95. itnilta. I IMIiHi. I lit* 8. Hrih HM. U. liti »-c ^ J^a^^^^^B ^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^k ^^^^^^^1 ^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^1 ^^^^^^A I^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^h ^^^^^^^1 ^^^^^^^1 ^^^^^^^^H ^^^^^^H ^^^^^^H ^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^& ^^^^^^^^^^^L ^^^^^^^^^^^^^^k .Slovenski Narod' V#ft|* p* pcMIi za Avttro-Ogrsko: z* Nemfijo: $tio ieto skupa; oaprej . K 40-— I odo teto aaprej .... K 45 — CL!^L • " • • • ?S~ I « Amerlko in vse dr*ige delele: aa cescc m m . . . 3-50 | cclo !eto luipre) .... K 50* — Vpr»5anjeni glede Inseratov se naj priloži ra odgovor dop^nfca «H znam ka. 9p?&Tnl*tvo ($pod i , dvoriSče levcA Sasflo?« mllca H. S, telefon it SS. laaarad *c raAmafo po porabljertem proatoiu hi aloar 1 aint vtsok, tar 54 ara Urok pfottor: enkrat po \2 vln^ đvakrat po 11 vta.t trikrat po 10 v. Poslano («iak prostor) 30 vln., parte in zahvale (taik prottor) 30 vta. Prt večjih insercijah do dogovoru. H«Tf ■aroćaltri aa| po4!)e|o aaraćniao teda* ^1 99 šakaš«!«!. ~VS Ha saao »ttaea* laro-be brez toslstve đstarji se ae ■•retao aiktkor ozirati« „Narodaa tisotrai* trtatoa St. SS. .Sovanald Narod- r^Ja v I|*M|as4 dostavljan sa dom «11 če se hodi poot^.. csio ieto osprtj , . • • K 36'— I Cctrt leta „ ^Sfe;; • SL— pol leta „ .....18— I na mesec w . ,"r, . $•-*• Po sam a ina itevilka valja 2O vlnariav Dopisi naj te franklrajo. Rokoplsl se ne vračajo, Ur«trs:dm predsedm-k-m Seidleriem in zastopniki nemške večine v gosposki zbornici pokazalo, da ć-nz drugega prav dobro razumejo in da torej ni Dovoda, da bi Seidler de-misijoniral, kakor da bi v količkaj demokratični državi nesocriasia med vlado in večino imenovanih ali pa •■ojenfh xHerrenbauslerjev« sploh mogla tvoriti vzrok zn tako dalekosežne politične krize! Tuđi so nemški posUnci skleoili. da 1 bodo poiakali s svoiimi sklepi do pone-deljka, ko poteče niihov Seidlerjevi vladi stavljeni ultimatum. Mogoče je torej, da se g. Seidler sam definitivno pobota z vsenem-štvom, da se podvrže DOpolnoma nem-škemu ultimatu, ki zlasti zahteva brez-pogojno varsivo nemšk^h inte.*e;ov na jugu. S tem pa seveda §e nikakor ni re-šeno vprašanje v državnem zboru, vprašanje. kčo bo vladi omogOvlil vladanje, kdo ji bo votiral davke, kdo odobril proračun, kdo ^revzemal bremena, ki jih hujsa in težia vsak uan na-laga državi. Nemški kršćansKi socijalci so si izmislili prav komodno formulo. Potem ko se je vlada javno etablirala kot nemška oblast naj se izvrši »zđru-ženie vseh državi zve^tih strank«, ka-terih patriotična naloga bi bila, postaviti na parlamentarno boji^če primerno večino. da bi moidi gospodje Seidler in Fiirstenberg in Wo!ff in Hummer in Teute! mirno vladati. Nemška naivnost šega đo neba. Nemška naivnost je tako strahovito velika, da ne pomisli nobenih posledic in da prav n:č ne ralima, da so revolte in upori zadniih dni povzročili državi na zunaj in na znotraj večio škodo, nego izdubljene bitke. Em:nta Je lrhko zadovoljna! NEMŠK1 ULTIMATUM. Praga. 25. aprila. ^N?-odni Listr« roročajo. da so izročili Nemci vitezu Seidlerju sledeči ultimatum: Na Ceškem naj se ustanovi nemško okrožno sodi-ščc v Trutnovu. okrajna zlavarstva n?i se administrativno razde!i;o po narodnosti, ravnotako sodni okrali. davčni ekraji in rudniški uradL Ureii r.a« ??e ie-zikovno vprašanje v zmislu nerrških za-htev. Na ta način naj se pripravlja usta-novitev samostane dežele »Deutsch-bohmen«. Za Čehe in Jugoslovane za-htevajo Nemci omeiitev tiskovne svo-bode ter društvene in zborovalne svo-bode. v kolikor se tiče zahteve Češkega oziroma jugoslovanskega naroda za sa-mostojno državo. Posebne zahteve. podobne onim na Češkem, so stavili Nem-ci glede slovenskega ozemlja. KonČno zahtevajo, da naj vlada z vso energijo preganja državne uradnike in duhovnike, ki Pristajalo na češko in iugo^lovan-sko deklaracijo. Proti Slovencem za-htevajo alo-.ki Nemci posebej še usta-novitev nemške mornariške akademije v Trstu. Po enih vesteh poteče nemški ultimatum vitezu Seidler'u že v soboto, po drugih še le v poneHeliek. Praga, 25. aprila. Češki listi oblav-liajo informacije z Dnnaia. po katerih je treba, da so slovanske stranke pripravljene na velika pre^nečenia v državi. -v IZJAVA NEMSKm CLANOV GOSPOSKE ZBORNICE. Dunaj, 25. aprila. (Kor. ur.) Hane* se je pri ministrsVem predsedniku dr, vit. Seidlerju zglasilo pet članov sro-sposke zbornice, da na podlasri sklena srednie in ustavne stranke gosposke zbornice stavi jo kabinetnemu Sefu vprašanie, v katerem se med drugim izvaja: Razmotrivanja, kl so se posled-nji čas nanašala na od franeoske vlade izvršeno objavljenje cesarjevepra pri-varnesra pisma, so s cesarjevo izjavo v brzoiavkah od 12. in 14. aprila, naslovljenih na cesarja Viliema, končana in stvar sama nedvonmno pojašnjena in zaključena. Struje proti zvezi z Nemči-jo morajo s tem izdubiti vso podla^o. V nepremakliivi in z ničimer #dvrnljivi zvestobi stoji monarbiia z rem-vražniki. pa tuđi med škodljrvimi, državi nevamimi sronjami, ki se dvirajo v notTanjosti. Gosposki zbornici je bila rvestoba do cesarja m dinastije vedno zvezda - vodnica. Stojimo s cesarjem ▼ veselju bi žalosti, prav posebno pa I danes ob uri nevamostl, ki zahteva jasnih ciljev in ne trpi nesporazumlje-nja. S patriiotično skrbio zato zasledu-jemo dogodke, ki so v stanu ogrožati ustavno varstvo posvećene, nedotak-Ijive in neodgovorne cesarjeve osebe, I ker jim manjka onew kritja in sodelo-vanja. ki ga mora imeti vsaka politična izjava in vsak politični čin cesarjev, I naj ima kakršnokoli obiiko. v osebi nje-govega odgovornejja ministra. Na vplive, ki se skušajo uveljaviti poleg odgovorne vlade in ki občinsrvo i vanie veruje z rastočo skrbjo, bi se niti i misliti ne moglo, ako bi resnično imeli to odgovorno kritje in sodelovanje. Resnost časa zahteva mimo in prosto-dušno presojo položaja. Odločili smo se zato, da svarimo in povzdignemo svoj ^tas za vzdržanje ustavnega var-stva krone. Kot prvi predpogoi zaupa-nja moramo od vlade zahtevati iriavo o tem, ako je prinravljena pripoznati in voljna se tuđi r tem ravnati, da se ministrova odgov(,rnost ne omeii samo na one vladne čine. ki jim fe treba so-podpisa, nego ki obsega splošno odsro-vornost za politične izjave in Čine krone. Ministrski predsednik je najorej dal pojasnilo v tej smeri, da o vplivih neodgovornih faktorjev na krono ne more biti govora in pristavil, da kot ministrski predsednik in zvest služab-nik svojega gospodarja prevzemlje pol-no odgovornost za vse politične čine Nj. Veličanstva, naj jih Že on sopodpiše ali ne in naj že posredno ali neposredno padaio v okvir njegovega poslovanja. Kadar gre za posvečeno osebo Nj, Veličanstva, mora minister prevzeti odgovornost. Z veselfem je pripravljen to storiti in, če treba, za svojo osebo iz tega izvajati politične posledice. Do-speli gospodie so še pojasnili, da se za tom vprašaniem ne skriva znabiti na-men, povzročiti vladno krizo, da bi se itak zadosti močno otožkočena politična situacija še bolj otežila. Vprašanje, ki so ga stavili, je samo posleiica vznemirieni, kl so jih povzročili dosrod-ki posledniih dni in ima le namen, želji, izvirafoči iz lojalno in patrijotično ču-tečih. državi zvestih in državo ohra-ntuiočih strank po razpršenju nastalih skrbi z vladno izjavo dati izraza o ob-se^n ustavne odgovornosti. Ministrski predsednik te to izjavo vzel na znanje in priDomnil, da srne po njesrovem mnenni rudi nositelj krone v ustavno viadani državi jematl zase v poštev pravico osebne prostosti, torej tuđi ono nrostesra izražania mnenfa. Samo-obsebi umevno naj ne samo oni vladni 1 čini, ki imalo formalen znak kot taki in jim fe torei po ustavi treba sopodnisa, necro vsi oni čHi nositelja krone, k! so ponolnoma polHiČnesra značaja fn torej nrinadafo d^iokrogu vlade, potrebi!je-Jo ustavne odgovornosti In potrebnecra nst^vnera krftia noVJtcanih faktortev. Ministrski predsednik ie Se prioomnil. da no nfeeovem nreDričanju od njega zastopani narori ods:ovarjajo rudi in-tencijam Nj. Veličanstva. DESNICA OOSPOSKE 7BORVICE IZREKA SVO.IE ZACUDEN.TE. Dunaj. 25. ar»rila. (Kor. urad.) »Ko-re^nondenn Anstria« priobčuie nastop-ni komunik': V včeraišnii seji na Du-noiu navzočih članov ek^ekutivn?ga ko-mite'a skuDin^ desnice ie bilo pri raz-pravi s s+rani obeh drucrih strank go-sr>n«;ke zbornice predložene izjave tuđi sogh'no izrečeno za čuđenje, da je v gosposki zbornici sploh moglo priti do take izjave. • NEiMSKO POROČrrO O ^ZBOLJ-§ANJU POLOŽAJA«. Dana), 25. aprila. V današnjem pogovoru zastopnikov srednje in ustavne stranke gosposke zbornice z ministrskim predsednikom. pri kat?rem se je imela izročiti izjava obeh sktipin za zvezo z Nemčljo in ustavno delovanje vodstva naše ztina-nje politike, je prišlo med obema skopi-nnma in ministrskim predsednikom do popolnega sporazuma- Kazalo se je, da izjava obeh strank na noben način ni hotela zadeti osebe ministrskega pred-sednika. Vsled tega je tuđi odpadel vzrok. ki bi bil dai vladi povod, d« bi bila izvajala posledice iz postopanja obeh skupin gosposke zbornice. Pre-ložen je bil tuđi za 3. aro popoldne na-povedani ministrski svet na 9, uro zve-Čer. S tem pa Še nišo odstranjene ovire. ki so nastale Seidlerjevi vladi. Poool-dne se je zopet sešel vodstveni odbor oemiko-nacijODalnih strank. V seli ie poročal poslanec prof. Waldner, da Seidleriev kabinet do sedaj še ni podal svoje demisije. Po daljsi debati, v ka-teri so zastopniki nemško-nacijonaJne stranke, nem^ko-radikalne in delavne stranke vstrajali nadalje na svojem 000-zicijskem stališču in v kateri je bila podana ćela vrsta očitkov proti uredovanju notranjevTa ministra To^cg:nburga, je bilo sklepa nje preloženo na prihodnji ponedeljek. V ponedeljek sestavi zvezni odbor sklepni predlog, kl bo v torek predložen strankam v vpogled. Nato se zopet sestane zvezni odbor nemško-na-cijonalnih strank. Ob 9. uri se je sešel ministrski svet. V parlamentarnih kro-gih se zagotavlja. da je del kabinetnih članov za demisijo. Krščanski socijalci so se znatno odmaknili od nemško-naci-jonalnih strank. Gotovo jih je pripravil do tega govor pri ministrskem predsedniku o odloku za rekviriranje žita. Samo po sebi je umevno. da ministrski predsednik pri vsem tem položaju, v katerem se nahaja, vsem strankam obljubi ja kar more. ! Hovemu času nasproti! V >Slov. Trg. Vesrnikuc čitamo : sledeča uvaževanja vredna razmotri- ! vanja: , fc V času smo, ko setavljajo in pn-občuiejo naše banke, naše hranilnice in posojilnice ter gospodarske zadruge svoje računske zaključke za preteklo Ieto. Kljub večletni vojni dobi stoji danes naša gospodarska organizacija trdno in neomajno, moč družbe in zadruž-ništva je prestala vse viharje in trdno smo prepričani, da tuđi bodočnost more le še spopolniti In okrepiti m<3C ne je pa oslabiti. Splošno opažamo pri bankah in drugih denamih zavodih, da so se hra-nilne in tekoče vloge neprimemo zvi-šale, ker morejo denarni zavodi nala-gati svoje denarje le v vrednostnih pa-pirjih. gledajo predvsem na to, da se konsolidirajo na znotraj, da zvišujejo svoje premoženje, svojo delniško imovino in svoje rezervne zaklade. Tuđi obe naši banki, ki najbolj intenzivno posegata v gospodarsko življenje av-strijskih Jugoslovanov, Ljubljanska kreditna banka in Jadranska banka, zvišu-jeta za več miliionov svojo glavniško imovino. Procvitanje naše industrije in naše trgovine v bližnji bodočnosti bo vzko spojeno s tema dverna denamima zavodoma, ki imata svoje podružnice razpredene že sedaj po vseh avstrij-skih jugoslovanskih pokrajinah, ki se bosta pa tuđi s fuzijami, s snovanjem podružnic itd. gotovo po vsej habsburški Jugoslaviji razširili tako, da bosta v zvezi z drusdmi domačimi zavodi lahko izpodrinili razna tuia več ali manj raznarodovalnim namenom služe-ča podietja. Tuđi naše zadruž*nl$tvo se mora koncentrirati inče nas znamenja ne varajo, delajo se za to že priprave. Zadružne centrale, ki obstoje v avstriiskih jugoslovanskih deželah. se bodo morale primerno zvezati v eno zadružno centralo, pri čemer bodo seveda posamezne dosedanje Zveze ob-držale svo* delokrog. Toda ravno mlli-joni in milijrmi denarja, ki ga nprav-Ijajo zadruge, ti milijoni, ki bodo kakor b1a*odeini dež izsušeno zemljo po vojni zopet oživili na§e gospodarsko živ-Henje. ti miliioni, da, stomilijoni uprav-Ijanejra denarja zahtevajo še večfe kon-centraciie, če hočejo uspešno tekmova-ti z mtlijonskimi tujimi podjetji in biti naivečia gospodarska opora naše demokratične jugoslovanske države. Saj v tej državi ne bo tistega ojjromne^a raz-ločka med stanovi, kakor ga opazujemo v starih fevdaln'h državah, v naši državi bo zadružnlštvu polejr delni-ških dmžb poverJenaSe poteb-na naloga,da osvobodi jugoslovan-skepa malesra moža, jujroslovanskeza delavca, kmeta, rokodelca tlačan-stva tujih podjetij. V zvezi z fiaSiml bankam! fn n« đrugami pa bo v naSi Jugoslaviji priSel tuđi naš" trjfovec in inđustrtjec novo življenje. Pričetek je storjen: velika večina naših tnrovcev je uspešno prebila vojno dobo in si ustvarila pod-liro, da svoja podjetia še bolj razvije hi jih razširja preko sedanjih me). Za to se bo nudila najboljša prilika. Padle bodo tište umetne meje med avstrij-skfnri jtiKoslovanskim! deielami ki so dosiej toliko škodovale našemu narođ-nemu trgovcu. Saj so zlasti na Koro-Skem In na StaJerskem gnale nalet* * kmeta v naročje ponemčenega trgovca, na Primorskem v roke Italijanu. Padle bodo meje dualizma, pravna varnost prometa s Hrvatsko in Ercegbosno bo poleg drugih udobnosti znatno pribbV* žala odjemalce dosedanje to- in ono-stranske državne polovice. Boj proti židovskim podjetjem v Bosni bo moral biti splošen. En jezik, eno ljudstvo, eno pravo, enotni tarifi, slovansko srce bo vladalo v bo-dočih gospodarskih razmerah držav-ljanov naše Jugoslavije. Da se mora vojna v kratfcem kon-čati, tega mnenja je ves svet, da se morekončati lena ta način, da vsak narod dobi svoje pravice, o tem je tuđi prepričano ali bo moralo kmalu biti prepričano do malega vse. Da je naša Jugoslavija neobhodno potrebna, Če hočemo priti do miru, ker se le na ta način ustvarijo zdrave razmere na avstrijskem jugu, o tem kmalu ne bo dvomi! nihče. Ravno zato pa kličemo našim trgovcem, tem zbiralcem narodnih zakladov in pionirjem narodne pro-svete, še posebej: Neutrudno na-prej! Ni končan delavni dan, ne, pri-čenja se sele doba dela, dela posamez* nikov, zbiranje zakladov za rodbino, zbiranje bogastva za narod. Obzorje trgovčevo je in mofa bifl vse drugače kakor je obzorje kmeta, ki je navezan na svojo zemljo, Trgoveć mora poznati svet, on mora hnett naj* tanji sluh za vse gospodarske dogođkĆ In seveda za vse politične pojave, n jim slede veliki gospodarski dogodio; Slovenski jugoslovanskl trgoveo, na razpotju sf! Pred teboj se odpira daljnje pofle, tvoje, čsprav dalekovidni oko, ga ne more pregledati. Nov Čal vstaja za Te ta Tvojo podjetnoet C* rizma prosta je Rusija,od tam boš dobi-val surovine, prosta ti je pot med tugOr slovanske brate. Slovence, Hrvate tn Srbe. Krepko nastavi! Ž jtmakf fe sreča! Boj za KemmeL NFMSKO URADNO POROCILO- Berotfn, 25. aprila. (Koresp. uraiđj Zapadno bojišče. Na bojlSču ob Ly* si se le ponesrečfl močan francosM protinapad proti visini Vleogllioek. Kraievnl boli severo * zapadno od Bethuna pri Festobertn In na oben straneh Scarpe. Južno od Somme smo napadi! Angleže in Francoze pri VT£ lers - Bretoneuxu in južno od tam. V trdem boju si je napravila naša nehote pot skozi gnezda sovražnth strojnih ptišk. Oklopni avtomobfll so jo pri tem uspešno podpiralf. Zavzell smo kraj Mangard, tol katert so se vrinH številnl boji. Na zapadnem bregu Avre smo prodrli severo - vzhođno od Castela. Ves dan je Izvrševal sovražnlk s svojl-ml na bojlšču pripravljenhni tn od za-daj dospelfmi podponimii četaml silne protfnapade. Krvavo so se zfomlll. Ljuti boli so trajali v zavzeti pokrajini vso noč. Nad 2000 vjerfli je ostalo v naših rokah. Vpleniti smo 4 topove fn sterilne strojne puške. — Z ostalih bojlšč nlčesar novega. — von Ludendorff. NEMSKO VECERNO POROCILO- Đeroln, 25. aprila zvečer. (Uradno.) Armada generala Siksta von Arm se nahaja v boju za KemmeL __________ Đeroltn, 25. aprila. »Vossfscfie Te\fa.* piše: Po evropskem časoplsju se je blls-koma raznesla vest, da prldejo na zahodno fronto znatne avstro - ogrske čete. Splošno je znano, đa se boluje avstro - ogrska artiljerija ramo ob raml s svojini nemškim sesterskim orožjem na zapadni fronti. Vsa poročlla, ki govore o premikanju avttro-ogrskih čet na zapadu, so izmišljena. Bern, 15. aprila. General Foch m«nt »družiti vit razpoložijhre Sete, đa napade nemške pozicije pri Arrasn. Napovcdani sa-C«tek napada je bil vsled poraza, ki so ga đofirele Sete pri Artolsu, preložen. Corfh, 25. aprila. »Tasesanzelsrer« po* ro£a, da se opaža močan anglesld In Iran-cosld pritisk med Arraentierom tn Montdl-dlerom, kakor tildi med Bethunom In flase> bronekom. Londoa, 15. aprila. (R#trt«\) »Evenmf Standard« poroča: Pri današnjih bojlh ad Nemci napredovali v smeri na AmJeos. rRANCOSKO WADNO POROClLO. Kaprilt itač«r. Po c«H vrsti đrvUh bojev se je sovralnlku posreSIlr ustaliti se v cozdiSn severao od nancardr ravnotako tuđi na vshodni strani vaši, ' Jo naše čete hrabro branilo. Stran 2._____________________________________________________.SLOVENSKI NAKOD«, dne 26. aprila 191». 95 štev. Anglelki napad na ZeebrOgse. London. 25. aprila. (Rcuter.) Iz poro-fil udeiežencev napada na Zeebrugge po-vzamemo: Plovba v Zcebrii^kl kanal ]e 'blokirana vsled dveh potopljenih križark. *NTeki nemški ruSilec je bll torpediran, neki Jdrugi zopet potopljen. Vsi topovi in lope z £*elikimi za!cgami municije na pomolu so x>iH razdejani. Stavba viadukta med pomolom in suho zemljo je bila razrušena. Neki nemSki rušllec je bi! presekan v dva dela. jravno ko je zapuičal luko. Ko je napadalnl oddelek zapi:stil pomol je vihrala na ladjah engleska zastava. London, 25. aprial. (Reuter.) Po po-ifočilih dveh častnikov. ki sta bila na ladjl ^Vlodiktfve« izvemo, so se pribliiale angle-Ike ladje obali, za vite v oblake dima, ki se Je raztezal od Zeebriigs do Ostende. Vsled .tega so bili Nemci ne ka i Časa v nejasnosti. ;toda takoj. ko so zapazili angle*ke ladje, «o začeli streljati ta ko so bile ladje popol-noma vidne, se ie razvit nepopisen artiljerijski ozenj. Izmed izkrcalnlh mosnv, ki so bili na ladji »Vindiktive«, sta se mogla ra-Jbiti le dva. Ćete, ki so se izkrcaie, so imele prav težke izdube vsled ognja granat. •Vendar se iim je posrećilo, da so vnsle na neki torpedni rušilec petdeset ročnih granat. Posledica tega je bila močna eksplozija. Angleške čete so napadle med dm-Elm tuđi neko baterijo na suhem. O uspe-Im tega podjetja pa ni nikakih poročil. Pri povrat!-™ na »Vindiktivo« je bil pogled na krov ladie grozen. Vladal je popolen kaos. iJCrov ie bil ves poplavljen s krvjo. Po-j,vsod so ležali mrtveci in ranjenci. Jecanje .poslednjih je trgalo srce. S skrajno hlad-aokrvnostjo in razsodnostjo Je dajal kapi-tan povelja med najh.ujSim osmjem in je odplul v var^tvu obi ako v dima z ladio proč. Dva poslednia podmorska čolna sta vrgl* pod zeebru^ki viadukt dve toni eksplozivne snovi, tako da je bilo preprečeno »vsako ojačenje nemškega moštva s suhe •cmlje. London. 25. aprila. (Reuter.) Vsled priznanja hrabrosti pri napadu na Zee-briigge in Osterde je imenoval kralj vice-admirala Kevesa za viteza Bathovega reda (Order of the Bath). Povcljnik Karysenter je postal kapitan. Z ostalih bojišč. NA5F UPADNO POROCILO, Duna], 25. aprila. (Koresp. urad.) Ob gorenjem Devoliju v Albaniji srao radnje dnl odbili franeoske šunke. — Sef generalnega štaba. Italifanske boJIšČe. »Neaes IViener Tasblatt« poroča s fronte: Italijan-fki vjetniki poslednjih dni pripovedtijejo, da so ostale na italijanski fronti ne samo angleške čete. ampak tuđi franeoske. 24. franeoska divizija, ki je bila v oktobru od-tegnjena z vso naglico z odseka Tahure tn prepeljana v petih dneh na itaiijansko fronto, se nahaja sedaj na odseku med Asiasom |n Arsierom. Preko Curiha se poroča. da vlada v vsej Italiji velika napetost radi pri-Cakovane avstro - ogrske ofenzive. V vr-hovnega poveljnika Diaza imajo malo za-upanja. zato je Javnost z oddihom sprejela ▼est da sprejme vrhovno Doveljstvo tuđi hl italiiansko fronto. Socijalisti del'ijejo z vso silo proti nadaljevanju vojne. Zato je ob novi ofenzivi pričakovati morda v Italiji Urednih dogodkov. ITALUANSKO URADNO POROČILO. 34. a p r 11 a. V asiaški kotlini so odgovorili ansleški izvidni oddelki na napad sovražnih oddelkov pred črtami pri Cano-vu in so Iih prisilili, da so se vrnili nazai. ko so pustili na ozemlju nrogo mrtvih. Potntit so bili sovražm oddelki, kl so prodirati proti Kaberlabi. z našim artiljertfskirn ognjem pognani v beg. Skupina, ki se je bli-žela našim crtam južno Stocharedda, je bila napadena in razpr^ na z ročnimi era-natami. Tuđi na ostalih frontah od Tonala -do Plave so detovale patrulie na obeh stra-neh. Naše so se polastile v kotlini pri Alana več strojnih In infanteriiskih pušk. I>ve sovražni letali sta bili po an?le?kih letalcih nad Levicom in dve nad Lisserjem sestre-UenL Peto letalo so naši letalci strmoglavili ▼ okolišu Vidorja. BOJI NA OTRANTSKI POMORSKI CESTI. Duna}. 25. aprila. (Kor. urad.) Iz voj-rtoporočevalskega stana: Naše lahke bojne sile so izvršile zadnji čas ponovno šunke proti orrantski cesti, nišo pa opazile niti pamlSkesa prometa, niti stražnih brodov. Ob izvidu delov naše torpedne flotilje po-noči 22. na 23. aprila so opazile na spred-njem polju pred Valono sovražne rušilce torpednih čolnov in so iih napadle. Po krat-kem artiljeriiskem boju, tekom katerega so videle dobre zadetke. so posere v boj nad-močne sovražne enote, ki so prihitele iz alarmiranih pristanišč. Ker ie bil dosežen namen šunka, da se vznemiri promet na cesti in alarmirajo sovražna pristanišča. v blizini katerih se je boj odigrat se je boj končal. En sovražni rušilec je obležal s tež-kimi izgubami, drugi se je zatekel proti Valoni. Lastne enote nišo imele nikakih iz-rmb in nikakih poškodb. Kornilov ubit? Kodanj, 25. aprila. (Koresp. urad.) Po poročilu petrog,radske brzojavne agenture od 18. aprila, so sovjetove čete oddelke Čet Kornilova vrgle nazaj. Čete Komilova, ki so imele težke izgube, so se razkropile ali pa jih je revolucionarna armada vjela. Po izpovedl vjetnikov je bil Kornilov v boju težko ranjen in je ranam podlegel. Napetost med Nemiiio in Nizozemsko. Haag. 25. aprila. Korespondenčni tirad javlja: Zunanji minister Loudon je v prvi zbornici povedal, da ne more in noče tajiti, da je položaj Jako resen. Minister ie izjaviL da o tem ne mare več povedatL Osraka kriza. Z Szterenvijevo misijfo ne bo niS. Bndimpesia, 25. aprila. Misiia de-signiranega ministrskeRa predsednika Josipa Szterenvija, ki ie včeraj že pre-oej iMfvedpTAl* ia adi kokot porocajo večerni listi, moćno omajana. Szterenyi ' je r>ri§el, kakor znano pred forum a projoktom T>arlarnentarično resitev predloee* voli Ine reforme preložiti na ie.sen. ^leJ.em pa so prišla viasprotstva pri vladni stranki, ki om ah uje erlede prelo žitve voli Ine reforme. Tuđi grof Štefan Tisza iziavlia. da niesrova etranka ne more biti / lovolina s preložit-vijo v^lilne reforme. Zahteva, da se razprave takoi zar no in da *=e doseže kompromis. Pod takimi oko1i§ćinar>i pa hi moral Szterenvi odložiti svojo misifo. >i:U'«-ii.> se ie še izoopoinila z dcinafc-niim govorom mini«trske«a predBedni-ka dr. Weckerleja, ki se toplo zavzema za spora-zmn. Budimpešta^ 25. aprila. Poliedelgki minister Bela Szerenvi priđe iutri na Dimai k avdijenci. Ta avdiienca ie v zvezi 7 r»ie^ov1m imenovaniera kabinet-nim šefom. = Grof Czernhi dunajski častni nešćan. Dunaj, 25, aprila. Pri današnji seji mestne^a sveta se je sklenilo, podeliti grofu Czerninu častno me-ščanstvo. = »Bela vrana«. Pod tem naslovom objavljajo nemški listi iz Prasre, da ie škof dr. Doubrava v Kraljevem Gradcu prepovedal dubovščini vsako narodno agitacijo in n zaukazal da mora delovati proti gibanju za samo-stoj no češko država, »Ar- beiter Zeituns:« poroča: Interpelacija dr. F r a n t e, podana v 55. seji dne 29. januarja na domobranskega ministra, navaja: Na rojstni dan pokojnesa cesarja 1$. avgrusta 1914 so bili v Sab-cu po patrulji bosenskih vojakov areti-rani in pripeljani nastopni vrojaki: pod-desetnik Josip Ebert in sanitetna vojaka Fran Busek in Josip Douhlik sa-nitetnco:a zbora iz Litomefic. Ni bilo ugotovlieno, kaj so za^rešili, nič nišo bili zaslišani, nišo bili postavljeni pred nikako sodniio, čeprav so poslovale ako že ne v Sabcu Da prav gotovo v okolici vojaške sodnije. Poveljnik v £abcu je sam. na lastno pest brez za-sliš?.nja patrulie, ki je spremljala \o-5".ke, ukazal, da se imajo ti vojaki na mestu usmrtiti z baioneti. Patnica se ie branila izvršiti ta ukaz, vsled česnr je pozval poveljnik dmeo patruljo, \u je takoj vojake zabodla z bajoneti. Qrozo\itemu prizoru, ki se je odigra! oni dan pred cerkvijo v Šabcu ob 10. dopoidne je pnsostA-ovala ćela vrsta prič, zlasti prebivalci bližnjih his in vojaki infanterijske divizije, sanitetnih zavodov st. 7. Pred duhovnikom c. in kr. vojaskim kuratom ratrom Ivanom Sertičcrn iz Osieka. ki ie bil slučajno navzoc pri usmrtitvi. so padli vojaM na koleba in goreče prosili, naj se iih ne usmrti, zatrjevajoČ svojo nedolžnost. Ta duhovnik jih ie ć;al ^di v posled-nT2 olie. Vprašamo: Kaj hoče minister ctoriti. da bo omenieii T5r.vel]nik, kakor zasluži. ka7novan, ker ie ukazal na lastno pest ne usmrtite^, marveč" mnnr ljudi, katerih kazniva dejanja nišo bila ne ujfotovljetia ne dokazana in so bili trije liudje žrh^e. kar ostane večen ■madež nn armadi? = Masaryk. »Vossische Zeitunp:« poroča: Po retrosraćskem poročil'i se znani voditelj Čehov Masaryk naha^n na potu v Vladivostok. da s predavanii prenotrje Zedinier.e države in se na-poti nato na FrancnsVo. Preje v ruski armadi se voiskuioči čeho - slovački r»o!M se hočejo prebiti v Vl^divostok in čez Japonsko v Ameriko. od tam na na Francosko, kier v^top^io v franeosko arrmdo. ~ Ali je mirovna pogodba 7 Ru-šijo ^e ▼ ve!Javf? Tako \qira?5ujeio be-rolinski zmerni listi, ko obiRvlTajn uradno poročilo. da je tiem^Vi državni kanclcr spreie! zastopnike litevskih 1n estonskih nemških veli^kov. ki so rrm izročili spomenico, da na! NemČi.ia iz Kuronske. Llvonske in Estonske 7, me-strTn Pisro \Ted ust\rari enotno moriar-hično konstituciionalno državo, katera na i bo zvezana s prusko krono r>otom personalne unije. Državni kaneler ie deputaciji sporočil, da sta cesar Viliem in nem§ka vlada pripravljena nuditi haltiskim b^ronom voin^ko norme ter podnirati njihova stremlienja. da se odtrzaio od Rusije ter pridružilo Nem-čiji. Nemsico Časonisie opozarja na dejstvo, da je Nemčija v brestovski miro\Tii pogodbi izrecno priznala, da spadate Estonska in TJvonskp. tndi v bodoče pod rusko oblast, pridržala si ie srlede teh dveh pokrajin le pravico -ratifikaciie". T? mednarodno-politič-ni položaj obeh dežel je nemsita vlada v drža\Tiem zboru pri razpravi o mf-rovni pogodbi 5e t>osebcf naelaSala. da povdari razloček med Estonsko in T.i-vonsko na eni strani in Polisko, Litev-sko in Ukr?iino kot od Rusije neodvisnim! deželami na drusri strani. Sedaj je svoj politični nazor popolnoma spre-mpnila in vzpodbuia, kakor se izraza ^Vorwarts•/• je Li-voncev in Estoncev. Da tuđi ti želijo priklopitev k Nernčiii, si ne upa trditi niti najgorečnejši aneksijonist Nemčija se torej tuđi ne more sklicevati na santoodločbo narodov. Preostala ji le še eden pravni arfrument: moč oro-žja . . . Smatramo, da ni odveč, ako vprašamo barona Đuriana, je-li vztraja pri Czerninovih izjavah, da bo Avstro-Ogrska sicer branila predvnjno posest-no stanje Nemčije, da pa noče nadalje-vati vojne ne za svoje, ne za tuje osvojitve. — = Očitanja nemški socijalni demokraciji. Voditelj Švedske socijalne deinokracije Branting objavlja v stock-holmskem »Socialdemokraten« pod naslovom »Zadnja kapitulacija« oster napad na nemško socijalno demokracijo, ; kateri očita, da nima pojruma se posta-I viti proti vedno bolj se širečemu anek-sijonističnemu razpoloženju v nem-šken narodu. Stranke većine nemške-ga državnega zbora so že odpadle od julijske resolucije ter zahtevajo tuđi na zapadu mir nemškega meča. In nem-i ška socijalna demokracija molči. Njeno glavno glasilo »Vorwarts« je prišlo — i pravi Brantinsr — tako daleČ, da je na-sproti Wilsonu zavrelo tuđi idejo spo-razumnega miru. Stranka, ki na tak način odreka narodom pravico samo-odločbe, se je sama izkliučila iz inter-naciionale, ki bo navzlic vojaskim zma-gam in porazom enkrat zopet vstala k novemu, krepkejšemu življenju. — »Vorwarts« odgovarja na ta očitanja, da je nemška socijalna demokraciia za zmago nemškega orožja, toda proti zlorabi te zmasre za zatiranje tujih narodov ter opozarja, da je VVilson napove-| dal Nemčiji boj do skrajnosti. Proti ta-| kemu geslu ie mogoča le ena želja: zrnaca Nemčiie! = Iz italijanskega parlamenta. C u r i h, 25. aprila. (Koresp. urad.) Kakor poroča Agenzia Stefani, je italijanski parlament v današnji seji raz-nravljal o interpelaciji v zadevi svile. Finančni minister Meda je podal podrobno poročito o skupnem izvozu od pričetka evropske vojne in zahteval, da naj se predlog za parlamentarno preiskavo eksportne zadeve odloži, dokler poslanci ne pregledajo statistič-nega materijala, kateri predlaga parlamentu. = Italijanski socijalisti za mir. Curih, 23. aprila. »U Avanti« poroča, da poda socijalistična skupina v parlamentu predlog, da naj se prično mirovna potajan;?.. = f talijanski duhovnik obsoien radi dlsfatizma. Iz Milana, 23. aprila: Don Ricardo Dia v Milanu je bil ova-den sodniji, da je ženskam v spovedni-ci napovedoval, 'da se njiho\i možje pač \Tnejo domov ali ne kot zmnsoval-ci. Vojaska sodnija ga je obsodila na 4 mesece zapora. = Poročlla Iz Londona. »Kolni-sehe Volkszeituns« poroča po nari-skem »Tempsu«. da se je izvršil v Londonu preobrat. Franeoska, kakor tuđi angleška vlada sta prepričani, da ie iaponska intenencija neobhodno potrebna. »Echo de Pari?*- poroča iz Londona, da ie stalisče Lloyd Oeorgeia vsled hudih esebnih sovraštev v kabinetu omajano. Lord Northchliffe se ne DCča več z mirlijo, da bi se nadaljevala inozemsVa propaganda in to vsled poziva Chamberlainovesa, dočim ie lord Rotermere kot brat lorda Northchliffa izpostavljen hudim napadom od strani višega vojaštva. Raj \m« ft nifiiiiTOli sfi wMw bole frtiisrlfli !«ln9f? Ko ie postal pritisk pomorske blokade od strani Ansjllje za centralne države vedno občutnejši, je pričela organizirati Nemčija svoj protiboi s pomočjo svojih podmorskih čolnov. Nemčiji se je pridružila po svojih močeh tuđi Avstrija. Znan je izrek ve-likesa admirala nem«ke vojne mornarice ob pričetku boi a pod vodnikov v. TirpHza. ki je dejal: Aneliia bode potom nemške vojske podvodnikov tekom šestib me^ecev prisiljen? pasti na kolena*. Velikemu admiralu je ploskal takrat ves nemŠkf svet. profesor-\l častniki. inzenirii in tehniki so mu pritr-jevall fn na stotisoče letakov in bro^nr je to mnenje kot pravilno odobravalo. A mi-nilo je ?est mesecev, ćelo leto in — An-gliia Se vedno ni na kolenili. Zakaj Ancrlija danes ni boli v stistoh radi vojne podvodnikov, o tem so mnenja različr.a. Mnogi očitajo vel. admiralu v. Tir-pitzu, da je storil že pred sveto\Tio vojno kot šef nemške vojne mornarice usodep^lne napake. Tako pravilo poznavalci razmer nemške vo?ne mornarice ob izrruhu vojne, da je Nemči.ia razpolagala 1c z osmimi pod-vodniki za visokomorsko plovbo, ozir. viso-komorskl boj. Tuđi sedanjemu voditelju nemške vojne mornarice admiralu v. Capel-le očitajo javno, da ni kos svoti veliki nalog!, zlasti, da ni znal pntegniti ladjedelnic dovoll k izpopolnitvi vojne mornarice, v prvi vrsti podvodnikov. Eden nemških po-slancev Je pred kratkim izlavil: ^Zaupanja do nemške vojnomornariške uprave ne mo-rerao imeti«. Zato zahtevajo: da se stvarno označi deistvom odgovarjajoče stanje boi a podvodnikov, stanja položaja Angliie in psihološkega pritiska tega boja na mirovno vprašanje. Nezadovoljnost slede na boj podvodnikov je splošna in posl. Ledobour (soc. dem.) Je dejal nedavno v drž. zboru: »Teorija terorizma slonl na napačni psihologiji, upliva vojno podaljšajoče in pomno-žuje samo število naših nasprotnikov«. Glede Številk, Li nai dokažejo uspešnost podmorske vojne je dejal posl. Erzberger: »Vsi proračuni mornariških krogov spadajo v koš. Avtoritete so se s svojimi opazovanji vse vračunile. Odpor Anglije bo težko pre-ma^aM^.' In Anjrliia si zna v hipni sili pomagati; ::jer l?.r.ira moč ne zadošča, tam se po-iasti titjih sredstev in sil kot n. pr. v slučaju zasege holandske tonaže, Na razpolago •o H oa i« ogromne raervt y Iftiild *■ sploh skandinavski tonaži, ki Jo more vsak čas pritegniti kot holandsko — svoji služnosti. K vsemu temu boju naj navedemo 5e nekaj statističnih podatkov. Neka tozadev-na angleška brošura izlrazuje, da so sovražne ladjedelnice od izbruha vojne do ju-liia 1917 prigradile novih ladij za 8,561.285 ton. Po Llovdovem registru Je znašala sve-tovna tonaža dne 30. i unija 1914 vsega 49,089.552 brutoregister ton. Ce se vzame j novih prigraditev do 1. aprila 1918 samo 10 milijonov ton, potem da to 59 milijonov ten. Izgube računajo na 22 milijonov ton potom vojne, pomorske nesreće, zastarelosti !. dr. Danes je torej ceniti svetovno pomorsko tonažo na 37 do 38 rnilijonov bruto register ton. Podvodniki potope povprečno mesečno 600.000 ton, torej na leto nekako 8,000.000 ton. KaDitan nemške mornarice in nrizian poznavalec angleške pomorske sile Persius pravi »da ni dobro podcenjevati odporne moči angleškega nasprotnika«. Anglija ni-kakor ni v položaju obkoljene trdnjave, kot so to centralne države in ima Še marsika-tero pot odprto. Kako relativno malo čuti Anglija boj podvodnikov, Je posneti iz po-roćila izmenjanega Avstrijca, ki je prišel domov marca meseca. Le ta pripoveduje. da je koncem febmarja t. 1. velial v Angliji par močnih čevljev iz trdnega usnja 30 K, 1 kg prave kave 4 K 80 v, 1 kg riža 1 K, 1 kg graha 2 K,lkg finega surovega masla 6 kron, 1 kg svinjske masti 3 K 60 v, 1 kg svinjskega špeha 4 K, 1 kg govedine 3 K 29 vin. do 4 K, 1 kg sviniine 6 K, 1 kg krom-pirja 20 v, 1 kg sladkorja 1 K 10 v, 1 1 mJeka 80 v, 1 kg bele moke 60 v, 3 kosi toaletnega mila 60 v. Z ozirom na vsa ta dejstva moramo biti glede na presojo uspehov podmorske vojne jako previdni in se ne smemo vdajati nadi, da bodo podmorski čolni odločili vojno ozir. prisilili Anglijo h kapitulaciji. Drugo pa je vprašanje materijalne škode, ki jo trpi sovražnik in pa posledic, kl se morajo pojaviti po končani vojni, ko se zopet pri-čne rormalni pomorski promet In ko bo hotela Anglija zopet biti prevoznik celega sveta. Takrat se bo pokazalo, da so podmorski čelni vendarle izvršili veliko nalogo. Mariborsko pismo. (Od našega dopisnika.) Maribor, 24. aprila. Beđa in nevarnost ▼ Mariboru in okolici Beda med prebivalstvom našega mesta nara-šča z vsakim dnevom. Sedai že ve-lia 1 kilogram svinjske masti v mestni aprovizacijii 50 K, a cena gre še vedno višie. Kruha zman^ka vsako nedeljo redno, ostala dne\"na množina pa je bila se tuđi skrcena. Dne 23. t. m. se je vsled teh razmer navalila iz sosedne Krčevine pred okr. ^lavarstvo množi-ra 100 žensk. ki so glasno demonstrirale za kruh in za mir. Namestnik okr. glavarstva iih ie potolažil kolikor se je dalo, toda demonstrantke očividno nišo bile nič kai posebno zadovoljne. Ker tako zelo primani kuje živil. so tuđi vlomi. ropi in rat vine ter druga nasilja na dnevnem redu. Dne 17. aprila sta neki narednik, oborožen s samokresom in neki vojak prišla k posest-niku Paviu Horvatu v Sp. Dupleku in izjavila, da sta na patrulji, in da mora-ta stanovanje preiskati po eraričnih stvareh. Ker ništa ničesar nasla, sta se r»apotila z isto pretvezo k posestni-ku Tožefu Jakolitschu. pa tuđi ništa imela sreče. na kar sta se obrnila do hnitarice Urše Fras. koder je bil samo iGietni hlapec Janez Čeh doma. Tam sta z grožnio usmrtitve fanta prisilila. ds jima je pokazal vse domaće zaloee in pobrala obleke ter parila za 1000 K: odnesla sta tuđi mesa in masti. Na to sta se podala k bajtarju Franu Letoniji m ga prisilliru da lim je rse ukradeno bla4?o raznn mesa in masti odknpil za reno 182 K ter jo neznano kam odkuri-ia. — K znanernu dogodku na tezen-skem postajališču se nam še poroča: Dotični >nadkomisar< — in ne. kakor nemški listi pomotoma norooaio poljski orožnik — ie prvotno imletel pri straži vlaka na resen odpor. £ele nje-t'ov nastop, ie stražo pripravil. da je nhmolknila. Na to ie odprl vagon za vagonom, poiskal iz niih zaboje z orož-iem in mnniriio ter nekaj zabojev živil, vse izrocil svoiim spremlievalcem in hotel oditi. T'prl po se mu ie nek vojak od straže, na kar ie nanj ustrelil. Na to je odšel. Izkazalo se ie. da ga ie zu-rai procre ćakalo še več o?eh. Take so danes razmere v našem mestu in vsem okraiu. Smo v stadiju, ki ie močno po-doben anarhiji Cestni ropi ob belem ne^-u. napadi na domovia in sedai se napadi na vojaške vlake! Radi cenzure Dristavljamo. da so o tem ludi £rra£ki listi porožali. Zndnii ?as je. da se vq-jaska in civilna oblast energično pohri-gate za red; sirer postane položaj v kratkem neznosen. Nove rekvizicije sena po Spod. Stajerju in drugod. Oblasti so za ves mariborski okrai odredile ponovno ođd^.io sena in slame. Kar velja za naš okrai, vel i a gotovo tuđi za ves ostali Slovenski Štaier. Kie hočeio še pobirati, oziroma kaj hočeio še rekvirirati, nam ie res uganka. Kme-tovalec, #vinorejec že^ davno puli slamo iz svoiih streh in io polaga živini, ^•e ne samo. pa kot primes onim bornim ostankom sena. ki so še ostali. Stanje živine se ie ekrčilo na minimum, ravno radi nedostajanja krme. Pa še za to pičlo živine ni krme. Kam naj to brez-irlavo gospodarstvo še zavede, tega si domisliti ne upamo. Živinoreicev po-liedelrev se no?R«ča mravnost obup. Ni vprežne živine za pred pluer. in enoja za nob'a in kar ga ie, ie skrnino mani vredno vsled slabega prekrmlie-nja. Mesta so brez mesa in brez mleka in preMvaLstvo peša in hira rapidno. Neki znani velenosestnik se ie izrazil: ~-Će ti gjr. tam zgorai ne bodo prene-rmli s svoio >Raub\virtschaft<, bodo skoro prenehali z voisko.c Zdi se, da bode temu pri rapidnem T>adaniu vsega, res kmalu do t»sra r>riš!o. — Kakor so nezadovoljni kmetovalci živinorejci tako so zadovoljni naši vinorejci. Znan vino2radnik iz Slovenskih goric ie mnenja. da bode v drugi oolovici tesra leta slaba za krčmarsko obrt tistih krčmari ev. ki ne razpolagajo z lastnimi vinekimi nridelki. Pivo izirinja vedno bolj. mN-ri 7.~n\ ne mnraio. ker ie vedno slabše Za to se iztoči neprimerno mnogo vina ir» kleti se silno prazniio Daaes niao kupčiie orav nič ređke. pri katerih plača jo kupci sa kolickaj dobro vino po 6 K 20 v do 7 K 40 v za 1 na debelo, a še sami dostavilo posodo in sami poskrbe za transport blaga. Ce se vreme ne iz?prevrže iemeljito in ne nastane suša kot lani, potem bode le-tošnia vinska let ina dalec po množini za lansko zaostajala. To pa bode po-vpraževanie po vinu še boli povspeši-lo . . . Kakor sledi iz vsega tega, ie na I eni strani mnogo gorja, na drugi pa tem već blagoslova. Morala za vino-pivce pa postaja iz gorajšniega prav malo razveseljiva. Če se vino že na debelo tako drago prodaja, potem se« bode v detailnem konzumu točilo liter vina po najmanj 10 do 12 K. Morda ga bode pa potem pričelo — preostajati. Saj praviio. da je včasih tuđi voda dobra, čeravno niti v čevljih ni prijetna, Izređnn sela oKinsh^o sveta ijubljansHega. Uradna »Laibacher Ztg.« poroča: Ker so se predvčerajšnjeni demonstracije y zadevi razdeljevranja živil ponovile, je župan dr. Tavčar sklical za včeraj zvečer ob 6. uri občinski svet k izredni seii, katere se je udeležil kot za-stopnik c. kr. deželne vlade deželno-sodni svetnik Kremenšek. Ko je prevzel predsedstvo podžupan dr. T r i 11 e r, je povzel besedo župan dr. Tavčar ter je v dalinih izva-janjih glede na svoj govor v zadnji redni seji občinskega sveta protestiral proti vsakemu krivemu tolmačenju tega govora in med drusrim najodločnejše ob-sodil povsem nezmiselne demonstracije, ki da ne morejo dosečl svojega namena in imajo le-to posledico, da trpijo škodo nedolžne in povsem nsudeležene osebe. Naglašal je, da so bile demonstracije, ki so iih vprizorile ženske in otroci, brez vsakega političnega značaja, da pa so bile organizirane z njemu neznaae strani. Ljubljanska mestna občina je pripravljena, čeprav po zakonu ni obvezana, iti na roko onim manj premožnim privatnim osebam. ki so trpele kako škodo, pri poravnavi te škode. Župan dr. Tavčar je opozoril na potrebo, preskrbeti za najrevnejše sloje živila in je izjavil, da se s 30 vagoni ne bo izhajalo, ker jih odpade od teh 21 na kruh in 3 vagoni na zavode. Prizna s hvaležnostio podporo deželne vlade, ki je (kakor že včeraj sporočeno) v lajša-nje pomanjkanja živil odredila, da se da mestni arrovizaciji na razpolago en vagon iešprenjčka, en vagon kaše in dva vagona marmelade kot izreden prispe-vek. Tuđi je nakaz?_nih po poročilu deželne vlade Ijubljanskemu mestu pet va-gonov krompirja; nadalje je dežema vlada glede na pomanjkanje masti, ka-tero občutijo zlasti manj premožni sloji prebivalstva, obvezala deželno poslo-valnico za unovčevanje živine, da odda Ijubljanskemu mestu 4000 kg Čiste svinjske masti, vojni zvezi 1000 kg loja. 680 kUojrramov kostne in črevesne maščo-be. 200 kz z lojem zmeŠane masti in 1000 kg čiste svinjske masti. Ljubljanska mestna občina in vojna zveza imaia maščobe za preskrbo manj premožnih slojev prebivalstva takoj prevzeti. S tem se je za prehrano v prihodnj^m me-secu storilo kar največ mogoče; brez pomoči deželne vlade bi mestna občina tega ne bila mogla doseći. Kljub temu pa mora mestna aprovizacija rudi za mesec junij in julij, ako dotle ne bo pri-spevkov iz Ukrajine, izven kontingenta dobiti primerno množino živil. da se obvaruiejo pred bedo najrevnejši sloji prebivalstv'a. Ljubljanska mestna občina je primorana, da se obrne zlasti na c. kr. urad za ljudsko prehrano na Du-naju. Tekom svojih izvajani se ie župan dr. Tavčar s priznanjem spominju! varstvene oblasti, katere pravočasnim odredbam se je zahvaliti, da nišo mogle demonstracije dobiti večjega obsega: pozval je aprovizacijski odbor, da naj v maju pospeši ubožno akcijo iz obst bečili zalog do vsej možnosti in jo dv ne in je predložil končno več tozadeT h resolucij. Občinski svet ie sklenil. da se ..z-pravlja o teh resolucijah en b!oc. K s^ je občinski svetnik Mlinar zavze.nal proti temn. da bi bile demonstracije s kake strani organizirane, so bile resolucije soglasno sprejete. * ENKRATNI NABAVNI PRISPEVEK MESTNIM USLUŽBENCEM. Župan dr. T a v č a r je v včeraišnii seji občin. sveta stavil miini predlpg glede enkratnega prispevka mestnim uslužbencem v izmeri, kakor se je raz-delil jeseni in kakor ga je priznala država. Njegov predlog je bil sprejet in se je dalo županu pooblastilo, da ta prispevek izplača s 1. majem proti naknadni predložitvi računov. * • 2IVILA ZA STRADAJOCE PREBIVALSTVO. Deželna vlada je poslala 24. t. m. mestnemu ma- 5t*v- .SLOVENSKI NAKOD-, dne 26. aprila 1918. Stran 3. rreza bodeta mast in maščobo razdellli med revnejše sloje, ki eo brez masti. Včeraj 25. t. m. se ie vršila na de-šelni vladi aprovizaoiiska konferenca, pri kateri ie vlada obljubila pre?krbeti mesmi aprovizaciji 5 vagonov krom-pirja. Ml fe liMHI ML OdlikoTanje. Rezervni prapor^čak Makso Cazafura 48. p je odlikovan % zlato hrabrostno pvctinv Odlikovan poštni uradnik. Poštni ©fieijal Emann^l Škoda v Trstu je odlikovan z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje. Zupanstvo Pod&ora. t. č. v Gorici tilica Aleč-sandro Volta štev. 4. poslnie v uradnih urah za stranke vsak ponedeljek. Četrtek in soboto od 8. nre zju-trai do 12. nre opoldne ter obenem na-znanja, da sprejema pri c. kr. poštnem uradu v Gorici vsa prihaiaioča zaeeb-na ri^ma. Stranke, katere ne dobivalo od svojcev pismo- nai se obrnejo na občinski u rad. Dalie se ponovno pozivima prebi*aletvo. nai si vsakdo po-prej ogleda domovje. prf»dno se vrne, da ne priđe z dežia pod kap. »Hrvatski list« in >Polaer Tas-blatt« na teranozelen em papinu. Pa-pirja primanikuje. Z ito sta začela iz-haiati puljska lista > Hrvatski list< in >Po!aer Tasrblatt< na temnozelenem pa-piriu. RiMi lov v Primoria. Meseca mnr-ca *o vjeli. izvzemM Pnli. 79.575 kz rib. Civilni ribiči 27.168 k*. voia*ki 52.407 ksr. Skoro v«e. kar so voiaki n,*-lovili. se ie pcraMlo za civilno prebi-▼alstvo. Kdo izmed tov ariše v ali znnneev ▼e, kaj o moiem bratu Antonu VerMču. ki je služi 1 pri 97. pp. in «e ie zgrnMl ali bil ranjen pri pohodu pri Przemvelu leta 1916. avjni=ta. Poznp'e ni bilo več ne duha ne sluha o ni em. Nazadni #» ie bil kot narednik pri brzoiavnem odđel-ku. vojna posta št. 65. — Ivan V e r -bič, c. kr. finančni nadstražnik, Citta-nova T«tm. Kdo ve kai? Cecilija Makne !z Kron-berjza št. 17. obč. Solkm, okr. Oorica, '£če svojega moža Jožefa Makne. Bil je na laš-Iri fronti: Arb. Komp. III. Zug. Feldp^st 145. Od božica 1917 ne ve ni!esar o njem. Kdor bi morda o njem kaj vedcl blagovoli naznanitl CccfliJI Makne, sedaf begunka v Dol. Kamencah št. 15. p. Novomesto. Do-lenjsko, ali pa »Posredovalnicl za goriske beguncc v Novem mestu. RM zlor Draštva za otroško ?ant?o iu ilaM M i ®im mm Ijobijana »e je vrs-il dne 24. aprila zvečer v ju-stični palači pod predsedstvom drn" čtvenega načelnika pl. Levičnika, Le-ta ie ucotovil. da ie bil zbor pravilno razsrla**en in da ie ekler>čen. poz-dravil ie navzoce in potem Dodelj] be-pedo društvenemu tajniku dr. Viljemu Kreičiiu. sateri ie poročal o dra-Stveneura delovaniu v X. poslovnem letu 1917. PoroCilo i=e glasi: (>Ze četrtič predlaea odbor obc-nemu zboru porocilo o dra^tvenem de^ lovanju pod razmeramu s kakršnimi ni računalo društvo ob svoji ustanovi tvi. Težkoče in ekrbi. s katerimi se ie Tsfikomur boriti ob razmerah. naatalih vsled vojne, naidetno radi t>ri našem društvu, toda Ie ▼ večii izmeri. sai naše društvo Ie velika obiteli 7, relikim Ste-vilom malih nebosrliencev, ?ai ie na.5 plavni ramen. nadoinestiti zanemarieni in v vzeoji osrroženi deci manikaiočo ii jlnbezen. skrb in nadzorstvo -taxšev. Skrb za živila ie bila ▼ načeui «a-dftSBMD zaveti§ču. — skrb za oblačila, otarmlo. šolske in druee potrebščine je t)ila ▼ odborovih sejah nepretrsroma na dnevnem redu. Pod vladajočimi ie usoešno oskrb-no delovanie težama naloga in. če ie pre.ie velialo. i^kati si delokroea in razMrjati delovanje. se delokroer raz-Širia dane? sam in delo se nsilinie s&-Eo od sebe. tako. da komai dostaje moči in =?redftva za ono, kar prihaia samo polačevanie reinine o^krbi. v 1 elnčaiu plačevanie reinine varovanca. nahaiaiočega se v zavodu >Anpela v«iruha< v Snodnii Siški. v 2 r' ;5aiih se ie zvisala reipi.na z ozirom na rastoro drnslnio. ostalih 21 slučinev £** ie dotikiloraznih drugih društvenih zadev. Pole^ recra se ie na^ podlac! nkle-pov iz prrisniih. let plaoevala reinina %vl 4 društvene varovance v zasebni c-krbi in za dva varovanca tekoča pod-pora §tevilo rešenih slučalev Ie v pri-meri s» številom -■ nredpreteklem letu poskočilo za nad 25?^. Tuđi v začaj=rtem zavetišču Ie bilo m\ b a n i e iaVo živahno. Tekom leta 1917 se nanovo -preielo 75, varovancev. iz preišnie*ra leta ilh ie tMn ostalo 81. plrapai 155. TzFtopi'o iih ie tekom leta 1917 95 in iih ie ostalo toraj koncem leta 1917 še v navodu 61 V primeri s prednreteklim dm-Stvenim letom se Ie ^tevilo nekoliko kf=^čllo. tod* ne vsled zmanisani.o poredbe, marrcč zdravstveni oziri so prl-Mii to akrftfgiia ' Od na novo spreietlh varovancei iih te bilo mani kot iedno starih 3, v satrosti od 1 do 3 let iih ie bilo 10, v starosti od 3 do 6 let 14, v starosti nad 6 let ie bilo epreietih 48, skupai to-rai 75. Med v letu 1917 sprejetimi varo-vanci iih je bilo 24 tak ih. ki so imeli očeta v voini, dočim ie bila mati ali mrtva, ali pa se ni mogla ak var jati z njih vzjroio. 2alibosj nišo bile v preteklem letu zdravstvene razmere v zave-tišču tako ueodne, kakor v preišniih letih. V prvih mesecih pretekleea leta pojavile so se po dali Si, večletni dobi zopet oŠpioe med ljubljanski mi otroki v prav velikem številu. Tuđi našeea zavetišča žai ni bilo mosoce ubraniti pred to bolezniio. V mesecu marcu in aprilu 1917 obolelo ie od takratnih 76 varovancev 33. Akoravno je umrliivost za ošpicami v oboe Ie majhna. jih ie od v zavetišu obolelih čo3 umrlo navzlic najskrbneisi zdravniški pomoći 14. Tej nenavndno veliki umrliivosti je vzrok ta. da ie veČ oirok došlo v zavod v tako oslabelem stanju, da iim je nedostajalo potrebne odnorne sile zooer to bolezen in iz okoliščin. ki so tuđi v zdravstve-nrm oziru najbolj slabe in zanemarje-vo se ostali podali v poletno na pobeden ni bil netnaist let star ko stp iih dva policaia rmala v zApore prj deželnem podišru. Naitnlaisi Irmed ni ih — prisodil sem mu 12—13 let — lami im iakmšumo dood ia i* w»a^ baomL i Vsi stirie so bili, kakor pravi razboi- 1 niki z veriganii vklenieni eden na dru- i eega. Ne vem, kaj so zakrivili. Recimo, j da so se udeležili kakih izirredov in da ! so zalučali kamen v sipo. Take izgrede, osurovelosi, ki se kaže v njih, ie najodločneie obsojati in (floboko ob žalo vati škodo, ki io pri tem trpe nedolž-niki. Toda, ali ie to pravi način, posto-pati proti mladostnim zlikovcem? Po vcčini so se izffredov Ie udeležili, ker so bili zapeliani. nekateri tuđi Ie radi >heca<. Ali ie to moderna iustica na-pram mladini, ki naj ne bo maščevalna, temveč vzpoievalna: ki na i mladini razjasni posledice slabih izsrledov in zlih na^onov in nai io tako popelie na boljšo pot? S tem, da se mlade nezrele dečke uklene, kakor razboinike, da se iih tako ukleniene tira skozi rae^to, utisne se iim ja\Tio pečat hudodelcev. In če se iih v policijskih zaporih se rnorđa skupaj zapira z znanimi zločinci in vlnUnion< svoj redni občni zbor z že objavljenim dnevnim redom, h katererau se vsi hišni posestniki in poseptniro pono\mo vabijo. Občni zbor iim nTi'li priliko da z mnoffoštevilno udeležbo pokažeio svoto nezađovolj-no3t s svoiim slabim sedaniim položajem, ki se sistematično od dne do dne slabša. Obisk ie pa tuđi potreben. da pokrepimo s tem našo orgranizacijo in ii pridobimo usrleda pri oblastih. Z udeležbo na obrnem zbnm pa člani tuđi dokažcio, da so sai nek-=«j ur pripravljeni sodelcvati v interesu splošnosti in s tem priznaio požrtvovalnost družive-nefft odbora, ki jim bode podol natanč-no letno poročilo o vsem svojem delovanju. — T>va nova vlaka na kamniški železnici. Lradno se naznanja: Počen-hi s V maiem do prnklica bosta vozila na crti Ljubljana - Kamnik ob nedeljah in praznikih vlaka š(ev. 2171 in 21S0 določena za osebni promet in imajoč vozove II. in III. razreda po sledečem voznem redu: O. 2171 ob 1*30 minut popoldne iz Ljubljane drž. kolodvor, prihod v Liubliano ob 10*10 minut zve-dne. G. 2180 iz Kamnika ob 8*50 minut, prihod v Lubljann ob 10*10 minut zve-čer. — Konec smodk. »Wiener Allgemeine Zeitung« je dobila iz dobro poučene strani sledeče poročilo: Ce se bo vojna nadalie-vala, bomo izhajali $ tobakom do 1. 1920. Smodk pa. če ne bo letos vojne konec, ne bomo imeli leta 1919. nobene več, ker ne dobimo iz Amerike in Nizozemske nobene-sja materijala. Ostale bodo tore} samo cigarete, a!i pa se bodo delale smodke po vzor-cu Nemčiie. namreč i- raznih nadomestil. Pridelek tobaka !e nep.avadno padel. — Hroščeva zaleta Je letos, kakor kaže, zelo plodovita. Komai ie solnce zemljo nekoliko ogrelo, pa mrčes že frči in brenči ob večerih po zraku, kakor čebelni ro'. Vsak, kdor mora pt, ^cželi in po rr.e-stih. naj v interesu splošnosti ugonablja tega Skodliivca, da se ga še pravočasno kolikor je Ie mogoče Iztrebi. Posebno žu-panstva in šolska vodst\ra so v to poklica-na, da čim preje odrede vse potrebno. Ker je kurja piča draga in jo ie sploh težko dobiti, bndo hrošči kurctninarjem prav dobro služili. — Smrtna nesreća na žele zri I cl. Vče-ra" popoldne je neko 121etno dekletce na glavnem kolodvoru pobiralo ostanke pre-moga. V tem, ko ie bila na tiru, so porinili vozove nazai. Deklico je že prvi voz t>o-drl in ii ?e $lo kolo čez sredo života, vsled česar Je bila takoj mrtva. Ko so }o potec:-nlH izDod voza, je sirotka držala Se vrečo v roki. Baie se piše KoSenina in je doma z Zelene fame. PrepeHail so jo v mrtvaš-nlco k Sv. Krištofu. — Smrtnonevarno ranjen. Poročalo nam, da ie vest o četovodli Josipu Plev-n i k u. Vi da se !e smrtnonevarno ranil pred Andlovičevimi vrati na Radeckesja cesti neresnična. Četovodja Plevnik Je živ in zdrav. Umri ie v Kološvaru na Ogrpkem Giuro M i 1 a t o v i 6 . narednik nri kr. oerr. kon. nešnolku. doma iz Most pri Ljublinn'. N. v m. r».! Umri ie v Bndovljirt 22 t m. Mi-hael Zalar, c. kr. orožni^ki stražrnoi-6ter v nokoju, po^estnik. ^ostilničar in uradr.ik Mestne hraniInice v Radoviji-ci. X. v m. p.! Imenovanie. Ob^in^M zastop mesta Crnomeli ie v svoji seii dne 23. t. m. na predio!! upravn^cr i od^nn mestne branilni^e im^noval hranilničnecra tai-nika cr. Sianeto Jak po definitivnim in prakHkantu e. Stanku K e n d a podelil naslov fi=i^tf»nti. Pe^asti le^ar v Trbovljah. Nemški listi poročaio, da "e bil v Trbovljah ugotov-ljen pegasti legar pri nekem vojaku, ki se je vrnil iz vojnega vietništva. Odlikovanie. Treovski sotrudnik tvrdke Cvenkl v St. Petru v Sav. dol. Ludvik Kosir io odlikovan z zaslužnim križeem na traku hrabrostne svetinje. fce en »Volkata*'« v Gradcu. Pn-hodnio nedeljo dne 28 t. m. ob 2. uri ponoldne nrirede gTa*=ki Nem^i zopet v Stefrnii-ki dvorani svoj >Volksta£T<. Na dnevnem redu ie >Ocrroženie nem-skeera ljudstvo in dolžnost obramben PrnvHo da bode to pot zborovanie boli-se obi.-sk.ipo. kot dne 19. marca. Blama-ž?vki bo io tokrat doživ^H. iim ip oT'vid-no obtirala v ko-teb Prir^ditelii rarn-naio ori vi dno. dn bodo Dolitioni doarod-ki zadnjih tednov imeli posebno pri-v.arno rnoč. Tuđi dosrodek v $t. Janžu izrabljajo v agitaciiske namene. Umri« ie v Hradcii IRletna n?enka na trsrovski soli Marija Globočnik iz Ž/ilca. Khm Iđesl. Slavni detektiv Phar»to-mas v filmu »Na žeottovaa'skl večer«. De-tektivsVi igrokaz v štirih dellh. sestavlla Pavcl Po$eti"iavn hi AdoM Oartner. Kot Phantomas: Erik .Kaiser-Titz. Kot dođatek: »Don Jaan v proenanstva«, učinkovita ve-seloigra v dveh dejanfih in »Nafnove'ša Tota poroOte«. Soored se predvaja od da-nes 25. do ponedelfka 29. aprila ter mlađmi ni nristopen. — Poior! Do prekltca odnade zadn'a veCerna nredstava. — Kino Ideal. Kaldena ie h'U včerai pred mestno i posvetovalnlco rra^iSa vsota denarjat Iz-gn bi teli na] se zglasi zanj v mestni tržni 1 straJnfcL [ I Od Dalmatinove uHce Št 1 do franCI- l Skanske cerkve je bil v četrtek, dne 25. i aprila izgubljen zlat uhan z dvema brilian- j toma, cnim manjšim in erim večjim. Odda naj se v upravništvu proti dobri nagradi. Aprovi^aciia. 4- Iz seje mestnega AprovizaŽ?nejra odseka. dne 25. aprila 191& V Ljubljani je nastalo splosno pomanjkanje živil. Posebno revnejši sloji so zelo težko prizadeti. Da se odpomore najnujnejši potrebi, ie c. kr. dežBlna vlada nakazala mestni aprovizaciji 1 va^on ješprenja, 1 va^on kaže, 2 vagona marmelade in 1000 ks masti. K temu se bo dodalo še 2000 kg loja. Vsega tesra blaga mestna aprovizacija do sedaj še ni mogla pre-vzeti, vendar se bo pa to zgodilo tekom enega dne. da bo takoj mojroče objaviti podrobni razdelilni nacrt. Pri današnjem velikem pomanjkanju so gotovo revnejši sloji oni, ki najboli trpe in se je zato mestna aprovizacija odločila, da bodo nakazanih živil predvsem ti sloji deležni. Za to bo anrovizacija raz-delievala oinenjena živila na izkaznice ubožnih akcij in sicer na zelen A in B, rumen C in na izkaznice T. in II. urad-niške skupine. Za vsako osebo se bo dalo po 30 dkg ješprenja, 30 dks: kaše. H kg marmelade, 20 dkc; masti in 10 dek;±gramov loja Vea živila se bodo razdelila do primerno nizkih cenah. Podrobni razdelilni nacrt se objavi po-sebej v časopisih in ie pri cako vati, da bodo vse stranke prišle najkasneje tekom enega tedna na vrsto. Pripomniti je. da masti železničarii ne bodo mogli dobiti, tcer se jim bo razdeljevalo po železniških aprovizacijah. Z objavljeno razdelitvijo živil bo udeleženih približno 20 000 oseb v "Ljubljani. 4- Inozemsko meso. ^lestna aprovizacija bo odda jala inozemsko meso v soboto, dne 27. t. m. in v ponedeljek, dne 29. t. m. vselej od 7. do 9. ure do-poldne v cerkvi sv. Jožefa •4- Telečie meso za težko bolne, ki leže. Tišti težko bolni, ki so prijavljeni v aprovizacijskem uradu na Polja-nah, ki so se izkazali z zdravniškim spričevalom in z gospodarievim potr-dilom. da leže. prejmejo telečje meso na izkaznice- na katere dobivajo sicer meso, v nedeljo, dne 28. t. m. dopoldne od 7. do 9. ure na Poii-n T" r-es-i št. 15. 4- Zabela na rumene izkaznice C. Mestna aprovizacija bo delila v soboto, dne 27. t. m., v ponedeljek, dne 29. t. m.. v torek, dne 30. t. m. in v četrtek, dne 2. maja pri Miihleisnu na Dnnajski cesti zabe1*^ na rumene izkaznice C. Stranke dobe za vsako osebo po 20 dkg masti in po 10 dkg jedilnesra loja. Kilogram take zabele stane 10 K. Določen je tale red: V soboto. dne 27. t. m. popoldne od H2. do M3. štev 1 do 120. od H3. do HA. štev. 121 do 240, od K4. do K5. štpv 240 do 360, od H5. do %%. št. 361 do 480. — V poneđeljek, dne 29. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 481 đo 600, od 9. do 10. štev. 601 do 720, od 10. do 11. štev, 721 do 840. nopoldne od 1:2. do H3. štev. 841 do 960. od %%. do «4. štev. 961 do 1080. od ^4. do Kh. štev. 1081 do 1200. od H5. do H6. štev. 1201 do 1320. — V torek, dne 30. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1321 do 1440, od 9. do 10. štev. 1441 do 1560. od 10. do 11. štev. 1561 do 1680, ponoldne od H2. do HS. štev. 1681 do 1800, od H3. do H4. štev. 1801 do 1920. od K4. do K5. štev. 1921 do 2040. od ^5. do K6. štev. 2041 do 2160. — V četrtek. dne 2. maja dopoldne od 8. do 9. štev. 2161 do 22S0. od 9. do 10. štev. 2281 do 2400. od 10. do 11. štev. 2401 do 2520. popoldne od %2. do y?S. štev. 2521 do 2640. od H3. do H4. štev. 2641 do 2760, od H4. do Ho. štev 2761 do konca. Vsaka stranka mora prinesti s seboj rumeno nakazilo za mast. Brez tega nakazila ne dobi nihče masti. -I- Meso na zelene izkaznice B št. 1 do 1200. Stranke 7 zelenim! izkazni-cami B štev. 1 do 1200 dobe meso po znižanih cenah na Poljanski cesti štev. 15 v soboto. dne 27. t. m. Dolo-rpn je tale red: od 1. do H2. štev. 1 do 120. od H2. do 2. štev. 121 do 240, od 2. do **3. štev. 241 do 360. od M3. do 3. štev. 361 do 480, od 3. do K4. štev. 481 do 600. od HA. do 4. štev. 601 do 720, od 4. do %b. štev. 721 do 840. od H5. do 5. štev. 841 do 960. od 5. do >^6. štev. 961 do 1080. od K6. do 6. štev. 1080 do konca. 4- Meso na zelene izkaznice B št. 1201 do konca. Stranke z Telenimi iz-kaznicami B. štev. 1201 do konca dobe meso po normalnih cenab v cerkvi sv. Jožefa v soboto. dne 27. t. m. ponoldne. Dolocen ie tale red: od 1 do H2. štev. 1201 do 1320. od %2. do 2. št. 1321 do 1440, od 2. do H3. štev. 1441 do 1560. od KS. do 3. štev. 1561 do 1680. od 3. do H4. štev. 1681 do 1800, od K4. do 4. štev. 1801 do 1920. od 4. do ^5. štev. 1921 do 2040. od K5. đo 5. štev. 2041 do 2160. od 5. do *46. štev. 2161 do 2280. od K6. do 6. štev. 2281 do konca. -f- Marmelada na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A nremejo "marmelado v soboto. dne 27. t. ~ m. popoldnp pri M'lhleisnu na Dunajski cesti. Določen ie tale red: od 2. do 3. štev. 1 do 80. od 3. do 4. štev. 81 do 160, od 4. do 5. štev. 161 do konca. Vsaka oseba dobi % kg, kilogram stane 1 K. + Testenine. Nakazovanje testenin je za nekai đni ustavljeno. ker se prič- , ne v ponedeliek z razdelievanjem blaga, katerega ie dobila mestna aproviza-cija od deželne vlade. -h 21to iz Ukrajine. Kakor poroSa >Feichspost< se aprovizacijski promet Iz TTkraiine vrši po nacrtu. Vceraj ob 9. dopoldne ie dospel tisoči blagovni vagon z žitom na vzhoclnocra lisko mejo. Prosveta. — Slovensko rledališče ▼ Trstu. Dramatično društvo ponovi v nedelio burko >U grab'jene Sabinkec ob znižanih cenah. Pripravlja se Nico-denijeva drama >P erjanicac v prevodu gospoda režiseria M. S., ki v tei igri osebno nastopi. >Perianica< se bo predstavljala 4. ma i a. i — Prvi profesorfl na novt zagrebškf medicinski fakalteti. Cesar je imenoval dr. Wickerhauserja in drja Čačkovića za redna profesorja kirurgije, drja M a S e k a pa za iednega profesorja za bolezni uha. ?rla in > nosft ut medicinski fakulteti v Zacrtb*- ' Mne stmrL * ŽelezniŠka aesreča na Ttrokkem. Osebni vlak št. 414 Je dospel v Celovec dne 23. aprila zvečer s petumo zamndo. V Dolsachu je trči! na drug vlak. Deset pot-nikov je lahko ranjenih, kurlaČ težko. Dva vagona sta popolnoma razbita. * 6—24 v ŠvfcL Švicarski zve«ii svet je sklenil, da bodo transportni zavodi, brzojavna uprava, civilna služba, državni obrati in druge splošne zvezne uprave x: zepetnim nastopom normalni hrazmer, pri-:, čenši pa gotovo z majem 1919, šteli dnevne ure, ki prično o polnoči, od 0—24. * 100.000 otrok posinorltl In pokčeritl namerava Amerikanec Rockefeller ml., sin najbogatejšega človeka, kralja petroleja. In. sicer si izbere 100.000 franeoskih sirot, kl so v sedanji vojni izgubili očeta ter }ih hoče vzgajati na svoje stroške. Kakor po-ročajo ameriški listi, je mladi Rocketeller izračunat, da bo potreboval kot oče te ve-likanske armade otrok 65 milijonov kron na Ieto. Mnogi milijonarii Amerike so se zavezali, da bodo z denarnimi prispevki pod-piraJi plemeniti čin RockefelTerja. * Naivečji stolp na svetn. Neka brzo-ja\>Tia tvrdka v Ameriki je sklenila, da se-zida največji stolp na svetu kot postajo za brezžično brzojavljanje, in sicer ▼ Lonsis-landu ali na rtu Conecticutu. Stolp ima biti 307 metrov visok, torej 7 metrov višji n^ . go znameniti Eifilov stolp v Parizu. Zve-zan bo z drugim enakim stolpom v Buenos Airesu. Na enak način hočeio Amerikanci spojiti tuđi Brazilijo z Urugvajem; pozneje pa se razširi ta zveza tuđi na južno Ameri-ko. Društvo se nadeja, da bo ta nehotični stolp najkasneje v enem letu gotov. Ko bodo napravljene te brezžične brzojavne postaje, bo mogoče brzojavin" iz VVashing-tona na vse ameriške vojne ladje v Tihem in Atlaiitskem oceanu. * Minimalna plača za trgovske nastavi jenee in vojne doklade za zasebne uradiiike. V poslanski zbornici ie v razpravi predlog. ki stremi za tem. da se sotrudniški zakon izpremeni zlasti glede plač deloiemalcev. Po tem pred-losru nai bi dobivali uslužbenci, če ni dogovoriena višia plača, naslednie zne-ske: Kniigovodia do 18 let naimani 170 kron. od 18 do 20 let naimani 200 K in čez 24 let naimani 400 K. V istem raz-. merju so plače pomožnih knjigovodij. V krajevnem razredu I (I>iinaj) mora imeti glavni knjierovodia čez 24 let star najmanji 500 K. Plače korespondentov, ki delajo do navodilih. se stopnujeio od 270 do 265 K, samostoinih korespondentov od 200 do 350 K, korespondent v tujih iezikih brez ozira na starost 430 kron. Blagajnik v odprti prodajalni nai bi imel 200 K, če ie pod 18 leti, dalie 250 K od 18 do 20 let in najmani 350 K, če je čez 24 let star; pri industriji in veletrgovini 290 K do 20 let in najmani 430 K čez 24 let: v bankah in hranilni-oah 420 K oziroma naimani 500 K. Lafferi.9ti bi dobili po starosti od 170 K do naimani 300 K, ekspedient najmanj 350 K, strojepisci in stenografi. (5e pi-šejo po diktatu, po starosti naimanj 190 K do naimani 300 K, če samostojno delajo 250 K do najmanj 350 K. Proda-jalci za specerijo in enrko hlasro po starosti od 170, 200 in 265 K, drngril pro-dajalci 170, 220 in 350 K, izložbeni aranžeru naimani 230 do 430 K, potnikj od 350 do 500 K. — Dalje je y razpravi predloff erlede dovoljenja vojne doklade zasebnim uradnikom potom zakona. Vlada se pozivlja, da naj v naikrajšem času predloži drž. zbora zakonski nacrt, s katerim se delodajalcem nalajra dolžnost. da dajo za dobo vojne in sa dobo obstoječe dra^inie svojim nrad-nikom in nastavijencem đraginji primerno doklado. V predlo^u se opozarja na eksorbitantne življenske razmere. na nezanesljivost in nedostatno razume van ie mnogoštevilnih podjetnikov za položaj njih nastavljencev. Predloga sta se odkazala socijalnopolitičnema odseku. Darila. Za šentjakobsko napredno knjižnico so zbrali Krekovi čestilet po koncertu dne 23. aprila v gostilni pri Kavčlču na Pri vozu na predlog gosp. Kavčiča 40 K. Gosp. Kav-Čič* sam je dal 10 K in Je s tem rnova do-kazal, da ve ceniti kulturna društva in njih delovanje. Naj bi naSel več posnemoval-cev, ker knjižnice, dasi imajo danes ob$I-ren delokroK, si morajo pomagati samo s krediti, če hočejo poslovati Se naprej. — ObČIne In zahvalni dar dežele Kranjske za rešltev cesarja. (Dalje in konec.) Iz občine Gorenje Polje (nabiralka Ana Volk, Soteska 11): Al. Vole, župnik 4 K; Vid Makovec 1 K 40 vln.; Marija Zhuber 3 K; Roza Bešfor 2 K; Ana Strah 2 K; Urška Lavrič 1 K; Ema Drob-nič 3 K; Novak Karlina 1 K; Jožef Novak 1 K; Korče Fran 3 K; Strah Viljem 10 vin.; Jakob Korialja 60 vin.; Marija Repar 1 K; Ana Repar 40 vin.; Matija Krakar 1 K; Ur-Ša Štricelj 2 K, G. 2en 1 K, Vladko 2en 40 vin., Danica 2en 40 vin., Franc Vovk 1 K, Mariia Tisovec 1 K, Tererija ĐradaČ 20 v, Ana Fifolt 60 v, Alojzija GriČar 20 v, Ana Sercelj 40 v, Marija Bukovec 60 v, Jože Ćervan 1 K, Katarina Kmet 1 K, Jože Cer- b rrM^R S*:an 4. .SLOVENSKI NAROD#, dne 26. aprila 1918. $5. Stev. yan 40 v, Zofi Repar 40 v. Martfa Koprtvec 10 v, Marija Polir 20 v. Karolina Dular 2 K. *nton Perko 2 K Frančiska Perko 2 K. Marija GHniak 1 K. Kkupaj 42 K 60 v. — Od tržnega občinskega urada v Tržiču: Amalt-ia Ervinšek 3 K. Albert Rooss 3 K, Josip Golob 2 K. Ivan Engelsberger 3 K, T. We-ber 1 K, Peme 1 K, Dora Zuri 2 K, I. Kav-čič 2 K, M. Thcucrschuch I K, Josef Deu 2 K. A. Jelene 2 K. N. Ahačič 2 K. Katarina iMali 2 K. R. Mally 2 K, Amalila Perne 1 K, Lassnij? 2 K, J05. Pivon 2 K. Ahačič I K, Tani Lavš 2 K, Ivan Papor 4 K, Minka Ko-kalj 2 X. Ivan* Lassnig 2 K. Ana Oolmajer t K, Franc Pretnar 2 K, Stanlslav Pollak S K. L Viđmar 2 K. Josip Klofutar 2 K, P. Gregorc 2 K. Miči Brejc 10 K, Baumwoll-Spinnerei und Wcbcrei, Tržič, 10 K, Hlann-sermann 2 K, Pt. M. LaviČka 2 K. Ana Kartona 2 K, Rcns 2 K ing. Karei Polak 5 K (portal 2« na Duna}, da se 5 K), Jos. Bol-her 1 K, Ftna Mally 2 K, Anton Jeg'.iČ 1 K. Pire Kard 2 K, Karei Rude 2 K, Moline 5 kron. Karei Dobin 2 K, Globotschnig 2 K, Fani Tadl 2 K, Peter Kozmanc 20 K, M. Ro-tar 1 K. Marija Pole 1 K, £tefan Srečr«ik 2 kreni. Franc Zavornik 2 K, Franc Ahačič 5 kroo, Ana Donrtg 1 K. 5kupa| 137 K. — I* občtae Mlaka (nabiralca svet. Janez Re- bolj in odb. Jerntj Hacin) : Joief Ha čun 2 Kf Juhant Mlcka 2 K, Jakob Kern, Gora, 2 K; Marija Lah 2 K, Mana Krizman 12 v, Jožef Koželi 1 K, Mana KozelJ 1 K, Andrei Jožef Miči Ravnikar 4 K, Mana Kočar 3 K, Janez Krizman 1 K, Franc Stele 2 K. Franc Grafnar 1 K, Janez Juhant 1 K. Anka Ravnikar 1 K. Franc Ravnikar 2 K, Frančiška Ravnikar 2 K. Marija Gašperlin 2 K. Marija 5 tu par 3 K, Jernej Hacin 3 K. Janez Rebolj 3 K, Kepic Ivana 1 K. Skupaj 39 K 12 vin. — \z občine Mlaka (nabiralec župan F. Juhant in odb. Jožef Bremšak): Bremšak Jožef 2 K, OaSperlin Polona 2 K, Sesen Marija 2 K, Bremšak Frančiška 2 K, Stebe Marija 1 K 50 vin., Letnar Meta 1 K, Marija Hafner 1 K, Bremšak Marija 1 K, Juhant Anton 1 K, Juhant Janez 2 K, Ipavc Tanez 1 K, Perna Neža 1 K, Koželi Frančiška 1 K, Koželi Andrei in Marija 1 K 40 vin.. Juhant Aloizija 2 K, Bremšak Miha 2 K, Kern Lnoi-ja 2 K, M. Kos 1 K. Juhant Franćiška 1 K, Luhank Franc 1 K, Maren Jurij 2 K, Maren Lucija 3 K, R. Cibac Frančiška 2 K, Remc Marija 2 K, Pibernik 3 K, Jereb Franc 2 K, han Dresar 4 K. Skvpaf 46 K 90 vta. — b občine Mlaka (nabiralec obč. svet Janez Stele In obč. odb. Janez Stele): Janez Stele 5 K. Marija Plevel 1 K Alojzija Hudobiv-nik 4 K, Mana Fajon 3 K, Franc Juhant 1 K ,Miha Stele 2 K, Matevž Štebe 2 K, Janez Stebe 6 K, Franc Remc 1 K, Joief Sevc 1 K. Mana Stebe 2 K, Mana Sevc 1 K, Marija Grošeij 1 K, Jožef Goste 2 K, Marija Juhant 2 K, Marija Bremšak 1 K, Jožef Pe-terlin 6 K, Franc Kunstelj 2 K, Elizabeta Koželj 1 K, Marija Bremšak 1 K, Katarina Križaj 3 K. Marija Hafnar 2 K, Jožef Juhant 1 K, Franc Pire 4 K, Matej Pire 1 K, Andrej Pirnat 1 K, Mana Svetlin 3 K, Katarina Mušič 1 K, Franc Juhant 3 K. Skupaj 64 K. — Iz občine Vremski Britof (na-biralka Viktorija Kovačič): Viktorija Kova-čič 1 K. Maks Dekleva 1 K, Albina Dekle-va 2 K, Turk Frančiška 1 K, Ana Turk 20 v, Ceciliia Bevk 2 K, Marija Obreza 1 K. Maks Dekleva I K, Sila Ivana 20 vin., Zabrcd Gašper 20 vin., Škrl Katarina 6 vin., Visoč-nik Hani 30 vin., Marija Prinavec 1 K, Za-bred Helena 1 K, Alojzija Zabred 20 vin„ Čevna Tožefa 20 vin., Ana franetič 60 vin., Tankn fl^kiftva 4 K I ftnnnlH Defova 4 K Orel Anton 20 vin., Prane Pofrl 30 vln^ Kovačič Franc 20 vio, Pavla KovačlČ 20 vin^ Miroslav Rodič 10 K. N. N. 10 K, Mergon FrančiSka 3 K, Prek Franc 20 vin., Jakob l Prele, Dolenje Vreme, 1 K; Votovec Fani i 1 K, Andrei Dekleva 2 K, Stanič Marija 4 K. Tomlnc Jožefa 70 vin.. Frančiška Ambrožič 20 vin., Jakob Novak 5 K, Prunk Anton 4 K, . Prele Jožefa 2 K, Ivana Sila 3 K, Prunk Zo- . flia 30 vin., Uršula Tuk 20 vin., Ivana Tuk ; 40 vin^ Vatovec Ivana 50 vin., Jankovič 40 vin., Fani Vicel 1 K 44 vin. Skupaj 70 K. j — Iz občine Rafolče: Janez Cerar ; 1 K, Marija Capuder 1 K, Marija Fehovc 1 K, Franc Jeretina 1 K, Gregor Breznik I 1 K, Tomaž telič 1 K, Lovrenc Iglič 1 K, \ Marija Jeretina 1 K, Primož Bitenc 2 Kf 1 Ivana Žter 1 K, Marija Borle 1 K, Marija Breznik 1 K, Valentin Sarša 1 K, Frančiška ' Breznik 2 K, Jožefa Breznik 1 K, Marija Pe- j trič 2 K, Marija Petek i K, Ivana Mav 2 K, Fvana Sameja 1 K, Valentin Jeretina 2 K, Martin Sušnik 2 K, Domjan Grintal 2 K, Franc Jeretina 3 K, Valentin Brodar 2 K, Angela Bitenc 2 K, Ivana Rihtar 2 K, Frančiška Breznik 2 K, Frančiška Kotnik 1 K, Franc Oarčar 5 K, Boštjan Kralj 3 K, An- dre! Bernot 1 K, Jakob KoSir 1 K, Franc Gerčar 3 K, Luka Bernot 1 K, Marija Pod-bevšek 1 K, Marija Serko 1 K, Katarina Uražem 1 K, Ivana Grošelj 40 vin., Marija Homar 2 K, Franc Dolinšek 2 K, Franc Capuder 2 K, Marjeta Barle, Marija Jeretina 2 K. Skupaj 68 K 40 vin. — Zupanstvo občine Smlednik 30 K. Županstvo P o d r a g a p. Št. Vid pri Vipavi 324 K. Ti izkazi krasno pričajo o domoljubnem ču-stvovanju našega naroda. Poleg županstev tuđi odlično dclvjejo za plemeniti nainen čč.župni uradi, denarni zavodi, tovarne in podjetja, pa tuđi darovi posameznikov se vsak dan množe. Delajmo krepko vsl na tem, da borno na na3 skupni zahvalni dar lahko ponosni in da bo ljubljeni vladar vi-del, kako pri srcu so nam njegovi vojaki, ki so sinovi naše domovine. Hitite z darovi! Darovi se pc?i!jajo na naslov: Odbor za Vojaške domove v Ljubljani. IzdajateH in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. f ficfntnft !n t2«1t »Narodno tfclfarne* ■i --- ■B Tužnim ?rcem naznanjam vsem sorodnikom, rrijateliem K3 in znancem, da mi je doš'a tužna vest o smrti mojega srčno Hfl ljubljenega soproga, ateka, vnuka, brata, svaka in strica, ^H gospoda WR mrirtn'lTi pri kr. cgr. honv. peiro!Ur o Jlikov«-JRgj mgt s srebrno Ifi brenasto svetinjo in Karlovim Wm križeem, ^3 M je podle^el sušici, katero si je nakopa! te'.com treh let na EH bojnem pofju. MH Pogreb se je vrši! 8 marca iz voiaškc bolnice v KoloS- Bfl| vam na ondot skupno rokopališče. sjS Ni Ti bilo dan3, da bi zasmval nevzdramno spanje v S^ krogu svoje dražine, kstero si tako srčno Ijubil. Ostani vsem lwj prijateljem in znancem ter koltsarskemu klubu Ilirija v LJub- ^^ Ijani v častnem spominu. — Bodi Ti iahka ogrska zemlja. t.7i& Mafie zadušnice se bodo služile v več cerkvah. gfa Most« pri LJnblfanf — Zagr#bv 25. aprila 1918. 9R Ivanka MHatovi; r^; KSebi« ž^^ujo'a sorrocn. Ivica, ^X§ hčer a. M@rjant Siavko, r neka Ambrozl|t Pavlović, ^ stari oče. Milica Roknii, sestra. OttSan Roknlc, učitelj, ^R svak. i + RH Pođpisatit favljamo vsew sorođnncem, prijateljem i« M| znancem p:?ža!ostno vest, da je naš preljubljeni brat ozi-I^B roma stric, gospod I MIHAEL ZALAR ■H c kr. oro2itilki »tralm oj« ter v p^ posostnlk, j|O-^m stlfetKar i« ura^nilt Mestno hrmmmmHm v RadoHpci Wm dni 22- aprtla ob 8. ari zve^er Bogu rdano premlnul. gS Pogreb se je vr$il 24. aprila pop. v Radovijid. g^H Priporočamo pokojnika v moiitev In blag spomfn. ^B RadoviPca, đni 24. aprila 1918. |9 _____ tarojoći ostati. ■ ZAHVALA. ^H Porodom fcndke izgube n2Šega ljubljene?« brata, ozi- ^H roma strica, gospoda I Mihaela Zalarfa M^H itrekamo tem potom naSo zahvalo ra vse dokaze iskrenega ^H sotutja. HH Posebej se zahvaljujemo preč. duhovSčioi, gg urad- Hn nikom in orožnikom, slavnemu odboru Mestne hranilnice, ESH občinskemu zastopstvu, gasilskemu dru§tvut vsi v Radov- pS3 ljici ter r-;r*ogobro;nemu občinstvu za Castno spremstvo; fJ^E osobno st. Mesini hranilnici tu za krasen venec; hvali vstm fe3 i« Ysakemu posebej. Wm RadovfHca, dne 24 aprila 1918. Licitacija konj. V 1—CM tmmh» %9%M se vrše Hcftodje konj, ki so potrebn odpocitka, v naslednjem redu: Pri vnovčevalnei koni v Ljubljani dne 4. n 16. ob •. mri v KortvHiHi (Cormons) dnt 2. y-\ 1«. rh 9. vri; *• ?^bilm konjsk b^ln:?n!ci v M»rfbcru dn? 25. cb 9. uri; Soitsffifv dn- t2. u 26. ob 9. uri; v Radgcni dr.e 7. in 28. ob 9. mi; v Kranj« dne t3* ob 9. Mri. K licitaciji se dopuste '.e taki ponudniki, ki se izkažejo s kupn< legitimacijo, potrjeno od politične oblasti, da so poljedelci. Čas, v katerem se lahko kupcu ficitiranega konia, če ta pogin' ali ifa je bilo treba pokončatit nakaze drugi nadomestni konj, se po daljša od 14 dni na tri tedns. Nasprotno mora kucee, kateremu se je nakazal kak nadomestn konj, tega tekom treh mesecev po odlrazu tuđi v resnici prevzetl. -Ta rok teče od onega dne, ko se dostavi dotičnemu kupcu pismeni obvestilo, da se mu dovoli prevzeti nadomestnega konja. Po preteku treh mesecev zapade pravica do nadomestnega konja 1965____________________________^_____________________ ^77F3PaR^BflBKBH£iaavsBVHaflBaa^Baa1P^HBa^Baaaaa^HBaaaaaaVBal Danlfl ltMii ••hm** ■■■▼^••i V^vriB Kje, p ive Ttrs-stiaKrmst«, fv. Patra —mt* St. i 962 WBf Kupim ^Hi decimalno vago Poizve se v Mlaslil allol Atev. ff pH M. Bvaart. I94n ■T •*• aaara Issrfmia ^BS čevijarski lontoika takoj sprejme za boljša dela IVAX KOC, laaarki aa Savi U« 1756 Konji za klanje sa kaalto m« aal« vagone - Po- nudbe s ceno pod »,■• J- t94tM na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Skladiščnik, starejsi, z vcčletno prakso, se sprejme pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe pod „F. •- 19?!**1 na uprav. »Slov. Nar.« Trgovski pomoćnik, 17 let star, meSane s'roke, zmožen knjigovodstva, iall alaJaa. Ponudbe na upravništvo »Sloven. Naroda« pod tflviB 19aO**> KISLO VOĐO in vino razpoiilia 176e ft. Osei p. GuStanj Koroško. Prazne vreče vsake vrste in SMiia jafca kupuje vedno in v vsaki množini ter plaču]e po na]vi5i h dnevnih cenah trgovska firma i. Kulton, KratiJ, Oor. Isto-^am se sprejme trgovafci afwic iaT Preda se ~Wm *1& ii pocinkane, močne mb^ ^a_v ^m pločevine za sti^ltev ^^^Bfcaa^^L sadja in prekajenje ■VkW^^^^|| mesa. — VeHkost •^ 50X80 in 190 cm visoka. — Cena K 3C0.— pri Wfmmt Zenitna ponudba. Mladenič, star 29 let, se želi ser.nanitl z ne stare]šo gospico, ki ima veselje za trgovino. — Jaz stojim na bojnem polju od začetka vojske; moram se poročiti zaradi umrlega očeta. Resne ponudbe s sliko, ki se takoj vrne na upravništvo »Siovenskega Naroda« pod r^roama ao«aiaoat št IHIMT' ISI tuđi rabljeni, različne velikosti, Mrse kupilo*-w Ponudbe na MRoseitlcrefll44, poiffil predat, LJuMjana. Pouečone slike ■>•■ nnravne ve^i^c-::;f ' akcr tud- oijaate portrete u platio iz?ršuje umetniško po rsaki loto-Sofiji 185 Davorla RoTiek prri ffottgraftU ii ptfetmlii anrti aaaaaaaaaaaaaaaaaaaVaaaaaVHaai Staina oradsfdua ro^b^na (5 o eb; tšče stanovanje i—5 sob s pritiklinami za arfmst — Ponudbe do 10. maja na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1954 Stanovanje ^yr- , w rajSeobpen-rerin mesta, Uaaai ma tm^nstav tar-Bila ali talkaf. — Hil. R. Lali, tajnik c. kr. kmetiiske družbe kranjske, Tar-faaki tr% Mmw. 3. 1957 ijtiiai se proti prav dobremu ptačilu sprej-mejo t UmmAiui tvaralat v Momtmh. KOHTORISTIHJA in PRODJUALKA sa takoi aprafaiatl. — Ponudbe s sliko na poitel pr#4al 1. f4, lj^g Prodajalka šnecerijske atroke ali kot trallkaatt-afat zmožna slovenskega in nemške^a jezika MU piiaiaraa atata«. — Po-nudb« na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod Šifro: *IM#/i90t 1944 Čebulček lltttr K 5-— priperoCa Sever & Urbanič, Ljubljana. \su GARJE srbeCico, hraste, lišaje naići pri človeku In živini aiasfla aapar araaćtcs. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po poSti 5 K poStnine prosto Prodaja in razpošilja leksraa Trakotsj v afvalfaBl« zraven rotovJii. 1718 KaT" KUPIM *«■ IporaTBalal atral 40—90 m/m akaaatal „ 50-60 . vrtalvl straf trataa iago 70 cm akroi?a krotao „ 90 ., „ avtaaiatStel brasllai alra| ™ skobelne nože brusiti in traaaKlsl|O in taramaaa. — Biti morajo stroji v najboljšem stanju. Naslov in ronudba je poslati na urravo »Slov Naroda« pod ^airojl fM2**. | aar Ovijalne "VI ; gamaše ! mm. gro«, tucat 120 K, ; K 168, K 192, K 240, K 264, pMKKlrint nrtinjiini. BiriolfBiMenniOller UaMiMH, Stari tr^JtS. RAkESifa slara 14 let' rridna l#d%IS^Si in poštena, vešča v$eh domačih d-.l, želi vstopiti kot u^eaka v ka' ^lfS&f I IC llf fll ab^^BT ■fta%l ■ IDIbTI IC ^^aaaaHV Lati^SO SSlEALl bode ¥ kratkem igral m PROSTEM s puiMižealm prmrsMai gtedaR9dm ORKESTROM. I KINO IDEALJ aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaawP*BB**Bw>Mi^ ^ ^^^^^