelec, pa imate ribo. Pravijo, da je pri tem taka zabava kot je lov na divje race ali fazane.
Kako se bo ta iznajdba obnesla, ne vemo, ker kolikor poznamo navado rib, ne plavajo pri vrhu, da bi se jih lahko streljalo. Voda mora biti pač plitva in zelo bistra, da se lahko ribo v njej vidi.
-o-
—V Trstu so imeli pred kratkim zanimivo predavanje o znameniti Kačji jami pri Divači, katero so lani tržaški alpinči raziskali.
URA BIJE IN KAŽE DO 24
Ljudje se še kar ne morejo navaditi, da bi računali popoldanski in večerni čas od 13. do 24. ure. Kar nekam tuje se to sliši, čeprav je ta novost morebiti v nekaterih ozirih celo praktična. No pa saj to ni edina novost, ki se ji ljudje trdovratno upirajo. Pri skoraj vsaki drugi se dogaja isto. Kljub temu, da je vendar tudi že dosti takih, ki so se kaj kmalu, deloma tudi prisiljeno naučili računati čas do 24. ure, pa se vendar še ni prej vpeljala tudi ta novost, da bi ure po zvonikih napovedovale popoldanski in večerni čas z udarci od 13 do 24. Ta novost je bila vpeljana šele zadnje dni, ko se je nekemu urarju iz Magdeburga posrečilo konstruirati takšno uro, ki bije do 24. Ta izum mu je dal dela za celih pet let. Ura ima tudi to posebnost, da sta na njej dve plošči s številkami. Na prvi so številke od 1 do 12, na drugi pa od 13 do 24. Plošči sta druga nad drugo in se dasta s pomočjo neke priprave, ki jo dosedaj še skrbno drži v tajnosti izumitelj sam, premikati druga preko druge. Pravijo celo, da je mogoče z najmanjšimi sredstvi na vsaki uri, mehanični ali električni, vpeljati to novost dveh urinih plošč in štetja dnevnega časa od 1 do 24.
IZ DOMOVINE
—V Laškem je dne 10. marca umrla v 83. letu starosti splošno znana in spoštovana članica stare laške rodovinu Lazičeve ga. Amalija Štandeg-ger, vdova po sodnijskem nad-oficijalu.
—Sv. Jurij ob Ščavnici. Tukaj je umrla Ivana Terstenjak, bivša posestnica v Kraljevičih. Doživela je visoko starost 85 let.
—V Ljutomeru je umrl Ruber Alt, meščan, trgovec, fotograf, knjigovez in posestnik.
—V Ljubljani je umrla gdč. Pepca Kovač.
—V Vitanju je v starosti G9 let umrl Rajmund Hofbauer, lesni trgovec in posestnik.
—V Ljubljani je umrla Marija Šifrar, roj. Kosmač, učiteljica v pokoju, soproga zadružnega revizorja.
—V ljubljanski bolnišnici je umrla v 62. letu starosti M-.iri-janai Potočnik iz Dobračevc pri Žireh. Malo veselja je, pokoj-nica v življenju užila; največja njena uteha je bilo delo, saj pa je tudi bilo vse njeno življenje do zadnjega dne en sam nepretrgan delavnik, ena sama skrb za druge. Za njo žalujejo trije sinovi.
Ce verjamete al' pa ne
"Ti si pa res srečen, ker imaš tako pridno ženo. Vse jo hvali!"
"Aha, pridna pa je, pridna. Ko sem se davi vrnil ob štirih domov, je še stala z metlo v roki pri vratih."
A
ženska kupuje pri j udu ročno torbico. Judek hvali robo in pravi :
"Torbica • je napravljena iz pristne krokodilove kože. Krokodila sem jaz sam ustrelil, zato pa to vem."
"Kako pa je to, da je torbica na tej strani nekam oguljena'/"
"Seveda je, veste, na to stran je krokodil padel, ko sem ga izstrelil z drevesa."
A
Zlatar ponuja uro kupcu in mu pravi, da stane ura natančno dvajset dolarjev v tovarni in da nima niti zaslužka pri tem.
"Kako pa je to," reče kupec, "če vas stane ura dvajset dolarjev in jo prodaste meni za dvajset dolarjev, kje je pa vaš zaslužek potem?"
"I, no, zaslužek se pa napravi pri popravljanju ure."
KRIŽEM PO JOTROVEM
Po namikra htlinlU K. Kara
"Kako?"
"P|omenila se bova. Pa prispel si šele pravkar!, Odloži, prosim, pa prisedi!"
"Dobro! Koj bom gotov. Potrpi prosim!"
Odšel je skozi vrata, koder sta odšli pred njim žena in hčerka. Na mah se je spremenil, ko sem kupčijo omenil. Ves prijazen je bil.
Za vrati je bila menda družinska soba. čul sem zamolkle glasove, najbrž so se vsi trije, mož, žena in hčerka pogovarjali, kajpada o meni.
Kmalu se je vrnil. Obstal je pred menoj, se prijazno režal in dejal:
"Tule sem! Si lačen?"
"Hvala!"
Lačen sem sicer res bil, ampak Bošakove "testenine" —? Tiste, ki jih je izdeloval s svojimi pestrobarvnimi prsti in ki so se njihovi sledovi videli na hlačah —? Brrrr —!
"Boš pil?"
"Hvala lepa!"
Tudi žeja me je minila, še sem se le predobro spominjal vode iz nečk in slavnega "mošta," narejenega iz murv, jere-bikovih jagod in citronovega soka, ki ga je s toliko slastjo užival pisani maček—
"No, pa začniva s kupčijo!"
Debeli pek in barvar se je pripravljal, da sede. Grizel sem se v ustnice, da nisem prasnil v razposajen krohot, ko sem ga gledal, kako je med mnogimi oh in ah spuščal ogromno težo svojega telesa na tla. Pa končno mu je telovadba brez večje nesreče le uspela, sedel je in spravil tudi noge križem, kakor to veleva navada na Jutrovem.
In potem mu je obraz legel v stroge, zapovedovalne gube, udaril je v dlani, prav kakor mogočen paša s tremi repovi, ki na njegov migljaj sužnji že kar čakajo za vrati.
Radoveden sem čakal, kaj bo.
In res—koj so se odprla vrata in vstopil je človek s ptičjim obrazom. Najbrž so ga za "nastop" že prej pripravili in ga poučili, kako se mora obnašati.
Prekrižal je roke na prsih, se globoko priklonil in ponižno pričakovaje gledal "visokemu" gospodu v obraz.
"Prinesi pipo!" je zapovedal "paša" Bošak.
"Suženj" se je spet priklonil, odšel in prinesel pipo. Menda je že pol leta ležala kje v kakem močvirnatem ribniku, taka je bila.
Mož s ptičjim obrazom je odšel, "paša" pa je segel v žep in izvlekel pest tobaka. Nadeval si je pipo in me vprašal:
"Kadiš?" X "Seveda."
Že sem se bal, da bo tudi meni dal prinesti eno takih pip in mi jo nadeval iz zaloge, ki jo jo imel kar v hlačnem žepu. Pa k sreči sem se zmotil. Vprašal
me je;
"Torej imaš šibice?"
"Nimaš kresila?" sem pre-strigel njegovo radovednost.
Šibice so namreč v tistih krajih silna redkost. Cele vasi lahko prepotuješ pa ne boš niti ene našel. Kdor ima šibice, velja za človeka, ki že nekaj pomeni. In pek je hotel zvedeti, ali spadam tudi jaz med tiste "odlične" osebnosti, ki imajo šibice. S svojim odgovorom sem hotel njegovo radovednost nekoliko podražiti.
"Nimam pri sebi kresila. Vstati bi moral. Vidim pa, da imaš šibice."
"Vidiš?" sem se začudil. "Na čem?"
"Na tvoji obleki. Bogat si."
Da je rekel: "Snažno si oblečen," bi bil bolje pogodil.
Ponudil šem mu voščenko.
Ves zavzet jo je gledal.
"Tale šibica pa ni lesena—"
"Ne. Ne maram lesenih."
"Voščena je in stenj ima?"
"Seveda ima stenj."
"čudno, zelo čudno—! S svečo si prižigaš tobak—J Tega pa še nisem videl! Ali bi mi ne dal rajši kar celo škatlico?"
Človek bi ne verjel, kako na preprostega jutrovskega človeka vplivajo take stvari, ki so pravzaprav malenkostne za za-padnega človeka. S škatlico takih voščenk bi si pridobil tudi najbolj zapetega in nedostopnega človeka.
Tudi Bošakovo dobro razpoloženje sem takoj izrabil.
"Tele voščenke," sem povedal, "so za mene dragocene, pa poklonil bi ti jih v dar, če se pogodiva."
"Pa kar začniva s pogajanji! Pogodila se bova! Prej pa si bom pižgal še pipo."
Koj pri prvem dimu sem ugotovil, da ne kadi slabe vrste tobaka. Seveda—! Saj Bošak ni bil sicer sam tihotapec, pa "tihotapci prihajajo k njemu," je pravila dična Ikbala, "in potem ima vsikdar mnogo blaga." Morebiti si je tudi tobak nabavljal po takih potih—
"Takole—!" je puhal. "Sedaj pa lahko govoriva! Predvsem mi povej, kdo si!"
"Povedal ti bom. Saj moraš vedeti, s kom imaš opravka, če misliš kupčijo skleniti z menoj. Ampak—morebiti je bolje, če ti svoje ime šele pozneje povem. Vsaj za mene bo bolje."
"Zakaj?"
"Ker prihajam k tebi v zadevi, ki ni vsakdanja. Prekanje-nosti in molčečnosti zahtevam j od človeka, ki se bom z njim pogajal. Zaupati mu moram. Ne vem pa, ali smem tebi zaupati—"
"Hm—! že vem, kaj si!"
"Kaj pa?"
"S tajno, nedovoljeno kupčijo se pečaš!"
"Morebiti si pravo zadel. Imam namreč naprodaj blago, ki je sicer zelo drago, ki pa ga dam vkljub temu zelo po ceni."
"Kako blago?"
"Preproge."
"Preproge—? Tako blago gre dobro. Kake preproge pa imaš?"
"Pristno smirensko blago."
"Allah—! Smirenske preproge—? Koliko?"
"Krog sto komadov."
"Kako jih daš?"
"Vso zalogo po enotni poprečni ceni. Po trideset piastrov kos."
Strmel je v mene, vzel pipo iz ust, jo djal poleg sebe na tla, sklenil roke in vprašal:
"Trideset piastrov—? Res?"
"Ne več ne manj."
"Pa pristno smirensko bla-
MAJ
1937
ME®
Hmffl
~ LUBj
m
Iliži
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
Siovenke SDZ ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
20.—Svetovidski oder: očetovska proslava, v dvorani šole sv. Vida.
20. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ima piknik na Stuškovi farmi.
20.—Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ obhaja 35-letnico svojega obstanka z blagoslovitvijo nove zastave.
27.—Društvo Prijatelj št. 215 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
27.—Društvo Kranj priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
27.—Društvo Danica št. 34 SDZ priredi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd.
27.—Društvo Kranj priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. JULIJ
11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi piknik na Stuškovi farmi.
11.—Piknik Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi.
18. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ ima prvi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd.
25.—Baragov dan, ogromna prireditev v Puritas Springs parku.
25.—Društvo Washington št. 32 SZZ priredi piknik.na Stuškovi farmi.
25.—Klub Slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu priredi svoj letni piknik na Pintarjevi farmi.
AVGUST
I.—Piknik	župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi.
8.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
15.—Društvo Slovenski Napredni Farmer št. 44 SDZ priredi piknik v proslavo 10-letni-ce obstanka pri Antonu Debev-cu v Madisonu, O.
15.—Slovenska šola S. N. Doma na St. Clair Ave. ima svoj piknik na Močilnikarjevi farmi.
29.—Podružnica št. 32 SŽZ praznuje 8. obletnico.
SEPTEMBER 4.—Skupna društva SSPZ, Olimpiada, tri dni, v avditoriju S. N. Doma.
II.—Društvo	sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
25.—Društvo Martha Wash-13.—Društvo Collinwoodske ington št. 38 SDZ, plesna vese-
MAJ
8.—Pevski	zbor Slavčki, spevoigra "Desetnik in Sirotica," v avditoriju S. N. Doma.
9.—Podružnica	št. 41 SŽZ, proslava Materinskega dne in sedme obletnice obstanka.
9.—Materinska proslava mladinskega zbora škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
9.—Svetovidski oder: materinska proslava, v dvorani šole sv. Vida.
9.—Mihaljevič radio koncert, v avditoriju S. N. Doma.
9.—Mladinski zbor "črički" ima svoj piknik v Maple Gardens.
9.—Mladinski pevski zbor Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi za Materinski dan koncert v Slovenskem domu na Holmes Ave.
15.—"Kanarčki" priredijo spomladanski koncert v počast vsem materam v S. D. Dvorani na Prince Ave.
16—Clevelandska federacija SNPJ, prireditev za delegacijo konvencije SNPJ v avditoriju S. N. Doma.
29., 30 in 31.—Desetletnica obstanka skupnih društev fare sv. Vida. Praznovanje na prostorih stare cerkve na Norwood in Glass.
JUNIJ
6.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik na Zorno-vih farmah na Bradley Rd.
6.—Piknik društva sv. Vida št. 25 KSKJ na Pintarjevi farmi.
6.—Pjhnik pevskega društva Zvon na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.'
6.—Slovenska godba Bled priredi piknik na Stuškovi farmi.
6.—Piknik ženskega odseka Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi.
6.—Piknik društva sv. Križa št. 214 KSKJ na Zornovi farmi na Bradley Rd.
13.—Piknik društva Na Jutrovem št. 477 SNPJ pri Joseph Zornu.
13.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
13.—Društvo sv. Rešnjega Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik v Maple Gardens.
13.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima piknik.	" M ^
lica v avditoriju S. N Doma. OKTOBER 2.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
9.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Radnička organizacija, koncert v avditoriju S. N. D.
23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo Carniola Hive
št. 493 TM, ples v avditoriju S. N. Doma.
31.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
31.—Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v S. N. Domu na 80. cesti.
NOVEMBER
7.—25-letnica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
13.—Društvo	Slovenec št, 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
14.—Jesenski	koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. cesti.
14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma.
20.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
21.—Pevsko	društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D.
27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
1938 JANUAR
1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu. j
IZ PRIMORJA
Prisiljeno posojilo na nepremičnine
Trst, marca, 1937 — Sedaj je zapadel rok za plačevanje prvega obroka posojila na nepremičnine in novega povišanega davka na posestva za amortizacije tega posojila. Kmetje po vsej Julijski Krajini, zlasti pa v Istri, so naravnost obupani, saj niti dosedanjih davkov niso zmagovali, odkod naj bi sedaj jemali za nove dajatve. Italijanski posestniki morda lahko računajo še na kako pomoč ali olajšavo od strani vladnih organov. Naš kmet pa je ob robu propada. V slovenskem delu Istre. so kmetje odkrito izjavili, da ne bodo plačali nove dajatve, ako jim ne dovolijo sekati borov-
go-

"Dar"
"Jih smem videti?"
"Seveda jih sme videti, kdor jih misli kupiti."
"Kje pa jih imaš?"
"O, res misliš, da ti bom povedal, kam sem jih djal, dokler ne vem, ali si zanesljiv kupec?"
"Previden si. Pa mi vsaj povej, ali so daleč od tod?"
"Niso daleč."
"Kako pa ti je prišlo na misel, da si se ravno na mene obrnil?"
"Sloveč barbar si, strokovnjak za barve. Razumel se boš torej tudi na preproge in znal preceniti, ali so pristne."
"Tisto je res!" je dejal samo-ljubno.
"Torej zato sem prišel prav k tebi. Ni treba, da bi ravno ti blago kupil, mislil sem le, da utegneš morebiti ti še najprej vedeti za kupca. Prilika je zelo ugodna."
REALLV—AND WHAT^ THE UMIT A.T VOUe SCHOOL"?

;cev. Resnično so jim to dovolili in sedaj poje neusmiljeno sekira. Pod njenimi udarci padajo itak redki gozdni nasadi. Kaj zato, samo da pridejo oblasti do denarja. Ali pa je morda za tem skrita hudobna misel, da bodo slovenskim kmetom očitali, da ne znajo ravnati s posestvom, in jim tako na podlagi novega zakona o razlastitvi ukradli še zadnji kos zemlje.
Granata se je razpočila Anton Klede, Anton Jukič in Anton Jug, vsi trije iz Solkana pri Gorici, so na gori Sv. Katarine prekopavali zemljo ter na nesrečo zadeli na staro granato, ki je ostala tam še iz časov svetovne vojne. Granata se je s strahovitim pokom razpočila in vsi trije so obležali razmesarjeni v mlaki krvi. Drobci granate so zadeli tudi skupino dalje proč stoječih treh delavcev, ki so bili tudi laže ranjeni. Ranjence so takoj prepeljali v bolnišnico. Jukič je že med prevozom izdihnil, Klede in Jug pa sta menda že izdihnila v bolnišnici.
DNEVRE VESTI
Zemlja na zapadu baje zastruplja ljudi
Omaha, Nebraska, 30. aprila. Dr. Floyd Deeds, profesor kemije iz Stanford univerze, je pripovedoval začudenim 1,500 delegatom American Chemical Society, ki so zbrani v tem mestu, da zemlja v državi Wyoming in v obeh Dakotah polagoma zastruplja ljudi, preprečuje rast ctrok in povzroča, da se ljudje prehitro starajo. Strup prihaja polagoma tudi v živali. Zemlja v Wyomingu in v severni kot v južni Dakoti je baje prepojena z nenavadnim strupom, ki deluje polagoma, toda uspešno. Strup, ki prihaja iz zemlje, se imenuje silenium in je soroden z arzeni-kom. Vlada je sklenila, da vpelje obširno preiskavo, da dožene resnico te trditve profesorja.
Stotine nepostavnih operacij v državi Oklahoma
Watonga, Okla., 30. aprila. Državne oblasti preiskujejo več kot 100 slučajev nepostavnih operacij, ki so bile izvršene zadnje čase na dekletih in ženskah, ki so hotele odpraviti posledice spolnega občevanja. Najmanj 60 deklet in žensk je umrlo na posledicah operacije in nastal je naroden škandal. Za večino teh nepostavnih operacij je odgovorna neka 57 let stara babica, žena nekega farmarja. Obtožena je bila umojSu in postavljena pod «$20,000 varščine, katero je položila, ker je postala bogata, ko je vršila svoje nepostavno delo.
Filmski industriji preti popolen zastoj
Hollywood, Cal., 2. maja. Kakih 2,5'00 barvarjev, scenistov in enakih filmskih umetnikov je včeraj zaštrajkalo, in filmski industriji preti pojpolen zastoj. (Jnijski voditelji so se več tednov pogajali z lastniki filmskih kompanij, toda slednji so zavrgli vse zahteve unijskih uslužbencev. Najbrž se bo štrajk razširil tudi na druge panoge filmske industrije. In iz Anglije prihaja poročila, da je unija uslužbencev pri filmski industriji sklenila bojkotirati ameriške filme, dokler ne bo štrajk poravnan.
Trije katoliški duhovni poslani v zapore
Berlin, 1. maja. Kot naznanja nemški časopisni urad so bili obsojeni trije katoliški duhovni v zapor od dveh do treh let radi "zarote" proti Hitlerju, voditelju nemške republike. Nemški uradni viri označujejo obsodbo kot posledico "nemo-ralnosti" katoliških duhovnov, dočim trdijo francoski viri, da so se nahajali dotični duhovni v bližini francoske meje in pridigali proti idejam Hitlerja.
Japonci so odglasovali proti sedanji vladi
Tokio, 2. maja. Prva poročila o splošnih volitvah, ki so se vršile na Japonskem za parlament, naznanjajo, da so propadli sedanji vladni zastopniki. V mnogih mestih ni mogel prodreti niti en sam vladni kandidat. Na drugi strani pa je bilo opaziti, da se ja nad 50 odstotkov volivcev vzdržalo od volitev. Ostali so doma. 68 oseb je bilo aretiranih na dan volitev. Obtožene so bile, da so sleparilo z glasovi.
-o--—
"Ci&anski kralj"
V Clevelandu je nedavno tega preminul Peter Eli, ki se je naziva! samega sebe kralja ameriških ciganov in so ga cigani kot takega tudi spoštovali. Te dni je bila odprta njegova oporoka, ki izkazuje, da je ciganski kralj zapustil $41,000.
Štrajk šoferjev v Angliji pred kronanjem
London, 1. maja. Skoro na predvečer kronanja angleškega kralja Georga VI. je zagrozilo 125,000 šoferjev raznih javnih in privatnih družb v Londonu in okolici, da zaštrajkajo. Mnogo tisoč jih je že odšlo na štrajk, dočim v London prihajajo dnevno tujci iz vseh krajev sveta za kronanje kralja, šoferji javnih prometnih sredstev zahtevajo zvišane plače in boljše delavske ugodnosti.
MALI OGLASI
Opomin!
Prosim osebo, ki je prišla k meni in si izposodila bakljo (torch) za odstranjevanje barve, da prinese bakljo takoj nazaj. Peter Rostan, 15714 Waterloo Rd.
Hiša naprodaj
Hiša se nahaja na 16409 Hunt-mere Ave. Jako moderno zgrajena, ima 6 sob, vse udobnosti. Fina pripravna klet za vino, sadje in drugo. Cena samo $4,-900.00. Vprašajte pri F. J. Turk, La Salle Realty Co., 838 E. 185th St. Tel. KEnmore 3153-W.
(108)
Pošten slovenski farmar
išče okoli $4,000.00 posojila na prvo vknjižbo na svoji obširni in dobro obdelani farmi. Farma je plačana in denar se želi za nakup nadaljnega zemljišča. Lepa prilika za rojaka, da dobi dobre in varne obresti za svoj denar. Za nadaljna pojasnila se »glasite pri Mr. Jernej Knaus, 1062 E. 62nd St.	(104)
Išče se stanovanje
lepe, 4 sobe ,med St. Clair in Superior, od Norwood do 71. cesto. Mlad zakonski par brez otrok, oba delata. Kdor ima kaj, naj prinese naslov v urad tega lista. _(103)
Šoba
se odda v najem za enega ali dva moška. Vse ugodnosti. Prost vhod. S hrano ali brez. Vprašajte na 1717 E. 47th St. (103)
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom. B612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978
Rabljene električne ledenice, prejšnja cena $199.50, sedaj $99.50, dokler jih je kaj v zalogi.
MANDEL ,
HARDWARE ,'1
15704 Waterloo Rd.
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
e Slovenskem Narodnem Dama
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parntke; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Kollander ima v zalogi tudi
jugoslovanske znamke
J. O. CURWOOD:
Lov na ženo
ROMAN
W£UL, SWTH, WHAT DO VOU -TUlNVi OF MY LITTLE OLD IDEA ? THE WIFE LMESTO MSB HEI? W4l(? IN RAINWAT-eQ,
so i šay.°tomyseuf/ossie tullv/heOe^ you& chance-to help a Million ti2ailei2 wives'. ^tully'S naAiuec tisoug-h; i CAULS it AND
I'M GONNA PATENT HE©, TOO.''
trdila. "Pošteno je, da ne odlašate predlogo."
"Domenjena sva, da se odpraviva jutri za rana," je dodal, gledaje v stran.
Jana mu nekaj trenutkov ni odgovorila. Njeni prsti so se iz-prepletli z njegovimi, njena mala, topla dlan je trepljala hrapavi hrbet njegove roke. Nato je
rekla s tihim, nežnim glasom:
"A zakaj mislite, da jaz ne bi bila zadovoljna s tem, dragi moj John? Jaz bom pripravljena."
"Vi!"
V njenem pogledu, ki se je globoko in svetlo upiral naravnost v njegove oči, se je zrcalilo oboje, ljubezen in smeh.
(Dalje pihodnjič)
•v
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnega srca in v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je v najlepši mladosti za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat
John Klaus
ki je v cvetu življenja po dolgi bolezni in previden s svetimi zakramenti v bolnišnici izdihnil svojo mlado dušo dne 1. aprila 1937 v lepi mladeniški dobi star 29 let, rojen v Ameriki.
K prezgodnjemu večnemu počitku smo ga položili dne 5. aprila 1937 na Calvary pokopališče.
V dolžnost si štejemo prisrčno se zahvaliti vsem, ki so nam bili v tolažbo v teh žalostnih dnevih, ravno tako lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter vsem, ki so se udeležili pogreba. Posebno lepa hvala Mr. Louis Andolšek, E. 61 St., in Mr. Louis Skully, E. 61 St., ki sta ga obiskovala v bolnišnici.
Prisrčna hvala vsem, ki so darovali krasne vence ter okrasili krsto v blag spomin pokojnemu in sicer: družina Frank Godič iz Norwood Rd., družina Frank Klaus iz Addison Rd., družina John Cimper-man iz Marquette Rd., družina Louis Virant, družina Margaret Klaus, družina Anton Grdina, Mr. in Mrs. Genovese in družina, družina John Gornik iz Gid-dings Rd., družina Joseph Stampfel, St. Clair Ave., družina Frank Verbič, družina Anton Maver, E. 61 St., družina Jerney Knaus, družina Mrs. Pierce, družina Frank Znidaršič iz Collinwooda, Mi*, in Mrs. Chas. Slapnik, Mr. in Mrs. James Slapnik Jr., društvo France Prešeren št. 17 SDZ., From, the Boy Friends, Mr. in Mrs. James Gavaghan, Friends from the Hospital, Employees of the Master Builders Co., Mr. S. W. Flesheim, Mr. S. L. Flesheim, Employees of the Park Drop Forge Co.
Iskreno se zahvaljujemo sledečim, ki so darovali za svete maše za pokojnega: Frankie and Caroline Klaus, družina Frances Genovese, družina Zgonc, Addison Rd., Mr. in Mrs. John Strnisha Jr., Mr. Jerry Knaus, družina Wenzel, E. 62 St., družina Frank Modic, E. 67 St., Mrs. Frances Zakrajšek iz Addison Rd., Mrs. Anna Jereb, Mr. in Mrs. Gus Peterson, Mrs. James Scully, Mr. in Mrs. Carl Berg, Mrs. Mary Slanina, Mr. in Mrs. Chas. Levee, Mrs. Frances Znidaršič, E. 76 St., Mrs. Mary Turk, E. 43 St., Mrs. Anna Smole, Dibble Ave., Mrs. Caroline Modic, From the Boy Friends, Mr. in Mrs. Anton Mervar in družina, St. Clair Ave.., Mrs. Frances Kobe, Mr. Albin Modic, Mrs. Margaret Maurich, Bonna Ave., Mr. in Mrs.. Frank Cimperman, Carl Ave., Mr. in Mrs. Louis Champa, Union Ave.
Ravno tako se prav lepo zahvaljujemo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in sicer: družina Margaret Klaus, družina Frank Klaus, družina Frank Godič, družina John Cimperman, družina Frances Kobe, Mr. Tony Pierce, Mr. Jerney Knaus, Mr. John Vrataric, Mr. Anton Anžlovar, St. Clair Ave., Mr. Carl Genovese.
Prisrčna hvala Rev. Max Sod j i za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Lepa hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo in lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba.
Ti, predragi in nadvse ljubljeni sin in brat, ki si nas moral zapustiti v najlepši mladosti, počivaj v miru v prezgodnjem grobu zraven Tvoje sestrice Jennie, ki si jo tako ljubil in vedno objokoval. Sedaj pa počivajta skupaj v miru, saj sta oba dosti pretrpela in prosita Boga, da se vsi skupaj enkrat snidemo in veselimo nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
Jennie Košmerl, mati; Frank Košmerl, očim;
Sophie Genovese, sestra; Frank Košmerl, brat.
Cleveland, Ohio, 3. maja, 1937.	■
se je upirala samo ukana zakona, samo obrtna zanka, ki se je bila zdaj pojavila med njima in njuno srečo. John za svojo osebo bi bil to zanko z mirno dušo pretrgal. Toda uverjen je bil, da nikaka resničnost ne pripravi Jane do tega, da bi stria to poslednjo spono svojega suženjstva. če bi zvedela, da Mortimer Fitz Hugh živi, bi smatrala njiju vzajemno zaobljubo v coyotu in svatbeni obred tam doli v Black-tonovi izbi za neveljavna. Po pravu mu zdaj ni bila več nego včeraj ali predvčerajšnjim. Ostavila bi ga nedvomno, čeprav bi vedela, da bo to njenemu srcu in njeni duši v pogubo. Tega si je bil v svesti. Leta in leta je trpela, da bi ji naposled srce izkrvavelo v tej brezumni prigodi, ki je bila posledica davne tragedije v njenem življenju — in njene obljube, ki jo je dala očetu, Begu in sebi. čeprav ni do-puščal možnosti, da bi se izpre-menila njena ljubezen do njega, je Aldous vendarle smatral vse to za gotovo. Bil je uverjen, da bi izgubil Jano, če bi ji povedal resnico . . .
Njegov namen, da ji ne pove ničesar, ampak; da ji utaji skrivnost onega groba in to, da Mortimer Fitz Hugh živi, se je utrjeval s slehernim dihom. Mislil je, da je prav, če stori tako — da je pošteno in edino, lHir vobče more storiti. Zdaj, ko ga je bila minila prva prepadenost, se mu ni več zdelo, da bi bil izgubil Jano ali da bi mu grozila resna nevarnost, da jo izgubi. 'Za trenutek ga je pograbila misel, da bi se proti Culver Rannu lahko po-služii zakona, a takoj nato se je zasmejal tej brezumnosti. Zakon mu ni mogel pomoči. Edino on sam je mogel delati za svojo in a C J13>I 'o^sji uj -Aa^issj ouiuep bilo storiti, je trebalo opraviti kar najhitreje — tam gori, v gorah. Kadar bo vse končano, se vrne in pove Jani vse.
Ko se je napravil, mu je jelo srce burneje utripati., čez nekaj minut bo pri Jani; začutil se je srečnega ob misli, da se je zgodilo to namestu onega, kar bi se bilo utegnilo zgoditi. Včeraj je iie sanjal. Danes je bilo vse resničnost, prekrasna resničnost. Jana je bila njegova. Ljubila ga je. Bila je njegova žena in ko je
ONUVYETSTEfiDAY
zdaj odhajal k njej, mu je bilo, kakor da leži na njiju poti do raja samo še gad — gad, katerega je hotel pogaziti prav tako brez očitkov vesti, kakor bi bil isti gad uničil njo, da jo je mogel uničiti. Brez pridržka in brez usmiljenja je bil sklenil, da stori tako.
Pri Blacktonovih so večerjali o poli šestih; tri četrti je bilo, ko je rahlo potrkal na Janina vrata. Z blaženo zmedenostjo je začutil, kako mu stopa vročina v obraz, ko so se vrata odprla in jo je zagledal pred seboj. Njen obraz je bil oblit z izdajalsko rdečico, ki jo je bilo pod rjavo zago-relostjo njegovih lic nekoliko težje opaziti.
"Malce pozno prihajam, Jana, ali ne?" je vprašal.
"Da, gospod, če bi se bili vesta čas oblačili, bi bili slabši od ženske. Petnajst minut sem čakala!"
"Old Donald je bil pri meni," se je izgovoril. "Jana—"
"Ne, nikarite, John!" se je branila šepetaje. "Moj obraz je zdaj kakor v ognju. Poljubiti me smete — šele po večerji."
"Enkrat samkrat," yje moledoval.
"če mi obljubite, da res — samo enkrat —"
Nekaj trenutkov po tem je zasopla :
"Petkrat! Nikoli več vam ne bom verjela, John Aldous, dokler bcm živa!"
Prišla sta doli k Blacktono-vim; Peggy in Pavel, ki sta ogledovala nekakšno geranijo na oknu obednice, češ, kako poganja, sta se ozrla s pritvorjenim in neprirodnim izrazom, kakor da sta pozabila na vse, kar se je bilo zgodilo. A to je trajalo jedva deset sekund. Janine ustnice so vzdrgetale. Aldous je opazil, kako se trudi, da bi utajila dve majhni jamici v kotičkih ust. Tako se je ozrla na Peggy. Black-ton ni mogel več prenašati tega položaja in se je široko zasmejal.
"Za Boga svetega, Peggy, pojdi že k njej!" se je hohotal. "Ako ne pojdeš, se razletiš!"
V naslednjem trenutku sta ležali Jana in Peggy druga drugi v naročju, med tem ko sta si moža stiskala roke.
"Vem, vem, kako vama mora biti," je govoril Blackton, izku-šaje pojasniti pravkaršnjo zadrego. "Nama dvema je bilo prav tako, le s to razliko, da sva prišla med dvajset ljudi, namestu v družbo dveh. In lačna tudi nista, vem da ne. Nu, sedimo. Stavim kaj, da ne spravite vase niti grižljaja. Tudi nama dvema je šla ta stvar silno do živega, jeli Peggy?"
"In jaz — toliko da se nisem zadušila," je v zadregi polglasno priznala Peggy, ko so sedli za mizo. "Prav res se mi je zdelo, da imam nekaj v grlu, draga Jana. Kašljala sem, kašljala in krsijala1 v prisotnosti vseh tistih
"In midva sva dva," se je zasmejal Aldous. "To se pravi, da imajo vse ugodnosti, j elite,, Mac? Igra bo po tem takem poštena, da bolj ni moči, mar ne?"
"Johnny, dovolj naju je za teh pet!" je vzkliknil stari Donald s pridušenim, a živahnim glasom. "Ako se zdajle odpraviva * j
"Ali lahko prigotovite vse za jutri?"
"Karavana čaka. Vse je pripravljeno, Johnny."
"Tedaj odrineva ob razsvitu. Drevi v temi: pridem k vam v globel, da določiva končnovelja-vni načrt. Moji možgani so zdaj nekoliko zmedeni; treba .je, da si jih zbistrim in se pripravim na večerjo. Jana ne sme ničesar zvedeti. Niti sumiti ne sme — za nobeno ceno."
"Ne sme," je ponovil Mac Donald, odhajaj e skozi vrata.
Tam je za trenutek obstal, kakor bi se obotavljal. Sklonil se je tesno k Aldousu in je rekel z zamolklim glasom:
"Johnny, čudil sem se, zakaj je bil grob prazen, čudil sem se, zakaj ni bilo v njem niti sledu, o kakih kosteh in zakaj je bila obleka tako lepo zložena, z uro in prstanom na vrhu!"
To rekši je odšel in Aldous je zapiti vrata in obrnil ključ.
Ko je bil umit in se je jel napravi jati za večerjo, je ostrmel nad svojim obrazom. Nepričakovano odkritje ga je bilo v začetku ohromilo in osupilo, toda po prvih mučnih trenutkih se je zdaj spet povsem obvladal. Zadajal si je vprašanja in si odgovarjal na-nja s točnostjo, ki je izključevala vsak dvom o tem, kaj mu je storiti. Eno dejstvo je bilo zanj neizpodbitno. Jana je bila njegova. Bila je njegova žena. Zrl je nanjo kakor na svojo ženo, čeprav je vedel, da Mortimer Fitz I-Iugh živi. Pred Bogom in pred ljudmi ni imel Fitz Hugh do nje nikake pravice več. Ta človek, znan pod imenom Culver Rami, je bil slabši od Quada, lopov najčistejšega kova, zvodnik, razbojnik in morilec — čeprav se je doslej uspešno umikal roki pravice, ki ga bo nedvomno in neusmiljeno zadela v gorah.
Niti za trenutek ni mislil na Jano kakor na ženo Culer Ran-na. Bila je njegova žena. Temu

ljudi, tako da sem si naposled zaželela, da bi umrla na mestu! In čudim se —"
• "Pa ne da bi tudi jaz začela kaši jati ?" se je nasmehnila Jana. "Ne, tega pa že ne, Peggy, na mojo vero. In lačna sem kakor vclk!"
Tako govoreč se je predražest-no in pokojno ozrla na Aldousa, ki ji je sedel nasproti za malo okroglo mizo, pogrnjeno za štiri. Ko je obed minil in sta domačina edvela novoporočenca v izbo na sprednji strani hiše, se je takoj videlo, da je Blackton poučen o nekakšni nameri svoje žene, zakaj na njeno odločno znamenje z glavo je pogledal na uro in dejal:
'Prav za prav me nič kaj ne preseneča, draga, da sta pozabila, da je jutri nedelja. Midva s Peggy imava navado, da opraviva vse nakupe v soboto zvečer; če vama ni nevšečno, bi prepustila hišo vajini skrbi in bi šla nekoliko v mesto. Delj nego uro ne ostaneva z doma."
Nekaj minut po teh besedah so se vrata zaprla za njima. Aldous je odvel Jano k zofi in je sedel poleg nje.
"Niti sam ne bi bil mogel lepše napraviti, dragica!" je vzkliknil. "Ugibal sem, kako naj ure-
dim, da ostanem z vami nekaj minut na samem in vam povem, kar mi je na srcu, preden se drevi spet sestanem z Mac Donald-om. Bojim se, Jana, da ne boste zadovoljni z menoj. Skoro da ne vem, kako naj začnem —"
Ko je videla njegov resni izraz, se je v njenih očeh zazrca-!ila trenutna neodločnost.
"Menda ne mislite s tem, John
—	da je spet kaj zastran Quada
—	in Culver Ranna?"
"Kje neki — nič takega ni," se je zasmejal, kakor da ga zabava nezmiselnost njenega vprašanja. "Old Donald mi je dejal, da sta izginila iz tega kraja. To ni tisto. Vi, Jana, baš vi ste mi na umu — in vprašujem se, kaj boste mislili o meni, ko vam povem . . . Jana, obvezal sem se staremu Donaldu z moško besedo. V to svojo obljubo sem se vživel. Sklenil sem, da jo izpolnim — zato moram z njim na sever."
Jana si je položila njegovo roko v naročje in jo je stisnila z nežnimi prsti.
"Res je, da morate, Johnny. Starega Donalda imam rada."
"Toda odriniti moram — brž," že dejal.
"To je samoumevno," je pri-
Mary Dunn, stara 28 mesecev, iz Bohnne Terre, Mo. je najbolj brihten otrolc na svetu, pravijo. (Kajpada, naš je najbolj brihten). Učenjaki, ki so dekletce preiskali, pravijo, da ima 45 točk več, kot največji genij na svetu.
Mrs. Franklin D. Roosevelt, soproga predsednika Zed,. držav na sliki še kot mlado dekle. Bila je vitka, suha in jako, boječa, kot sama pravi.	#
Mlada poročenca, Mr. in Mrs. Shufflebottom, iz Essex, Anglija, sta se takoj po poročni slavnosti odpeljala na ženi-tovanjslco potovanje in sicer na slonu, kot ju vidite na sliki. Vsak ima svoj okusi in pamet.
I RECKON 1 DON T SMELLVEGY SWEET
tfENYON, ON ACCOUNT OF MY MA NNANTS Me TO WEA(2TUIS SACK OF ASAFETIDA SO' I WONT GET SPRING COLDl/\
41 IB USEE'S A NUT'lNVENToS/il IN EVERY COmiNrTY.