c, Ui CJ
i ¦ I        >
i X ! X
p                                              uj
s                                              -i
u                                                                  <g
5                                      ', <
! ¦                                                             ;   : *L
D                                                       >
t                                                       t"
[:                                   -
lij
Sb.
TRIBUNA Cbnd urada* Jotel
Mifi  Kofifc  AorfnJ
181 •«l"LJi,0<W011'1 miB* f
tuukOaL
TRIBUNA - HutotaU fct, iul** HnoiMai koa-fcrenci ZSMS.medaHpro JamMK 41000 tjuHtn«, Trg oirobodim 1/1] - vtalt, «*feo 21-2*X tt-toii r^un SDlCK-«78-4?*JO,i1p™k ttetari« ¦* vis, tisk: tbknu Ljudske pnvka, letaa Mroftiina 33 din, poMnfanptaftiM v gotcnini rokopbov ne ™-Eana OproKen) temetneBidnfci tipranM po po-stoJ»«B*lepuit: 421^1/72 od2lt.1971
03VJi^TIL0Lj Oi-iiAVIčlLCJ
V predšnjili LJtevilkiUi Tribuno ued clani iadajafcoljske.j-a sveta ponevedoma ni bil ijaveden delejat ŠKUga Blaa Ogorevo. Vsein, lci O^ih je to prizadelo,   se  opravičujeiiio,  pa vprašujemo: J.e kako bi red^oj bralec Tribune mogel mislifi,  da Blaž z njo nima
V slovenski javnosti že dalj časa veje veter ,,objek-tivnega" in ,,angažiranega" pisanja, katerega vir je socialistično zasnovan in ,,voden" časopis Dnevnik. Orgazem novinarsko neustvarjalnega in reakcionarnega pisanja (prepisovanja) je dosegel s člankom iz dne 20.10.1975, v katerem se del Dnevnikovega uredništva postavlja eksplicitno na pozicije, ki so nasprotne v Dnevnikovi vsebinski zasnovi tako negovane socia-listične terije in prakse, katerega eden od vidikov je objektivnb informiranje z marksistično revolu-cionarnih pozicij.
Članek z naslovom ,,Vsak prodani Alfa-Romeo -nova izguba" sporoča vesoljnemu slovenskemu brat-stvu naslednje: (citiram najbolj eklatanten del članka) ,,Alfa-Romeo je tipičen primei, kako podjetje, ki irna vse možnosti za uspeh lahko uničijo delavci in sindikati in ga spremenijo v ,,dobrodelno ustanovo". Kakšna marksistična analiza obstoječega stanja, diago uredniStvo dnevnika, pa je to; če preko tega članka sporočate, da je vzrok gospodarske in družbene krize v Italiji in v svetu delavski razied, ne pa KA-PITALISTICNI NAČIN PROIZVODNJE, ki vpliva tudi na ostaJe družbene odnose in fenomene. Na-sprotno,, v članku razberemo, da delavci s svojo organizirano porednosijo spieminjajo dobro stoječo tovarno v ustanovo, ki bremeni celo družbo, posebej kapitaliste (ti ne morejo dobiti krvavo zasluženega dobička) in državo s predsednikom Leonejem, ki jo nadrazredna tvorba vsaj tako jo pojmujejo nekateri naši novinarji. Prav tako nam pade v oči nadaljevanje članka, da kar 19 % delovnih ur odpade na boleznino in s tem manjša izkoriščanje, oprostite, storilnost dela v tovarni. Seveda se v uredništvu dnevnika urednik zadnje strani ne zaveda, da ob delu na tekočem traku slej ko prej zgniješ in popizdiš in je po mojem mnenju dovolj, če bi delali 10 % vseh ur delovnega časa, vsaj plačani so za njega, ostalo pa gre v žep italijanske države, ki ni buržuazna zopet izhajam iz parcipacij vesti novinarjev in, ki tako skrbi za socialni položaj delavcev, da se res lahko vprašamo kako to, xda delavci še stavkajo in s tem rušijo kapitalistični družbeni red, ki po mišljenju pisca članka in urednika zadnje strani Dnevnika, osvobaja človeka odtujenosti,
Čast nam je sporočiti vsem mladim litera-tom, da bomo spet pripeli z izdajanjem in z rednim delom revije MLADA POTA. Zatorej vas prosimo, pošljite nam svoje prispevke na naslov: revija MLADINA (za Mlada Pota). Nazorjeva 3, Ljubljaiia.
Čigav je statut
na Fspn0
Čigav je statut na Fakulteti za sociologjjo, politične vede in novinaistvo? se je v prejšnji števUki Tribune spraševal Zoran Senkovič, študent taiste fakultete. Obenem v isti sapi ugotavlja, da to ni samo statut ,,obretnenjenih" entuziastov, ampak tudi statut tistih, ,,ki se imajo za predstavnike študentskega javnega mnenja" in ki objavljajo na Tribuni in Radiu Student. Očita nam (Radiu Student), nepoznavanje proble-matike, o kateri pišemo, konikretneje visokošolskega statuta, in nam meče pred noge, da smo v svojem poročanju neobjektivni in da je naš prispevek kot študentov v razpiavi o statutu ničev.
Vsekakor velja pritrditi, da je Moša Pijadejeva definicija novinatja kot ,,univerzalne neznalice" nepri-merna za našo samoupravno socialistično družbo. Novinar mora pri nas biti angažiran javni družbenopo-litični delavec, ki v družbeni praksi deluje z mocjo argumentiranega in po,znavanja objektivne stvarnosti. Resnici na ljubo moramo za-pisati, da smo pri pisanju o razpiavi o statutu na Fakulteti za sociologijo politične vede in novinarstvo delovali v skladu z omenjenimi načeli. Zapisali smo dejstva in jih podprli z argiHnenti, ki smo jih izgiebli na razpravi v prvem in četrtem letniku. Toliko glede neobjektivnosti. Kar pa se tiče nepoznavanja statuta menimo, da je avtor sporne informadje s svojim sodelovanjem v razpravi na fakulteti pokazal, da mu statutarne znake niso španska vas. Vsekakor ne gre ,,obremenjenini" entuziastom kratiti priznavanja za trud okrog statuta, čeprav — še enkrat poudarjamo— njihovo poznavanje le-tega pri vodenju razprave pri brucih ni ravno blestelo! Nasploh pa se nam zdi, da je ost kritičnega članka v Tribuni narobe usmerjena: veljala bi amorfni, apolitični večini drugih študentov fakultete, ki osnutka statuta (tistega svežnja potiska-nega papirja) še do danes niso videli od blizu. Njihov prispevek pa ostaja nesporno ničevL' •
Boris Maljevac (Radio Student)
Opomba: Zagovori smrtne kazni se nanašajo pred-vsem na dve njeni funkciji: na preventivno (zastraše-valno) funkcijo in na povračevalno (maščevalno) funkcijo. Pričujoče teze upoštevajo le mnenje o preventivni funkciji, ne glede na statistično dejstvo da ' dezelah, cjer je smrtna kazen ukinjena.
1.  TEZA:  Ce trdim, da je smrtna kazen netemu potrebna, potem tudi trdim, da tisto, čemurjfe srnrtna kazen potrebna, temelji na strahu pred smrtjo tako, da ga izkorišča.
2.   tEZA:  Trditev o  potrebnosti smrtne kazni je trditev o potrebnosti strahu pred smrtjo.
3.  TEZA:   Če je  smrtna kazen  upravičena, je  v imenu   strahu   pred  smrtjo,   ki  preprečuje  zločine, neupravičeno tvegati življenje za karkoli, kar branim s smrtno kaznijo Ln kar je torej odvisno od nje.
4.  TEZA:  V družbi, kjer je smrtna kazen neuki-njena,  so  najhujši zločini način prestopanja strahu pred smrtjo.
in v katerem se tako rado pojav^a tudi fašizem. Clandi nam kohčno podaja hinavsko javkanje predsedniki Cortezija, naj delavci vendar razumejo, da tovarra dei za njih, saj je lastnik država, ki izhaja iz ljudstva, katerega glasnik je mogočni glas predsednika Leoneji, za katerim se slišijo tihi prišepetovalci s pcsebno angleščino, ki jo največkrat slišimo v visokfli nebo tičnikih   Wall   streeta.
Članek sem povzel samo v nekaterih točkah in sica iž naslednjih dveh razlogov:
1. ker je članek tako jasen, da ne potrebuje nobene razlage za odkrivanje nekih skritih (prikritih) resnic iu 2. ker se mi zdi pomembno obsoditi določen način ii samo prepisovanje laznoiaznih delnih in netočnih novic in notic in buržoazno perverznih časopisov, ki se kontinuiiano pojavljajo na zadnji in še kakšni strani našega ,,socialističnega opredeljenega" časnika Dnev nik. Piav v tem prepisovanju 9kako plodovit in čes način dela v našem novinarekem pisanju) vidim izrazi način, kako se poskuša graditi potrošniška in malo meščanska mentaliteta v vseh svojih variacijiih 0( klanjanja raznoraznim idolom Ijudskih mas, teničnemi razvoju Zahod* (ta ne bazira na humanosti, ampak m profitu in človeka odtujuje ter večino ljudi na svcto postavlja v suženjsko odvisnost — Tretji svet (do raznoraznih zgodbic iz vsakdanjega življnja, ki krepij miselnost ,,la vie est belle" in zato ga ne spreminjaj ta ne razmišljaj o njem! (mimogrede so to besedc neki naše popevke, ki jasno kaže na raziaščanje show-bui sinessa pri nas). Skratka Dnevnikova uredr.iška politilfl vsaj deloma teži po tem, da ponuja pornografskl reakcionarno plažo in s tem ,,visoko zavestnemu' slovenskemu bralcu pomaga še nadalje izgrajevat odtujeno zavest, da bo se bolj nekritičen do stvarnosti pasiven do vsake deviacije in s tem stališča revo lucionarne prakse politično družbeno devianten tud sam.
Zaključil bi s pozivom vsem revolueionanum štu dentom and Co., da berejo zadnjo stran Dnevnika ii tako dobijo, kot se je izrazil nek moj prijatelj vsakodnevno dozo stimulansa za to, da že spremenjen svet še malo spremenijo. (b. Brecht)
KIRNSR
' Končno smo dočakali. Utesnjujoči nas okla anonimnosti, dbstranskosti, potisnjenosti v ka je prebit!!! dne 17. novembra 1975 ob 14.31 tj. v samem zgodnjem dopoldnevu nas je pi častil s svojo pristnostjo znani slovenski žurn listični umetnDc tovariš B. Pogačnik.
Spremljali so ga postavni možje iz na televizijske hiše. Atmosfera, navdušenje in pt pravljenost sodelovanja s strani prisotnih samih prostorih uredništva Tribune je bi nepopisljiva. Posebno nas je dvignilo v oblali spoznanje, da je zgoraj imenovani med vsen (ne) mogočimi znamenitostmi ljubljanskimi i svojo oddajo o Ljubljani in gro izbral ravno na Posneti in govoreči so presrečni, da je' T vizualni medij in da jih bo vesoljno slovestii lahko videlo. Sam izgled večkrat pove več k< besede; še posebno, če je govora o naši RTV
Še   vedno   praznujemo   ta   veliki   delo uspeh!!!
i. TEZA: Ce trdim, da je smrtna kazen v celotnem ustroju ueke družbe potiebna, potem tidam, da od potrebnosti smrtne kazni ne more bidi manjša ne-zmožnost, da bi pripadniki te družbe tvegali svoje življenje za ohranitev vrednot svoje družbe.
8. TEZA: V druži s smrtno kaznijo so najhujši zločini prav tako institucija tveganja življenja kot tveganje pri družbeno najviše priznanih dejavnostih (n. pr. reševanje pri potresih, požarih, narodna obramba); pri tem je treba upoštevati, da tveganje daje tem dejavnostim družbeno priznanje.
7. TEZA: Zavzemovanje za smrtno kazen je sodba o občutljivosti tistih družbenih struktur, ki sc s smrtno kaznijo branjene.
JURE DETELA
P H 0 lill   I TAKOjSriJE RESEV.iMJjJ STOBEPTOV
Že vreto let  se atudeatje v Ljubljani sreKavar.io  z zelo perečia proble¦ iom nastani-tvetSituacijp. se nenehno  slabšaj čeprav veno.da obsta.iajo proje':ti z». izboljšanje obatoje-iegs. stanja.veino  tudi to.fla ti  proje!cti vsaj 3e nekaj  let     . ne  bodo uresnioeni;   dq  tedaj   pa se bo  situacije še na^rej sle.^Sala.Hkrati vemo.Sa ta!c'l'a situacija prizadeva zlasti atudente  iz delavs!cili i~i ': ie5'cili dru2ir.,?ii  jih  je  že talio ^ nalo;  talro  je  socialna stru.':ture  Studar.tov na Ljubljanslci "" ur.iverzi kljub razli&iiM prizaflevEnJen vedno sl.ab3a.Zato sao  si  zamielili ^n.io-ct,'):!  je  iavedljiv v zelo Sratken Kasu x~. 2 3i-i.ualr.ir,i sreflBtvi.
Zavedano se.fla ni ->a;ie itraa sb'.!o Irvantiteta,anpal: tudi Jrva-liteta Studentskih prebivp.liSč jRafli  bi  T>one^ali  pri  te.':o,i-^;i,1e¦¦-. re:;evs.T ir  zjoraj nr.'cr.zane,ja probleaa.Ueotovljeno  je, dfi"pozitivno V)i.ivr  -i? 'tvrliteto prcbivanje,5e tisti.ici v doloSena> nroctoru nrebiva.ta proator  san obliliuje.Načrti za t?':;:rio  arhite^turo.^i  ze>teva nalo  časa fci malo  fienarjr., hlcrati ->e. o.io,-ooa precejSr.jo nero lcreativnosti,ž». obstajajo trebe jili jc le  se uresničiti.            .          ,          v¦ ,
Zato r3rodl?,^ai^o t dr  sn  dr. ua raz^olg-C-o  ene izmec zclenic v Študents'.ce:;<jia^^^^H|BBM^a tista prcd blokom 4)   za Fost^d^^^^^^^^^^^Bfc»stant-arhite'.:ture, nT>r.Sot^^^^^^^^^^^^^^^i^O. ^eodezičnih ^P^^^^^^^^^^HHm^^^^^^^^^^^bivanjs1:^ viij^^^^^^B^v  ...    ju  reSo^^^^^^^h^j.tari;i. T^^^^^^H^l l?ii!co prods-tavljal^^^^^^^^-•¦ '¦'lr ^^^^^¦ruSijv-nvitoj:;e  re3eva']e  bivl^^^^^^i^ti-^^^^^Kodiio3ti,hlrrati  n- bi ¦•.ros .lčitev^^^^^B^t?. ^^^^PFl?. tr.di  rszvoi   ool i  lia ,a->.ih medLlove^^^^^^HV ^^Hrac:i-ts';ih prebiv-liBČiJ-.  (v zvezi  s   tch op^^^^^ki
¦r.v lotošnji S-tovtl!-i  3 ii- v la.is!:i .14-15) /J^^^^K Hentjc  saui.                                             '         ^^^^&
Zato apoliratrio.da pristojni  organi  oraogožijo realizaoijo tega projektalZaintereairanira.tako   organom kot  posamezni-kon.lahlto  posredujeno podrobnejše  onforraaoije  o  telmiSni izvedbi,pa tudi o jrugih dimenzijah tega projektalVae eventuelne  prošnje  za podrobnejše  infornacijd»lcaltor tudi odgovore,ki  jih pričakmjemo v roltu 14 dni,naj bodo  odpo-slane za naslov:  Tribuna,   (a-a:B.Baslcar,SiFišer,B.Lipov-šek»A,iIrevlje  in drugi)',  Trg oavoboditve l/II,LjubJ.jana.
Poslaiio:
-  Uprava Študentskih donov ¦• Univerza v Ljubljcni
-  RISK
_ PUK .ZSMS (socialno-'   ekonomska komisija)
-  aindikat  stanovalcev študentskih" domov
-  akfciv ZK stanovalcev štu-
-   Poruon             "    ¦
-   Stanovan.jslca  samoupravna  skupnos 1občlne Ljubljana Vič-Rudnik
-  Ljubljanski urbanistični  zavod
Fodpisani študentje: Baskar Bojan PiSer Srečko Lipovšek Bogdan Mrevlje Ar.dreJ Pistotnik Zoran Vidrih Rajko Zorman Alojzij Hladnik Ervtii Mastnak Tomaž ;      Zagoričnik Ifi,i,-eniai Sirca Majda
Vsak novi dnevnik - nova resnica
v. jklop zanimivih prireditev v tednu Komimfsta v Mariboru bi lahko pristeli tudi posvetovanje o komuni-ciianju v visokem šolstvu, ki je bilo v domu družbeno-političnih organizacij 5. novembra. Posvetovanje je bilo razdeljeno na štiri tematska področja: komunici-ranje znofraj vzgojnoizobraževalnega procesa, vloga pomen in problematika komunikacijskih medijev y visokem šolstvu, delegatsko komuniciranje in informi-ranje ter komuniciranje visokega šolstva z gospo-darstvom in širšo družbeno skupnostjo. Posvetovanje je potekalo v prijetnein vzdušju in organizatoi, štu-dentski list Katedra, je lahko ugotovil le to, da za posamezne teme referenti niso bih preveč ogreti in da zaiadi tega njihovi prispevki niso vzbudili plodne diskusije. Diskutiralo pa se je na celotnem posve-tovanju bolj malo. Posvetovanje tako ni doprinesJo h kristalizaciji idej, pač pa je le osvetlilo problematiko komuniciranja, tega življenjsko pomembnega faktorja zarazvoj kvalitetnejših samoupravnih odnosov. Najbolj sufitarno področje in poleg tega tudi najbolj zanimivo je bilo komuniciranje znotraj vzgojnoizobraževalnega procesa medtem ko so bile ostale tetne podane infoimacijsko in delno površno.
PRAKSA JE POKAZALA
prvi referent dr. Franke Vreg je osvetlil krizo komuniciranja, ki moia zlomiti tradicionalne okviie in se kvalitetno prilagoditi novim samoupravnim od-nosom na šolah, s tem da visokošolski zavodi ne razvijajo le komuniciranja znotraj študijskega procesa pač pa navežejo tudi stik z družbeno prakso. V vihri aktivizma smo razvili komuniciranje med družbenimi institucijami in med nivoji samoupravnega odločanja, pozabili pa smo na razvijanje tehnike komuniciianja znotraj temeljnih samoupravnih združb, kot so npr. delegacije. Na osnovi podatkov in raziskav je dr. Stane Vreg podal zelo prepričljivo sliko kritičnih problemov razvoja komuniciranja. Poudaril je predvsem:
-  pivi problem je možno ugotoviti že pri ustvar-. janju stikov med delegatsko bazo in delegacijo. Ta stik ni razvit v zadostni meri; raziskave so pokazale, da celo člani delegacij ne prihajajo redno (ali pa sploh ne) na sestanke delegacij,
-  baza ni dovolj infonnirana o procesih delovanja na občinski in republiški ravni; celoten delegatski sistem bi moral dobiti karakteristiko sistema družbe-nopolitičnega izobraževanja ki gojenja političe kul-tuie.  Pri tem pa.je referent pozabil tudi na odgo-vornost samoupravnih skupnosti do podajanja infor-macij (ustreznih!) in s tem vzgajanja širše družbene skupnosti.
-  velik   problem  predstavlja  motiviianost  samo-upravljavcev - v tem pomenu motiviranost Z obsegom pravic za odločanja npi. na občinski ravnL Kompe-tence le počasi prehajajo iz birokratskih rok v ioke samoupravljavcev.   Zbori  občanov ne smejo biti le sredstvo informiianja širše ddegatske baze pač pa tudi osnova za doseganje soglasja — npi. na javnih raz-piavah, o metodologiji reševanja temeljnih problemov v občinskih mejah.
-  usklajevanje  interesov je  neučinkovito,  saj  se pojavljajo skupine, ki vidijo le lastne interese. Po-trebno je razumeti isprejeti širše družbene cilje in družbene potrebe in ugotoviti, na kakšen način želi družba  te  cilje rešiti v  imenu  delovnih  ljudi  Za učinkovitejše uskkjevanje interesov moramo proble-matiko osvetljevati javno in z jasno formulacijo proble-mov.
Delegatski sistem, ki je zgodovinsko edinstven, mora bazirati na multilogu družbe pri tem pa je treba poiskati in precizirati vlogo dmzbenopolitičnih orga-nizacij in družbenopolitičnih zborov, ki še niso našli svojega pravega družbenega smisla in funkcije. Komu-nikacijski sistemi, ki so po pravilu hierarhični v vseh družbenih skupnostih, morajo to pravilo pri nas negirati ln omogočiti sporazumevanje med samo-upravljalci na vseh ravneh po načelu enakosti.
Mnogo manj je pri svojem referatu izhajal iz prakse Vili Pšeničny ki je podal sliko stanja delegatskega komuniciianja in informiranja v Zsms, kot binaj bilo. Poudaril je ugotovitev, da brez učinkovitega infor-miranja ne maremo priti do samoupravljanja, damora mladi novinai biti tudi družbenopolitični delavec, da so informacije predpogoj za ucinkovito dejavnost ZSMS, da ne znamo pravitno izkohščati sredstev javnega obveščanja s kateiimi mladi razpolagamo... da so skratka tam, kjer smo in da ne delamo tega, kar bi morali. Nacebio se seveda vsi stirnjamo z njegovimi ugotivtvami, pri tem pa ne moremo pozabiti na vlogo oiganizatorja in iniciatorja, ki bi jo naj ZSMS med mladimi prevzemala povsod. Neizpolnjevanje te naloge pa pogojuje verjetno tudi njegove ugotovitve.
KJE JE KVALITETA
Množico prisotnih na posvetovanju je najbolj raz-burkalo razmišljanje profesorskega teama iz VEKŠ. Profesorji Matjaž Mulej, Štefan Kajzer in Franjo Vizjak so obdelali problematiko komuniciranja znotraj vzgoj-noizobraževalnega procesa kot zainteresirani laiki, rendar zelo kvalificirano. Vsi so probleme, ki so jih nakazali, v svoji praksi že pričeli odpravljati Izhajali so iz ugotovitev
-  na pedagoški proces se glda preveč tradicionalno. Objekt tega procesa mora postati znanje, medtem ko se študent in učitelj v tem procesu le dopolnjujeta. Kvaliteta tega dopolnjevanja se vidi na izpitu, ki mora piedstavljati   poleg  kontrole   znanja   tudi  kontrolo piocesa,
-  obj^kt je znanje - potrebna je transformacija znanja "pn obeh subjektih pedagoškega procesa, kai pa pomeni le skupno reševanje problemov (iz študijske snovi),
-  komunciranje ne sme in ne more biti le eno-smerno;
te ugotovitve so nadalje povezali z motiviranjem partnerjev v pedagoškem procesu
-  pegagoski   delavec  je   motiviran  znotraj   meja sistema; v katerem dela. Ta sistem pa je zelo tog, saj ne upošteva kvalitete pedagoškega dela.  Tako je sedaj dohodek pedagoškega delavca razdeljen na redni do-hodek, ki je sestavljen iz vrcdnotenja znanstvenega dela, družbenopolitičnega in pedagoškega, in na do-polnilni  d4hodek,  ki  ga  sestavljajo kvantifikacijski pokazatelji o pristopu k izpitih, o predav^teljskih urah  -
in morda še o številu študijskih skupin. Poleg teh pomanjkjivosti pa se pojavlja in že dolgo obstaja tendenca o individualnem raziskovalnem delu profe-sorjev, stanovska konkurenca (vpliva na odtujevanje informacij), parcialni pristopi v pedagoških procesih in s tem transfer parcialnih informacij. PedagoSco delo pa ne moie biti transfer pač pa transformacija infoimacij; - tudi pri študentih zasledimo indicifualizem pri proučevanju študijske materije, ki bi se morda lahlco odpravil z    •
1.  možnostjo aktivne udeležbe v procesu komu-niciranja,
2.  možnostjo sprejemanja izkušenj iz prakse,
3.  z novim sistemom ocenjevanja, ki bi ocenjeval znanje   in   sposobnosti  ne   pa   obseg   hranjenja  in retransfera parcialnih informacij in
4.  s humanizacijo v študijskem pristopu.
Čeprav so v prvem delu nakazovanja problematike posodabljanja pedagoškega procesa člani teama na-kazali potrebo po humanizaciji odnosov v pedagoškcm piocesu so se zabili v preozke okvire pri nakazovanju problemov motiviranja pedagoških delavcev. Pedagoški delavci niso motivirani le materialno pač pa tudi moralno, pri teir pa ne moremo izpustiti niti prvine sociaiistične zavesti posameznika. V kolikšni meri pa družba daje moralno in politično priznanje je seveda drug problem.
Zanimiva skupina je potem podala še nekaj smernic za izboljšanje pedagoškega procesa — npr.: več semi-narjev z aktivno razpiavo, več samostojnega razisko-valnega dela, povezovanje s prakso in teamsko delo med pedagogi in študenti... Ln na kraju ugotovila, da bomo te futurološke zahteve lahko uresničili le z boljšo kadrovsko opremlienostjo šol.
LJUBLJANSKI PROBLEMI
Iz študentskega ljubljanskega radia se nam je tokiat oglasil Miran Čupkovič, ki je zelo samokritično oiisal pomankljivosti delovanja komunikacijskih povezav v studentskem s8moupravljanju. Informacije potekajo vse enosmerno (od UK navzdol), delegati zastopajo svoje mnenje in zaradi tega ni težko iigotoviti kakšen je njihov stik z bazo, v borbi za funkcioniranje delegatskega sistema morajo postati komunisti glavni akterji, prav tako pa je potrebno urediti položaj Radia Študent in študentskega časopisa Tribuna - oboje mora bolj aktivno in ažurno spremljati problematiko študentske populacije, vzgajati pri tem mlade samo-upravljalce, jih informirati... da bosta tadva medija lahko v zadovoljivi meri opravljala svoje poslanstvo pa je potrebno zagotoviti določena sredstva.
O pioblematiki komuniciranja na fakulteta in znotraj njih je spregovoril še vodja Centra za razvoj Univerze, Edo Mihevc, ki je opozoril predvsem na dvomljivost možnosti spiejcmanja novih reforma-torskih metod za posodabljanje učnih metod - seveda ob sedanji (nezainteresirani, pasivni - vse je mišljeno le delno!) študentski populaciji. Pri svojem ražprav-ljanju izhaja iz domneve, da se vse spreminja (svet se menja .. .)> da to vse pomeni v širši družbeni skupnosti le kanček za zidovi visokošolskih zavodov .. Povečati bo treba naloge kontrolnih organov in zaostiiti odgo-vornost reformatorjev šosltva - premalo izhajajo iz potrt b in zahtev prakse.
SOLA - GOSPODARSTVO
V tem družbenem trenutku je povezava med šolo in gospodarstvom verjetno najbolj poudarjena zahteva in bistvo celotne reforme (če odmislimo kvaliteto štu-dijskih procesov) in zaradi tega smo iz tega področja pričakovali tudi najbolj burno debato. Pricakovali - a ne dočakali. Ivan Heiga, ki je razložil komuniciranje v OZD in orisal naloge tovarniških glasil, je poudaril zahtevo po povezovanju tovarniških glasil tudi navzven - med drugimi tudi s studetskimi glasili. Prvi koraki so na tem področju že storjeni, saj so se tovarniška glasila povezala s študentdcim listom Katedra - to, do sedaj deklarativna povezavo pa bo treba poglobiti in ažu-rirati. Kot strokovnjak iz prakse pa nas je opozoril tudi na to, da v študentskih glasilih pogreša problematiko študentov ob delu. Tudi to področje bomo morali pokriti!
K tej tematiki je svoje misli prispeval tudi Igor Pavlin iz Centra za razvoj univerze iz Ljubljane, ki pa se je dotaknil predvsem problemov usklajevanja učnih piogramov s širšo družbeno skupnostjo. Po rijegovem mnenju so subjekti visokega šolstva tudi subjekti širše družbene skupnosti in zato ne moremo več dovoljevati sterotjpa znanje: uporabniki. Znano je, da razdelitev učni programov ne vpliva na mesto zaposlitve v praksi in je zaradi tega sploh vprašljivo, ali praksa ve, kaj vsebujejo učni programi. Torej - kaj je tisto, po čemer se ravnajo sestavljavci učnih programov in - ali bb ,,to" (verjetno subjektivizem predpostavk) še prevla-dovalo naprej. Igor Pavlin je orisal še problematiko ,,buxžujskih" šol, hierarhijo šol glede na čas obstoja, socialno strukturo študentov . . .
Med diskutanti se je oglasila še Breda Filo iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru in povedala, da mora univerza vzgajati študente tudi na področju uporabljanja informacij (virov informacij), saj bo le pravilna upsosobljenost študentov omogočila kvali-tativen dvig pedagoških procesov in povečala ab-sorhirani obseg znanja študentov.
S tem bi lahko dejali, da smo na kratko izčrpali problematiko, ki je bila podana na posvetovanju o komuniciianju v visokem šolstvu, nikakor pa ne moremo reči da smo izčrpali to problematiko nasploh. Dotaknili smo se posameznih kritičnh točk, poskušali orisati sedanje stanje ... stvar vseh nas pa je sedaj v "našeni prepričanju (ali privzgojitvi tega prepričanja), da napake res obstajajo in da jih je treba odpraviti. Le lenobneži in družbenopolitično neaktivni člani naše stanovske strukture so lahko zadovoljni s tem, kai imajo - to paje tragika njihovega obstoja.
Tiagika obstoja lenobnežev in družbenopolitičnih neaktivnih članov naše stanovske (najbrž študentske, morda tudi profesorske) stnikture je nujna posledica tragičnosti pridnih in družbenopolitično aktivnih članov naše stanovske strukture. Informacije so zlasti v politični. (tudi družbenopolitični) dejavnosti osnovni vii odločanja in družbene kontiole miči in monopola. Ko to imaš, lahko vse to spraviš v svoj predal, se greš djemokiacijo, samoupravljanje, zrihtaš, da se podpiše samoupravni sporazum, zakon, statut in tragiCno obstojne prisilis v obstojno tragičnost. Ob tem samo-uprav^anje in delegatsko komuniciianje zahtevata ,,svobodne, enakopravne in vsestransko informirane člane samoupravne družbe", kajti ,,informacije so predpogoj za učinkovito dejavnost ZSMS", je od nekod pravilno prepisal Pšeničnyev VilL Delegatski sistem, samoupravni sistem (z blagovno tržnim' siste-mom) politične institucije novejšega datuma predstav-ljajo višek ladikalnosti političnega instituta. Socialno-ekonomski in družbeni položaj kmeta, delavca, štu-denta, pedagoga, laziskovalca, in politika ,,pa še ni dosegel viška radikalnosti političnega instituta". ideo-loško demagoški je blef o problematičnosti samo-upravljavčeve motiviranosti za samoupravljanje, Zato ni čudno, da ob vsej dejavnosti izgrajevanja teorije sistema, ki je izredno konjuktuma (grmada posve-tovanj, seminaijev, tečajev, ki oživljajo turistično ,,mrtvo sezono") ostajamo na plahostnem bdnosu pred idejnimi stranpotmi, ki ,,so lahko nevarne". Tu mislim zlasti neresnejše poskuse smelega analiziranja in raz-iskovanja alternative (uovi ,,nebudžetski" kanali ko-municiranja šolstva z gospodaistvom, analize šolanja in študijskcga procesa, tehnologije, ciljev in pragme samo upiavnih procesov ...), ki se ne ustavi pred analizo interesov, moči, konflflctov manipulacij, za čimer se pod kamuflažo normativne demagogije'skiivajo mo-nopoli in manipuliranje. Gora ni-nojra, nor že aprioti ni tisti, ki ne gre gor.
Franc Hmeljak
MARGINALNOST MAMPULACIJ ALI MARGI-NALNA MANIPULACIJA - ŠTUDENTSKl TISK
Osnutkitez:
1.   Študentska populacija kot specifična kategorija socialno vzdrževanega prebivalstva je konglomerat vseh socialnih slojev in razredov dane družbene stratifi-kacije in je hkrati družbeno determiniran ,,s svojo starosijo in odnosom do znanja" Sola in ves izobra-ževalni sistem - izpostava lazredne indoktrinacije — imata skoza institucijo represivnega izobiaževanja vlo-go rekrutiranja in dajanja statusa človeku v družbi.
2.   lz tega položaja študentske populacije v družbi ihaja tudi stopnja integriranosti te populacije'v druž-beni sistem. Vzdrževani sloji ostajajo na robu socialno-politične maiginalnosti. Objektivni interes te socialne kategorije prebivalstva je preseganje socialnopolitične marginalnosti. To je tudi proces preseganja institucij dane družbe, vziokov te marginalnosti. Manifestativne oblike tega so spontani revolt, gibanje s političnim organiziranjem in zahtevami kot piogramsko oprede-litvijo gibanja. Razmišljanja in formulacija zahteve o študiju kot delu predstavlja izkiistalizacijo tega inte-resa, s točno opredeljeno razredno vsebino.
4.  Politična akcija za izražanje in uveljavljanje tega interesa je zaradi diferencirane socialne strukture, še bolj pa zaradi poltičnega progmatizma ostala na nhroju političnega maiginalizma.
5.   Študentski tisk s svojo oiganizatorično usmerje-valno vlogo ostaja na istem nivoju političn^a margi-nalizma.  Vendar je tu potrebno fonnulirati njegov položaj v odnosu do družbe, na katero se obrača, in položaj v okviru svoje socialne sredine ter to ločevati.
6.   ,,Formiranje    posebnog    studentskog    mnenja uslovljeno je podredženim položajenj koji je u društvu imala ova kategorija stanovništva. Buduči da studenti deluju u univerzitet&kim okvirima, gde su samoupravni odnosi bili do sada nerazvijeni, a njihova pozicija u takvim odnosima nedefinisana, uormalno je da nisu' mogli učestvovati u raspodeli društvene moči ni u domeni svojih realnih kompetencij . ..  Stog je stu-dentska štampa poslednjih n^koliko godina tavorila slično kao je tavorio i celokupni omladinski pokiet," Kot revolt in kritika družbene stvamosti je študentski tisk igral in nedvomno še vedno igra svojo napredno vlogo,   posebno  še z viednostnim angažmajem. To vlogo mu omogoča ravno pozicija marginalnostL
7.  Na ,,notranjem" področju to je v okviru svoje socialne sredine, pa je tisk običajno na frontni poziciji apeliranja.
8.  Uredništva so zato relativno izolarina intelektua-listična   skupina,   od   kateie   dejavnosti je  odvisna politika lista. Tuda če se tako uiedništvo postavi za središče političnega delovanja študentske populacije še
vedno ostaja marginalno. To je tudi piednost: nezlitje s političnim vihom mu omogoča radikalnejšo obrav-navo posameznih vprašanj, kot to lahko stori s političnim pragmatizmom obremenjeni vTh oficielne družbenopolitične organizacije, prej Skupnost štu-dentov, sedaj ZSM oz. UK ZSMS. Tak margmalizem je često na robu legalnosti. Primerov iz nepoa-edne preteklosti je veliko. Ob tem pa vedno obtajajo široke možnosti manipulacij. Administrativno birokratsko urejanje uredni&ke politike sicer delno zaviia tako naravnanost, vendar pa se skoraj praviloma konča z bumeiang efektom.
9.   Samoupravljanje   na univerzi je  z  določbami zakona   o   visokem   šolstvu   institucija   -   politični imperativ, ni pa samoupravni institucionalizaran odnos socialni odnos, kar je normativni cilj politične akcije. ,,Mada je dakle institucionaliziian oblik samouprav-ljanja  historijski nužan, on se ipak iz zatoviene  i individui nametnute sfere moia sve više da preobraža u šire okvire osnovnih i neophodnih socialnih regulativa"
10., V teh okvirih ostaja vloga študentskega tiska identična ne glede na nove koncepte, politične reor-ganizacije študentov, institucionalizacijo njihovega samoupravljanji Preseganje matginalnosti ostaja osnovna determinanta preseganja vloge in položaja študentskega tiska tako znottaj socialne sredine v kateri dleuje, kakor tudi v položaju v družbi.
11. Alternativa temu položaju je negaciji zna- , čilnosti tega tiska. Možna je administrativna ukinitev z obrazložitvijo o družbeni nekoristnosti, glede na upa-danje ,,revoltnega vzdušja" ali vključitev v družbene procese spieminjanja v smislu procesa dialektičnih nasprotij med institucionaliziiano sfero samo-upravljanja in individualne sfere ~v ,,totalni sociabii obrat". Tudi na univerzi.
Franc Hmeljak
Dgalog Kon Bendit-Sartr (Bilten ,,Omladina i stu-denti od 9.1.1969) Cit Po Borislav Džuverovič: osobcnosti studentske stampe, Gledišta 1969
Borislav Džuverovič: Osobenosti studentdce štampe, Gledišta 1969, str. 410
Esad Čimič: Samoupravljanje i samo upiavljanje, VUS, 29,10.1975
Komuniciranje
v stiski
Stiske v komuniciranju
Študentski tisk
Ker je Tribuna z objavo sikofantske fraze svojo čast in dobrotno ime oprala, se, diagi akademik, pogo-varjava le midva. Seveda bom spet žaljiv, a to žaljenje bo tako brezosebno, kot si s svojim podpisom brez-oseben ti.
Imelo me je, da tvoje kartice ni bi resno jemal; da bi ravnal tako, kot si ti NEDOSLEDNO (saj kako pa drugače, TAKO SE VENDAR DELA!) z mojim piinutivnjm člankom. Pa če se potrudim zbrisati šminko s tvojega obraza in presenečen ugotovim, da sem s tem izbrisal tvoj obraz, vidim spodaj prekleto resne stvari. Neumno bi bilo neumnosti odpraviti kot neumnost
Zategadeli se kanim potikati med tvojimi stavki, se obnje spotjkati in kamor mi ni treba, (svoj) nos vtikati:
Značilno za določen tip zavesti, zavesti, ki je v določenem tipu družbe vJadajoča zavest, je, da nevsak-danje stvari namenja zgolj nevsakdanjim dnevom. Tako jih postavlja v okvire, ,,kamor spadajo", da ne motijo utecenega mimoteka vsakdanjih dni, vsakdanjikov v vsakodnevnosti. Zatorej nje same. Če pa se že, bogvedi iz kakšnih nagibov, zaiadi kakšnih vzgibov, izkaže nujno prekršiti tihi spoiazum, tedaj je treba na izjemnost takega dogodka jasno in glasno opozoriti. Npr.: sicer še ni pust (ko vsi vemo, da smo šeme), pa vendar... (naj tisti, ki ne vejo, da so šeme, vejo, da šetna ve, da je šema ter da oni to vejo, in da oni vejo, da ona to ve). Da so znova in spet naši vsakdanji obhodi nemoteni.
Lepo je, da podarjaš, nagrajuješ in deliš priznanja. Seveda pa ni tvoja krivda, da priznanje izzveni v zmerjanje, da nagrada učinkuje kot kazen in da se daiovi spievižejo v danajske daiove.
Ko prikoiakajo na bojišče izobraženost, znanstve-nost in slovnica, že kar vemo, kako se bodo bojevale. Izobraženec d8nes nekaj velja, kolikor je brez obraza, kolikor je biezobraznež. Sicei pa ni nakjjučje, da ,4zobraženec" izzveni kot psovka in obtožba, oziroma v najboljšem primeru kot posmehljivka. Znanost in slovnica sta zadnja iazsodnika o vprašanjih življenja in smrti v tem svetu in tega sveta - smrti svetovljanov in življenja sveta. Znanost, kolikor premleva končne rezultate razvojnega procesa in pri tem ne le začenja, temveč tudi KONCUJE. Slovnica, kolikor posredno ali neposredno služi vzpostavljanju in racionalizaciji ko-munikacge v svetu VSEOBSEGAJOCE blagovne pro-dukcije. Takoj ko se temu poslanstvu odpovsta, sta prekleti. Biti. ,,znanstveno na višini" in ^dovnično pravilen',, pomeni biti na višini HISTORIČNEGA, zgodenega, prcteklega sveta in podrejen njegovim pravilom, biti HISTORICNO pravilen. Znanstveno in slovnično pisati ni bii in ni moj nainen; ker nočeš, dragi akademik, mi dejansko deliš priznanja, mi deliš resnična priznanja.
Rečemca, da so študentje ,,naša bodoča inteli-genca", je tako obrabljena, da jo povsem samodejno sprejemamo. Toda: kaj pa pomeni? Da študentje NISO ,,naša inteligenca". Da študentje niso l?naši" in ,,inteligentni", dokler so študentje. Zavolio svoje študentskosti se ne morejo NEPOSREDNO vključiti v ekonomski proces. ,,Naša sedanja inteligenca" posta-nejo šele, ko preidejo iz PARAZITSKEGA stadija svojega življenja v produktivni. Našost in inteli-genčnost je izenačena z EKONOMSKOSTJO. Sem le navrgel problem; kolikor je to sofistika, je SOFISTIKA EKONOMSKE DRUŽBE same.
Zdaj pa našemu akademiku pojenja akadetnska potrpežljivost. A ker se- možakai zna obvladati, ne popizdi naravnost, marveč postane PALOsTEN. Kaj ti je, deklica, da si tak žalostna? Akademskega Jercmijo srce boli: ,,izgleda, da je nekaj te 'inteligence' duševno bolne". Za zdravo pamet ni grozljivejšega dejstva, kot
je dejstvo duševne bolnosti. Duševna bolezen je ute-lefcna negativost zdravega razuma. Vendar je zdravi razum ne odpravlja, ker je niti NE MORE, temveč jo postavi pred viata svojega toplega domeka!. Kako modio je ravnal, se takoj izkaže. S tem, ko je postavil ,,norost" pred vrata, jo je izenačU z vsem, kai je onstran vrat, in vse, kar je pred vrati, z ,,norostjo". V svojem domu zdaj zdravi razum razvija svoje bistvo kot splošno bistvo, ker >;zunaj" ,,norost" razvija svoje posebno. Toda zdravi razum obst^a skupaj z ,,no-ros^o". Ne odpravlja je, ker jo predpostavlja. Svojo ,,zdravost" uveljavlja le v nasprotju z njeno ,,bot nostjo" in svojo splošnost v nasprotju z njeno poseb-nosljo.
Življenjski pogoj ,,norosti" so. hkrati življenjski pogoji zdravega razuma. Svojih predpostavk zdiavi razum ne reflektira, meče jih čez prag. In ker vse njegove predpostavke ostajajo zunaj njegovega do-meica, si umišya, da živi brez predpostavk. Itd. - Vrata predstavljajo prehod iz ekonotnskega v neekonomsko.
Srečan je po akademikovem prepričanju tisti, ki se ne zaveda svojega stanja. V tem nezavedanju je ZDRAVI RAZUM najradikalnejši. Zatorej tudinajbolj radikalno srečen. Za NOROST pa je značilno: RO-VARJENJE. In ni vrag, norci rijejo in rovarijo po svojih predpostavkah. S tem pa spodkopujejo - zdravi razum.
Srečnemu akademiku moram reči, da sem nadvse zadovoljen, ker mi postaja razvidno, da moje orgaz-mično žaljenje žali njegov BON SENS.
Nisva še končala, dragi akademik. Kaj misliš s tem, da si vse tisto napisal le zato, ,,da karta ne bo prazna"? ! Mai res nimaš, kljub svoji akademskosti, da, navkljub njej, ničesai povedati? Niti tega ne, kdo si? Ljubše bi mi bilo, da bi se podpisal brez klicaja, a z : imenom.
Če te ljubim? Seveda te! Le kaj bi brez takih, kot si ti, moja norost?
Akademski poljub Tomaž Mastnak
Ob robu: Le kaj tlačiS v to godljo Prešerna? Samo VULGARIZIRAS ga. Tebi, kot možu industrijske dobe, bi ne bilo treba razpečevati ,,rokodelske mod-rosti".
besedilo razglednice:
Dragi Tomaž Mastnak, sicer ni še pust, pa ven-dar... podajjam Ti to vizitko, kof prvo nagrado tebi in kot priznanje vsemu uredništvu lista. Tebi, ker znaš kot izobraženea, res znanstveno pisati (da o slovnici niti ne govorim) in ostalim, ker objavijo stvar, ki je na res znanstveni višini, kot se spodobi agilnim študen-tom, naši bodoči inteligenci. Nažalost pa zgleda, daje nekaj te ,,inteligence" duševno bolne, pa se (kako je srečna) tega niti ne zaveda in če nc že posnema, kar je čmega na drugih (vsaj v njenih očeh) sama še bolj rovari in želi, tolaži samo sebe v morda enakem zosu sedeča, zaradi katerega zna tako znanstveno, tako intelektualno, na višku, žaliti... Toliko akademiku, da karta ne bo prazna, saj kaj poštenega reči, se na tako primitiven članek, res ne splača.
Akademik!
,,Le čev^e sodi naj Kopitar ..."
Si ti vsaj Kopitar?
Namerilo se je, da sem se letos poleti na svojem klatenju po svetu znašcl tudi na gfavnem trgu var-šavskega starega mesta. In ko mi je pogled drsel po zidovih in oknih starih baročnih? poslopji, sem namah otrpnil: skozi enega od oken se je, prilepliena z notranje strani, kaiseda samoumevno kazala steklenica Cocacole in pod njo napis: TO JE TO! BANG!!! Bil sem presenecen nad lastnim presenečenjem. Saj sem vendar vedel, da tudi na Poljskem polnijo Coca-colo! Pa vendar: tolikšna sinhronija, unifonnnost in vse-prisotnost ENE IN ISTE reklame - ,,idejne nadgrad-nje" planetame proliferacije enega od izrodkov ,,ame-rican way of life", je skoraj zares zastrašujoča. TO JE TO! TO JEST ONO! IT' s A REAL THING! TO JE tA PRAVO!!! Najbrž eden najpoučnejših-gotovo pa naj-jasnejši primer .Jculturnega" ,,nusprodukta" (? ) funk-cioniranja multinacionalnega kapitala. BEVETE COCA COLA! BEVEZ-VOUS COKE! TRINKEN COKE! PUTECOCACOLO!!!
Bleščeča demonstracija v univeizalnosti kapi-talskega sveta. RVCI COCA COLE VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE! KLAsično: profit, skovan iz perverti-ranja primame potrebe. Metoda (methodos), da se Amerika lahko prepoznava v celem globusu; da se lahko ameriski, evropski in jugoslovanski turisti po-čutijo ves čas poti kot doma. Ampak vse to le mimogrede.
Jedro stvari je v tem: dne 3.XI. je ljubljanski Dnevnik na str. 19 objavil zapis, ki postavlja reklami za "Coca (in Pepsi) colo za zgled ,,modeme reklame", ,,dobre informacije" in ,,modemega TV-spota" (eh?); je pa ,,treba (v poduk ukaželjnim op. avt.) povedati, da sta obe narejeni po uvoženi licenci"; z njima se lahko kosa le domača reklama za pivo SKOL. E>ruge domače reklame so ,,le ukazi (zelo surovi)", in take VTste, kakišne so ,,v svetu (aha!-op.avt.) že zdavnaj opuščenje". Vprašanje, ,,ali je EPP v pogojih sisčialistične proizvodnje opravičljiva in ali bi jo bilo trcba spremeniti v kakšno drugo obliko", je ,,drugo
vpiašanje".   Pisec   se   hoče   ustaviti   ,,le   ob  oblilci modeme(!)televizijskeEPP".                                   .
Ne morem reproduciiati reklam za Coca in Pepsi colo kader za kadiom: prenaglo si sledijo-in to je tudi natnen: onemogočiti vsakršno refleksijo in s kratkimi flashi učinkovati na gledavčevo podzavest. Njen splo-šen učinek bi mogel - okomo - opisati takole: burna, intenzivna (,^ivi tvoje žMjenje"), neskibna radoživost, lahkotno lazposajena razigianost, vse bogastvo bo-gatega leisure - time - a; en cel kozmos dogodivšcin in action" med lepimi Ijudmi, sredi čiste vode in zraka in kaUfomijskega sonca Yeah! Vse skupaj pa garnirano z rahlo funky pa pevno rock skladbo s tekstom v jeziku domorodcev - da ne bi bilo težav pn ,comunication" s patriotskimi slavisti, latentnimi na-cionalisti in ostankom še neangjizirane nacije. Tu prav gotovo ne gte za okomo ,,domačo" reklamo z ,,imperativi" (,jej!, pij!, kupuj!.", se ji posmehuje naS pisec) Gre za prefinjeno, da zadnje desetinke seknnde piemišljeno KONDICIONARANJE gledalca po zgledu psov Pavlova - z avtomatično repeticijo 30-sekundnih INSERTOV VESELJA in UŽIVANJA, prebliskov obljubljene dežele, kraja in časa, ki ju ni, pa vendar sta- srebaioč ledeno mizlo Colo za trenutek vstopimo v Disneyland REKLAME. In vse skupaj ni nič diugega kot metoda izkoriščanja depriviranih, frustriianih pn-hosocialnih stani, ki jih productra blagovno-kapitalski način produkcije, za stalno reprodukcijo le-tega si*-mega. Takšna TV reklama je kondenziran izraz vse perverzij, ki si jih privoščijo Jcapitalizirani množii*-mediji: TV, fflm, iadio. In s svojo apologflo ti__ reklame (pa ne le z njo), uvršča Dnevnik (pa ne le on mednje tudi del (našega) tiska - jasno, da s sabo vi«f Za jasnost in nedvoumnost spoiočila smo mu globofc
hvaležnL
Igor Vn
& o tem glej članek Tomaža Mastnaka v eni lanskih Tribun
Neki norec je rekel:
Kdor ni v tem svetu vsaj
enkrat znorel - ni človek
Dnevnik na braniku
Moderne tv reklamež
ali smo ga spet ujeli
V ,,Pajazlu" kot medicini popularno imenu-jejo prostore, v katerih se zbirajo, nas je pričakala večja skupina študentk in študentov, kar je pričalo o njihovem resnem namenu, da ,,svetu pokažejo, kako pri njih stojijo stvari".
„0 medicincih gre glas, da nismo preveč delavni, da nas družbeno življenje ne zanima preveč in da smo indolentni. To pa ni čisto res!" so hitro začeli dabato o vprašanju, ki jih že dalj časa pekli. ,,Zuotraj fakultete smo precej delavni. V okviru ZSMS deluje na fakulteti cela vista komisij, ki delujejo na kultumem pod-ročju, se ukvarjajo s športom, šahom, prirejajo delovne akcije. Močno razvito je sodelovanje z drugimi študenti medicine po Jugoslaviji Tako na primer izmenjujemo informacije, prirejamo športna srečanja, skrbimo za mednarodno iz-menjavo študentov medicine, aktivno pa sode-lujemo tudi s strokovno študentsko raz-iskovalno organizacijo USMIS (prav prihodnje leto nas bo doletela čast, da pmo organizatorji simpozija te priznane ustanove). Sodelujemo tudi z medicinci v Trstu in z zamejskimi Slovenci."
Pohvalili so se še z Medicinskimi razgledi, s študentsko strokovno revijo, ki je v medicinskih krogjh dosegla velik ugled. V njej objavljajo študentje in profesorji članke o novfli spo-znanjih in problemih na področju medicine. Zaradi kvalitete člankov je revija splošno pri-znana. Nanjo je naročeno lepo število zdra-vnikov po vsej Sloveniji, njene strokovne članke pa dostikrat citirajo tudi v raznih znanstvenih razpravah. Zaradi vsega tega in zaradi močne potrebe po pisanju o novih spoznanjih v medi cini, je revija dobila posnemalce tudi na fakul tetah v Zagrabu in Beogradu. Ker pa revija izhaja samo štirikrat na leto, lahko študijske probleme obravnava le bolj na teoretičen način. Da bi popravili' napako in da .i več pisali o §tudentskih zadevah, odo na MF začeli izdajati poseben informator, ki bo izhajal vsakih šti-rinajst dni. Poleg Medicinskih razgledov štu-dentje sami izdajajo skripte, kar je vsekakor koristno za njihove denamice. V zadujem času fSodelujejo tudi s kliničnim centrom, ki vsako leto organizira Tavčarjeve dneve-simpozij na katerem obravnavajo specifične probleme z medicinsko tematiko. Sedaj bodo izdajali gra-diva za te simpozije študentje MF in tudi na ta način prišli lažje in ceneje do potrebnih stro-kovnih materijalov.
Naštevali so še celo vrsto primerov, ki naj bi pokazali njihovo prizadevnost in aktivnost. Vse, kar so našteli, je zares viedno pohvale, zato nas je čudilo, da smo doslej le malo vedeli o vsej tej dejavnosti. Prav gotovo smo nekoliko krivi mi, ker nismo znali vzpostaviti stika z njimi, malo pa so krivi oni, ker so se preveč zapirali v meje svoje strokovnosti. Zagovarjali so se, da javnosti prav gotovo ne bi zanimalo, kaj je novega pri raziskavah nephoritisa, cerbnospiralnosti ali gra-viditete. To verjetno drži, prav gotovo pa se študentje medicine srečujejo tudi z bolj ,,člo-veškimi" problemi, ki morda niso zgolj njihovi, ampak so problemi širše družbe. Zdravniki so v naS preljubi družbi zelo potrebni in iskani. Iz svojih študentskih sobic bodo morali medicinci priti med ljudi, kjer se bodo morali spopasti s problemi, ki ne bodo zgolj razui akutni -itisi. Prav zaradi tega je nujno, da že zdaj aktivno sodelujejo pri gradnji socializma. Res je, da vestno izpolnjujejo vse dolžnosti, ki jim jih ,,naložijo" razne institucije od UK naprej. To je vse lepo in prav, hkrati pa se študentje medicine pritožujejo nad nekoristnim in dolgoveznim mlatenjem slame na sfestankih v raznih študent-skih forumih. Tem ,,nepotebnim" suhoparnim govorancam sprofesionaliziranih ,-govornikov" se skušajo izognili z neudeleževanjem sestankov in z doslednim izvrševanjem ,,irektiv", ki so rezultat razvlečenih sestankovanj. Njihov pa-sivni umik v polžjo hišico medicine pa ne bo rešil problema. Res je, da se zarada preobreme-njenosti s študijem težko spuščajo v dolgotrajne besedne boje z raznimi jezičniki, pa vendar, mogoče bi pa le uporabili nekaj tiste odloč-nosti, ki jo kažejo v tako izdatni meri, ko gre za urejanje zadev na lastni fakulteti ali na pod-ročju medicine, in bi na sestankih odločno povedali svoje mnenje in ne bi nekritično izpolnjevali sklepe, ki so jih namesto njih sprejeli drugi.
Tudi izgovor, da na fakulteti nimajo pro-blemov in da zato niso iskali stikov in pomoči drugod, ni zadel v črno, saj se je med debato pokazalo, da imajo tuda na MF ,Jcurja očesa".
Fakulteta se že predolgo stiska v stare pre-majhne prostore, študij je zaredi preutesnjenosti precej otežkočen, graditelji nove fakultete pa se zaradi neplačanih depozitov kar ne morejo odločiti, da bi nad dvema kletema, ki so jih že
uspeli postaviti, zgradili še ostale, za mecince pomembnejše prostore. Študentje so zatrjevali, da so se že vdali v usodo, da njihova generacija verjetno ne bo videla novih predavalnic. Grad-njo so skušali pospešiti že na rezlične načine (med drugim tudi z znanimi demonstracijami skupaj z ekonomisti) vendar rez uspeha.
Pokazalo se je tudi več drugih problemov. Novi zakon o študiju zahteva zmanjšanje števila ur predavanj. Na fakulteti so se zato ,,vrgli" na ,,rezanje", krajšanje predavanj. Tako so v četrtem letniku prešli 46 ur na 30 ur v enem tednu. Prej so imeli letno 5000 ur predavanj, sedaj pa so prikrajšani kar za okoli 650 ur. Študentje so že do zdaj čutili, da jim manjka prakse, sedaj pa, ko režejo pradavanja, režejo tudi vaje. Mnogi se sprašujejo, ali bo zdajšen fond ur res zagotovil zadostno strokovnost. Ali bo to zadosti za potrebe sodobne medicine? Že do sedaj so bili naši medicinci edini v Evropi, ki so formalno rabili za študij pet let, povsod drugje traja Studij 6 let. Res, da je bilo to formalno, saj statistike kažejo, da so poprečno študirali 6,3 leta, toda po novem zakonu ponavljanje ni več možno, razen med prvim in drugjm letnikom. Doslej si je dosti študentov olajšalo študij ravno na ta način, da so med ponavljanjem letnika opravljali tudi izpite za naslednje leto in si tako razbremenili študij v višjem letniku. Po novem zakonu pa ta možnost odpade.
Studentje se tudi zavzemajo, da i dobili splošni študij na fakulteti večji poudarek, saj praksa kaže, da je večja potreba po splošnih zdravnikih kot pa po specialistih (razmerje je 4:1 za splošne). Zaradi visoke strokovnosti nekaterih predavateljev pa se rado zgodi, da sam način študija pospešuje specializacije. Ker se midicina neprestano razvija in pridobiva nove izkušnje, se študentje zavzemajo tudi za čim-boljši permanentni študij.
Ko so govorili o težavah, s katerimi se srečujejo, so omenili tudi skupščino. To je najmočnejša študentska institucija na fakulteti. Redno se zbere enkrat letno, vendar pa je zelo uspešna. Skoraj vedno so uspeli, kadar so preko nje zahtevali rešitev za razne študentske težave, predvsem študijske. Ne odbijejo jim skoraj nobenč stvari, pa naj gre za denar ali pa za izpitne roke. Uspeli so prekiniti tradicijo, da si profesor pred izpitom ogleda indeks izprašanega in si tako ustvari o ,,žrtvi" predsodek na podlagi ocen. Sedaj profesor dobi indeks v roke šele, ko je ocena že zapisana na prijavnico, da pa ne bi bilo ,,protekcije" pri izpraševanju, pa študentje ,,vlečejo" že zapisana vprašanja. Profesorji tudi ne morejo samovoljno odločati, po kolikšnem-času lahko ponovno polagaš izpit, pri katerem si padel. Na skupščinah so uspešno rešiii še več podobnih težav. ,,Imamo pa še en pereč pro-blem! Naša fakulteta se feminizira. Pred-stavljajte si, kaj to pomeni za fante!" je z obupniit glasom vzkliknfl nekdo od prisotnih, ostali pa so se skrivnostno namuznfli.
MIRO ŠTEBE
STATOd?
KRATKO POROČILO O JESENSKEM SE-STANKU JUGOSLOVANSKIH ŠTUDENTOV MEDICINEIN STOMATOLOGUE
ŠTUDIJSKA KOMISLJA se je zadržala ob problemu vračanja naziva doktor medicine in doktor stomatologije. Peticije so zbrane že z vseh jugoslovanskih fakultet, predložili jih bomo najprej na republiški, nato še na zvezni nivo. Pogoravjamo se o vsklajevanju učnih programov po jugoslovanskih fakultatah ter o usklajevanju študijskih določfl.
STROKOVNA KOMISUA je sklepala o kri-terijih za strokovne naloge študentov, o raz-širitvi programa strokovnih komisij ter o pove-zovanju strokovnih klubov jugoslovanskih medi-cinskih in stomatoloških fakultet. Odločili smo tudi, da bo na strokovnih kongresih ena sama enotna tema za vse fakultete. Tako smo za naslednji kongres sprejeli temo o narkomaniji in prosili bomo tudi profesorje za vzporedna predavanja o tem problemu.
ŠPORTNA KOMISUA je odločila, da ho medicinada v Poreču koncem že aprila, ki bo trajala štiri do šest dni. Osnovan je že organi-zacijski odbor, ki je že začel uresničevati svojo nalogo. Tekmovanja bojo v najbolj populamih športih, prisotna pa bo tudi kulturnozabavna sekcija vsake izmed fakultet. Pogovarjamo se tudi o interfakultetnih športnih tekmovanjih ter o sodelovanju na drugih področjih, ki zanimajo študente.
KOMISIJA ZA INFORMATIKO je zadolžena za izdajo glasila USMIS-a (Udruženje studenata medicine in stomatologije), za izmenjavo infor-matorjev med fakultetami in za splošno ob-veščanje med jugoslovanskimi fakultetami
KMARSMIS (Komisija za medžunarodnu ak-tivnost i razmjenu studenata medicine i stoma-tologije), ki ga sestavljajo komisije iz Beograda, Ljubljana, Niša, Novega Sada, Sarajeva, Skopja, Prištine, Reke in Zagreba, je najprej pregledal poročila o mednarodni izmenjavi v letošnjem letu in podal dosežke svojega dela sprejšnjega sestanka. Naslednji dan je potekala razdelitev komisije za finance. V razpravi smo se dalj časa ustavili pri problemu okoli organizacije medna-rodnega sestanka naše organizacije, ki bo de-cembra v Dubrovniku.
Zadnji sestanek je bil skupni sestanek vseh komisij USMlS-a. Poleg vsakoletnih manjših problemov smo se dolgo pogovarjali o stro-kovnem kongresu, ki bo marca 1976 v Ljub-ljani. Sprejeli smo vso odgovornost za neproble-matično organizacijo tega kongresa in upamo, da bomo Ljubljančani opravičili zaupanje.
METKAMILCINSKI
Na MF je postopek pri formiranju statuta potekal talcole. Prvo fafco' (osnutbi:) je pripravila skupina ljudi v okvira fakultetne statutat' rne komisije. OSnutek je bil nato v z^četku meseca ogjavljen v okvl- .' ru predsedsfcva 00ZSMS in na podlagi in s študentskimi pripombami dopo-ljnen in formiran v predlog statutai Študentje smo delali v statutarni komisiji, Od šfcudentskili prlpomb in predlogov le eden ni bil vnešen v statut.
Vsebinskb je študentskl prispevek dosegel pomembne spremembe v zvezi z izpitnim redom, knjižnico itd. se pravi s ciljem olagšati administra-tivno telmične ovire pri sfcudigu. To nam je \^sp«lo. Statufc upošteva smernlce zakona o visokem šolstvu, se pravi niodernizacioo. 0 statutnih stališčjLh mdrajo odločati vsi študentje, "e pravi zbori le.nilcov«
Marko iz MFf- po rokopisu približn prepisal P. H.
Bivša avstroogrska Šenpeterska vojašnica, nato zapori, zdaj zgradba ddcanata, Centralne medi-cinske knjižnice (CMK) in inštitutov medicinske fakultete. V prizidkih, dvoriščnfli stavbah in podstrešjih številni stanovalci. Del stavbe zaseda onokoliški inštitut.
Marsikdo ne ve, da ima v neposredrii bližini Kliničnega centra ob Zaloški cesti svoje prosto-re tudi medicinska fakulteta (MF), ki kot najvišja pedagoškoznanstvena ustanova v Slo-veniji izobražuje bodoče zdravnike in zobo-zdravnike. Napačno je bilo mnenje, da je z novim Kliničnim centrom zrasla tudi nova MF.
Popolna MF je bila ustanovljena 1945. leta je takrat zasedala nekatere prostore deželne bol-nišnice in Sentpetersko kasarno. Ta stavba, ki je bila med okupacijo zapor in psihiatrična, je bfla dodeljena MF po zagotovilih tedanjih forumov kot provizorij ,4e za nekaj mesecev". Ker pa so provizoriji po navadi trdoživi, je kasama postala stalni sedež dekanata, CMK in predkliničnih inštitutov in še več, postala je celo simbol medicinske fakultete.
Predklinični inštituti že vsa ta leta izvajajo sanzacije. Toda zavedati se moramo, da bivša konjušnica, pa čeprav predelana po najboljših možnostih, ne more služiti v namene preda-valnic ali vajalnic teh inštitutov.
Poleg ostalih inštitutov, ki so kljub skrajni utesnjenosti le nekoliko usposobili svoje pro-store za delo, ima v tej stavbi prostore CMK. Zaradi pomanjkanja prostora pa ji grozi, da bo morala prenehati dobavljati nove knjige, ki so potrebne za uspešno delo študentov in zdrav-nikov. Študentje smo tem bolj zaskrbljeni za-radi tega, saj je CMK edini vir učbenikov brezpogojno potrebnih za naš štndij.
V stavbi ob Zaloški cesti, ki je bila prvotno namenjena le inštitutu za anatomijo, deluje še inštitut za fiziologijo, histologijo, sodno me-dicino in v bivši mrtvašnici inštitut za patološko morfologjjo. Menimo, da približno 300 m2 površine, kolikor pripada posameznemu inšti-tutu, nikakor ne more in ne sme zadostovati za njihovo delo. Razumljivo je, da študentove rezervne moči močno izčrpavajo v predavalnici, ki je namenjena 70, obiskuje pa jo okrog 200 študentov. Druga predavalnica pa je v proiz-vorični baraki, namenjena 80 študentom, dnevno pa se zadržuje v njej več kot 300 študentov. Po celodnevni uporabi postanejo ti prostori zadušljivi, vlažni in smrdljivi.
Študentje medicine in stomatologije smo se dolgo spiaševali, kaj je obupneje: — razmere na fakulteti ali pa dejstvo, da je treba toliko javnega hrupa, da se zgodi nekaj, kar se mora zgoditi. Tudi naši učitelji se že vrsto let ukvarjajo s tem problemom, kot da ne bi študirali za to, da bi zdiavili ljudi, ampak zato, da bi gradili hiie.
Ena od glavnih nalog študentske organizacije na naši fakulteti je bfla gradnja nove medicinske fakultete. Končno so prošnje zalegle.
Menili smo, če se lahko zbere denar za obnovo in gradnjo trgovskih hiš, hotelov in drugega, ga ne bo težko zbrati za gradnjo fakultete.
Nova ustanovljena osnovna organizacija Zve-ze socialistične rnladine na naši fakulteti se je oddahnila 26. decembra 1974. Tega dne je naša kolegica Vesna Pajek položila temeljni kamen, ki so ga pospremile v zemljo tople želje in zahvale nas vseh. Takrat smo trdo upali, da bo ta kamen dobil tudi svojo nadgradnjo, če ne že leta 1978, ko naj bi bila zadeva zaključena, pa vsaj čez pet let. Čakanja smo tako ali tako že navajeni, ne le mi, ampak tudi vsi tisti, ki so se več kot trideset let borili za ta ideal. Pa čeprav smo od celotne investicije, 240 mflijonov N din imeli tega 26. decembra 1974 smo 17 milijonov N din, smo bili zadovoljni, saj je vsa stvar stekla. Takrat smo imeli obljubljenih nadaljnih 45 milijonov N din.
Danes, leto dni po teh trenutkih zadovoljstva in obljubljenega optimizma, se je gradnja fakul-tete ustavila...
Sram nas je, da moramo javnost spet opo-zarjati na naše probleme, sram namesto tistih, ki so za to odgovorni.
Predsedstvo OOZSMSMF
Tribuna na medicinskem faksu
Ne verjamem
(Razredni kontekst smrti marksističnega intelek-tualca)
Nakllučle otiknlo morilca
OD NAŠEGA  RIMSKBGA DOPISNIKA
BIM, 3. nov. — Pasolinijev monlec je 17-letni Giji' seppe Pelosa, kj je bil že kaznovan zaradi tatvin in manjšth prestopkov. Pisatelj, nagnjen k posebnim sre-čanjem, g-a je v soboto zvečer na rimski p»ostaj3 Ter-tnim povabi) v svoj avto in ga po večerji odpeljal pro H Ostiji. Med prepiranjem ga je fant ubU z kolom iz ogTaje, ki ga je iztrgal na cesta v barakarskem nase-y Iju. Policija ga je odkrila, ne da bi vedela, da gre za Pasolinijevega morilca, ko se je peljal z njegovim av-tomobilom. VCeraj dopoldne, potem ko so odkrifi Pa-solindjevo truplo, je prtznal, da ga je po prepiru začel tolči s kolom % ograje, pri tem iagubll glavo, ter ga povozil in pobegnil.
Novica o Pasolinljevi smrti, je dejai sloviti italijan-skj režiser Antaniom, je v zadnjeni času najbolj pretre-sljiva rKmca, kajta uokvirja se kontekst, lci ga je Pa-solini hotel defLiirati: Itallja danes. mladina, nasprot-]a. V blstvu Je Pasouru žrtev svojih lastnih posebnosti. To Je t.ragedlja. fci jo )e predvidel v njenih različnih as-pektib, ne da bi sam vedel, da - gre tudi za njegovo lastno. Italija )e s Pasolini.jem tzgubila enega najbolj angažiranih intelektualcev. mo.istra filmske režije ter pisatelja tn pesnlka. kateremu nihče ni oporekai izred-nega mojstrstva v lepi besedi.
PETER BRESCAK
Ne morem in nočem verjeti, da je Pasostini žrtev svojih lastnih posebnosti. Ih ne, da je njegov iriorilec neki sedemnajstletnik. Nisem pri koritu informacij, ' kot P. Breščak, a s tem tudi ne v svinjaku dezinfoi-macij. V rokah nimam nobenih dokazov za svoje trditve, zato jih je jemati kot UGIBANJA.
Ne zadovoljuje me POLICIJSKA RAZLAGA, da je posameznik ubil posameznika. Fant bo dejanje priznal, na pomoč bo priskočil kakšen psihiater, ki bo razločil morilčeve nagibe.sodišče bo (pravično) razsodflo in zadeva bo ad acta. - Doklei ne bo padla nova žrtev.
A to bo zopet POSEBEN PRIMER.
Gledano v družbeno-zgodovinskem kontekstu Paso-linijeva posebnost ni bila ta, da je bil ,,nagnjen k posebnim srečanjem" (to namigovanje na homoseksua-Uzem fioče italijanskega umetnika le umazati v očeh poprečnega ,,normalnega", biseksualnega bralca), tem-več ta, da je bil eden ^najbolj angažiranih intelek-tualcev". Ta njegov ZGODOVINSKI ANGAŽMA je motil, a ne nekega fanta, temveč ZATIRALSKI RAZRED, njegove nosilce in valpte. Kolikor vem, je Pasolini pred smrtno snemal film o FAŠIZMU (lahko si mislimo, kako je k problemu pristopil). Filmski tiakovi so, začuda? !, izgjnili. Fant, ki je Pasolinga s kolom po glavi, je žrtev iste MORILSKE ORGANI-ZACIJE kot PasoUni. ln kot bo morda še kdo, ki ne bo verjel URADNIM VESTEM IN POROClLOM. (Naš rimski dopisnik bo seveda ostal veren istemu PRIN-CIPU kot svetovna dez-informacijska mreža, v katero je včlenjeno tudi Delo. Naše časopisje bo seveda še nadalje pogrevala zgodbice o atentatih na Forda, ne bo se pa sekiralo, če je en čudaški jn perverzni umetnik spravljen s sveta).
Svetovni reakciji se je posrečil nov političen unior.
T.M.
Dejstvo, da so šele nedavne usmrtitve lntenzivnejt. pritegnile pozornost t.im. ,,svetvne javnosti" na do-gajanje v Spaniji, se zdi piecej značino: gre za ponoven dokaz njene neuniveizalne, točneje,razredne naprave. Vladajoči razredi Evrope, y katerih ,,službi" so velike tiskovne agencije in večina tiska, začutijo ,,ogor-čenost" in ,,zgražanje" seveda samo preko svojih političnih reprezentantov in glasil - šele tedaj, ko bi brezbrižnost le preveč bodla v oči in bi lahko koristila. ¦ nasprotniku. Sicer pa je buržoazija vedno kazala vsaj neprizadetost, če ne celo navdušenje, ko so pobijali nasprtonike ,,zakona in reda", predvsem seveda pro-letarce. Z naštevanjem primerov bi lahko začeli pri Pariški komuni ali še prej, končati pa seveda ne bi m(^li. Dodaten dokaz, da je bila hcemernost tudi demokratične Evrope" tokrat v službi ohianjanja minimalnega splošnega konsensa kot nujne podlage razredne dominacije, je tudi cinična neprizadetost ameriških oblastnikov, ki ne le, da imsgo za ohianitev statusa quo v Španiji čisto določne interese, ampak jim navznoter tudi ni treba računati z močno levo opozicijo, ki jo marajo zahodno evropske vlade hočeš nočeš ohranjati pri minimalni dobri volji. Seveda pa gre prejkoslej tudi - če. ne celo pi^dvsem - za ,,investicijo" in koketiranje z bodočo, najraje ,,plura-listično - demokratično" Spanijo. Ameriško ob-našanje pa se kaj lahko izkaže kot iziaz pomanjkanja" poslovne daljnovidnosti".
Ko smo tako uvideli ideološkost fraze ,,ogorčenje svetovnega javnega mnenja", je prav, da pometemo še pred lastnim pragom. Žal pa se nam morajo pri tem obuditi vsi, že kar kronični, izbruhi nejevolje, saj je naš tisk do nedavnega prinašal o Španji skoraj le kratke agencijske vesti; komentiranje ob usmrtitvah je bUo povišno, ljubljansko Delo pa je celo govorilo o reakcijah ,,vse svetovne javnosti". Kar je bflo ostalih prispevkov na temo Španije, pa bi lahko vzbudili vtis, da je edina španska opozicijska sUa, ki kaj šteje, KP 5 -šlo je namreč pretežno za intenjuje s Santiagom CariJlom. Tako je malo verjetno, da bi prispevek o Spaniji, ki bo skušal nekoliko osvetiiti tamkajšnje družbenopolitične procese, pomenjl preobilje.
Danažnjo Španijo pretresajo procesi, ki napo-vedujejo skorajsnje spremembe: sedanja Francova ago-nija je že pieludij k ,,obdobju Prehoda"; že dlje časa pa so aktualna ugibanja o tem, kam bo ta prihod pripeljal: ali ,,samo" v meščansko demokracyo zahod-noevropskega tipa, ali pa - po portugalskem zgledu -v nastanek možnosti za socialistično preobrazbo. Kakršnokoli predvidevanje pa otežuje komnleksnost družbenopolitičnih iazmer in številne neznanke, kot je npr. bodoča vloga vojske. Nikakor pa ne gre, da bi se vdajali socialdemokratskim skušnjam m razglasili miren prehod v t.im. ,,pluralistično demokiacijo" za edino lealnega. Najnovejše stopnjevanje represije in pa hkratna hitra rast leve opozicije piej nakazujejo bodočo zaostritev spopada s frankizmom, ki pa zaradi
dvoumnega obnašanja španske buržoazije, o katerem bo še govora, kaj lahko prerase v razredno konfron-tacijo. Iz ocen različnih akterjev španskih" dogajanj pa je moč izluščiti dvoje dominant, o katerih se vsi bolj ali manj strinjajo: 1) proces spreminjanja se pospešuje in je neustavljiv, 2) državljanske vojne še ni konec, kar vnaša dodatno negotovost. Vsi -z izjemo Santiaga Carilla - se tudi strinjajo, da je dal atentat na Carrera blanca pomemben pospešek procesu razpadanja fian-kističnega režima. Zaznamoval je velik sfcok v načinu in tempu rasti političnih sil opozicije preko meja, ki jih je postavil režim. Ena Francovih glavnih represivnih instrumentov pa je bilo prav onemogočanje vsakršne oblike političnega organiziranja, kar je veljalo tudi za buižoazijo, ki je tako dezintegrirana v družine in klane; naraščajoči ptoletariat seveda ni bil nič na boljšem. Tako je Francu uspelo dolgo ohianiti močno atomizacijo diužbenih razredov in slojev, kar je zelo oviralo politično delovanje. Po tem konzervatorskem mehanizmu pa že dalj časa padajo številni udard: stavke, širjenje ilegalnih oblik organizitanja, zmaga delavskih kotnisij (comisionec obreras), ki so ilegalen alternativni sindikat, na volitvah vodstev frankističnih sindikatov, itd. Vse to pa se dogaja čedalje manj skrito. Stavke so bile v zadnjem času čedalje bolj intenzivne in ,,politične", zajele so stotisoče delavcev, in začele posegati tudi v srednje sloje: med učitelje, zdiavnike, časnikarje, javne uslužbence, igralce, kmete. Stanovi, v katere je Franco razdelil španaco družbo, so začeli razpadati. V mestnih četrtih se gibanje žena in sosedov širi in postaja skorajda teritorialna organizacija oblasti. Študentske akcije vključujejo tudi profesorje in družine študentov. Časopisi in revije postajajo javni glasniki svobodoljubnega iazpoloženja Špancev. Celo v vojski, ki je pod močnim vplimov Francove karizme, se ,,nekaj dogaja".   ,
Znotraj te socialne dinamike nastajajo vedno nove stranke, stare pa se krepijo. Na rast opozicijskih — predvsem levih - sfl je pomembno vplivala tudi portugalska revolucija in uspeh italijanske levice na junijskih upravnih volitvah. Franco je potisnjen v obrambo, kar sprejem zakona proti terorizmu in ostrima njegovega udcjanjanja nazorno dokazuje. ,,Bunker" - kot Španci pomeljivo imenujejo zadnja Francova oporišča - tj. nacionalni svet falange, sindikalne centrale, ključna ministrstva z vojsko in policijo"je vedno bolj izoliran.
V vzdušju naraSčajoče napetosti je posebno po-membna neznanka vojska. Levica ne izključuje, mož-nosti vojaškega golpeja, ki naj bi preprečil totalen polom režima. Mnogi pa mislijo, da so generalni kapetani Poveljniki vojaškili okiožji - že sklenB podpreti Juana Carlosa in z njim kontinuiteto fran-kizma.
Buižoazija je V tej situaciji zbegana in neodločna: tudi tisti njen del, ki najmočneje občuti potrebo po spremembi, se začenja ob nagli rasti delavskega gi-banja, na katerega čelo se čedalje celovitelje postavlja KP Spanije, pa tudi skrajna levica, bati popolne likvidacije frankizma. Ta neodločenost se kaže v obnašanju buižoaznih strank: Sodalistična delavska stranka oz. ,,zgodovinska" socialistična stranka je imela stike z „ vlado odprianje" Aiiasa Navarra. V junflu so kraščanski demokrati, kariisti, socialidemo-krati in PSD ustanovili ,,demokratično konvergenco" kot prptiutež ,,demokratični hunti", v kateri dominira
KPS. Slo jim je za to, da bi se lahko enakopravneje pogajali z levico, ki se močno krepi: njena eko-nomaska borba dobiva zaradi hkrati nastajajočih orga-nizacijskih in oblastnih struktui močno političen značaj. Tudi nedavno dosežen sporazum med ,,konver-genco" in ,,hunto" ne spreminja narave prve. Opisane ekonomske borbe pa komunisti pomenljivo označujejo kot ,,specialno vojno", ki ustvarja ,,osvobojene cone" v španskem družbenem tkivu. Zato tudi hoče velik del španske buržoazije izriniti KPŠ iz postfrankistične konstitutivne ureditve.
K dramatičnosti španskih razmer pa močno pri-speva tudi mednarodna situacija. V okviru splošne ekonomske in družbene krize postaja Španija-skupaj s Portugalsko - poglavitno področje konfrontacije z imperializrnom v Evropi, s tem pa usodno povezano z prihodnostjo eviopskega delavskega gibanja. ,,Vro-čemu pole^u" že sledi prav taka jesen: zaostreni represiji, uvedeni z zakonom o terorizmu, se pridru-žuje iztek kolektivnih pogodb pomembnfli kategorfl delavcev, tu pa je še drugi kiog sihdikalnih volitev; v prvem so comisiones obreras dosegle velik uspeh. Finančni oligarhiji in buržoaziji nasploh pa je čedalje bolj všeč motto Leopatdijevega Geparda: ,,vsejetieba spremeniti, da bi vse ostalo nespremenjeno".
Vendar ne ve, kako naj to izpelje brez tveganja, da bi jo pieplavila plima levice. Tudi ta neodločnost je dejavnik negotovostd. Za konec tega uvoda navedimo še mnenje iz ,,krogov" opozicije: ,,Težko, da bo v Španiji tako kot na Portugalskem. Če se bo kaj zgodilo, bo mnogo mrtvih: desetletja kopičenja so-vraštva in frustracij lahko eksplodirajo v represijo in nasilje". Prav te specifičnosti španskih razmei pa maisikje nočejo razumeti.
ToIDco za uvod. V prihodnjih prispevkih pa bomo, kot smo obljubili, natančneje pregledali špansko druž-benopolitično sceno.
IGOR VIDMAR
Od najpomembnejših socialnih in političnih sil le-te opozicye si najprej, sledeč ,,logiki stvari", oglejmo delavski razred Spanije in njegove sindikate.
V  obdobju po koncu državljanske vojne sta španska družba in njena ekonomija doživeli velikanske spre-membe.  Naj le naznačimo  najpomembnejše:  velika notranja   migracija   kot   poslcdica   nagiega   razmaha industrije;   temu ustreza hitra rast  mestnega  prebi-valstva tn znotfaj njega nastanek ,,iiovcga delavskega razreda" -  novega v trojnem smislu:  l) sestavlja ga generacija, ki  ni sodelovala v državljanski vojni, 2) najegova notranja struktura se je močno spremenila (zmanjšalo  se je  npr.   število zaposlenih v premo-govnikih in močno povcčalo v kovinski industriji), 3) koncentriran je okrog novih industrijskih centrov kdt so Parnplona, Valladolid, Vigo itd. Najbrž bi lahko dodali še spremembe v kvalifikacijski strukturi in v standardu. Novi španski delavski razred pa je tudi med najbolj bojevitimi v EvropL Lani je bilo - po podatkih frankističnih sindikatov - več kot 2000 kolektivnih delovnih konfliktov, v katerih je sodelovalo 700.000 delavpev s skoraj 2.0 milijoni stavkovnih ui (leta 72 le 7,4 milijona). Nosilci te bojevitosti so že omenjene Comisiones obreras - delavske komisije.ki so nastale spontano kot protiutež uiadnim sindlkatom. Njihova fleksibilnost  in  težnja,   da   izrabijo  vsako možnost legalne akcije, izražajo težavnost razmei, v katerih delujejo; takšne metode pa so tudi razlog velikega uspeha komisij, ki so marsikje že skoraj nadomestUe uiadni sindikate.  Drug razlog je v njihovem priza-devanju za preseganje starih ideolpških razlik med delavci, in pa za tak sindikat, ki ekonomskega mo-menta sindikalne borbe ne bi ločeval od političnega. Tako se Comisiones razvijajo v enotno gibanje, ka-terega sociopolitična tehtnost se kaže prav v stalnem povezovanju    tudi    najelementarncjših   ekonomskih zahtev z borbo za radikalno spremembno ekonom-skopolitičnih struktur, demokratičnost pa v notranji organižiranosti, ki temelji na skupščinah delavcev in delegatskem razmerju.
Člani delavskih komisij iz Baicelone - mesta, o katerem ie Engels leta 1873 zapisal, da je ,,najbolj industrijsko mesto v Evropi, katerega zgodovina zazna-muje več borb na barikadah od kateregakoli mesta v svetu" - pravijo takole: ,,Naš naslednji cilje je konstitniranje razrednega sindikata skozi uničenje fašistične organizaeije.' To je razlog za našo dejavnost v režimskem sindikatu .. . ,,Kar pa se tiče načina nastanka novega sindikata, se zavzemajo za postopen prehod od enotnega sindikata (nekako po italijanskem zgledu) k enemu samemu sindikatu. Comisiones obre-ras pa naj bi še naprej obstajale na ravni vsega delovnega mesta. Zato novi sindikat ne bi imel članstva, ampak bi preko komisij zajemal vse delavce. Temeljil pa naj bi še naprej na skupščinah in delegatskem principu.
V   teh pogledih barcelonskih  aktivistov se izraža zavest velikega dela španskih delavcev o neustreznosti ,,partijnih"  sindikatov, ki  samo razcepljajo delavski razred.   Ovire   za   uspešnost  opisane   smeri  razvoja sindikalne organiziranosti so sicer precejšnje: predvsem si politične  organizacije  želijo   še  naprej  - preko ,,svojih" sindikalnih organizacij - ohraniti neposred&n vpliv   na   ,,svoj"  del  delavskega  razreda;   tu je  še vmešavanje evropskih sindikalnih central, pa ostanki ,,cehovske" miselnosti itd. Vendar pa mnogo obeta dejstvo, da Comisiones in druge opozicijske sindikalne sile že delujejo na osnovi skupne platforme.
Proces široke politizacije Špancev pa je trdno zakoieninjen tudi izven tovam. Ena številnih oblik tega procesa je tudi ,,,gibanje mestnih četrti" (Movi-miento de bairios), ki je zaiadi svoje širine, kapi-lamosti in iniciativnosti močna socialna sila in hkrati pomemben političen dejavnik: po besedah enega njegovih vodij je izvor gibanja treba iskati v spoznanju, da drži frankizem Španijo v situaciji ,pred farancoaco revoludjo", kar pomeni, da mora biti politično akti-ven vsak, ki sploh hoče veljati za državljana. Prav neločljivost med ,,biti državljan" in ,,biti napreden" je tudi odločilni pogoj za tesno povezanost gibanja četrti z delavskim gibanje kot najaktivnejšim delom opo-zicije.
Gibanje samo pa je težko opisati, ker se artikuiiia, skozi številna združenja, ki so prave množične or-ganizacije, četudi njihovi nazivi lahko vzbudgo po-smeh: hunte oz. odobri sosedov, združenja starsev učencev, združenja malih trgovcev, kmetov, gospodinj, (Amas de hogar -" gospe ognjišča"), varovalcev okolja (Amantes de la naturaleza), in celo združenje ločenk.
Gibanje je nastalo in se najprej razširilo v Baiceloni in Kataloniji sploh. V Madridu je novejšega datuma.
vendar zaradi močnejše represije bolj radikalno. Odbori soscdov kot najrazvitejCa oblika ,,gibarja četrti" so legalne ali delno legalne organizacije, nastde 1.1974 v trenutku ,,slabosti" režima. Koordinacja med njimi poteka preko federacij sosedskih odborcv, ki se že uveljavljajo tudi na vsedržavni ravni Glavni problem delovanja odborov je seveda raznolikcst okolja in oblik delovanja odborčv: le-ti so dejavni tako v velemestnih bidonvilles kot tudi npr. v Barrio de Salamaca, drobnoburžoazni četrti v središču Madrica. Bistvo njihovega pobtičnega pomena je v tendenci, da nadomestijo lokalne oblastne urade. Njihova perspek-tivnost pa nakazuje tudi sposobnost najti stik z dejavniki izven četrti. Tako je npr. prišlo do plodnega sodelovanja odboiov z mladimi aihitekti, ki domi-nirajo na Fakulteti za arhitekturo v Madridu, pri reševanju problemov četrti in celotnega mesta. Obl&e solidarnosti z delavstvom pa zajemajo zbiranje hrane in denarja za stavkajoče delavce, zbiianje podpiscv, aktivno prisotnost pred stavkajočimi tovamami, pio-testne manifestacije ob represiji, skupna zborovanja itd. Gibanje četrti tako načenja ,,bazo" režirra, nakazuje pa tudi možnosti novih oblik organiziianja postfrankistične lokalne oblastL
Najpomembnejša POLITIČNA sfla je danes v Spaniji nedvomno KP Spanjje. To ji priznajo tudi tisti - z njene levice in desnice - ki ji sicer niso naklonjeni. KPŠ je - posebej v zadnjetn letu - močno napre-dovala; po eni stiani je vsikavala politične osebnosti in organizacije z leve in desne, po drugi strani pa se je infllttirala v vse legaine organizacije in institucije. Po nekih ocenah ima KPS danes kakih 300.000 aktivistov. Z izjemo dežele Baskov je KPŠ v središču vsega ljudskega in delavskega gibanja, odločflno vlogo pa igra tudi pri političnem razporejanju opozicije: domi-nantna je v ,,demokraticni hunti", hkrati pa giadi enotnost vseh opozicijskih sil; nedavni sporazum z ,,demokratično konvergenco" (convergencia demo-cratica), v kateri dominira kiščanska demokracija, je pomemben korak k temu cilju. Cena za ta uspeh je bil sicer kompromis o načinu zrušenja Juana Carlosa (KP se je zavzela za splošno stavko, česar pa ,,konver-genca" ni sprejela), vendar je bilo njeno antBkomuni-stično razpoloženje vsaj delno omiljeno. Posebej je bla ta taktika uperjena na krščanske demokiate, katerih vodja, Ruiz Jimenez, KPŠ ni sovražen.
Vendai pa na to taktiko letijo znotraj in izven Španrjc številne kritike. Očitno ne gie. pri tem za ideološki purizem, saj ima ajialogno obnašanje po-membne pozitivne prccedense v zgovodini revolucio-narnih gibanj, ampak za vprašanje, aii lahko takšna ,,linija" privede do zrušenja meščanskega sistema, ali pa pomeni le alibi za zgolj reformistične aspiracije. Na odgovor bo pač treba počakati do padca frankizma. Zamotanost španskih političnih razmer še dodatno ovira predvidevanja: za primer le dejstvo, da sta ,,marksistično - leninistični" MEC (Komunistično gibanje Španije), in ORT (Revolucionarna organizacija delavcev), najprej odklonili sodelovanje v ,,demolcia-tični hunti" - ,,da ne bi paktiiali z buržoazijo". nakar sta junija letos vstopili v ,,demokratično konver-genco". Zaenkrat so izven obeh koalicij ostali le tiockisti in komunistična levica.
Na mednarodnem področju dejavnosti je za KPS značilno, da ima največ neporavnanih računov s KP SZ. Španski koraunisti še niso pozabili, da je sovjetska partija podprla poskus frakcijskega razcepa v času invazfle na Ceškoslovaško, do katere se je večina v KPŠ opredelila ostro kritično pa tudi državniška politika SZ španskim komunistom ni bila preveč pogodu: dbnedavna je SZ razvijala povsem prijateljsice odnose z Juanom Carlosom. Junija je Santiago CariHo v nekem intervjuju izjavil: ,,Na mednarodni konferer.ci komunističnih partij bomo podprli pravico • tovariša Dubčka, da svobodno, v Piagi izrazi svoje staUšče". In še: .,Zame osebno, lahko dodam, so ljudje kot tovariš Dubčeknajboljša garancija za prihodnost socializna na Češkoslovaškem".
Opi^ajve razmere-notranje in mednarodne - imaj' seveda za posledico množico različnih tendenc znoti KpŠ.  Tudi t.im. ,,pakt svobode",  na katerega je sodelovanjem   v   ,,hunti"   pristala   KPS, je  vzbu številne diskusije in nezadovoljstva — posebej zato," so  --  po mnenju radikalnih komponent ,,hunte" preveč povečala teža raznih pasivnfli ,,demokratičnih" organizacij.   Tudi   kritike   KP   Pprtugalske   s  strani vodstva   KPŠ   niso vzbudile zgolj  soglasja.  Tako je pričakovanje le galizacije delovanja partije nasično ne le z upi, ampak tudi z negotovostjo: ,,količinska" rast partije bi tedaj lahko poslabšala metode dela ln dala prostor politikantom; danes - v razmerah ilegale - pa ¦ mora biti vsak aktivist preizkušen v vsakdanji borbi z ; frankizmom.
In kako gleda KPŠ na možnqsti razvoja postfran- •, kistične Španije? Tudi tu ocene in pričakovanja niso enotna: iz izjav Santiag3 Carilla in taktično-političnih akrijj.ki jih je vodstvo KPŠ izvajalo do buižoaznih političnih sil, je razvidno, da stavijo predvsem na karto mimega prehoda v sistem ,,pluralisticne demokiacije", Vendar to ni edina možnost, česar se očitno zaveda : tudi Carillo. Tako je prav, da posredujemo še eno-sicer anonimno, a značflno - stališče: ,,Ob Francovi smrti lahko polet množic v spopadu z nekontiolirano reakcijo ,,bunkerja" nenadoma ustvari skiajno nasilno situacijo: barikade, zavzetje Zimskega dvorca, novo državljansko vqjno,-splošno stavko, vojaški udar; vseje možno ... ".
Za' konec tega pregleda najpomembnejših opozicijskih družbenih in političnih sil še pogled ,>s<Jcialistični tabor": če so po organiziianosti in dinamičnosti socialisti všpanp šele na drugem raestu, pa bi utegnili na pivih demokiatičnih volitvah po padcu frankizma doseči podoben rezultat kot portu-galski socialistL Razlogi za tehtnost takšnih predvi-devanj so trije: socialistična tradicija je globoko zakoreninjena* v španskem delavskem gibanju: oster antikomunizem rezima in posebej Ceikve, in končno spomin na napake, ki so jih zagrešili komunisti odnosu do svojih zaveznikov v državljanski vojni.
Španski socialisti so razdeljeni na dve stranki: PSOE (Socialistična delavska stranka) in PSP (Sociali-; stična ljudska stranka). Prva je ,^godovinska" sociali-; stična stranka: nastala je leta 1879 in doživela največjii vzpon v času republike, ko je sodelovala v vladL Njena moč je temeljila - in temelji v veliki meri še danes — na UGT (generalni delavski uniji). Po dižavljanski voj so njeni vodje odšli v emigracijo, od koder so se vi Pied dvema letoma. Stranka ima po lastnih podatki 5000 aktivistov.
PSP, ki se v Katalongi imenuje Movimento S lista Catalunya, je nastala po odcepu leve frakcije PSOE in nima velikih tradicij, je pa kljub temu preo razširjena, ker deluje že ves čas obstoja znotiaj deželi
Obe socialistični stianki se lazlikujeta najprej ideološki osnovi, četudi se obe definiiata kot ,, sistično-humanistični": v PSP dominiia laična več: v PSOE pa je večina katoliška. PSOE je - za razliko Oj - PSP - deluje v Španiji. šele kratek čas. Pted tem j< bila skoro povsem v emigraciji. PSOE nasprotuje ,,demokiatični hunti" zaradi KPS, PSP pa z njd sodeluje. S komunisti se PSP strinja tudi o nujnosti enotnega - če že ne edinega - sindikata, medtem ka se PSOE po zgledu portugalskih socialistov zavzema zi uStrankarske" sindikate. Vizija PSOE o prihodnosti Spanije je povsem socialdemokiatska: v skladu s svojja tadicijo zvez z zahodnoevfopskimi socialdemokiaiti, pa tudi z ZDA se navdušuje nad ,^ocialzmqjn'" kakišnega ,,gradijo" Schmidt, Palme ali Wflson oti asistiranju ZDA.
IGOR VTDMAJ*
 I   I   ¦   I   ¦ ¦  I   I   I   '   *
Španija
a nova. dvojna
r,   .,IKO ZNANOS
»VO ANTROPOLOGI.
7F K VPRAŠ-vNJI' \
nami je nova, 9. - 10. številka Časopisa Jiko znanosti, domišljijo in novo antropo-
>.   Začetne   težave   v   zvezi   z  njcgovim
iem so preteklost, število bravcev in na-
kov je glede na neodmevnost Časopisa v
iskem periodičnem  tisku  teoretskega in
rniškega   značaia   več   kot   veliko.   Po-
>en del tega tiska je izrazito aktualnopo-
o, včasih celo prigodniško, usmerjen, zato
,'amo, da molk ne pomeni ,,idejnega okdla-
njanja" Časopisove usmeritve, ampak preprosto
nezanimanje, podcenjevanje. Vzroki podcenje-
vanja seveda niso kak misterij, ki se ga ne bi
dalo razvozlati; zadosti indikativno se je spom-
niti, da ta tisk praviloma dojema inovacije na
področju pisanja šole skozi kulturnopolitičnc
l-"dale.
10. številka se začenja z daljšo razpravo Sešerka Parafraze k vprašanju vereke svo-
Avtor se v Juči Marxovega Prispevka k kemu  vprašanju loteva odprtega pisma ovanskih   škofof,   objavljenega   oktobra kjei' hočejo škofje ,,prispevati k zorenju a mnenja o verski svobodi". Ta ,,prispe-¦  '¦•'¦'  ¦   —'-sbi zahtcve po p>'' ,   ki  da  so  poii
iomutiko, a povscni urugaennu pustopom tc-nomen religije ter Razkroj in sinteza magičnega lztok Juvančič in Milia Eemerl (Subjektivizacija revelucije  v  globalni  postindustrijski  družbi)
ra/mišljata o vzrokih, ki so pripeijali do intcgri-mnosti subjekta revolucije v tehnološko stvar-nost globalne postindustrijske druzbe, ki pa ji ob kontinuirani represiji revolucija vendarle ostaja ncnehiia grožnja (slednja ima v swrtov-nem merilu podobo nasprotja med ra/vitimi in nerazvitimi).
V številki sodeluje tudi znani zagrebški filo-zov Milan Kangrga s tekstom Kaj je marksizem (gre za avtorizirano predavnaje predavateijem marksizma v hrvatskili srednjih šolali). Ugo-tavlja, da iii mogoče enoznančno defiiiirati marksizma, ne da bi pri tem dogmatizirali in vulgarizirali Marxovo misel. Da bi jo zajei-v njeni avtentičnosti, se. je freba po Kangrgi napotiti po spoziiavni poti, ki jo je ustvarila nemška klasična filozofija in od tam je šele
R,   Koont/a   Demonsko   seme.   Prcdnostavka
vscbine v /vezi z odnos                           iijo,
jisilioanali/.o in kriii^ii                              -^s
prcdpogoj,   da bi  ¦ tarsko revolucijo.
Razprava Slavoja Žižka Mesto leorije označe-valne   prakse  je   nadaljevanje   oziroma   drug aspekt razprav, ki jihje objavljal v zau ' predvscm v  Problemih in Casopisu odtiosa   , strukturaJi/.ina"   '¦"     "" ' miumuiu-li/ina"   do  historičncga                   >a.  Psiho-
aaaliza, izkušena kot teor.j.. ,.. ....--. Jne pakse,
niu je na podrocju materialne produkcijc ljudi korelativ kritiki polilične ekonomije (podroeje produkcije stvari) pri Marxu in Engelsu. Gre tudi za praktično vprašanje doslejšnje neizdela-nosti liistoričnomat. tcorije produkcije tjudi, v
VSitja  Kosii   ra/ nosti in ugotav!
lažna zavest. zakrivajoča kapitalistič:
"ilnOSe.   Predp^^ni   nl^tni.i  <nri:i!i;:1:
urane) javiv
Ob prevod:
amoriškega radikaica Toma Heydetia prikazuje Z. Pistotnik v Ameriki po Chicagu prelom, ki se je dogodil v anieriškem političnem gibanju proti establishmentu ob chicaškem procesu in ga zaznamujejo sprememba strategijc in taktike, začetki avtorefleksije ith. Ob prevodu nemškega marksista Elniarja Altvaterja (Kritika meščan-ske ekonomije kot politična naloga) Bogdan Satar opozarja na še vedno prcvladujoč meščan-ski karakter ekonomske teorije v študijskem programu Lj ubljanske Ekonomske fakultete: Marxova teorija je omejena na prikaz Kapitala, Samuelsonova idr. meščanske teorije pa se predavajo k4t pozitivna znanost o ,,optimalnem gospodarjenju", s čimcr je študent prikrajšan za bistveno dimeiizijo ekonomije - njeno družbe-nost.
Številko zaključujeta prikaza knjig Hendrika Ruitenbeeka ,,The New Group Therapies" (B. Baskar) in Hovvarda Beckcrja , Outsiders" (P. Južiiič).
Zavoljo ,,časovne stiske" jc pričujoča recen-1 zija površnejša kot bi morala biti sicer, ostaja tedaj infonnacija v ožjem pomenu besede. Navzlic temu je raogoče opaziti vsaj, da je kljub razJičnosti tem in pristopov, ki jih avtorji uporabljajo (s tem že v recenziji očitna, morda celo moteča, različnost jezikov), osnovno polje, v katerem sc gibljejo, isto: vaezava na Mrxovo j inisel kot inisel rcvolucionarne praksc.
V pripravi je več tematskih številk Časopisa, ki ze s temami kličejo po novih sodelavcih in
i'i                                                                                                                                                                                '•¦'  i'-1   '•'   ¦•""¦-¦•"r'
i;d]:                                                                                                                         ;lji prcdvsem na ru
¦k-                                                                                                                          -ri dclitvi dni/bci
7hv.
"¦'111.:'
¦   poslodicn
l :


Si plavala v vetru? Si jih/mrazila'1
V črno obrobljenem steklu je tvoja podoba meglena, z mehko krpo si brišeš roke po utripanju sluza nanje. Pokloniš se kraljici, pridrsaš se kralju pod noge. Oprašuješ marjetica, mokra si, vidiš daleč prek kamnite pregraje.
Ptič ti je sklesal nosnici široki. Netopirje si iskala, videla skozi stene, ustrašila si se obročev okrog vratu. Skočila si in razpela roke.
Oproda si, meči se svetijo, ko jih vlečeš iz nožnic.
Nisi bila majlina stopinja v močvirju.
Nisi pela s planeti in ctrom. BOa si otrok moj . . .
Sporoči,
kdaj se izliješ v čas.
Če se ustaviš pred priprtimi vrati
in slišiš znotraj glasove, da bi vstopUa,
ce nioreš do kamna, ga vrzi, če moreš, ko zažariš v svetlobi.
Po obrazu bolj rdeča kot po telesu: ne bodi zadovoljna z žarki. Sproži roko. pokaži me s prstom: noht majhno uho.
Prišla bo reka in ne boš šla preko nje, Če pokažeš proti meni z očmi, te bom odnesel daJeč od doma, če boš hotela, če boš mogla.
Ko bi prijela pregrinjalo,
bi se razpihnilo in te objelo,
te odneslo z valom zraka.
Sleklo bi te in razprlo,
ko bi bila utrujena,
bi se zagledala v prostoru med rečnii,
z nogami v vati.
Če bi te razbil, bi konj zdrvel v dir, da ga ne bi več ustavila.
Bratje spijo v mokrem, dolge roke se rišejo po stropu. Bratje sanjajo poljub leden, karavana devic se vleče proti vzhodu.
Bratje se vase zapirajo,
ko se bližajo dotnu.
Device kosti po puščavi pobirajo,
bratje vidijo noge na podu.
Bratje nemočni obstanejo,
ko v noči zgrešijo pot.
Konji kot blazni iz prahu vstanejo,
bratje zagledajo bitje brez rok in brez nog.
Bratje dvignejo meče in zaprejo oči, sprevod devic in kamel se vleče skoz noč. Bratje dvignejo meče in zaprejo oči, ko primejo kosti, začutijo spet poljub pekoč.
Če si ples v močvirju,
odstrta podoba, žarek v belini.
če trgaš vlakna teme, če se premikaš v tišini.
Če si kameleon.
Poslušaš, ko so noči pesmi zvezd,
se voziš na vlaku, irnenovanem City Of New Orleans.
Golobja perut, vsi otroci plemena mojega.
Skala na siebrni poti.
Greš po čudežno vodo, da te oživi,
greš dvigovat čoln iz Mississippija.
ko si sončnica, v oblikah pravilna. Ko si inoja legenda L.A. Otrok razcveteli, potok rdeč, dolga temna proga: votlina telesa.
Obraz tvoj je pomaiijšan in prosojen,
da sanjaš na soncu.
Da si rosa zjutraj in sprehod in Garcia.
Bob si in molitev.
Mpja plamenica ugašaš: brez domka.
Odpleši že blues kralja motnili voda.
Sin očeta prašnih staj.
Hči nedolžnih bitij iz votlin.
Zajameš prahiz školjk, besede iz zažganih knjig Utrujena sanjaš misel brez pomena: premaknjen kamen Si blisk, tančica vetra, kres na gori v maju si dajavka listja.
Bodi ptič i? modrine.
Bodi pled čez lesen zaboj s truplom.                           •
Bodi blaznost.
i
Gora sanjavka, tleč grad, koraki v teku, strup klopotač podobe moje odsev na ustnicah in sline, mojega koraka odmev v ušesih iz amebe, pliš in piš in spuščanje v globino. Nebo in pies.
Otrok moj,
neskončna oaza, peščen plamen utripa,                  - <*
plesen čez moje oči, brisanje mojih sledov.
Bodi ptoca vedka . . .
Tri device kopljejo grob nerojenemu ozvezdju, njihova bledica sveti v črno noč. Jih vpraša Pegaz: Mar hočete umreti v morju? in lučka lic ugasne proč.
Ognjeni konj prek zidov skače, na rešetkah so sledovi belih rok. Dravo življenja v zvezde rase, v megleni noči se rodi otrok.
Nomadi se selijo z juga v severne gozdove, k8če jih zapuščajo, pusti jih bog. Oblaki skrijejo nebo, prespijo sive dneve, zbudi jih glas na rog.
Ladja s Pegazom krmarjem pluje mimo golega otoka, meteor prekriža meteotju pot. Spet device vodi glas preroka, Južna riba se zaziblje v smrt.
Bila si do vratu v travi, s spraskano kožo,
s spolzko dlanjo iskavca konj.
Objemala si se v bluesu,
klečala si na pepelu, ko je zvonilo.
Stala si ob potoku in ga z nogo ustavljala.
Pritiskala si vroča kolena ob marmor,
odpuščala si sladkim pomladnim vetrovom.
Ne-hala si govoriti ob vodi do vratu,
plezala si po vrhovih in se vozila s pogledi po nebu,
razmajala si grajske stolpe, ko je prišla svetloba.
Prijemala si se skal, če se niso odkrušile,
dahnila si vročo sapo na gladino.
Bila si suha vejaob čevlju.                                i
Bila si čas zatišij po strelili.
01 cuula bodenje v hrbtu, konja na begu?
Bleda si, ko s sonca gledaš, v rokah imaš perut angelovo, da jo meni daš. Ko se oče tvoj nadte skloni in ti reče: Stresi, odpreš usta in mi rečeš: Prosi.
Tvoj menih me gleda in mi maha, pravkar sem se zbudil iz sanj: iz kraJjevstva praha. Dvigne roko in jo pelje od zadaj naprej, da je pot polkrog, dvignem se in moja pot je dolg-večni-skok.
Ti imaš spet plave lase, imaš spet pesmi, o silni veter, stresi nie, nisem več v oniarni! O senca tvoja, o roka tvoja, o kako zdaj diliaš! V rokah itnaš perut angelovo, da jo meni daš.
Ko se hlad pretoči iz vrča v vrč,
misel pade, mesec stopi v vrt.
Blisk prereže trak noči,
glasovi, porojeni v kJeti, so kot rožnati.
Ko otrok v spanju vzdiline, beseda splava: se zaplete v trnje. Kaplja pade v veter, ki spod skale pihne, glasba zadrvi po bregu, da odnese sanje.
Ko se kita trav razplete,
na prste senca pade z zvezd.
Najprej obstane, da so mišice napete,
potem se skloni in stisne siv pesek v pest.
Rojena brez sojenic živiš na obali.
Si pesek puščavnikom, riba brezglavcem.
Tvoje črede so mime, oblake imenuješ pastirje.
Ko se umivaš z boginjami sonca: ti morje,
ti morje postane v vdihu.
Če plavaš, so pesmi:
si pesem maestrala.
Modrečeva hči. Preganjavka psov. Sapa toplega vrelca.
Si sama, ko trgaš školjke z morja.
Si darovavka, ko z rastlinami delaš znake.
Tvoje dlani so od sluza:
od ribjih teles.
Prah zvezd.
Glas z meje vesolja.
Pepel v gori.                                                  \
Si razbolela tišina svita ...                           I
mnm^Mhm ,
je \oda. '">ok |c /r;ik. commumv ki |i' ^p.il sln i v sunt \epra. nc iii S m. u.i
il ImCC. K]C |c liiOK1
,_Uii|c nchu'  No-,nk\' in j"i'Lii sui imM. ilviijckii. Vs;   A:Ktks,!vM>u. nauora. tiiiinuJisti. «' /hi.tni U'in iistu /amclnc ias'hiic. iicaiic čisln ^liKajni) ;i.i poti ilo
IIMJ.  /ihlj  \ C11 i .  k.ll   Si'l!l  Miioi
noluil sciil |o. ki'l m.'!'; iahi! kljin.'.
!   K!/!lkt"   MICll  \lakillll.   kl  >l:\!   -.kll/l
mol. nmskvi Jcsio. ki m' iiii iiolišni) n; kapljo, ki jo paJla na n;iM' nsnjo a\i;iista ^ ilc/iu lam. Oci ti.'ga psa: liimna: siiiiIIiimi Mgilloru Vsak kdrak cltncka scm. ki sc Jolika
1 56).
Na robu polja stoji \as.
Na tein kavču bom umrl s;n
I!l.
Cliild like city,
uini breze!
N4č sein razrezal na
pol, in jo kot
vino razlil
v sneg.
Kako si
topel, kamen.
Tudi
Japončki svojc otroke
ližejo in jili
prekrijejo.
Uspavanke jim
zapojejo za
spomin.
Prsi jini
ovlaži
moder, mehek
galeb.
Kanc. ki bučue
v oltarjiji.
eas vas bo
/mil. Sence
bodo pogiele
sencc in si podale
roko.
Ne dolikajtc sc vrenja
slave.
Pustile, da
shodijo male
račkc.
('iidim nakovilo \ ln^
/ drcvjoni.
marec in apri!
Miincni kliiu.
] rohico očesa rabim.
Pcčat, ki se kot
ustnice obriše.
Mch in stik,
črni pelin,
vstopi in izstopi ris!
v/igaliai. Nos
kralj nc b
tetovirano.
Poljubljale so ga
nimfe.
tna je naslonjena
tik ob njegov
vrat. Z roko si /astira
čclo tik ob njegovem
vratu.
glavi. Valovi kričeče
svile šuštijo za njiliovinii
rečmi.
Včasih imajo obliko
piške ali
ogroinnega vatiranega
rdečega srca
duhovna.
Uišni palčki se jim
priklanjajo. Pan
na srcdi vrta jiin dvigiie
bokaJ. Tudi
torklje razuniejo to kot
antastičen znak, in k
odnjaku priteče
oseda, nekam nervozna. Zašepeta: spet večerja dojenčke, spet drobi zlato govno.
Ko sem že en teden dvc tretjini časa prcživela v enem izmed prostorov Archiva Sohm (prejšnja številka Tribune), ki se mu reče soba Dietra Rota, ko scm vsak dan tudi pri obedih slišala kaj o njem, ko so me v mestu opominjali nanj, da sem gledala na vse strani, da bi videla kiaje, kjer se rad zadržuje, kjei stanuje ali jc stanoval Dieter Rot ali vsaj eden od njegovih sode-lavcev, ko sem tudi ponoči sanjala o njem in tudi sredi belega dne, ko sem zaprla oči in vidcla pred sabo kupe njegovih knjig, kot vidim vse črno borovnic, ko pridem iz gozda in si ravnam hjbet. Ko sem bila torej tako (prostovoljno) napadena, scm srečaJa samega Dietra Rota. Bilo je zjutraj, ko sem šla s Hansom Sohmom v Frankfurt na knjižni sejem. Med potjo sva šla v Stuttgart v tiskarno Mayer, kjer je domači siri Hansjorg Nayer, bivši študent Maxa Benseja in zdajšnji profesor letrizma v Londonu, vneto podtaknil v tisk že mnogo knjig Dietra Rota in drugih, ki se lahko primerjajo z njim ali vsaj uvrstijo v njegov ali temu soroden svet, da bi vse te knjige odpeljala na sejem. Naložili so nama tudi ogrodje za štant. Naslonili so ga name, Hans Sohm pa ga je, kos za kosom, zlagal v avto. In zdaj se iz megle prikaže Dieter Rot. Zdelo sc mu je čisto normalno, da peljemo njegove knjige na sejeni, ali pa o tem sploh ni premišljeval. V odpetem suknjiču je zmrznjeno stiskal roke v žepe in gledal, kako (kaj) mi delamo. Spreletavale so me misli, s katcrimi si tisti trenutek nisem mogla prav nič pomagati: Dieter Rot se pri mizi vedno nekaj spakujc, da tistega pa ne je preveč rad. \n nihče mi ni hotel pomagati. Tukaj ga imal, zdaj pa kakor veš in zftaš. Nisem se znala narediti brezbrižno. Va dobrodušen človek me je vendar tako zanimal! Imela sem se za njegovo sodelavko, za člana njegove čete. Enkrat sem mu (v mislih, naskrivaj) očitala, da mi je prcvzel neko (nepomembno) idejo, da me jc pravzaprav prehitel, in primislila sem zraven, da on pač lahko, ko ima mecene. Mislila nisem s tem nič slabega, sanio spomnila sem se svoje knjige v rokopisu, ki naj bi jo enkrat tiskala v ediciji gong pod naslovom DOKUMENTACIJA O DELU, nekakšno zbrano delo do leta 1967, ko sem prvič objavUa v Tribuni. V knjigi bi bili zbrani vsi dokutnenti, to je najdene pesmi in izgubljeni teksti. To omenjam v zvezi s knjigo Dietra Rota, Die die Die verdammte gesamte Scheisse, ki ima vsaj sto praznih strani. Hočem reči: ukvarjala sem se z Ditrom Rotom te dni (vsaj mislila sem, da delam). Zdaj pa nič. Vprašala sem ga, če je Diter Rot. Seveda je. Dieter Rot je Diter Rot. ¦ Namesto da bi se pozanimala, če ga nič ne zebe. Potern bi on vzel stvar v roke. Verjetno. Tako pa nič. Rekel je, ja, da je. Pogovoja nisem znala nadaljevati niti ga obraniti v drugo smeT. (Ali vse vem? Ali vem kaj posebnega? ) (A on je pa lahko govoril? A on pa ni nič vedel - o meni - da je lahko spraševal?) (Ali sem prišla gledat ali sem se pnšlakazat!? , sem se jezila.) Biio je pa čisto drugače. Kaj vem. Žalostno. Grozljivo. Ves teden sem mislila, da delam, da bo kaj iz tega, da bom kaj spoznala, zvedela, da se mi bo kaj razgrnilo. Kaj vem. Da bom prišla domov in bom kaj povedala. Pa sem vsa zmedena. Prestrašena. Svoje ničvednosti me jc vedno bolj strah. Ker faste. Razteza se na vedno širša področja. Ne morem se tolažiti z upanjem, da je tako tudi z diugimi ljudmi, da to grize rnogoče tudi tiste, za katere si najmanj mislim, in da se o tem pač ne go.vori. Hočem reči, da sem imela edinstveno priložnost, da spoznam delo Dietra Rota in samega Dietra Rota povihu, in iz zavedanja se te priložnosti je prišel na dan moj namen (sem se zagovorila, val navdušenja? ne, želja) da ga predstavim. Ne moiem drugače. Jaz ne vetn. Dietei Rot piše in riše tako zaies!
—   Zakaj sta tukaj dve varovalki?
—   Tukaj ni nobene.
—   Zakaj tukaj ni nobene varovalke?
—   Tegajaz ne vem.
—   Zakaj je tukaj tegajaznevem?
—   Tega jaz ne vem.
—   Zakaj tukaj ni nobene spominčice?
—   Tegajaz ne vem.
—   Tega tudi jaz ne vem.
—   Zakaj sta tukaj 2 varovalki?
—   Tukaj ni nobene.
—   Zakaj je to tako?
—   Kaj?
—   Totukaj.
—   Zakaj je to tukaj tako?
—   Da.
—  Totukaj?
—   TotuKaj.
—   Zakaj to tukaj?
—   Ne vem.
—   Zakaj ne: ne vem
namesto: ne vem, zakaj to tako je?
—   Ne vem.
—   Zakaj ne veš?
—  Ne vem.
—   Zakaj ne veš? —. Ne vem.
—   Zakaj ne veš?
—   Ne vem.
POLJUBUANJE
Po poljubljanju
nekaj za srat in scat
in kavsat in plest in vezt
risat ali barvat
potem kislo mleko s kruhom
in čakajoče iineti.
Da,
na tem sedeti
in na to čakati.                .   .
Pogiej: kako dolgo to delamo
na vsak način do osmili
in potem do devetili
in potem do desetih
čakamo še dalje
in potem do dvanajstih
in poteni do ene
ker konca to trenutno nima.
fcsej, posvečen Arnu Schmidtu zato da bo verjel, da je   tako debel, kot misli da je:
ZDRUŽITVENI EMBLEMI KOT ODTISNE OBLIKE NEZNAKOV
Poglej si ta nasiov, človek! Posebno zadnje tri besede! Kaj pa je to? Da lahko znak nekaj ozjračuje, mora vendar na nekaj v svetu kazati! TOrej znak, to je nekaj. Če rečcmo ,,znak", potejn govorimo o nečem, kar vidimo, da označuje, vidirno da tisto, kar imc-nujemo znak, nekaj označuje. Menim, da vidimo znak označeveti in to, kar znak označujc, to mora biti v svetu, to je v svetu, ker to vidimo. Vidiino v duhu in v resnici, ali vidimo v očeh in v neutnnosti. Torej vidiš, neumnost lahko postavimo nasproti resnici, če smo lc dovolj neumni, ali ne?
Torej: Svet, to je to, v čemer je vse, kar vidimo, ker če ne bi bilo v svetu, ne bi mogli videti, mar ne? Kajti če vidimo pred očmi ali za očmi je vsctno, čeprav večina Ijudi meni, da je le to v svetu, kar lmamo pred očmi. Ti so pozabili, da je nckaj tudi za očmL Gruat McLuhan na primer je na to pozabil. Govori vedno le o vizuelenem pred očmi ,in to, za kar ve, da se odvija za očmi, imenuje drugače kot vizuelno. Tu je zamudil dobro priložnost za udrihalico.
Poglejmo si skico in, če si Nemcc, je dobro, da ob njej zapoješ ta song.
TU ZNAJ PRED OČI SOM TU ZUNAJ PRED VRATI TU NOTRl ZA VRATI TU NOTRI ZA 6CESOM TU NOTRI PRED OCESOM TU NOTRl PRED VRATl TU ZUNAJ ZA VRATl TU ZUNAJ ZA OCESOM
Ce bi komu bilo v veselje, si lahko spesni nov song, da zadevo še zaplete. Song, ki bi ga utegnil kdo sestaviti, naj zajema problem, ki je nakazan v sledečem stavku:
,,KAR STOJI PRED NOTRANJIM OCESOM, STO-JI ZA ZUNANJIM OCESOM".
Kaj naj počnejo s to pesmico ljudje, ki niso Nemci, pa kot Netnci ne moremo vedeti, mar ne?
Citajmo dalje. Neznak, kaj naj to pomeni? To mora biti nekaj, kar označuje in sicer s predpono ,>ne", pri tem mora na nekaj kazati; ah, morda ne označuje ničesar, morda sploh ne more označevati. Stoj, svoje delo le opravlja! Označuje, vendar kaže na nič, označuje nič, ima sposobnost označevanja, vendar označuje nič. To je rešitev. Nič, to je tisto drugo, kar je zunaj pred svetom na kar je tudi Wittgenstein pozabil in v to ni verjel. Če pogledaš spodnjo dcico, ali vidiš, kako neznak, ki smo ga prisilili, da nam pokaže sliko svoje roke, z njo predstavi sliko krožne linije, ki nam predstavlja kožo sveta, in le-to prebode?
Ali lahko doumeš, da skicirana roka stoji tukaj na mestu ,,neznaka"? Vidimo, kako neznak označuje nekaj izvcn sveta, to je znak, torej kaj:
Prvič, v svetu označuje nekaj v svetu,
Drugič, kot neznak v svetu označuje nekaj izven sveta,
Tietjič, kot nekaj, kaj? , izven sveta označuje nekaj v svetu,
Četrtič, kot nekaj izven svetai kaj? , označuje nekaj
Koi vidile, se vprašujemo, kako se pravzaprav imcnuje to, kar označuje lzvcn sveta tisto, kar je znotraj sveta? Potem se inoramo šo vprašati, kuko se imenuje to, kar izven svtta kaže na nekaj izven sveta? Vse to so seveda znaki. Torej lahko zgornje štiri imcnujemo znake. Toda kakšnt' predpono naj damo ^adnjima dvema? O lem bi rajši razmišljali prihodnjc lcto.
Dalje. Kaj pa naj bi bila odtisana oblika? Ta ima prav gotovo nekaj skupnega z odtisnicami. Ali ni morda to odtisnka, preden je odtisnjena? Stoj, odtismca sama vcndar ni odtisnjena: Kos papirja, ki je /.družen s prclepnico, mislim na primer na katerem je prelcpnica, to je vendar tisto, kar jc prelepljeno. odstranjeno od slikt: prelcpnice. Ali pa je samo odtis odstranjen od svoje slike? Ah. tudi o tem ne bomo danes niti mislUi niti pisali, niti govorili niti čitali.
Pred teboj na mizi leži odtisna oblika in skozi Uledikavo lcsketajočo tiansparenco štiri krat štiri centimetrov majlinega koščka papirja se neznak, kot vuš, črnikavo blešči. Tako. torej kaj lahko sploh odtisnemo, hočem rcči odkrijemo? Nič, prav gotovo nič novega. Sliko, s katerc lahko odlepiš papir, vidimo že skozi papir, ki jo prekriva. Toda odlepiti ga moramo. ali morda nimam prav? Spet poglcjmo skico. Ali kaj vidiš?
Kei že hočeš, pa sc obnašajmo poctično. Pritisk roke na ramcnu, to je tisto, kar si lahko ogledaš na sledeči skici.
Pritisk roke na ramenu in občutek, ki ga ima rama v svoji notranjosti, ta gost občutek pod kožo, ali m to slika tega občutka? Slika, ki nastane za očmi bistva, ki ga rama imenuje svojega lastnega, na kau-rega pritiska roka; roka pritiska sliko svojc težf na ramo. Potem prevzamc rama težnostno sliko roke, ko se le-ta odmakne, postane odtisna oblika, bistvo? , sama po scbi razumljiva, odtisana slika naznaka. Slika občutka tcžc jokc moža je odtisna oblika, jc neznak, kci stoji pod kožo ramena, ramena žene. V tej lepi situaciji je koža koža žene in slika tega znaka seže daleč čez meje ženskega sveta, t.j. čez kožo žene in od tod pride, da lahko rečemo: neznak je in roka moža jc odtisna oblika za neznak, rnar ne?
Dopusti, da se še enkrat o tej sceni prepričam. Naslov: Izvršitev nominativa. Pritisk telesa ljubcčega bitja na telo ljubljenega bitja pušča odtisne slike. To lahko imenujemo ,,izvršitev nominativa", malo pomisli in poglej skico.
Tako se izvrši nominativ. Nominativ je neznak, odtisna slika, ki jo povzioči govor s pritiskom svojega telesa na papimo kožo človeka. Pritisk na del papime kože človeka, ki jo Nemec imenuje slovnica.
Še nekaj. Pojavi se skica, ki prikazuje dativ in njegovo izvršitev.                                                s
Naj kaj mislimo, ko gledamo in čitamo? Preden smo vse to napisali in narisali, smp mklili približno tako kot na nekaj zapletenega in"nekaj navlake, ki nekomu pripada, in to spraviti pod kožo; n.pr. spraviti nekaj pod kožo lastnega imena, da lahko potem rečemo: to pod kožo mojega imena pripada meni To je izvršitev dativa, mar ne? Pustimo, da sveta Wendy citira v tisk. Da, Wendy, za katero menimo, di je nekoč tako govorila: ,,Pogiej, svet te nikoli ne zapustij ob tebi je vse dni do konca_ sveta." In tukaj še entrai ustavim reko preslikanili slik.
Še enkrat obrnimo papirnato stian in poglejm kakšne lzglede ali vpoglcde nam nudi ali odreka koi našega sveta z novimi, velikimi ln drugimi luknjami
Tako steče intervju z Diterom Rotom in Petrom Hansom Gopfertom leta 1973:
Gospod Rot, kako se vaše ime pravilno napiše?
Napiše sc R-o-t-h.
Kako to, da si ga vedno spreminjate?
Ja, fant, ne vem. Tako pride. Tako je življenjc.
Kaj ste čisto zavestno prevzeli od dADA tradicije
Ne vem. Ne verjamem, da sem kaj od tam jemal.
Menite, da niste konkretno, neposredno pover.ani s tctn.
Ne veni. Mogoče. Ampak ne zavestno.
Ali imajo vaši materiali: majoneze, čokolada, kakao, sladkorjc. . kakršenkoli simboličen pomen?
Ne verjamem. Mogoče pa. Toda mora človek vprašati specialLste. So ljudje, ki o tem razmišljajc. Kot na pnmer Freudovi prijatelji. Ti to vejo.
Kako se potem pri.šli do čokolade.
Tcga žal ne vem.
Ali sami radi jeste čokolado?
Ne vem.
Ali je to kaj v zvezi s tem, da tako radi uporabljate čokolado?
Mogoče.
Lna ,od va.ših knjig ima naslov ŠE VEČ DREKA. Ali je to prikaz še več dreka?
Ja, upam.
D1ET(H) ROT(H)
rojen 1930. v Hannnovru dela od 1943. dalje po vsem svetu. (Ves svet je Islandija, Zahodna Evropa in Seveina Amerika.)
Dicter Rot riše. Slika. Snema filme: iz zadnje; okna v mestnem avtobusu, počrnjen film z luknjami, tekst film (pismol . .. Fotograiira: knjige, hepe-ninge,..
Ripari: dela plastike iz mavca, voska, žebljev, u. lesa, papirja plastičnih nias, sladkarij. .. , ki so knjige, pesmi...
Predeluje: dvajset Heglovih knjig v salame . . . Sne- sf ma plošče: redko poslušajoča glasba
Piše: pesmi, prozo. eseje ...
Piše in riše in barva hkrati: knjige, knjige, knjige. čf Knjiga jc stanovanje pesmi Pesmino stanovanje. Sta-novanje za pesem.
Od 69 knjig, ki so izšle do 1974 (štiri novejše sem še videla) so nekatere take:
Iz na kocke zrei-anih časopisov - SCHNEEW1T TCHEN 67/7 izvodov knjige z luknjami (zvezni so » poluknjani otroški stripi) - BILDERBUCH 56/25 izvodov, KINDERBUCH 57/25 izvodov. Knjiga iz s pesmimi (besedami, črkami) črtami, pikami, luknjami, zaiezami) opremljenimi (potiskanimi, porisanimi raj rezanimi, popisanimi, poradiranimi, pobarvanimi. . 1, stranmi iz pravega rdecega usnja — POETRIE nr. 1 po! leta pisanja poezije 66/7 izvodov — v lesenih plaHv nicali, ki se zapirajo kot škatla (komplictrano -domišljeno, drago - dragoceno)
Izšlo  je   že   20  knjig zbranih. del,  v katere vključeno delo do leta 1972 in ki obsegajo vsaka v: dvesto strani
Pesniškim zbiikam je navadno ime: drek, tipičn: drek,  še več draka, izgubljeni drek, zbrani drek podobno.
Knjiga - omara, v kateri so žigi, blazinice in črnil^ tako da knjigo izdeluje bravec sam, avtor risb štempiljkah mu razporeditev, uporabo prepustL eseja: KDO JE BIL MOZART in KDO NE VE, JE  BIL MOZART, se, tiskana vsak v svoji I glasita: JAZ NE VEM in JAZ NE VEM. Na platnice od zadaj in spredaj prilepljen pobarvan kruh BOK 3 c.
pripravila: Bogdan Lipovšek in Ifigenija ZaRoričniki
Zabeležka
Diet(h)er rot8h9
Počutil sem se dabo,
ker nisem imel čevljev,
dokler nisem srečal možaka,
ki ni imel nog
dokler se mi ni posvetilo, da spričo tega, da ni imel nog, ni potreboval nobenih čevljev
Poezija
Izbor in prevod D.Š.      >^ /
Kakisnoje
potem ko umreš, je natanko tako, kakršno je bilo
preden si se bil rodil in za enako dolgo
Zapomnite si tole:
Bog ni počival
na sedmi dan. Počival je potem, ko je biltfdelo opravljeno
Nirvana
je dolgočasna
lorali bi
idati na roke in na kolena
ise zahvaljevati Bogu,
i nekje je Bog,    '
ted katerim lahko padamo na roke in na kolena in se zahvaljuiemo.
Edina dobra stvar pri tem, da imaš zapoditev je to, da ti ni potrebno zapravljati veliko časa z iskaniem dela
Vem kaj mi je zdaj početi.
Moram si izmiSjati kaj počnem
Postalo mi je
tako slabo
zaradi televizije
prejšnji večer, da sem ugasnil aparat    ' in preživel večer tako,
da sem za nadomestilo bral TV-program
Niti
privrženec niti vodja bodi
Pobeg
je preprosto gjbanje k drugi realnosti
Beseda
je vredna eno eno-tisočinko slike
V deželi Dotika je tro-roki človek kralj
Pričujoča poezjja je iz Los Angeles Free Pressa (31. maj 1974). Sicer pa je Jack izdal že dve knjigi: A Child's Garden of Grass" in ,,The Ins and Outs of Origies".
Najprej to: te ,,opombe in opazke" in prevodi pesmi (zlasti le-ti) se pozvižgajo na ,,bralce", ki so nedo-jemajoči in nekomunictrajoči, ker so interiorizirali abstraktno (meščansko) določitev časa ter lastninsko metafiziko ..vrednosti življenja".
. KONCENTRATI REDEFINIRANJA
Male tekstualne intervencije v dano stmktuio po-menov, anaihoida raionivojska (a inteligentna!) zba-danja bralnega zomega kota in obenem ,,speaking out"..,, kar bi rekli, da bi govorili v medprostorih Margolisove ,,Poezge", zaradi česar je ta stavek zmeda gramatičnih nedoslednostl (Lektor pusti ta ..stavek" primim!)
In vendar so te bistre Margolisove cinične pre-proščine jasna formulacija neskladnosti v razmerjih vzpostavljene odnosnosti pomenov. Sploh ne gre za ,,iazdiialno', aktivnost rušenja abstiahiranih form, ampak za izigravanje enega pomena proti drugemu (in morda obeh proti tretjemu) - vse v medijunaj -splošnejše in najširše ,,razumljivosti". Tisto, zaiadi cesar je to dodatno jpri-pisovanje, je pa ravno prepri-čanje, da se v polju omenjene >rrazumjivosti" ta poezija ne izčrpa. Gre. namreč za to, da gre za transgresijo.
In zopet razumeti je (tega ,,ne more razumeti" Maijan Pungartnik), da transgresija teksta lahko kon-. cidiia s tisoči svetovnih najrazličnejših transgresij sveta postedovanosti (iz nedoločljivega števfla žarišč), ali pa z nobeno od njih, ali pa koincidiranja sploh ni, ker manjka v samem prostoru možnega koincidiianja, ustrezna transgresija itd., idt. Do take zmešnjave pripelje namrec deontološko (tudi normativno) za-mišljanje prostora vsakišnosti, ki pa je metafizično utemeljen v policijskem redu datrrajočem od koz-mične meščanske revolucije." Neskladnosti v raz-merjih vzpostavljene odnosnosti pomenov" so tako mnogoznacnosti prikritosti družbenih razredih konfor-ontacij. Tekstualna transgresija policijškega reda koz-mosa se potemtakem sme igrati s peljanjem pomendcih ,,sprimkov" do roba neutemeljnosti pomenov v nji-hovem lastnem REDU. Na ta način LITERARNA anarhija ni vedno POLITlCNA anaihija, ampak je POLITlCNO nekaj drugega - lahko samo teoriji razpoložljiva oblikovalka partikulamih nazornih ,,sla-bih točk" celotnega tim. sistema...
PREPROSTE DUŠE IN NARAVOsLOVNI ZNANST-VENIKl marsikaj označijo za občutenje, vednost (iz-rečenje z besedami.. ?) jim je opis občutenja, ki je za njjh nedotakljivo in primarno , ,,nedostopno besedam". Tovrstna prostodušnost je oznaka prista-jajočih na razredno izkoriščanje. Morda jih bo ravno to izkoriščanje pripeljalo do tega, da bo za nje občutenju primarno nekaj, kar ne bo imelo za ime niti besede niti molka, da razni verbalisti, ki bodo temu rekli FAŠIZEM, ne bodo imeli v kaj kaikoli izieči
PA ŠE PRAVZAPRAV
Nismo se spuščali v pojasnjevanje Margolisove ,,Poe-zje", rekli smo ,,nekaj ob."
DARKO STRAJN
mec maja tega leta je bila v mali dvorani tnenze v intskem naselju naša prva razstava, ki je pozneje, i je govorilo o njej, dobila ime ,,razstava mož". ta ava je trajala dvanajst ui; od ponedeljka od šeste popoldne, pa do naslednjega dne do osme ure M. namen razstave je bil v preprosti želji, da tisti, sami zase ukvarjamo s dikanjein, razstavimo svoje in jih tako približamo ljudetn. to je bila osnova, rteri- smo izdelali razstavo. drugo tako vodilo je to, da smo hoteli slike podati na tak način in v a okolju, v kakrsnem so nastale in v kakršnem so hajale recimo pri vsakem izmed nas doma ker pa e skupaj trajalo tako nepričakovano kratek cas se odločili, da jo v jeseni ponovimo..ta ponovljena jva pa se je dogajala ravno zdaj, to je od 17. do novembra, v tej isti mali dvorani v menzi štu-ikega naselja.
istava sama pa ni bila omejena le na ta prostor in i sam teden, ampak se je začela že prej z določeno nostjo, ki naj bi razburkala uradniško osemumo lanjost, jo na nek način- aktivirala tei dala od * zatopelim ljudem čutiti, da se nekaj dogaja, da :nje ni le osemurno posedanje ali štancanje, ampak še nekaj več. kako smo se tega lotili? čeli smo tisto sredo v tednu pred samo razstavo v dvorani ih sicer smo si izbiali za kraj dogajanja ad pred konzorcijem in to ob poltretji uri, ko se no ljudstvo usip^e s svojih delovnih mest nazaj iv. domov se peljejo z avtobusi in pred konzor-: je velika avtobusna postaja z emm največjih iov potnikov. jani osojnik in jaz sva oblečena le v (platnene indijske pižame zaplesala diug diugemu [oti v nekakšnem počasnem polplesu. ko sva priSa n se je vsa zadeva končala. vesna in miian sta naju k s plašči in scedali smo jo, še pieden so se tni ovedli, za kaj neki gre. naslednji dan, to je v ek, smo jani, miian (mehora), srečo (fišer) injaz i oblečeni v dolge bele halje, ki spominjajo na onke, nesli vesno /čmivec), ki je bua ogrnjena v burnus, v toki je držala obešeno zanko, tako za inje, na lestvi, storili smo krog po mestu in ii. vse skupaj je trajalo mogoče dvajset minut. Ktek smo ob času največje gužve nosili po mestu iino kartonasto škatljo dimenzij 3 krat 3 krat 2 L škatljo smo nesli od vesninega doma na mirju in Skem ovinku v študentsko nase^e. to škatljo smo
uporabili na razstavi kot material.
y soboto je stvar dobila širše razsežnosti, v všo stvar se je vmešala institucija v podobi dveh mfličnikov. jani, miran in jaz smo se oblekli v črne smokinge, bele srajce, okoli vratu smo si zavezali kravato in preko_ ramen smo si obesili velike table z napisom obleka dela človeka in spodaj pod tem registrsko številko. midva z janijem sva šla po svoje in. miran po svoje. zmenili pa smo se, da se dobimo pred konzorcijem, kjer naj bi zaključili naš obhod tako, da bi stali kakih pet minut popolnoma negibno, obrnjeni diug nasproti drugemu na razdalji desetih metrov. ko pa sva z janijem prišla pred konzorcij, sta tam tista že prej omenjena mflič-nika popisovala mirana, vesno in bojana (bojan je bil pri vseh štirih dogajanih naš fotograf). prikorakala sva mimo, se z vsemilepo pozdravila in odšla dalje. tako se je končal teden pred razstavo.
ali smo dosegli to kar smo hoteli? smo. še ena stvar je, ki presega samo razstavljanje v mali dvorani. to so plakati. te plakate smo prav tako razstavljali. kajti vsak plakat je bil edini pnmeiek. plakate smo naredili skupaj, tako, da smo jih istočasno slikali vsi štirje (jani, vesna, miian in jaz). tako so nam tudi plakati omogočili, da damo to kar delamo. otvoritev razstave je bila v ponedeljek ob šestih. na žalost nam je ni. uspelo dokončati, tako* da so današnji obiskovalci pnšli v še nedokončano prizorišče. tudi na tej lazstavi smo se držali istih izhodašč kot tia prvi — pokazati svoje slike take, kakršne so, obiti j)ri tem kiiterije,-ki so občeveljavni in ki določajo tezo in vrednost vsaki sliki, d se znotiaj našega časa in prostora poskuša javno uveljaviti kot slika ne kot nekaj neobveznega, ampak kot obvezujoča, ki se daje in v tem samo dajanju stopa v nepo&reden odnos s tistim.kijo gleda, z gjedalcem. za sliko ni več pomembno, ali je dobra ali slaba glede na neke zgodovinsko določene kriterije, ampak je kriterij, kijo določa, le ta, ali mi slika kaj daje ali mi ne daje nič. da pa bi slika res dajala to, kai je vsak izmed nas dal v njo, je nujno, da se pojavi v okolju, kateiemu pripada. recimo pri meni doma leži moja slika CIA pod mizo, moja slika j.kos und seinshobby pa nad mojo posteljo, pritrjena na zad, ki je ves lisast in oplatast. torej je tieba sliko tudi na razstavi postaviti v domače okolje. tisti hip pa, ko nam je to uspelo (na prvi razstavi nam je), smo dosegli tudi že drugi namen našega dela - razpoloženje. znotiaj tako doseženega razpoloženja sc lanko zdaj dogajajo iazlične prireditve, kot so n.pr: literarni večeri, glas-beni recitali, spontane glasbene improvizacije, sre-čanja, spoprijateljevanja, baletni recitali, pitje čaja, poslušanje glasbe - same take reči, ki jih radi počenjamo, ltd.
iztok osojnik
ZAPIS
OPOMBE IN OPAZKE
K MARGOLISU
TRIBUNA OKROGLA MIZA
   NARAVOSLOVJE - DRUŽBOSLOVJE
5. novembra popoldan smo se zbrali na Tribuni in ni nas bflo tnalo. Poleg tistih, ki soipriSi predvsem poslušat, je bilo med nami tudi sefiem ,,nosilcev" diskusije. Tine Hribar, Jože Kavčič, Andrej Kirn, Marjan Kožai, Ivan Kreft, Tortiaž Mastnak in Emil Milan Pintai. Pogovarjali smo se več kot tri ure, tako da smo za objavo lahko pripravili le del celotnega teksta, Izbor ni bil lahak, ker je bil celoten razgovor zanimiv, vendai si^b se odločili, da objavimo predvsem tisti del teksta, ki se bolj neposredno dotika naslova opredeljene tematike.
^T MITJA KOSIR: Tu smo se zbrali zato, da posku-šamo vzpostaviti, oziroma določiti vsa možna razmerja med naravosJovjem, tehniškimi vedami in družbo-slovjem; opredeliti znanost samo kot človekovo prakso in jo misliti kot znanost zgodovine. Marx je v Nemški ideologiji napisal: ,,Poznamo le eno samo znanost, znanost zgodovine. Zgodovino je mogoče opazovati z dveh strani, razdeliti na zgodovino narave in zgodovino ljudi. Obe strani pa ne gre ločevati: kar obstoje ljudje, se zgodovina narave in zgodovina ljudi medsebojno pogojujeta."
To je naloga, ki ob visoki delitvi dela znotraj znanosti ostaja na obrobjih naše zavesti marginali-zirana in nezavedana. Vendar ravno vse hitrejši razvoj znanstvene tehnologije in metodologije zahteva vzpo-stavljanje vezi med znanstvenimi področji, kot nujen pogbj preseganja ,,meja spoznanja" in širjenja tistih obzorij, ki znanosti še vedno zastirajo poglede v prihodnost.
4k ANDREJ KIRN: Računal sem, da bo to prost pogovor, zato se nisem posebej pripravil. Problematika je tako razvejana da človek ne ve, kje bi začel. Odnos naiavoslovja in družboslovja vključuje tudi odnos do tehnike. Pri Marxu se problem ene znanosti v glavnem pojavlja na relaciji naravoslovja in družboslovja, ker so bile tehniške znanosti takrat še v procesu izobli-kovanja. Paralelni sistem naravoslovnih in tehniških znanosti je šele nastajal, sam pojem tehnike še ni bil udomačen tja do prve polovice 19. stoletja. V nem-škem jeziku (še pri Goetheju) je v glavnem prevladoval pojem ,,Maschinenwesen" in ne tehnika. Za Poljake trdijo, da so začeli pojem tehnike uveljavljati nekje okiog leta 1830, ko so bile ustanovljene prve tehniške šole. V Franciji, ki je vodila y nckaterih tehniških disciplinah, se pojem tehnike pojavi prej, ob koncu 18. stoletja. Problem enotnosti tehniških, naravoslovnih in družboslovnih znanosti pri Marxu še ni neposredno izpostavljen, čeprav je navzoč v Marxovem proble-matiziranju odnosa med naravoslovjem in industrijo. Marx že z družbejiega vidika analizira tehnično opred-metenje naravoslovne znanosti v industrijL Z vidika zgodovinskega odnosa med družboslovjem in naravo-slovjem je zelo značilno, da je angleško ,,Kraljevsko društvo" kot ena najstaiejšfli znanstvenih združenj v Evropi še v začetku 19. stoletja vključevalo vse znanstvenike. Clani so bfli tudi teologi, pravniki itd., medtem, ko so bili kasneje člani društva le še matematiki, naravoslovci in predstavniki tehniških znanosti. V 19. stoletfu in v prvi tretjini 20. stoletja se pojavi v znanosti proces diferenciacije. Znanost dobiva mozaično podobo.-Danes teče ta proces diferenciacije dalje, vendar nič več tako enostransko prevladujoče. Oba procesa, diferencijacija in integracija, potekata enakovredno in vzporedno.
Obstojc naslednje vozliščne točke, s katerimi se znanost povezuje v integralno podobo sveta.
1.) Enotnost znanosti v njenem družbenem cilju. V današnjih razmerah pa ta enotnost obstoji v tem, ali se bo znanost osveščala, da je njen cilj premagovanje razrednih pogojev sodobne družbe, razrednih oblik človekove eksistence. To velja za vse znanosti biez izjeme, tako za naravoslovno, tehniško in družbo-slovno. Ali se bo znanost tega enotnega cilja zavedla in tako postala sredstvo razodtujitve, ne pa sredstvo poglobljenega odtujevanja? Podiužbljeni značaj pro-blemov in razraščujoči konflikt med znanostjo in razredno družbo bo od znanstvenotehnične inteligence izsiljeval takšno enotnost.
2)  Ni  slučajno, da so ravno naravoslovci, poleg Marxa začeli gojiti sociologijo znanosti (npr. Alphons de Cndolle, Oiarles Babbaye, Francis Galton). ,,Zgo-dovina znanosti dveh stoletij" A. de Candolla (1873) je  izrazito   družboslovno  usmerjena  in predstavlja pielom s klasično zgodovino znanostL Bernai, kije bil biokemjk, se je prav tako lotil analize znanosti, za njim pa  še  številni  drugi naravoslovci.  Ni  slučajno, da družbene vede o znanosti niso oblikovali sociologi ali ekonomisti, kajti diužbeni pioblemi so bili veliko bolj razviti v naravoslovju in tehniških znanostih, kot pa v družboslovju.
3)  Ne le družboslovec temveč tudi naravoslovec in inženir spoznavata, da so mikiopogoji njunega dela odvisni od  makropogojev  družbe,  v  kateri delata. Družboslovje  se  mora,  če hoče razumeti sodoben konflikt  med  družbenimi donosi in produktivnimi silami, spustiti tudi v analizo znanosti in tehnike, naravoslovno-tehniška  inteligenca  pa je prav tako prisijjena, če hoče zagotoviti pogoje svojega dela in jih razvgati in če se hoče zoperstaviti razrednemu ali kakršnemukoli drugemu monopolnemu izkoriščanju znanosti, da svojo naravoslovno-tehniško zavest do-polni z družboslovnim znanjem.
4)  V naravoslovni znanosti so bistri zavest o zgodo-vinskih in družbenih predpostavkah svojega predmeta spoznanja. Narava, ki jo spoznava, je vse bofj odvisna od tehnične raziskovalne aparature, ta pa je zopet odvisna od razvoja produkcije in celotnega diužbenega razvoja. Ko sta Marx in Engels zavrnila Fenerbachov slavospev naravoslovni znanosti, sta pokazala na od-visnost in posredovanost njenega ,,naravnega" pred-meta od trgovine in industrije v najširšem smislu. Vpliv tehničnih pogojev na naravoslovne spoznavanje je v nekaterih disciplinah doscgel takšno raven, da je izsilfl novo razumevanje odnosa med spoznavajočim subjek-tom in objektom. Upoštevaje neposredno tehničnih pogojev spoznavanja pa ne pomeni nič drugega kot odkrivanje družbeno zgodovinske naiave spoznavnega procesa, ker so določena tehnična sredstva spozna-vanja narave odvisna od zgodovinske ravni produk-cijskega procesa. S tem pa je zgodovinsko proizveden most, pieko katerega se mora proces naravoslovnega spoznavanja povezovati s človekovo zgodovino.
Ena najmočnejšjh integiacijskih vezi pa je v tem, da so družbeni problemi postali tako kompleksni, da jih ne more rešiti nobena posebna znanost. Vse hjtreje potoka proces intemacionaJizacije problemov. Marxje trdil, da najvišje abstrakcije nastajajo ob najbogatejšem konkretnem razvoju. Pritisk v smer, da se misli v svetovnih sistemskfii kategorijah, je sam rezultat dolo-čenega zgovodinskega razvoja. Narava celotnega druž-benega reprodukcijskega piocesa je postala tako kompleksna, da nobena parcialna znanost ne zmore globabie in dolgoročne resitve. Ta proces bo radikalno spremenil dosedanji način znanstvenega mišljenja in pojmovanja predmeta znanosti. Afirmiral se bo iziazit integralen sistemsko-dialektični način mišljenja.
-* TINE HRIBAR: Dei vprasanj, ki jih je odprl Andrej, bi se dalo razvrstiti na predmetm diferenciaciji: lahko bi govorili le omožnostih kompjutrskega poenotenja, oz. zbitanja podatkov. Kajti, če pogledamo današnji lezultat znanosti, vidimo, da izhaja na tisoče člankov na vsakem področju. Levy-Leblond je ugotovil, da več kot 90 % teh člankov sploh ni nikjer citiranih in da znanost vse bolj postaja golo skladišče.
Druga stvar pa je metodološka enotnost in enovi-tost Ne gre za neko enotnost v ciljih; to je vprašanje, ki se postavlja družbi kot celoti. Tu imamo različne odnose do znanosti, različne discipline: teorijo zna-nosti, sočiologijo znanosti, filozofijo znanosti... Enotnost tned naravoslovjem in družboslovjem obstaja v enotnem metodološkem pristopu, ki pa se šele formira.
Ce pogledamo sodobno znanost, od Nevvtona in Kopeinika naprej, vidimo dve značilnostj v metodo-logiji: a) Odkrivanje novih stvati; odkriješ nekaj, kar na prvi pogled ni razvidno, odkriješ nekaj, kar je za tem navideznim in kar pravzaprav giblje videzno. Ta problem odkrivateljstva ni tako problematičen. Bolj problematična je druga stvar, ki se istočasno pojavlja, ui to je problem izumiteljstva. K.aj pomeni nekaj iznajti, kaj pomeni iznajditeljstvo? Navajam primer šaha. Ni vedno isto, če lečem, da sem nekaj iznašel. Eno je, če v že dani otvoritvi, npr. siciljanki, odkrijem novo najboljšo potezo. To je ena stran iznajditeljstva, na kateri se giblje vedina iznajditeljev. Odkrijejo nek nov element, to je bistvu odkritje ene nove pcteze, čeprav najboljše. To je prva stopnja iznajditeljstva. Druga, višja stopnja, pa je odkrivanje novih otvoritev. O tretji stopnji izumiteljstva sedaj ne bom govoril, vendar se bom k njej še vmiL
Iznajditcljstvo je bolj kot samo odkrivanje značilno za novo znanost. Kopernik glede na Ptolomejski sistem, glede na vidni svet gibanja, ni odkril nič koristno novega; kot je Ptolomej lahko napovedal na podlagi prejšnjega gibanja, kako se bodo gibali planeti, je isto zmogel Kopeinik. Tu ni bilo tiste novosti. Zlasti Galileu, ki je tudi kopiral Kopernika, so zato očitali dogmatizem. Zakaj dogmatizem? Ker sta kot znanst-venika predvsem iz svetovnega nazoia trdila, da imata prav, da se zemlja vrti okoli sonca in ne obratno. Bacon je bil zato na strani teologov, češ, da je to le hipoteza, in dejansko je bila le hipoteza skoiaj tristo let, doklei niso odkrili zadnjega planeta. Danes vemo, da sta Ptolomejeva kot Kopemikova teza relativni, da ne držita absolutno, in da gre v znanosti najprej le za hipotezo, ki pa se seveda v določenem odnosu lahko pokaže kot dejanska.
Če se vrnemo k odkrivateljstvu, ugotavljamo, da znanost odkriva nekaj, kar je neodvisno od človekove volje, neodvisno od človeka kot subjekta, od njegove dejavnosti. Na tem področju so si družboslovne in naravoslovne znanosti povsem enake. Kot je Kopemik odkril gibanje planetov, Newton fizikalno mehanične zakone, tako je Marx potem odkril nekaj, kar je neodvisno od človekove volje: zakone kapitalskih proizvodnih odnosov. Enako tudi Freud: področje nezavednega.   Isto  Levy—Strauss:  Strukturne  inter-
subjokuvne odnose, ki obstujajo ncodvisno od Clove-kove volje. ki jih torej človek laliko le odkriva, spoznava, ne more pa kot individualni subjekt nanje neposredno vplivati. Tu sta si enotna družboslovje in naravoslovjc.
To je lc ena plat. Zdaj se vrnimo nazaj k iznaj-diteljstvu. Kaj qaj pomeni družboslovno iznajdi-teljstvo? V naravoslovju vsi več ali manj vemo, kaj je to iznajdba in kaj iznajditeljstvo, v družboslovju pa to rpedstavlja problem. Vse do Marxa diužboslovje ni bilo iznajditeljsko. V glavnem je bilo analitično in je odkiivalo dane zakonitosti. Zdaj se bom vrnil k tretji stopnji iznajditeljstva, ki sem ga prej zajnolčal. Ce imamo na eni strani odkritje nove poteze, na drugi strani odkritje nove variante, je tretja stopnja iznaj-diteljstva odkritje šahovske igre kot take. Marx izhaja iz odkritja, da je doslej vladala predzgodovina, v kateri veljajo objektivni zakoni, ki so ravno tako močni, kot naravoslovni. Zato aplikabilnost iste metode: ie-duktibilno - analitične. Ko pa je Marx postavil pioblem samega predzgodovinskega obdobja, proglasil predzgodovino za eno izmed možnih otvoritcv, je hkrati dejal, da je možnih več otvoritev. Koliko je sedaj teh otvoritev, možnosti, da bi človek izgradil družbo po svoji zamisli? Da bi lahko zgradil kakršno koli družbo, se piavi: je možno neskončno otvoritev? Zakaj neskončno? Tudi v naravoslovju ima znanst-venik neskončno možnih iznadb.
Načeloma lahko uresniči katetokoli svojo zamisel, ki jo koherentno razvije in potem v skladu s teorijo alegoritmov najde pot lealizacije svoje zamisli, svoje ideje, svojega modela. Zakaj? Ker je v naravi načeloma neskončno možnosti. Obstoji neskončno vaiiacij. Na-čeloma znanstvenik v tej neskončnosti lahko izbeie oz. najde vse potrebno za realizacijo nekega svojega modela. To se pravi, da za model najde nek korelat v naravi. Ce je model koherenten, mara najti v naravi pogoje za realizacijo. Isto je načeloma z izobliko-vanjem diužbe. Če je predzgodovine konec, če ne veljajo nobeni objektivni zakoni v smislu kapitalskih zakonov, ki delujejo z železno, naravno nujnostjo, kot pravi Maix, potem si je sedaj načeloma lahko zamisliti kakišnokoli družbo; človek si lahko dobesedno vzame svojo usodo v svoje roke, tudi usodo svojega družbe-nega življenja.
Ce pa govorimo o pomanjkljivosti dosedanjega naiavoslovja, bi opozoril na dve napaki, ki se ne-nehoma ponavljata. Prva tiči v tezi, da je filozoflja mati znanosti. Druga v tezi o fizikalizaciji, scientifi-kaciji družboslovja, da se v družboslovje vna.šajo metode sodobnega naravodovja, zlasti fizike. Če se vinem nazaj k šahu, je to zelo kratkovidna teza. Vrača se nazaj le za eno potezo. Tudi sodobna fizika je nastala na osnovi vnašanja neke metode v bivšo filozofijo narave in jo danes imenujemo (to metodo) znanstveno metodo. Te metode v fiziki vse do Newtona ni bilo. To je paČ metoda, ki kot taka velja povsod, za katerikoli predmet; tu ni razlik med družbo in naravo. Le zato, ker se je te metode (reduktibilno -analitično) naprej vneslo v fiziko, dancs govorimo o prenašanju fizikalne metode v družboslovje.
S   tem   seveda   nočemo   ieči,  da je  ta me zadostna, oz. da je znanost, sploh znanstveni prisf zadosten, Na določeni ravni je pomanjkljiv, je nez dosten, ne more povedati vsega, zlasti ne o čioveki Toda,   ni   kriva  metoda, Če je  generaliziiamo o absolutiziramo. Ta metoda je, kakršna je, in jo j mogoče zamenjati z drugo: če se spet vrnem lc Sab možna je iznajdba neke druge igre namesto šaha. A pa misliti sploh mimo metode ali igre. Ne moremo ] šaha kriviti, če je šah. Druga stvai je, če proglajL edino možno in najboljšo igro itd. -jff MILAN PINTAR: Težava tega razgovora je vj da nas uvodoma sili v eksplikacijo lastnih pozicij, \ dialog. To pomeni, da vsakdo potrebuje precej časai uvodno lazlago. Razpravo tako začenjamo na nespi razumih ne pa na bistvenih točkah. Moj pogled i deloma razlikuje od Andrejevega in Tinetovega. znanosti   bi  rad   začel   govoriti  tam,  kjer je  bi postavljeno    uvodno    vprašanje,    pri    interpretao Maixove misli, kaj je ena znanost, znanost zgodovia
Strinjam se z Andrejevimi ugotovitvami, da, gledai historično, 18. stoletje lahko proglasimo kot stolet naglcga lazvoja naravoslovnih znanosti in da šele kom 19. stoletja zlasti v Nemčiji, naletimo tudi na nag razvoj družboslovja, zlasti še psihologije. Problei enotnosti znanosti se lahko v vsej svoji korenitos postavi šele potem, ko so skiajnosti eksplicirane. Za1 Marxovega problema enotnosti znanosti ne vidi predvsem v tej dimenziji, torej kot zgolj vprašan razlik med naravoslovjem in družboslovjem. Ce h čemo odpreti drugo lazsežnost razumevanja, rnoian poseči po vseh tistih pojmih, ki jih uporablja Mirx, I to zahtevo postavi. To so seveda predvsem poji komunizma, človekove narave, zakonitosti zgodovin carstva nujnosti, predzgodovine itd.
Pojem ,,znansivena ideologija", ki je piarzapfl ,,contradictio in adjecta, zato ker je znanost smatral kot ideologija, ali vsaj z ideološko razsežnostjo, kar v nasprotju, vsaj navideznim, s teksti, kot je Nemšl ideologga, kjer govori o ideologiji kot sprevrnje: zavesti, medtem ko o znanosti, zlasti Engels v Di Iektiki prirode, govori, kot o (adekvatnem) odsl kavanju neke objektivne strukture in seveda v tei smislu objektivno strukturiranje v samem subjekti Vendai, če bi problem tako postavili, bi to zanteval obsežno razlago bistva znanosti, za kateio mislim^j ta trenutek ni potrebna ...                                  ¦
Tine je v uvodnem delu govoril o dovršeB _Lrehodu iz ,,predzgodovine" v ,,zgodovino", s ten naj bi prenehali delavati železni zakoni kapitald produkcije, oziioma, če sem ga prav razumcl, pi nehala bi se zakonitost zgodovinskega razvoja. 1 prehod je izenačil s trenutkom, ko iznajditeljstvo dnižboslovnih znanostih pripelje do tega, da lahl konstruiiamo neskončno možnih variant razvo (stvainosti), se pravi, da objektivni zakoni družbei zgodovine ne veljajo več. S tem se ne bi moj strinjati, ker mislim, da objektivni zakoni družbe veljajo, vsaj na določen način. Tudi če se omejimoi en krog variant, ima uveljavitev vsake od teh varia neke določene implikacije, praviloma pa gre za izklj čujočost, n8sprotno stanje. Praktično ni nikdar ni gočc realizirati hkrati dveh različnih variant. Sevedai takoj postavi vprašanje, alj je mogoče realizirati di varianti hkrati v irazličnih regijah. To se pravi, i gradimo na nekem lokalnem območju en družba sistem in v drugi regiji drug sistem. To na prvi poglt zgleda realno in se zgodovinsko gledano da utetneljil saj se je komunizern, kot altemativna varianta kat talskim odnosom pojavil kot lokalni sistem, dejansl vzpostavljen samo v nekaterih regijah, in to v najbc nerazvitih. Na dragi stTani, če spet gledamo Maix vidimo, da on teh možnosti ne dopušča. Prej, ki govori o možnosti svobode, govori o nekem proces ki g8 iraenuje abstraktno- ptanetaiizacija. Najnovef ekonomske analize nas s podatki opozarjajo nanjo, da ekonomisti planetarizacijo pojmujejo kot mondi lizacijo. In ta mondializacija je pravzaprav plan taiizacga, če ostajam pri Marxovih terminih, vzposta ljanje enotnosti nekega določenega načina produkd svetovno uveljavljanje kažitalskih odnosov, ki dejana celotno struktuio sveta uglaSuje na isto. In dejansl sprememba, ki jo Marx na nek način napoveduje, o apostrofira kot možno (ali - ali) šele prihaja iz enotne uglašenosti kot alternativa tej sedanji varianl Ce to misel sprejmemo, potem odpade možno hkratnega vzpostavljanja vecih variant družbene ui ditve. Prav tako je le miselna igra možnost, da bi iga eno šahovsko igro za drugo, najprej damin gambiti nato kraljevo indijko, če ostanem pri Tinetova primeru, aLi najpiej karo-kan in nato Pirčevo obramt« Cloveštvo igra eno samo igro, igra jo zgodovinski nima druge možnostL Ta igra se vleče od otvontve, c korektur te otvoritve brez teorije, je igra na ei potezo in izgleda, da gre danes za ugotavljanje sti teskih točk v središnicL Danes že gre za pozicije, i samo za materialne prednosti. In danes tudi i poskušamo miselno opredeliti dosedanji potek igre I postaviti teorijo nadaljnega poteka te igre: planiraijj naslednje poteze in to planiranje je nova znanost. j nimamo možnosti naslednje partije. Ce bomo I partijo izgubili, ni nobenega naslednjega kaio-kana. 1 hkrati pomeni, da vetjetno niso možne kakišnekti alternative. Te so bile možne in so se dogajale, dokjj nj nastopila planetarizacija, ki piavzaprav izključ^ regionalne posebnosti. Tu gre le za vprašanje, I obstoji in v čem obstoji možnost, da se iz razp) dominacije kapitalskih odnosov razvija njegova alt( nativa, spet le kot svetovni, planetarni sistem. 1 vpiašanje je danes edino zaresno vpiašanje moder znanostL
Pojem novoveške znanosti terja opredelitev razli od pojma staroveške znanosti. Dejanska razlika mene ni v znanosti kot taki, temveč v filozofs postavitvi človeka. Vse do Descartesa je bil človi bivajoče med bivajočim, postavljen pravzaprav ] nečem, kar je bUo višje bivajoče, pa naj bo to mišljei fflozofsko ali leligiozno, mišljenje v smislu Platona: tomizma Tomaža Aquinskega. Descartesov obrat filozofiji je antropocentrična postavitev človeka. 0 vek je zd^ postavljen v center. Najvišje bivajoče človek. Descartes sicer še tidi, da človek spozna clara in distincta, ker je to božja volja. Toda bog nii nobene druge možnosti, kot da človeku nakloni clara in distincta, ker je v obratnem primeru ss izključen iz bivanja v človekovi zavesti kot najvi dobro. .
To seveda pomeni razumeti znanost skozi zgod vinsko konsekvenco, ki se pokaže tako pri Heglu k tudi pri Marxu. Mi lahko moderno znanost dan razumeino ne več kot tisto, kar stvati odkriva, temvi kot tisto, kat stvari konstruira: kako subjekt povnai svoje bistva v predmetnost. In ta moderna znanost si konstruiia. Posamezne znanosti se v tem smislu m( sebojno izenačijo: v istem smislu, kot svet konstru moderno družbodovje, ga konstruira tudi mc "
roslovje. Ta enotnost znanosti je danes teoretsko tovinsko dosežena. Najbolj znanstvena od vseh »sti - teoretična fizika, razumjjena iz tega kon-ta, trdi, ,,da je narava človeku razpoložljivo dana", pravi, da se odziva na ekspenmente človeka. mberg pravi, da nikjei v naravi ne obstoja atom, ga je modeliral Bohi, model je konstruiran zato, da njtai razložimo nekatere stvari, ki takšne, kakor si azložinio, veljajo vse dotlej, dokler nova razu-inja, novi modeli, ne poiušijo njihove veljavnosti 121 veljavnosti prihajajo iz konastentnosti. To le juje konsekvence, ki sledi iz subjekt-objekt relacije i: Modema znanost ni objektivna znanost, je ost subjekta, v njej je objekt subjektu dostopen le itjegov predmet; kot rijegov predmet pa je de-;o od Hegla dalje njegova drugobit, postavljena ren. V tem smJshi pravzaprav ni ,,objektivnega" ijja, kriterij znanosti je v subjektu, v njegovi nosti - ali če to prevedemo na Marxov jezik, v skovi piaksi To hkiati pomeni, da so vse znanosti itično že postale ideološke znanosti In s tem so nanosti odgovorne za kieiranje sveta, tistega sveta, dejansko vzpostavljamo in živimo. Zdaj sem zelo
tisti postavitvi, ki jo je Andiej postavil kot aost cilja, premagovanja razrednih pogojev, raz-s razslojenosti družbe. Jaz bi to postavil malo iče in ta distrinkcija je za mene bistvena: enot-znanosti se uveljavlja tedaj, ko znanost ni več lustvarjajoča, temveč postaja planirajoča znanost. tienutek ne moremo več govoriti o znanosti kot kovalcu nekega sveta, temveč o planerju. Modenia ost je znanost pianiranja sveta. Ona izpostavlja
novega sveta, izpostavlja ga in dokler je ta istenten, toliko časa je tudi praktično veljaven. Bta 1971 so začeli nastajati prvi svetovni modeli, operacionalizirani. (Tudi Maraov komunizem je i svetovnega razvoja). Začel jih je postavljati ki klub, oz. konkretno metodlogijo za prvega je il Y. Forrester leta 1970. Na tej osnovi je skupina a Meadowsa naredila prvi model - ,.Meje rasti" , iračunava samo pet parametrov. Ta model je bil io kritiziran že leta 1972, ko je začel nastajati model, ki sta ga naredila Mesarevič in PesteL Ta je več, stokrat več osnovnih parametrov, deset idukcijskih celot, kjei .se posamezni parametri Sno obravnavajo. Hkiati nastaja še cela vrsta ih modelov. V petih letih je nastalo petnajst do et modelov, od tega deset pomembnejših. To ruje, da je pravzaprav tisto, kar je znanost nosfla v zadnjih deset let kot neko tehnoloSko progno-|e, da se je ta ,,futuristika" povzela na novem letnem nivoju, kot modeliranje razvoja. Pri tem istaja problem, ki ga je potrebno upoštevatL To sliranje lahko eksplicira svoje izhodisčne, tj. ideo-predpostavke, vcasih jih pa ne eksplicira. Kadar a ohianianje nekega status quo, potem ni potreb-da jih eksplicira. Žlasti to ni potrebno, ko gre za jjanje nekega dominantnega načina produkcije. ;oi smatramo kapitalistični način produkcije kot inanten v svetu, ne samo kot nacin produkcije, sč kot celota načinov (za)-gledanja sveta, potem kemu klubu ni treba pokazati svoje predpostavke, ri tem vendar ustvarja model, ki ohianja status dominantnega načina piodukcijc. Kolikor pa io spremembo, oz. kobkor izhajamo iz nedomi-ne pozicije, tj. če gradimo nek nov, na samouprav-i temelječ model lazvoja sveta, je potrebno icirati ideološke predpostavke. NE HRIBAR: Na koncu si govoril o petnajstfli, setih modelih in če sem te prav razumel, si ijal te modele v zvezi s sodobno znanostjo, kot slječo na planiranju, postavljajoče modele. Isto-> pa o tem, da sodobna znanost ni več objektivna. j povezuješ to z začetkom, ko a govoril, da ajajo neki objektivni zakoni zgodovine, ki veljajo pedano nanje ni nikakršne alternative. LAN PINTAR; Nisem rekel, da znanost ni tivna v tem smislu. Znanost je danes pravzaprav i, kako subjekt v tej ,,subjekt-objekt relaciji" a ta objekt, in v tem smislu je znanost pravzaprav likacija neke subjektivitete subjekta. Kar se tiče je kiiterij znanosti znotraj subjekta in subjekt odno, tako, kot si ti rekel, vsaj navidezno variira ne strukrure družbe. Ko pa sem rekel, da ne more narediti v kakišnjkoli varianti, sem pravzaprav na dejstvo, da je nemogoče hkrati igrati deset rskih igei, zato, ker tukaj igramo eno samo igro. V smislu tudi ni mogoče predpostaviti popolne »de, nevezanosti, saj nas opredeljujejo določene nvinske razsežnosti, stopnja razvoja. Ta oprede-st je npr. očitna, kadai poskuša slikar naslikati ttaeljsko" bitje. Vsi poskusi praviloma vodijo v aženje značilnosti zemeljskih bitij ali v njihovo biniranje.
mo eno od variant nosi s seboj perspektivo igre ektivo razvoja.
NE HRIBAR: Samo potem ni človek tisto naj-bivajoče,  ampak je to  zgodovina,  oz.  njena
DSt. ,.
ILAN PINTAR: Ta zgodovina je človekova zgo-ia. On seveda na nek način lahko izstopi iz tega, u ne kratkoročno, temveč le v svojih omejitvah. ižje bivajoče je človek brez zgodovine le na ta n, da bi lahko izstopil iz svoje logike. Tukaj se mo k razpravi, ki je v srednjem veku potekala o mju: ali lahko bog ustvari tako težak kamen, da : more dvigniti?
rAN KREFT: Diskusijo bi želel popestriti še z ičnimi pristopi k tej problematiki. Sodoben znan-ik ali pa raziskovalec, kakorkoli ga že imenujemo, m mislimo človeka, ki je zaposlen v nekem utu, na neki fakulteti ali kje drugje, je delavec. * ILAN PINTAR: v združenem delu ... 'AN KREFT:   Lahko  tudi v združenem delu.
10 je delavec v samoupiavni ureditvi, v mezdnem osu, ali pa v sistemu državnega kapitalizma. Ele-
11 delavca so izraziti. Je pa tudi nekaj posebnostL ima vsaka vrsta delavcev svoje posebnosti, ima vsaka skupina znanstvenikov svoje posebnostL teh posebnosti je, da se lahko zaveda nekaterih
Vendai je tudi to zavedanje često precej tno. Znanstveruk se nekaterih stvari čestokiat la na zelo specifičen način. In ravno to zavedanje, inačibost poklica, ga lahko omejuje. Znanstvenik tta legendarna osebnost, kakršno včasih prika-) čitanke: možak s sivo brado in z mikroskopom, izredno modei in je ugotovfl veliko novih stvari jje raziskovalno delo? Prq ste omeniii hipoteze odete. Besedi hipoteza in model bi v pogovom ) enačil, postavfl bi ju eno bHzu diuge. Kaj dela ovafcc? Raziskovalec si na podla^i prakse, iz-q, svojih in tujih, postavi določeno idejo, teopjo, tao, ali raodel in pri nadaljntem deni preveija »tista teorija ali hipoteza drži. To običajno ni v mislu, da bi lekek sedaj bom postavfl tako in kipotezo, jo napisal na papii, tei jo fel preverit i aek odnos med teoiqo in prakso, ki poteka v hnjem dehi raziskovalca. Nm. vse od naj-' >^a poskusa, ko se nek pcnav lahko fotogra-dolocemm fflmcan, v določenih iazmerah, pa vse odelov in hopotez, na katerih delajo skupme ali rtrene šok leta ali desetktja in šele nato ugotove, delali na modelu, ki je bfl ali pa ni bfl ustrezen.
te^a raziskovalčevega odnosa med teoigo in b, pa je nujno postaviti ie neko drugo prakso. To Sa družbena praksa. Dejansko raziakovakri delajo i prakso in če se povrnem k pojmu delavca, delajo bolj ali tnanj konkretnem ali splošnem naiočuu le. Ta praksa od njih na določea način pnčakuje
rezultatov, pričakuje ,,teorijo". Potem ta praksa pre-verja na določen način tisto teorijo, ter s povratno zvezo da raziskovalcu odgovor, ki je včasih lahko tudi zelo gtob.
Tu se lahko vinemo na nivo tistih modelov, kijihje Milan prej omenjal. Raziskovalec se kon&ontiia s piakso, ki je izredno mnogostranska, mnogoobliko-vana, rnnogofaktorielna, ki raziskovalčevo znanje in ugotovitve na-nek način objektiviziia. Raziskovalec je zato pri postavljanju teh šiiših in dolgotočnih modelov za diužbo, če jUi skuša sam postavljati, v bistvu šarlatan. Izstopa iz metod, ki mu jih znanost dopuš^a pri sestavi modelov, in ne moie upoštevati bogastva raznolikosti odločitev v družbi.
Raziskovalčev iezultat ni nič vieden, če hkiati.z njim ne opiše metode, s kateio je prišel do tega tezultata. Metoda in rezultat sta dejansko dva vidika iste stvan. Z rezultatom je v razpravi tudi metoda. Vse dosedanje izkušnje z razpravaini o mejah rasti in o raznih drugBi podanih modeHh so pokazale, da se pri tem ne da ohianiti zadovopve celovitostt
Raziskovatec je človek v SiiSena dogajaiqu, ki je izredno kompteksno, ki se ga ne da zreduckati samo v sklop infbrmae^. Nasptrotujem tudi temu, da se znanstveno delo skuia zieducirati na določeno kvoto infonnac^, ki bi se }ih dalo z nefcitn ideafaiim ntču-nalniSkim sistemom skombinirati v neko idealno znanje. Kdor to trdi ne pozna dovolj znanoštL V razidcavah nimajo glavne vloge posamične informacjje. Res je, znanstvcnflci dajejo od sebe informacije, ker je to dogov(m«n in ustaljen način dela.
ANDREJ KIRN: Ne smemo podcenfevati pretoka infoimacij v komurakacijskem sistemu. Tip rasti znan-stvene literature je za posamezne discipline zelo raztičen. Kakšen je delež informacij, piidobQenih z neposrednirai, osebnimi stiki? Nekje je zelo velik, v diugih disciplinah pa majhen. Raziskovalec danes ne uporablja več kot 4-5 % informaeij s svojega pe-lotnega področja. Hkrati s specializac|o pa se uve-ljavlja integrativna tendenca, da ob tako. majhnem deležu. izkoriščaiya informacij vsaj 50% informacij laziskovalec črpa iz sosednHh disciplin. Tip rasti literature v tehničnih znanostfli se lazukuje od rasti v dmžboslovnih, Iiterarnih in naravoslovnih znanostih. Produkcga nove literature v tehniMh vedah se bojj
opira na stanje prakse kot pa na staro literaturo. Pri znanstveno intenzivnih industrijah pa se zvečuje delež izkoriščanja informacij s področja temeljne naiavo-slovne znanosti.
Milan, ti si rekel: enotnost znanosti je vzpostavljena. Toda, mnoge znanosti temu še niso dorasle. Mnoge znanosti še niso razvfle planiiajoče, prognostične m eksperimentalne funkcije. Pri vseh pa obstoji težnja, da jih razvijejo. Metodološka enotnost znanosti je že dokaj vzpostavljena, ni pa še pojmovne, teoietične enotnosti.
IVAN KREFT: Hotel sem^ovedati, da informadja sama zase sploh m infoimacjja, v kolikor ji ne sledijo metode, teorije, celoten sklop, v kateiem je infor-macija nastala. Za raziskovalca z enega podiočja je zelo pogosto infbrmarija z drugega podtočja popot noma n  uporabna, če dobi le gok> infonnacyo.
ANDREJ KIRN: To je izredna fetiSizacjja metode.
IVAN KREFT: Ne mMm tu le metode, temveč tirdi pojmovni M>arat, teorije, itd.
MfLAN PINTAR: Ce te prav razumem, gre za tole: če ti dobiš neko Steviko o {emperaturi, ti ta le na prvi pogled nekaj pomeni, zato, kpi smo vsi navajeni, da se pri nas temperatura oavaja v Celsiu. Ko pa piideš ' dfttgam, kjer temu ni tako, lahko ta števOka pomeni tudi Faiencheita ali kak drug sistem merjenja in števiflta sama ne pove p&, če nl navedena metodo-fogija v kateri je bila temperatura merjena. S» ti v tem snrislu nrislil poinennavedbe metodologne?
IVAN KREFT: Ddno v tem smislu, delno pa v smislu, da moiamo vedtti, aii je bQ6 merjerto zjutraj ali zveier, na katerem delu oiganizma je bilo merjeno in predvsem zakat.
ANDREJ HRN: Milan, rekel si, da Mara ko omenja probtem ideološke zavesii, znanost nekeko izkguči. Res takšne formulac^e obstojjjo. ,    MILAN PINTAR: Hotet sem rečk Marx uporabi pojem znanstvene ideologije.                    '  ¦
TINE HRIBAR: Izraza ,,znanstvena ideologija" Marx ne rabi      ' ' -              ¦
ANDREJ KIRN: Znanstvene ideologge ne upo-rablja, to je točno.
MILAN PINTAR: Socializem kot znanstvena ideo-logga, znanstveni socializem.
TINE HRIBAR: Ko se omeji v odnosu do uto-pičnega socializma.
ANDREJ KIRN: Mislim, da neodvisno od Manta, sodobne analize naravoslovnega znanja odkrivajo tudi i^egovo ideološko razsežnost. Če pa vzamemo Marxovo misel, da je izvor ideologne v delitvi dela, potem po mojem mnenju ideološki učinki in ideološka zavest, nastopajo tudi v vsaki znanstveni sferi. Ce ideoloSka zavest izhaja iz delitve dela mora tudi delitev dela imeti svoje ideološke učinke. Velika fluzja Mannheima in drugih je bila, ko so ideološkost omejili le na družboslovje.
MARJAN KOŽAR: Nekaj bi dodal k temu nerazu-mevanju med vami Zdi se mi, da je ravno informacija tisto bistvo, kajti od znanstvenikovega dela nič dru-gega ne ostane, nič fizičnega, razen informacije. Če se informacija daje v popolni obliki, si z njo tudi drugi lahko pomagajo. Vpeljati je treba nek družbeni sistem, ne samo znanstveni, ki bo izboljševal iitformacijski
TI?JE HRIBAR: Informacija je sestavljena iz dveh delov, iz in ter formacija. Ce hočemo informirati, moiamo najprej nekaj formirati.
MILAN PINTAR: Tukaj gre za vprašanje popolnosti informacge. Nepopolna informacija je lahko dezin-formacija, kot smo videli pri primeru merjenja tempe-rature. Možno pa je neko drugo rezumevanje: da opozarjamo na delo kot proces ne pa na rezultate tega dela.
IVAN KREFT: Problem preglede med družbo-dovjem in naravoslovjein velikokrat izvira prav iz tega.
ANDREJ KIRN: En pioblem fetišizacije metode ne omogoča razumevanje problema. Sam problem se razvrednoti, ker metoda ni bfla korektna in so njeni rezultati nerazumljivi. To velja tudi za ,,meje rasti".
IVAN KREFT: S tem se strinjam, ne strinjam pa se, če se te ljudi proglaša za planeije. Ti ljudje opozarjajo na možne trende. Tako vplivajo na iealizacijo, oz. na nfrealizacijo modela že tisti tienutek, ko model naredijo.
¦TINE HRIBAR: Tiende o gibanju zvezd so iskali že Babilonci, so jim že znani. Eno je vedeti za trend. Na podlagi prejšnjega, vidnega gibanja predvidevati, kaj se bo zgodilo v prihodnosti Nekaj drugega paje narediti modeL To pomeni imeti hipotezo in predvideti nekaj, kar se bo zgodilo, a ni opazno. Predvideti, da obstoji še en planet, kar pa ni možno na podlagi trenda, temveč le na podlagi hipoteze.
ANDREJ KIRN: S tem se strinjam. Vprašanje pa je, če je to možno reči tudi za družbo. Nekatere strukture kažejo tudi veliko konstantnost. Sprašujem se, ali je mogoče pravilnejše graditi model ne oziraje se na pieteklo ponašanje sistema ali graditi model na mi-nulem ponašanju.
TINE HRIBAR: To vprašanje je postavil tudi Mflan. Eno je principielna možnost, drugo je možnost empi-rične realizacije. Razum^ivo da je nesmiselno reči, če smo pet pri šahu, da lahko pet igralcev igra na eni šahovski deski, ali, da istočasno igraš različne vaiiante. Za to ni empiričnih pogojev. Druga stvar pa je, da ptincipielno obstaja več variant. Če delaš konkreten model, kjer boš upošteval, da ga je potrebno realiziiati v določenem obdobju, se boš opiial na preteklost, na tendenco, ki kaže iz preteklosti v prihodnost, skratka: na objektivne pogoje. Kadar pa je govora npr. o tem, da bo prihodnost komunizem ali baibarstvo, to ne pomeiti, da je možno nasproti barbarstvu postaviti le en sam model. Da je za komunizem le en sam model, model čiste negacije, ali pa obrat, glede na prihodnje barbarstvo. Komunizem je za Marxa odprt sistem, ne zaprt.
JOŽE KAVČIČ: Razvoj tehniških ved je povzročfl človekovo relativno neodvisnost od naiave. Dal mu je večjo samostojnost. Na eni strani govorimo več o mejah rasti kot o sami rasti. Na drugi stiani pa je probiem prostega časa večji, kot pa je problem samega delovnega časa.
Postavimo vprašanje integracijske znanosti, vpra-šanje univerzalne metode. To mogoče ni ravno irute-matična metoda, lahko je to metoda neke znanosli, ki je postala do neke stopnje univerzalna. Današnji presek znanosti absolutno vicljučuje metodo nekih znanosti, ki so bolj razvite. To je zame še vedno neko orodje, gledano s stališča moje vsakdanjostL
KakD lahko Ijudje obvladujejo širše podtočje? Cilj mora biti opredeljen, ker drugače ni sistema in tu ima bistveno vlogo človeka. Vsak človek se osebno razvija in velikokrat je v vsakdanjosti prisotno, da nekdo, kije korak zadaj, dobi po glavi, kei mogoče ni točno tako povedal, kot tisti, ki je spiedaj. Kako pri nas dosegamo bistvene cilje, ali je to institucionalizacija, ki je močno prisotna, ali pa je to integracija znanosti? Kdo je tisti, ki je strokovnjak za celoten proces? Kako pri nas vspodbuditi ta proces?
TOMAŽ MASTNAK: Rad bi opozoril na nek vidik, na katerega mislim, da ni danes še nihče. Vsaj ne eksplicitno. Zdi se mi, da je bflo začetno vprašanje osnovno vprašanje, in sicer tisto, ki ga je zastavil Krin, namieč, ali je lahko znanost sredstvo razodtujevanja. Gre mi zato, da bi problem zstavil in ne rešiL To je odnos med znanostjo in ekonomijo. Ekonomijo poj-mujem kot dovršeno podružbljanje produkcije, ki se historično dovTŠi v blagovnokapitalski družbi Pri tem odnosu gre za dve strani: najprej gre za učinkovanje ekonomije v znanosti, drug vidik pa je sodelovanje znanosti v ekonomgi in za ta drugi vidflc mi sedaj gre. Marx je pojmoval znanost kot piodukcijsko silo. Kaj to pomeni? Zastavlja se problem družbenega priznanja znanosti in to družbeno priznanje si lahko znanost v družbi, kter vlada vsesplošna produkcija, pridobi le kotproduktivna. Kdaj je lahko znanost v pogojih splošne blagovne produkcije produktivna? Produk-tivna je lahko takrat, ko se pripaia kapitalu. Kapitalu se pripaja na isti način, kot delo, kot delo enostavnega delnega delavca. Če se pripoji kapitalu, v svoji pro-dukciji repioducira kapital in s tem tudi kapitalske odnose. Vprašanje je, kakšna znanost lahko v tem svetu deluje kot sredstvo laztujevanja. Opredmetena znanost je tista znanost, ki bi lahko spremenila to razvistitev predmetnosti; taka je lahko le, ko je pripojena kapitalu. Če je pripojena kapitalu, seni povedal, kaj iz tega sledi. Ce pa znanost predira te kapitalske odnose, ta svet kapitala, potem pa se ne more objektivirati v tem svetu in kot neobjektivirana je obsojena na neko abstraktno životarjenje.
Opozoril bi rad na neko mesto iz Lukacsevega predgovora k diugi izdaji .^godovine in razredne zavesti", kjei piavi, da je ena od napak, ki jih je zagre^il v pivi izdaji te knjige, da je še verjel, da je lahko zoanost ključna sila, ki naj pomaga na poti v procesu vzpostav^anja socializma.
Pa še to, da je tako gledano, v tem zgodovinskem kontekstu, enotnost znasosti le enotnost rge, kot piodukcij&ke sile, kot reprodukcijske sile kapitala in je ptedmetna vez, tvama vez znanosti, kapital..
ANDREJ KIRN: Znanost ima edino možnost, da pieneha biti pioduktjvna sila kapitak in odtujitve, če se znanstveno-tehmčna inteligenca zavestno priključi tistim družbenopolitičaiin silam, ki » sposobne ieSiti sodobne piobleme človeštva. Ko znanost postaja sestavni del takinega družbenopolitičnega revolucio-narnega gibanja, ona postaja ne samo piwiuktiyna slla v ekonomskem smMu, ampak revDlucionama pro-duktivna sfla. Rečeno z Mapcovimi besedami: znanost tedaj preneha biti doktrinama in postaja revoki-cionarna,
Pdpiavfl Mitja Košir
Umjesto da ud; uženi rad na osno-vi svojih potreba odreduje buduči broj stručnjaka, a time - i odgova-rajučim financiranjem - i kapaci-tete visokoškolskih ustanova, sve-učilišta upisuju »masovno«, bez ikakvih predvidanja i brige o sud-bini svojih studenata
Eksplozija   obrazo-vanja je kod nas na-ročito   izrazita,  jer smo ga svjesno de-mokratizirali, a u eri privredne reforme i prijelaza  s  eksten-zivne   na   intenziv-nu proizvodnju i na taj način pokušavali rješavati. ili  barem odgadati - nezapo-slenost
• * •
Dopustili smo da sa-mi fakuiteti i sveu-eilišta vode politiku, da sačuvaju relativ-nu autonomnost, ko-ja je u današnjim uvjetima bespred-metna (da ne kaže-mo štetna)
V "VJesniku u srijedu" je 29. X. 1975. izšel Slaaek z naslovom NAJEZDA BBUCCuA SRUJILA BARIJ^RE". Na kratko, govori o situaciji leto šnjega vpisovanja na naših fakultetah in posledice le-tega. Cb ten se mi je porodilo naslednje razmi ljanje.
0 študentih se zadnje Saae govori tn razpravlja iot o blagu, in t o kot o ostalem tržnem blagu. Je tudi to del nače gospodarske stabili-zacijske politike? Pri vsem tem pa seveda niti ni nujno, da količinsko oravnotežena ponudba s povpraSevanjem dejansko pomenita na^ustreznejšo razporeditev kadrov. Dobro, kadrovsko usoerjena politika Je prepotre-bna in moramo pristopiti k njeni, vsestranski realizaciji. Toda, kaj nismo pri vsej atomiziranosti delovanja tudi tu naleteli na ključne probleme? Vsaka skupnost načrtuje zase, vsklajenoati ni in načrtovanje je nemalokdaj nerealno, oz. resnično ni vsklajene s potrebami. Glae študentov ob vsem ten ostaja ob strani.
Iz leta v leto je na naših visokožolakih zavodih večje število vpisanih, to je več tistih študentov, ki imajo indeka, ne glede na tis to število, ki redno izpolnjuje študijske ob#eznosti. Vpis Je stihijsk i, maaoven in neusmerjen. Fakultete ao prepolne, ne govorimo pa o tem, da je vsepovsod premajhno število U8treznili prostorov in kakšaa je že danes kvaliteta pedagoškega dela oz. realizaeija študijskih programov, In kakšna je Sele ob takih nemogočih -številkah. Pred leti ae Je začelo *¦ tako, da je v vaej naši družbi prevladovalo mnenje, da potrebujemo Itit ro in še vgliko Stevilo ljudi z visoko oz. višjo izobrazbo in da je notrebno omogočiti študij prav vsem. Tako Je tudi ostalo. Vpisovanje J e potekalo nesistematično, saj večina bodo5ih študentov niti ni vedelo kakšni bo pogoji na poaaaeznih fakultetah, kakšne kadre produeira, ni-ti to ne, kakšne ao njihove dejanske zmožnosti oz. želje. ..e bolj ae je zasotrilo nasprotje v sami sooialni atrukturi r;tudentske populacije In kje iskati vzrok temu? Kan Je bila takrat usmerjena nasa pozornost? Zaka;j moramo začeti reševati problene vedno šele takrat, ko se zaostri 30, ne da bi že prej predvideli negativne posledice pojavov?! Hikakor ne ameno pozabiti na dejstvo, da $e aujen predpogoj za kakovo-st in količlno Studirajočih saB naoin in organizaoija vaeh ostalih šol (vrtci, osnovne in sredn;)e šolei). Da je že tu prisotna zastarela izo braževalna metoda, ki temel;ji bolj na posredovanju mtckmi spoznanj kot na uporabi Ih kritiSnem presojanju de^stev. Da ni nobene funkcionalne povezanosti med vsemi šolami, kar bi bilo rmjno potrebno. Da je kriza v vsen šclskem aistenu, ne pa samo na viBokoaolakem. Da tudi na fakul
vsakodnevni razpisi v naših medijih, ki tahtevajo "ustrezno dolgo prak bo na delovnem meatu"? Kaj pa nevBklajenost med zahtevanostjo proizvod nje in sposobnostjo izobraževalnega sisteoa? Na kakšen na$in bomo podr užhljali znanost, če še nismo odružbili Sloveka saoega?
Ho, končno smo se znašli v zaprtem krogu. Načrtujmo kadrovanje, zaradi napak odgovornih ne moremo poiškati, pa omejimo število študen ¦tovl VsaJ taki zaključki bi se iz tega dali Potegniti. Kje pa je potem pravica do svobodne izbire poklica? KaJ ni bolj nujno, da začnemo z načrtovanjem že prej, da se ooogoči vstop sposobnim in pridnim? Saj študentje"hismo le številke, emo lJudje"CKaJuh). Ke govorimo o slabi efikasnosti studi;)aj zakai pa tudi ne voi^mo n;)ene vzroke in jih
kar se da hitro odstranimo? Da so študentje postali (ali pa tudi ne) posebna elita v naši družbi^ kje je vzrok temu? Človek je proizvod dru 2be, globalnih družbenih spremenb in toKov, dinamike gibanja. Lahko je poiskati v družbi grešnega kozla, težje je najti odgovornega. .e vedno je razkorak med teori{jo in prakso, ned znanoatjo in uvajanjem njenih izsledkov oz. uporabo v praktične namene. Cbjaano"obstreljovanj e"problemov takšnega stanja ne borešilo. Tudi ni dovolj, da se z enkra tno medijsko ponarizitvijo prikažejo problenske Stevilke (Slanek !), kar se nujno zaključi a tem, da jataosti'ni pokazan problem z vseh zornih kotov, in se talo nujno ustrari popačena slika, oz. "skrivljena zavest". Torej, manipulaoijska vloga množičnih sredstev je dokaj neodg ovorno dejanje. Dobro, zvedeli smo, koliko stane povpreLno študent na leto našo družbo. Nič pa ne piše o tem (žlanek), koliko etane študenta leto studija v Ljubljani "(ali kje drugje) povprečno.Mxx±x±« KakSnl ao študentski stanoranjski pogoji, dooovi, Studentste nenze, študijski pr ostori ipd. Tudi je res, da se dlje Studira, kot je-doloieno. Toda, al 1 smo pregledali studijske programe na posameznih fakultetah in iz nji b. izvirajoče zahteve in obvezno»ti do žtudentov in možnost za realizac ijo? Zakaj Biedamo na ta problem kot na črno-belo tehniko Ruskih soci ilnih realistov? Ali $e pravilno, da politiko na fakultetah usmerjajo tebah gradimo že na prej pridobljenem znanju. Da samo aprejemanje zako nov ne bo spremenilo dejanskega stanja, dokler so pri tej nalogi tudi oz. predvsem takl ljudje, ki gledajo le na politično stran tega proble ma, ne pa tudi na strokovno, in 5e ae ne bo vsestransko pregledela in igotovila ter določila oanovno funkcijo in smisel Solanja ijudi. "e pozabimo, da Je tmsta šola najpomembnejša, ki (poleg ataršev in drugih oanoupravnih teles!) otroka SOCIALIZI RA, to je pripravlja na
vključitev v življenje in aanoupravl3anJe."V ihti vae večjega kad kega produciranjs se šola veliko ljudi nefonaalno po hitrem poato in z zmahjšano pedagoško zmogljivostjo in študijsko selektivnostj So tudi ti zajeti 7 kadrovako načrtovanje? Hes je~, da ja samo tgm ljudi pri nas zajeta v tako ali drugačno obliko izobraževanja, re da je še veliko atevilo nepismenih oz. nebralnih, vendar pa, ali zaradi tega smerap in morerao zaneaariti dejatvo, da je kadrovanje nas navzdržno? Poleg tega pa splob. niraamo neke institucije ali pd ki bi razpplagala s podatki 0 atanju na fakultatah in drugih atua h statistikah, temveč Je vse delo prepuščeno fakultetam samim, da oz. če se sploh ukvarjajcr s tem. Kaj pa potem politika štupendiranja? Kaj pa zaposlovanje izučenib. košolskih delavcev, ki ne dobi3o zaposlitve? Zakaj mladi atrokova ne odhajajo preveč radi(čeprav je tudi več takih, ki bi sicer sr5 leli iti) se zaposlit na podeželjo? Zakaj niao dani osnovni po jih potrebujemo za aanaSnje življanje? Zakaj odhajajo naSi viaoko ki delavci v tujino(znano p°<i irtetnim nazi»ora "bog raožgnnov")? Ka politioni forumi, poaablja pa se na samoatojnost v smislu dogorar saj je lastna problematika tudi najlaže rešljiva. In če sno že ta daleč, kako Je potem nogoče, da prihaja do obstoja takoimcnovanil] okratBko-liboralnih grupic? Kaj pa Studentje poreko k team? Kovi ošolski zakon, sprejet letos, Je šel mijao iateresov, nncnj in ?r« v študentov. KJe je torej roprezentireno Studentovo mnenje? SaJ i lastne lorume! Seveda, toda tudi ni smo potrošnifika drušba, l;jef posebej izobrazbeni žtatus veliko pomenl. nislite, da ni mogo^ di i,tudent z-aplava v tok Jcarieristionih tendenc in pozabi na "obS voljo"?
ToreJ, spomnimo ae refclame Ijubljanake banke - zrno na zrno a, kamen na kanen pala5a - pa dajmo kon5no vzeti vae silnice sicup preglejma resnično z vseh Btrani, kje nas čevelj žuli, in poalnSa rešiti skupaj ta probleu, ne da bi bili enostranski in ne da bi p li na številne "nepomembne" sopojave. Enotna akcija, doaledno ore vanje dogo7orov in sporazumevanj, puščanje beaedo strokovnjakon, bila verjetno lahko z&četek uspežno začrtane poti za nas ia zanen Če sno že začeli s-tem probleraom, ki zgleda, prizadane tako na3 t di vso družbo, apeljimo jo d^ konca. Niso dovolj aamo ugotovltTe, 0' }e ureaničevanje, ne bodimo zopet demagoški!
KOLIKO SKROMNEJSE BODO STIPENDIJE PO NO-VEM LETU?
Druzbeni dogovor o štipendijski politiki smo že neštetokrat presejali in v zobeh držali - pa ne zaradi tega, ker bi ga hoteli zrešetati, arnpak zato, ker so se v njem in ob njem osredotočila zivljenjska vprašanja študentske pppulacije. Družbeni dogovor je tokrat fokus naše pozornosti zaradi bližajoče se valorizacije štipendij zaleto 1976.
'zhodišče zasnove valorizacij štipendij za prihodnje leto predstavlja na prvi pogled povsem ,,nedolžna" ugotovitev: V splošnih naporih za stabilnejši eko-nomski položaj naše družbe kategorije učencev in študentov ne moremo obravnavati ločeno od vseh diugih kategorij prebivalstva. Preprosto povedano to pomeni, da bomo morali študentje zategniti pasove. Ugotovitev, ki jo navajamo, je (na piedlog RK SZDL? ) v zasnovi valorizacije štipendij zabeležil iz-vršni odbor skupne republiške komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiianju.
Na čem naj bi valorizacija temeljila? Gre za 4 temeljna izhodišča:
1)  za upoštevanje gibanja najnižjega dogovorjenega osebnega dohodka y republiki
2)  za upoštevanje strukture potrošnje prebivalstva v Sloveniji, specifičnosti potrošnje učencev in študentov ter sedanjo strukturo življenjskih stroškov učencev in študentov
3)  za  upoštevanje  realnih  finančnih  možnosti v okviru združevanja sredstev po 0,5 % prispevni stopnji
4)  za   upoštevanje   gibanja osebnih  dohodkov v republiki
Poglejmo, kako v psnutku zasnove valorizacije štipendij obrazložujejo omenjena izhodišča.
ad 1) Najnižji dogovorjeni osebni dohodek je zgornji limit, ki ga lahico dosežejo življenjski stroški v primeru, če bi različni drugi kazalci povziočili zvišanje teh stroškov. P-ri valorizaciji trenutno ta dohodek ni pomemben, ker je odločujoč, potem ko je rezultat valorizacije znan.
ad 2) Tu prihaja do primerjave strukture potrošnje prebivalstva v Sloveniji s strukturo potfošnje učencev in študentov.
 OSNUTiK PEEDL0(5A 0  E
Struktura potrošnje prebivalstva v Sloveniji v letu
^ - za hrano 38 %
-   za obleko, obutev, opremo in stanovanje 30,9 %
-  zaprevoz 9,2 %
-  za kulturo, šport, higieno in drugo 15,9 %
-  za ostalo (tobak, pijača) 6 %   ¦
Ce ta razmerja primerjamo s stroški učencev in študentov, dobimo naslednjo dinarsko strukturo:
hrana
obleka, stanovanje
kultura, šport druge potrebe
hrana
obleka, stan. prevoz
kultura, šport druge potrebe
Ceprav iz priloženih tabel ni razvidno, koUko učenci m student)e popiečno trošijo samo za hrano in stanovanje, predlagatelji valorizacije štipendij iz ,,mi-stenoznih' virov potegnejo podatek, da gre za 950 dmarjev. To predstavlja okroglo 60 % od skupnih mesečnih stroškov. Citiram naprej: ,,Z vidika valori-zacije. zivljenjskih stroškov je pomembno, da bi ob navedeni strukturi porabe lahko trošili za kulturo sport higieno m druge potrebe (brez stroškov za tobak ipd_) 15,9 %, zaokroženo 16 %, ali učenci 248 dinarjev ln studentje 264 dinarjev, kar pomeiii, da za osnovne potrebe (hrana, stanovanje, obleka, obutev, prevoz šolske potrcbščine) ostane razpoložljivih 1.300 oz 1.294 dinariev. Presoditi je torej treba, če ne bi kazalo strukture trošenja korigirati z navedenaga vidika osnoviuh življenjskih potreb in sedanje rezmerje 60-40 uskladiti na grobih 84:16. To bi seveda pomenilo, da je potrebna valorizacija življenjskih stroškov s tega vidikamanjša."                                                      e
	učenci	študenti
	589	627      .
	479	510
	143	152
	246	262
	93	99   .
troško	v učencev in	študento
%	učenci	študenti
42,3	655	698
37,6	563	620
5,2	61	66
6,6	61	66
8,2	127	135
Računica, predlagatelji zasnove valorizacije štipendij je sila preprosta: stmktura potrošnje prebivalstva v Sloveniji se ne ujema povsem s strukturo potrošnje. učencev in štiidentov, kar jemljejo za osnovo zamisli o prispevku obojih k stabilizacijskim.
+ Verjetno ne bo odveč, če se spomnimo za leto 1975 priznanih življenjskih stroškov za učence in študente: za študente je za osnovo za odmero višine štipendij iz združenih sredstev veljalo 1.550 oz. 1.650 dinarjev, za vozače je znesek nižji za 300 dinarjev, za. tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča pa za 450 dinarjev — ukprevom. Notranje prestrukturiranje življenjskih stroškov naj bi omogočilo manjšo valorizacijo, kakor je bila predvidena. Prizadevanjem za stabilizacijo materialne baze družbe pridružujemo torej še ukrepe v družbeni nadstavbi. Drugače rečeno: negotova materialna osnova družbe se mora nujno odraziti v duhovni nadstavbi.
Takšno prestrukturiranje stroškov a la namesto kozarca pnva raje karta za gledališče bi glede na globalni družbenoekonomski položaj v državi načetao še upravičili. Ob tem se pojavljajo določeni pomisleki, ki so bolj stvarne, življenjske narave. Potreb poprečnega Slovenca in študiiajoče mladine nikakor ne gre metati v isti koš! Poudariti bi veljalo tudi, da se študeiitski stroški za hrano in stanovanje ne spieminjajo po koledarskem redu, kakor se spreminja višina štipendij. Stanodajalci (privatnih sob) se v praksi preje ravnajo po gibanju življenjskih stroškov in gibanju realnih osebnih dohodkov na. zaposlenega. Po podatkih analize izvajanja politike družbenoekonom-skega razvoja v SR Sloveniji v letu 1975jejasno razviden porast življenjskih stroškov in padec realnih osebnih dohodkov ravno y času, ko je povpraševanje po zasebnih sobah največje. Jasno je, da so stanarine močno poskočile. Kaže, da se omenjena ttenda z Novim letom ne bosta bistveno spremenila, kai se bo (skorajda zagotovo, kajne študentje - podnajemniki? ) odrazilo v novem zvišanju stanarin.
ad 3) Tu opozarjajo, da moramo v okviru sistema združevanja sredstev po enotni stopnji 0,5% upoštevati dvoje:
a) da je masa sredstev omejena in da ni moč spreminjati višine prispevne stopnje. Ob striktnem izvajanju kadrovske štipendijske pohtike bomo obsto-ječo prispevno stopnjo postopoma zmanjševali;
b) da zaradi odprtega sistema usmerjenega ii ževanja in glede na kadrovske potrebe zAuženegi neusklajen obseg, strukturo in vrsto usmeijene obraževanja beležimo vedno močnejši pritisk I pendiranje iz združenili sredstev.
Ob upoštevanju teh dveh dejstev sledi, i valprizacija življenjskih stroškov, ki bi temeljila na ugotovljenem porastu življenjskih stroškov, og realne možnosti štipendiranja iz omejenih sre Trend (pritisk na socialne štipendije), na katereg študentje •opozaijali že pred sprejetjem družb dogovora p stipendijski politiki, nam torej kot l klejev meč visi nad glavami. Družba, ki je t; položaj objektivno morala pričakovati, se " takrat, ko je obstoječi sistem štipendir_. negotovih nogah! Prevladujoče interpretac: na štipendije iz združenih sredstev poudarjajo, d študentje (in dijaki) neubogljive ovčke, ki i odzovemo na razpise orgaiiizacij združenega del tem pozabljajo, da so ti razpisi neorganizirani, stil kat je zaiad* neugotovoljenih kadrovskih poti republiki tudi razumljivo. Tega se načrtovale; dr noekonomske politike v republiki za pri!' "c dobro zavedajo. Med prednostnimi nalogar i ročju družbenih dejavnosti so zato zapisal: izobraževalne skupnosti (finančno) podp tiste razvojne programe, ki bodo temeljL ...: učenih kadiovskih potrebah združenega dela.
ad 4) Gibanja poprečnih osebnih dohodkt relevantna za vrednost točke kadrovskih štip^ Sedanja gibanja kažejo, da bo porast doh ".-.-\ bližno enak lanskemu - torej okiog 25 ': in točke bi znašala v prihodnjem letu 1.56 din ob polni valorizaciji štipendij za prihodnje leto. bodo odškrknili od študentske pogače zaenkrat vemo. Zagotovo bo to znano do Novega le morajo občinske skupne komisije o tej zasnovi zacije štipendij izreči svoje mnenje do 20. de~
BORIS MAL.
PONUDBA - POVPRAŠEVANJE
—#S ŠKARJAMI NAD ŠTIPENDIJE
;   vam  po.šiljarri   prepis  mojc   šolske naloge.
v   drugi razred   D.   Gimnazije   v   LjubljanL
>. 1. Moj piofesoi je iekel, da je naloga pisana v
,'in jeziku, da sem zdrknil iz visokoletečega
' arovega na poulični jezik. Rekel je, naj vam
em, kajti le se Tribuna objavlja take članke.
. da to sploh ni šolska nalojta in da je okleval,
: dal occno 1 ali 2. No, odlocil sejc ža dvojko.
¦ ir se mi to ne zdi v redu. Sošolci, ki so pisali
rcče besede in so samo ponavljali, kar smo že
kar piše tudi v uvodu v Romea in Julijo, so
soke ocene. Jaz pa, ki sem napisal tisto, kar res
"iene je pa potolkel. Vendaj imam laje dvojko,
"¦ "'--'' ''-'vi--"  t,i jih laliko najdein v vsaki
ki. Skoraj povsod.
>e  ob  Shakespenrovi   tra-
'   '"'               rvar ^
J.u
•:rK-i>v ,:rov;i.
¦!!,     i:!!iNO     li.ljJeniO
ezni, ki so jo razdrli ivi   ti   otroci   -v-1![
¦  zr.ljenje, K.
ga in Julijit;
M. Ri:SINu\>C
..¦ do c :tcr
m; iaJiko odiicno zabavaš in priliajaš v stlk iiiL Nihče ne zahteva od tebe, da naročiš
(,    f,-,,!,.,    .,.,,;    „,    enj   nOgj    ^ot    p0
ne, da tii ne bi bUo ii in pijač enake kot
lOKaiih, i onier : c namreč vzdržujc sam. Po
u, ki ga je zagnalo mesto, ko so trjje frcaki
varno  in po prenehanju finančne  pomoči
center dokazal, da živi samostojno. Prireditev
, da se nam ob encm jazz festivalu in pai pop
, lctno lahko kar sline cedijo.
^-^                                          JOŽE PRIMOŽIC
Koiilc   pnniera.   .Nočem,   Ja   : . razumel.   Postavljcn jo  scm,  kcr   ---ilustracija   neke   i.fordovske)   pred->t odgovornosti   in   kopčno   o   tcm.  kak.sna  moia stabilizacija. Tudi Fordi si predstavljajo stabilizaciu- / velikim S, s svojim tronom in svojimi zvczrlicar: vendai,   glcj,   to   moia   biti vsccno  ncka prav konkrctna vtsta stabilizacije.
Stabilizacija kai tako, s kionco in trcmi zvczdicann in nič dmgega. NE obstoja. Stabilizacije so sanio tuke in diugačnc. drugih ni. Ce govoriš o stabilizaciji kar tako,   potcni   govoriš   o   ncobstoječfm   ali   pa  koga blcfiraš. Slabilizacija je laliko amc-riška: dclavskc do-hodkc zbijul m piontiif ^topni.' ;Ki';Lil. StjNli/udia jc laliko. hk1 lahko  dvi. akuniulatri
stopnjo  razvjtosii  aii  iiujijvi ru/jir. laliko počne vse te stvari v ohrntni ¦
jc lzraz za ukrep. ki z vpi" >......' ¦•¦ ¦
itd   (ki  v  svojcm   ab-izolir,i!K\   <t'   nič   ne   '¦¦
vpl. ii(K
:, r.ižamo tudi kontvv /:'r-,,)i ilvoniiini-

VVliko st^ari se dogaja, ki sc mi nc dopadcjo. To ji1 moj  o^cbni problem  in  nikot*ar r-,oe.?"i pivprcvvnii. n..i   v   mu   ne   *.!¦: ¦ "inr^grede, za.ose
problemov,                                                 opanje.  Vsi ti
problemi,  v                                               pajo v mcdsc-
bojnih.reiaoj.u. «uui ku,                           ncsorazmcrja,
dobijo v zunanjih ekono                          tacijah obliko
inllacije, nelikvidnosti, m,,                       ti itd  - ncs*;--
bilnosti. Kot posledica vseli dr zdaj razlikovanje deformacij z niranja naloženih sredstev in ži, razmcrij je ekonomski sistem, tako ku( jc .,,. prikazan   v   pokazovalcih   denarja,   ccn.   do; razmajan, rccimo zdivjan  - nestabilon: njcp>" : mezni elementi so nain ušli iz rok, vsak v ^vojo >iidn. ne morenio ga več obvladovati. Ncstabilnost je treba prijeti za roge, ukrotiti.
Zdaj, jasno, nt: inoremo zahtevati od-naše družbe, da sc joti svojih pomanjkljivosti v samem njihovem
prij.vnnv. holj ali  tr.aiv
,.0',,  \ k;iL. ¦:ome zdrav,
i oia   Mu,--'. ocenil  i;,
¦ /IU (I-o;.
lirzavu, saino da i                                  m drugega koi lc
za^e jih nc skrbi                                      pobe. p;i kaj?  '
Toliko  o  Angliji,   .   ...-------   ¦' -     •
kapitala,  da  si zugoto>, padale vladc in stranke.
,,lXiavsko  gibanje   v   na>i                             ;o odjro-
vorno. Skrbi jih usoda države.                        iidi druge
institucijc. nc le •ivojc lastne." \                      K.iterem.je
:/¦-¦¦.mana   stopnja   inflaciji.   27~',:-.,  so  naiasle .tv.de za le 18 S'-. Pod težo argumentov, koi -       ¦•¦'¦', ima danes ameriški kapital zagotovlifiif zclo ugodne dolporočne kolektivnc mezde vsaj. v vcčini pnmcrov. .NestaBiln.ost ni več Nasprotno pa je še vednopotrebna Angliji, V ,,scbično,  ncodgovorno" delavstvo, da ga Ukega kapitaia prav nič nc bn.ea.