MLIN PA TAK MELE, DA VSE SE KADI...
KOROŠKI
Leto IX.
e na Koroškem, 28. avgusta 1959
Štev. 10 12
Medtem so na Čečovju zrastle tudi stolpnice	Foto:	A	H°jnik
Naš list tako poredko izha/a, da je to mogoče od številke do številke — oziroma bolj prav: danes ima napredek tak korak, da se tudi na Ravnah
zgodi kaj takega skoro od izida do izida lokalnega lista
U*v»m iI
^ VJ/	KOROŠKI FUŽINAH
Bogomil Homovec:
Produktivnost dela v črni metalurgiji
Razprava na zasedanju Zveze inženirjev in tehnikov FNRJ v Beogradu
Važnost produktivnosti dela so v svetu uvideli že davno, pri nas pa posvečamo temu problemu poslednja leta vedno več pozornosti. Brez večje produkcije ni možnosti za večjo razdelitev dobrin. Iz statistike gospodarsko razvitih dežel je videti, da se s povečano proizvodnjo veča narodni dohodek, s tem pa tudi standard. Prav tako se vidi, da imajo države z največjo proizvodnjo tudi največjo produktivnost dela in so zato gospodarsko najmočnejše. Narodi, ki zanemarjajo vprašanje povečanja produktivnosti, ne bodo nikoli dosegli narodnega dohodka in standarda gospodarsko razvitih dežel. Celo industrijska Anglija je v določenem obdobju nehala razvijati svoje gospodarstvo v smeri povečanja produktivnosti dela. Šele po drugi svetovni vojni so se eklatantno pokazale posledice takšnega načina in se je Anglija znašla v razmeroma težkem gospodarskem položaju.
V našem gospodarskem razvoju, kjer povečanje produktivnosti dela in s tem narodnega dohodka in standarda direktno prinaša koristi delovnemu ljudstvu, je to vprašanje še važnejše kot na zapadu.
Na prvem mestu je treba podčrtati, da je zgrešeno stališče mnogih tovarišev, da za nas vprašanje produktivnosti nima takšnega pomena kakor v zapadnih državah zaradi nizkih dnin. Točno je, da znašajo pri nas neto dnine vsega 3—7 °lo stroškov proizvodnje. Povečanje produktivnosti in s tem znižanje dnin potemtakem zelo malo vpliva na znižanje proizvajalnih stroškov. Mnoge kalkulacije kažejo, da se mehanizacija v našem sistemu malokdaj izplača. Stališče je zmotno, ker so realne plače večje od pokazanih. V plačo ni vračunano poceni stanovanje in električni tok ter davek, ki se na zapadu normalno odbija od plač. Razen tega so pri nas nekateri osnovni artikli prehrane cenejši od prave cene. Če bi vse to vračunali v plačo in to v proizvajalne stroške, bi se odnos povišal in bi bil bolj realen. Najslabša stran nizke produktivnosti je v tem, ker se delovna sila jemlje iz servisnih služb rokodelstva in iz kmetijstva. S tem se zmanjšuje proizvodnja v kmetijstvu in usluge servisne in rokodelske službe, ker se vrača na zaposlene v industriji, ki morajo plačevati relativno večje cene za potrošne artikle. Kljub želji naših najvišjih voditeljev, da bi se problemu produktivnosti dela posvetila največja pozornost, je celokupno delo za povečanje produktivnosti šele v začetni fazi. Za to sta dva glavna vzroka:
1. v podjetjih ni zadostne organizacije za pripravo izboljšanja dela, da bi se povečala produktivnost;
2. podjetja in kolektivi nimajo velikega stimulansa po današnjih instrumentih za boljše delo.
Naloga naše družbe kakor tudi članov DIT bi bila, da najprej vplivamo na svoje tovariše, naj bi prevzeli čim večjo iniciativo za povečanje produktivnosti in s tem za boljše življenje naših delovnih ljudi.
POJMI PRODUKTIVNOSTI
Produktivnost se navadno definira kot razmerje med proizvodnjo in faktorji, ki so bistvenega pomena za proizvodnjo. Ti faktorji so naprave, surovine, energija in delovna sila.
Za nas v črni metalurgiji je z ozirom na velike in drage naprave kakor tudi na važnost zaposlene delovne sile važna produktivnost tudi zaradi naprav in delovne sile.
Pod »produktivnostjo naprav« razumemo odnos med proizvodnjo in velikostjo agregata in izkoriščanja časa.
Pod »produktivnostjo dela« razumemo odnos med proizvodnjo in potrošenimi delovnimi urami ali zaposlenimi delavci.
Takoj je treba podčrtati, da povečanje produktivnosti dela ne pomeni povečanja napora delavca, temveč povečanje učinka delavca. Povečanje produktivnosti dela pomeni povečanje proizvodnje ene delovne ure ali zaposlenega delavca.
Povečanje proizvodnje in produktivnosti dela nekega naroda je mogoče doseči:
— s povečanjem zaposlenih, t. j. z zaposlitvijo žena, s skrajšanjem šolanja, s podaljšanjem službenih let itd.;
— s povečanjem delovnih ur preko normalnih, z zmanjšanjem izostankov;
— s povečanjem proizvodnje na delovno uro, t. j. s povečanjem produktivnosti dela.
Ker sta prvi dve možnosti nasprotni socialnemu napredku, pride v poštev samo tretja možnost, t. j. povečanje produktivnosti dela.
METODE POVEČANJA PRODUKTIVNOSTI
Spremljanje in merjenje produktivnosti je poleg ostalih mer močna podpora povečanja produktivnosti in efektnosti naprav. Pokazati nam mora, kje so možnosti za izboljšanje dela in učinka, za spremembe v organizaciji, za racionalizacijo naprav itd.
Merjenje produktivnosti dela je zelo zahtevna naloga, ki še nikjer na svetu ni rešena na povsem zadovoljiv način. Vzpo-redljivost posameznih strojev, oddelkov, pogona, podjetij in držav je zelo majhna zaradi različnih naprav in zaradi različnega načina zbiranja podatkov.
Splošno podobo produktivnosti dela črne metalurgije za neko državo dobimo, če spremljamo razmerje proizvodnje surovega jekla mesečno na enega zaposlenega. Podoba ni točna z ozirom na različne vzporedne in pomožne pogone v glavnih pogonih podjetij črne metalurgije. Navajamo primere takšnega merjenja produktivnosti. Proizvodnja surovega jekla na mesec in na zaposlenega je bila:
FLRJ:	leta	1954 1,98 t
leta 1955 2,32 t leta 1956 2,50 t leta 1957 2,66 t leta 1958 2,70 t
Zah. Nemčija: leta 1936 3,70 t leta 1951 4,50 t leta 1954 5,20 t leta 1955 5,90 t leta 1956 6,00 t leta 1957 5,80 t leta 1958 5,30 t
V številu zaposlenih so zajeti vsi delavci in uslužbenci.
Z ozirom na različni sestav podjetij je v navadi, da se spremljajo i produktivnost dela i ureditve glavnih agregatov, kakor visokih peči, SM-peči in posameznih valjarn.
Produktivnost ureditev visokih peči se spremlja po proizvodnji na 24 ur in peč v razmerju glede koristne prostornine ali kvadrature	ognjišča peči.	Pri	naših pečeh
smo	v	poslednjih dveh letih	dosegli na-
slednje rezultate:
1955	1956	1957	1958
Proizvodnja	Proizvodnja
t/m2 in 24 h	t/m1 in 24 h
Zenica	0,74	0,62	0,73	0,72
Jesenice	1,49	1,36	1,49	1,48
Sisak	1,00	1,10	1,21	1,37
Vareš	0,55	0,57	0,55	0,61
Produktivnost dela, obračunana samo na proizvodne delavce, zaposlene pri visokih pečeh, znaša:
Surovega žcleza/mcs. in zaposl.
FLRJ:	1. 1955	29,3 t
	1.1956	33,3 t
	1.1957	31,6 t
	1.1958	28,6 t
Zah. Nemčija:	1.1955	136,1 t
	1.1957	122,0 t
Anglija:	1.1955	83,0 t
Proizvodnja ureditev SM-peči se spremlja kot proizvodnja na uro in na površino kopeli. V naših pečeh so v preteklih dveh letih dosegli naslednje rezultate:
Proizvodnja kg/h obratnega časa in kvadrature kopeli
	1955	1956	1957	1958
Zenica	180	245	248	243
Jesenice	188	199	199	199
Sisak	147	147	173	183
Smederevo	184	191	182	187
Ravne	144	149	187	187
Štore	181	146	179	193
Merjenje produktivnosti naprav je najtežje v valjarnah, kjer ni objektivnega merila za vzporejanjc. Zato se spremlja samo proizvodnja na uro pogonskega časa in produktivnost dela. Proizvodnja v tonah na mesec in na zaposlenega (računano za surovo jeklo) je znašala:
FLRJ:	1.1955 12,1 t
1.1956 13,3 t
1.1957 14,9 t
1.1958 14,6 t
Zah. Nemčija: 1.1955 30,1 t
1.1958 28,3 t
Na skladišču
Kakor je spredaj rečeno, primerjave med podjetji in državami niso točne in služijo samo kot groba orientacija. Najvažnejša je spremljava indeksa po posameznih pogonih in podjetjih.
ANALIZA ELEMENTOV, KI VPLIVAJO NA PRODUKTIVNOST
Iz navedenih podatkov vidimo, da smo v produktivnosti nižji od Nemčije, ki je najbolj napredna v Evropi, za več kot 50 °/o. Vzporejanje z ameriškimi podjetji ne bi imelo pomena, ker je pri njih proizvodnja surovega jekla na enega zaposlenega okoli 13 t/mesec. Najbolj moderna podjetja dosegajo 20 t surovega jekla na zaposlenega na mesec.
Glavni vzrok za manjšo produktivnost so naša majhna podjetja, kar je spet posledica naše zaostale gospodarske preteklosti. V letu 1958 smo proizvedli v štirih podjetjih 747.000 t surovega železa, kar pomeni na podjetje 187.0001. V ZDA so že 1938 proizvedli v enem podjetju
561.0001 surovega železa, leta 1955 pa že
886.0001 surovega železa. V šestih podjetjih smo v SM jeklarnah proizvedli leta 1958 1,083.000 t surovega jekla ali na podjetje 181.0001 surovega jekla. V ZDA je bila 1. 1938 povprečna kapaciteta v enem
podjetju 534.000 t, leta 1955 pa že 804.000 t. Posamezna podjetja tako v ZDA kot v SSSR imajo letno kapaciteto do 6,5 milijona ton surovega jekla.
Najnovejše ameriško podjetje Farles Steelvvorks proizvaja s 5000 zaposlenimi
1.700.000 t surovega jekla, računajo pa, da bodo dosegli proizvodnjo 5,000.000 t surovega jekla.
Na posameznih agregatih je proizvodnja v industrijsko razvitih deželah dosti večja, kakor je videti iz naslednjih podatkov:
V naših visokih pečeh smo proizvedli leta 1955 63.000 t, leta 1958 le 89.000 t surovega železa. V Angliji je bila proizvodnja surovega železa na peč 1. 1950 99.000 t, v letu 1955 128.000 1 surovega železa. V Zah. Nemčiji je bila proizvodnja na peč leta 1950 131.000, leta 1954 pa 136.0001 surovega železa. V ZDA je bila proizvodnja leta 1950 276.000 t, leta 1955 300.000 t. V letu 1957 je bila proizvodnja v Zahodni Nemčiji že 165.000 t, v ZDA pa 430.0001 surovega železa.
V SM-pečeh smo proizvedli leta 1955
36.000 t surovega jekla/peč, 1. 1958 45.000 t, v Nemčiji leta 1955 59.000 1 surovega jekla/peč, v ZDA pa leta 1950 87.000 t, leta 1955 pa 106.000 t surovega jekla/peč.
V valjarnah je položaj podoben. V naših valjarnah smo prevaljali, preračunano na
surovo jeklo, v poslednjih dveh letih
48.000	t oziroma 57.000 t surovega jekla povprečno, največje valjarne pa preva-ljajo na leto do 500.000 t in več.
Iz teh podatkov je jasno razvidno, da je mogoče doseči veliko produktivnost samo v velikih agregatih, v velikih podjetjih. Zato bi bilo potrebno, da se pri perspektivnem razvoju naše veje upoštevajo samo največje enote. Pogoji našega današnjega tržišča, velikost proizvodnje sploh in tudi naše predvojne instalacije za sedaj ne dovoljujejo, da gremo z velikimi koraki v tej smeri. S takšnimi modernimi in novimi instalacijami bomo lahko računali šele po končani etapi sedanje izgradnje. Za prihodnjo izgradnjo bo smotrno graditi masovne instalacije, za specialne proizvode pa uporabiti in razširiti stare naprave. Prav tako bo smotrno povečanje sedanjih agregatov v mejah ekonomike.
Naše obstoječe kapacitete pa še vedno skrivajo določene rezerve za povečanje produktivnosti. Navajamo primere, iz katerih se vidi, kaj bi se še dalo izboljšati.
Pri visokih pečeh je proizvodnja m3 volumna različna pri raznih podjetjih. Na to proizvodnjo vplivajo konstrukcija peči, priprava rude, odstotek železa v zasipu, temperatura zraka za pihanje, vlaga v
njem, režim peči itd. Praksa je pokazala tako v inozemstvu kot pri naših visokih pečeh, da se proizvodnja veča z večjim odstotkom železa v zasipu in prav tako s povečanim odstotkom aglomerata v zasipu. Posebno povečanje se doseže z aglo-meratom, ki so mu dodali apnenec. Zadnje čase trdijo v nekaterih inozemskih podjetjih, da je mogoče s stalnim dodajanjem vlage v visoki peči prav tako doseči izboljšanje dela. Kaj bi to pomenilo, se vidi iz primerov za železarno Zenico. Če bi uspeli Fe povečati od 35 c/o na 55 °/o v zasipu, bi se proizvodnja povečala za 120 do 150 tisoč ton letno. Po praksi nekaterih inozemskih visokih peči vsaka reducirana tona apnenca v zasipu in prenesena v aglomcrat dovoljuje redukcijo dodatne tone rude brez povečane potrošnje koksa. To je posebno važno in zanimivo za naše visoke peči, ki zaradi kislih železnih rud trošijo dosti apnenca.
Kapaciteta v jeklarnah, s tem pa tudi proizvodnja in produktivnost dela v zadnjih dveh letih niso bile izkoriščene do kraja zaradi manjše porabe surovega jekla v valjarnah, kar je razvidno iz povprečnega časa obratovanja posameznih SM-peči:
	1.1955	1.1956	1.1957	1.1958
Zenica	5900 h	5270 h	5396 h	5800 h
Jesenice	6630 h	6450 h	6540 h	5800 h
Sisak	3630 h	6540 h	6952 h	6693 h
Smederevo	7500 h	7565 h	7664 h	6833 h
Ravne	6506 h	4731 h	7324 h	7312 h
Store	6475 h	8111 h	7534 h	7370 h
Z dobro organizirano proizvodnjo in s popravilom je mogoče doseči okoli 8000 ur letno. Z ozirom na dejstvo, da jeklo ni bilo potrebno, je izkoriščenje časa manjše in dokazuje možnost povečanja jekla v proizvodnji. Jasno je, da so tudi poleg tega obstajale možnosti za boljše delo v nekaterih podjetjih, kjer je bilo jeklo deficitarno. Možnost povečanja proizvodnje s tem pa tudi produktivnost je obstajala v naslednjem:
1.	Proizvodnja na m" kopeli še ni na srednjeevropski ravni, čeprav se je povečala, kakor se vidi iz predhodne točke. Pri
manjših pečeh bi bilo treba dosegati na m2 kopeli in 24-urno proizvodnjo 200 kg, pri večjih pa 220 do 240 kg, pri največjih pa tudi 300 kg na m2. Da bi lahko dosegli to proizvodnjo, je potrebno ustvariti pogoje za takšno delo, t. j. kvalitetno surovo železo, pripravljeno staro železo, dobro rudo za žilavljenje in kvalitetno gorivo. V naših jeklarnah smo do nedavnega uporabljali kot gorivo generatorski plin z visokim žveplom. Trajanje šarže s takšnim gorivom je za 15—20 °lo bolj dolgo kot trajanje taljenja z dobrim gorivom, koks-nim plinom in mazutom. Dodajanje mazuta k obstoječim pripravam za kurjenje lahko poveča proizvodnjo za 15 °/o. Nadaljnja možnost povečanja produktivnosti kopeli pa obstoji v dodatku kisika za žilavljenje in kot dodatek za gorenje. Z dovajanjem kisika bi prištedili v pogonskem času do 15 °/o. Visoko žveplo v surovem železu otežkoča rafinacijo, čas se dostikrat podaljšuje za 30 do 60 minut, da bi se dobila kvaliteta, ki je potrebna za valjarno.
2. Organizacija popravil pri nas ni niti od daleč na tisti ravni, ki bi zagotavljala maksimalno izkoriščanje koledarskega fonda. Popravila trajajo od 15 do 30 dni, včasih pa še več, namesto 5 do 12 dni, kolikor je v najbolj naprednih državah v navadi.
3. V nekaterih železarnah ob nedeljah deloma stojijo, kar znižuje koledarski fond za 3 do 5 °!o. Obstoji možnost, da bi se z uvedbo štirih izmen s časom ti zastoji ukinili.
V elektro-jeklarnah se še ne uporablja povsod kisik za žilavljenje, čeprav se s tem štedi uvozna ruda za žilavljenje in se zmanjšuje čas trajanja šaržev za 10 °/o. Ker so količine, ki so potrebne za žilavljenje s kisikom, razmeroma majhne, obstoji praktično povsod možnost za njegovo uporabo.
V valjarnah obstoji nadaljnja možnost povišanja produktivnosti dela z izgradnjo in rekonstrukcijo peči, ki so skoraj v vseh valjarnah ozko grlo. Nadaljnje možnosti obstojijo v zmanjševanju zastoja zaradi okvar s preventivnim vzdrževanjem. Va-
ljarne nadalje ne izkoriščajo nedelje za delo ali samo delno, kar zmanjšuje izkoriščanje. Efektivni čas neke valjarne bi moral pri polnem izkoriščanju koledarskega fonda (z nedeljami) znašati 6500 do 7500 ur. Naše valjarne pa tega ne dosegajo, ker nimajo četrte izmene, pa tudi iz drugih razlogov, kakor so prevelika popravila, ozka grla pri pečeh in podobno. Efektivni čas v naših valjarnah je bil v zadnjih dveh letih tak:
1955	1956	1957	1958
h h h h
Zenica:
Bluming	4015
Proga: 800 0	5623
550 0	5446
450 0	5614
320 0	5856
280 0	6003
320 0	nova	4806
Jesenice:
Proga: 700 0	5860
450 0	5019
330/240 0	6320
270 0	5486
2400 mm	5486
1300 mm	5614
550 0	nova	—
žična	—
Smederevo:
Proga: 670/320 0	6699	6872	6965	6820
1300 mm st.	6417	6693	6450	6542
1300 mm nova	3909	6385	6585	6437
Štore:				
Proga: 425 0	7381	7525	7134	7053
300 0	6371	6262	6565	7005
Kavne:				
Proga: 400 0	3436	4009	3937	3785
380/280 0	5463	5412	5529	6613
Sisak:				
Lahka proga	3122	3980	5407	5706
Univerzalna	2559	3285	4403	4810
Iz teh podatkov se vidi, da je izkoriščanje v večini primerov pod možnostmi in da obstojijo možnosti za izboljšanje dela. Posebni problem v valjarnah je v tem, ker so le-te precej stare in niso mehanizirane. Kolikor hočemo doseči na posameznih progah normalni nivo proizvodnje, je potrebno, da jih mehaniziramo in opremimo z odgovarjajočimi pečmi in z adjustažnimi napravami.
V vseh naših pogonih skoraj nimamo avtomatike. Res je, da avtomatika ni mogoča pri procesih, ki niso do kraja mehanizirani, vendar obstoji tudi v mehaniziranih pogonih možnost porabe avtomatike na nekaterih agregatih. V inozemstvu so do zdaj uvedli avtomatiko predvsem na pečnih agregatih, začenši pri visokih pečeh preko SM-peči do ogrevnih peči v valjarnah in kovačnicah, kakor tudi v adju-stažah pri žarjenju. V naših podjetjih je avtomatika pri visokih pečeh že precej v rabi, medtem ko pri ostalih pogonih avtomatike skoraj ni.
V sam proces proizvodnje v naših ureditvah bo zelo težko uvesti avtomatiko. Naši pogoni niti niso oskrbljeni s kontrolnimi instrumenti, ki bi do neke mere zamenjali avtomatiko. Tako ni niti v enem podjetju aparata za določanje kemičnih elementov s spektralno analizo. Aparati za merjenje temperature niso zadovoljivi. Ni niti enega aparata za raziskovanje jekla z radioizotopi, da ne govorimo o spremljavi procesa z radioaktivnimi metodami.
Zaščitna očala rešila sodelavcu življenje
Tu zgoraj bi morali videti zaščitna očala, ki so obvarovala našega sodelavca, mladega človeka, družinskega očeta itd. smrti oziroma vsaj hude invalidnosti, pa slike nismo pravočasno dobili. Obvarovala ga je pravzaprav pamet, ker je uporabljal predpisano zaščito. Pljusknila je kokila in mu vrgla žareč element v obraz. Ce ne bi nosil zaščitnih očal, bi šlo oko in bi ranilo v globino, da ... Steklo, ki je čisto prelito z jeklom, si lahko ogledate na oddelku za delovno varstvo.
Danes je mladi železar zopet na šihtu. Kako krasno je, tla moremo zapisati tako.
4461	6250	6347
5426	5183	5247
5608	5771	5754
5686	5384	—
5818	5565	5857
5997	6310	—
4402	4869	4815
5840	6423	6127
5111	5396	6181
5673	5855	5935
5794	5609	5928
5248	5157	5617
6412	6896	6900
—	1923	4370
—	3979	4447
Žlahtni šarž...
MOŽNOSTI POVEČANJA PRODUKTIVNOSTI DELA
Ce vzporejamo rezultate v letih 1955 z onimi iz leta 1958, vidimo, da produktivnost v naši veji raste kljub vsem obstoječim slabostim. Grobi pokazatelj pravi, da smo v celotni panogi povečali produktivnost za okoli 40 °/o v 4 letih, kar je v glavnem rezultat povečanja volumna proizvodnje. Iz nadaljnjih podatkov se vidi, da se je proizvodnja povečala za okoli 80 °/o, medtem ko se je število zaposlenih povečalo samo za 40 °/o.
1.1954 1.1955 1.1956	1.1958
Surovo železo 356.000 514.000 631.000	747.394
Surovo jeklo 616.000 799.000 883.000 1,113.176 Stev. zaposl. 25.900 28.659 29.539	36.200
Iz tega se jasno vidi, da obstoji samo ena možnost za povečanje produktivnosti dela, to je, povečanje proizvodnje na istih instalacijah in z isto delovno silo.
Da bi se povečala produktivnost dela, je treba podvzeti niz mer, ki se dajo razdeliti v naslednje skupine:
a) v podjetjih mora obstajati poseben organ, ki se bavi s problemi produktivnosti dela;
b) na osnovi analize je treba ukrepati za izboljšanje tehnološkega procesa;
c) stalno je treba delati za izboljšanje organizacije delovnega mesta, ureditev oddelka kakor celotnega podjetja;
d)	s pravilno razdelitvijo kadra, s pravilnim odnosom do ljudi in s pravilnim nagrajevanjem je treba stalno pomagati dvigu proizvodnje.
V naših podjetjih je mnogo nujnih nalog, ki zaposlujejo vse organe podjetja, tako da nimajo časa za študijsko delo o proizvodnji in o vplivih na le-to. Zato je v vseh naprednih industrijskih deželah uveden poseben način za odstranjevanje raznih pomanjkljivosti. Uvedeni so razni biroji, ki s sodelovanjem pogonskih strokovnjakov opravljajo posebne študije in organizirajo delo na posameznih problemih, ki zadevajo današnjo ali prihodnjo proizvodnjo. Organizacija takšnih štabnih oddelkov je zelo različna, pač po trenutnih potrebah in po pričakovanem perspektivnem razvoju posameznih podjetij. V naših podjetjih do nedavnega takšni organi sploh niso obstajali. V zadnjem času jih poskušajo posamezna podjetja organizirati. Poleg težav, ker nimajo na razpolago potrebnih strokovnjakov za to vrsto dela, obstoji tudi težava v planu dela takšnih oddelkov. Ker je produktivnost dela eno najvažnejših vprašanj v gospodarstvu, menimo, da bi bilo treba takšne oddelke zaposliti pri doprinašanju k povečanju produktivnosti dela.
Sama organizacija v naših podjetjih kaže mnoge pomanjkljivosti, ki bi jih bilo mogoče odstraniti:
— Osnovni cilji podjetja niso jasni in razčiščeni dostikrat niti pri voditeljih pod-
jetja, kje šele pri ostalih vodilnih kadrih in pri vsem kolektivu. Načrti in cilji podjetja morajo biti jasni vsem v podjetju, posebno pa organom upravljanja in vodilnemu osebju od preddelavcev dalje. Morali bi biti tudi pismeno fiksirani.
— Odgovornosti in dolžnosti niso precizirane za posamezna delovna mesta od najvišjih do zadnjega delavca. Za vsako delovno mesto bi morale biti dolžnosti jasno določene, in to pismeno. Posebno važno je, odrediti odgovornost in zveze po horizontali.
— Organizacijska shema dostikrat ni dovolj jasno obdelana, posebno v odnosu do ljudi, ki zavzemajo posamezna mesta. V vseh podjetjih tudi poleg dobrih shem organizacija ne funkcionira, ker osebe, ki so na posameznih delovnih mestih, ne odgovarjajo. V tem primeru je potrebno, če osebe ni mogoče menjati, da se jo poskuša usposobiti ali da se spremeni organizacijska shema in da vsaka oseba dobi tisto mesto, za katero je v resnici sposobna. Ta metoda ne more biti stalnega značaja. V podjetjih je treba najti možnosti usposabljanja posameznih oseb za njihove funkcije. V posameznih modernih podjetjih so uvedli tudi za delavce tečaje o tehniki dela, o odnosih z ljudmi, o uporabi časa in energije.
— Zveza med najvišjimi in najnižjimi voditelji in delavci v podjetjih ni vedno hitra in je dostikrat sploh ni. Nalogi in obveščevanje delujejo počasi, dostikrat pa
sploh ne delujejo. Zato je potrebno, da se ta služba po pogojih podjetja čim bolje organizira, da bi bilo vodenje čimbolj efektno.
Tehnološki procesi se v črni metalurgiji zadnjih nekaj desetletij v osnovi niso menjali, vendar poznajo v svetu niz izboljšav, ki bi jih lahko izkoriščali tudi pri nas.
Navajam najvažnejša priporočila:
— Proizvodnja v visokih pečeh se da znatno povečati z izboljšanjem zasipa, z bolj bogato rudo, s samoplavilnimi aglo-merati, z enakomernim in stalnim procentom vlage v zraku.
— V jeklarnah se lahko poveča proizvodnja z uporabo boljšega goriva — mazuta, z uporabo kisika in z boljšo organizacijo popravil.
— V valjarnah se lahko poveča proizvodnja z boljšo organizacijo popravil.
— V vseh agregatih je treba najti posamezne mere za čim večje izkoriščanje koledarskih fondov in vključevati nedeljsko delo, kjer so za to pogoji.
— Pri vseh agregatih je treba vzdrževanje posebno študirati in popolnoma preiti na preventivno vzdrževanje.
— Z zmanjševanjem nesrečnih primerov se prav tako dosega povečanje produktivnosti dela.
— Izkoriščanje surovin, to je izplen, je še za 3—4 °/o manjši od onega v industrijskih državah.
— Potrošnja energije je prevelika, predvsem koksa in električne energije, po svetovnih pokazateljih. Poseben problem je potrošnja koksa v visokih pečeh, ki znaša preko 1100 kg.
Organizacija delovnega mesta, oddelka in pogona ni na najvišji ravni in so pri tem precejšnje možnosti za izboljšanje dela. V podjetjih črne metalurgije dostikrat prevladuje mišljenje, da se organizacija dela ne da izvesti na podoben moderni način kot v strojni ali predelovalni industriji. Takšno mišljenje izhaja samo iz konzervativizma delavcev in uslužbencev. Tradicija ima v tem primeru tudi svoje negativne strani. V naših podjetjih analiza dela na delovnih mestih niti ni opravljena. Snemanje procesa je bilo prav tako izvedeno nepopolno. O analizi operacij, prijemov za sedaj še ne moremo govoriti. Res je, da je značaj dela v naši veji drugačen kot oni v predelovalni industriji, vendar vsaj do neke mere obstoji možnost za uporabo modernih metod. Problem utrujenosti na naših delovnih mestih bi se v vsakem primeru moral prijeti globlje in treba bi bilo najti metode dela, da bi se zmanjšala utrujenost.
Študija časa se vrši v naših pogonih v večini primerov zaradi normiranja, malokdaj pa zaradi analize dela. Inozemske metode normiranja predpisujejo, da je treba pri tem delu najprej določiti stanje, da je treba s tehnologi študirati možnosti izboljšanja dela, da se organizira izboljšano delo in da se šele na osnovi tega izboljšanega dela, po praktičnem uvajanju, normira delo. Takšna metoda bi lahko tudi pri nas dala dobre rezultate.
V nekaterih najbolj naprednih državah je študij gibov pri serijski proizvodnji prišel tako daleč, da so posamezni gibi že normirani in da snemanja v delavnicah niso več potrebna. Celotni načrt dela se
izdela v pisarni, v delavnicah pa se samo preizkuša točnost načrta gibov. Priprava načrtov z vsemi podrobnostmi: priprava materiala, priprava orodja, ureditev transporta, ureditev strojev v metalurgiji so dostikrat slabše kot v predelovalni industriji, pa vendar tudi tu obstoje možnosti izboljšanja dela.
Vodenje poslov v mnogih primerih ni dobro, ker kvalificirani in polkvalificirani delavci procesa ne obvladajo popolnoma. Pod takšnimi pogoji ni mogoče pričakovati, da bi delavci izvajali proces tako, kot bi bilo potrebno. Tehnološki procesi obstojijo malokdaj. Kontrola izvajanja procesa v mnogih primerih ni zadostna.
Pravilna razdelitev kadrov je eden od važnih elementov za dobro proizvodnjo. V naših podjetjih na žalost nimamo dovolj strokovnih in izkušenih ljudi, da bi jih lahko postavljali na razna mesta. Zadnji čas je v podjetjih vedno več mladih inženirjev in tehnikov, s katerimi se bo v nekaj letih to stanje izboljšalo. Kakor je znano, absolventi naših šol prihajajo v proizvodnjo nezadostno pripravljeni za prakso in se šele po nekaj letih usposobijo za popolno opravljanje dela v pogonih. Priporočali bi, da bi v šolah obvezno uvedli predmet o organizaciji proizvodnje, o vodenju poslov in o raznih ekonomskih predmetih.
Da bi prišli do pravilnega nagrajevanja zaposlenih, je treba ocenjevati delovna mesta po objektivnih kriterijih. S tem so v črni metalurgiji že začeli, vendar v večini primerov niso končali. Zelo važno je, da se ocena delovnih mest opravi čimprej in da se po njej določijo osnovne plače oziroma osebni dohodki.
Normiranje ima, kakor smo že rekli, svoje napake že v sami pripravi. Največja napaka dosedanjega sistema je bila v tem, da smo večkrat menjali norme, pa zainteresirani niso bili pripravljeni presegati jih. Znani so primeri, da delavci na mnogih mestih nehajo z delom že 1—2 uri pred koncem, ali pa delajo z mnogo manjšim tempom, ker so po svojem mnenju svojo dnevno normo že zadosti prekoračili. Kljub temu, da se je v zadnjem času odstopilo od principa stalnega menjanja norme, ni več zadostnega zaupanja v novi položaj. Prekoračenje norme še ni doseglo tiste ravni, ki bi bila mogoča z ozirom na naprave in na utrujenost ljudi. Premira-nje, ki je deloma že uvedeno, pozitivno vpliva na stanje v proizvodnji. Za zdaj je slaba stran tega načina ta, da je premalo organski.
PRODUKTIVNOST DELA V ODVISNOSTI OD STOPNJE IZKORIŠČANJA KAPACITETE
V podjetjih črne metalurgije v glavnem obstoji posadkovni sistem zaposlitve delovne sile. Vsak agregat ima določeno število zaposlenih ljudi brez ozira na velikost agregata. Velika peč za izdelavo jekla v Zenici ima isto posadko kot manjša peč v Smederevu. Iz tega sledi, da zavisi produktivnost dela predvsem od velikosti agregata, v drugi vrsti pa od izkoriščanja agregata.
Da bi dosegli produktivnost dela naše veje, je treba težiti za čim večjimi enota-
mi, kar je mogoče doseči delno tudi z rekonstrukcijo posameznih ureditev.
Pri obstoječih ureditvah lahko dosežemo največje povečanje produktivnosti z večjim izkoriščanjem kapacitete. Zaradi zgoraj navedenega posadkovnega sistema se število zaposlenih ne bo bistveno povečalo. Proizvodnja se lahko poveča po posameznih napravah, če vračunamo manjše rekonstrukcije in uvedbo avtomatike na posameznih agregatih, za okoli 25—40 °/o, kar je razvidno tudi iz spredaj razloženih podatkov.
Naloga inženirjev in tehnikov pri doseganju produktivnosti bo posebno ta, da v vseh pogonih konkretno pokažejo pot za manjše rekonstrukcije in za boljšo organizacijo. Do večje produkcije bomo prišli samo z dobro pripravo in z upornim uvajanjem potrebnih mer zanjo.
Novi upravni odbor podjetja
Medtem ko traja poslovna doba lani izvoljenega delavskega sveta naprej (dve leti), je bil letos maja izvoljen nov upravni odbor podjetja, v katerem so:
D o š a n Djuro, mehanična D r e t n i k Miro, valjarna Hafner Oto, topilnica Kolmančič Jože, livarna Košak Franc, livarna S I e m n i k Viktor, kovačnica Š i s e r n i k Franc, mehanična T e 1 c e r Franc, knjigovodstvo Klančnik Gregor, direktor, po službeni dolžnosti.
Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen Oto Hafner.
DOKUMENTI,
POTREBNI OB SPREJEMU V SLUŽBO
1. zdravniško potrdilo uradnega zdravnika o delovni sposobnosti,
2. delovna knjižica,
3. napotnica za delo,
4. zdravstvena knjižica,
5. dve sliki velikosti 3,4 X 5 cm,
6. odjavnica pristojnega matičnega urada (za prosilce izven kraja),
7. poročni list (za poročene), zdravstvene knjižice žene in otrok ter odločba o pravici do otroškega dodatka,
8. vsi uživalci otroškega dodatka — odločba o pravici do tega dodatka ter podatki o zdravstvenem zavarovanju (kakor pod 7) za otroke, za katere uveljavljajo dodatek,
9. vojni obvezniki — potrdilo vojnega odseka, da so se izbrisali iz vojne evidence v kraju prejšnjega prebivališča.
Personalna služba železarne
POSODITE, PROSIMO, SLIKE
Izšla bo knjiga o gradnji železnic na Slovenskem. Taka imenitna spominska reč.
Naprošeni smo, da pomagamo oskrbeti take slike o tej zadevi v našem kraju. Na uredništvu nimamo nobenega takega slikovnega materiala, zato prosimo na ta način vsakogar, ki bi imel kak tak posnetek, da ga za čas posodi. V poštev pridejo seveda tudi slike nekdanje rudniške ozkotirne železnice Prevalje—Žerjav.
Nekaj moramo zbrati, da bo tudi naš kraj prikazan, saj imamo skozi dolino eno najstarejših železniških prog.
Slike pošljite na naše uredništvo, da jih bomo posredovali avtorju oziroma založniku.
Izdaja: upravni odbor 2elezarne Ravne — Urejuje uredniški odbor — Tiska: Mariborska tiskarna v Mariboru — Odgovorni urednik: Avgust Kuhar
Dipl. dentist Rado Draksler:
RAZVOJ, RAST IN NEGA ZOB
Človekovo zobovje sestoji iz 32 zob, katerih naloga je, pripravljati hrano za pravilno prebavo. To svoje delo lahko zobovje opravlja le tedaj, če je v redu, zdravo iri pravilno raščeno. Zob se sestoji iz organskih in anorganskih snovi. Tisti del zoba, ki je viden in s katerim grizemo hrano, je pokrit z izredno trdo snovjo, katero imenujemo sklenina. Pod to zunanjo prevleko pa je zob sestavljen iz nekoliko mehkejše snovi iz z o b o v i n e ali kakor ga tudi imenujemo — dentina. Zob ima v svoji sredini votlino, v kateri potekajo živci in drobne žilice, ki prihajajo v zob skozi zobno korenino. Te krvne žilice dovajajo zobu hrano. Zob je torej živ organ — ž i v del telesa.
Kadar je človekovo zobovje popolno, se sestoji iz 32 zob, vendar dandanes že prav pogosto opažamo, da je to število manjše. Največkrat manjkajo modrostni zobje. Človeški zobje se med seboj dokaj razlikujejo tako po svoji obliki, kot tudi po svoji funkciji. Eni imajo obliko dleta (sekalci).
Z njimi hrano samo odgriznemo. Glavna delovna skupina med zobovjem pa so kočniki. To so izredno močni zobje z dvema (spodaj) in tremi koreninami (zgoraj). Ti zobje nosijo glavno breme pri žvečenju in mletju hrane. Izpad oziroma okvare teh zob povzroči naj večje težave pri žvečenju hrane. Čuvanje teh zob, njihovo pravočasno zdravljenje in negovanje je res naj večje važnosti za preostalo zobovje in za celotni organizem. Iz vsakodnevne prakse pa vidimo, da se na te zobe veliko premalo pazi. Verjetno je vzrok v tem, ker teh zob ni videti ter njihova izguba ne moti izgleda. Tako mnenje je seveda popolnoma napačno ter ima največkrat za posledico nepopravljivo škodo, ki jo ne moremo nadomestiti tudi z najmodernejšimi sredstvi, ki jih imamo danes na razpolago.
Razvoj zobovja
Človeško zobovje se prične razvijati vzporedno z ostalimi organi (že v embrionalnem življenju) oziroma se z njimi vred razvija. Tako je usoda našega zobovja že kaj kmalu odločena. Naša glavna skrb mora torej biti v tem, da so že začetni temelji zdravi in solidni, ker le na osnovi tega lahko pričakujemo zdravo in krepko mlečno in pozneje stalno zobovje. Kako bo ta razvoj pred rojstvom otroka potekal, lahko zelo veliko vplivamo. Na to lahko vplivamo z raznimi higienskimi in socialnimi ukrepi. Bodoče matere morajo imeti zadosti pravilne hrane, ki naj bo bogata na vitaminih in raznih anorganskih soleh. Torej kakšna naj bo ta hrana? Hrana naj bo čimbolj preprosta, čim manj izumetničena. Vsaka bodoča mati bi se morala o tej stvari posvetovati s svojim zdravnikom v posvetovalnici, kjer bi poleg nasvetov dobila tudi potrebna preventivna sredstva, kot so kalcij, fluorkalcij itd.
Znano pa je: čimbolj se neki narod hrani preprosto, tem boljše ima zobovje in nasprotno: čim višji je življenjski standard (mislim v prehrani), tem slabše je zobovje.
Prav posebno pozornost moramo posvetiti zobovju po rojstvu otroka. Ravno v tem času morajo biti naši preventivni -ukrepi najmočnejši. Eno izmed najvažnejših dejanj zobovja in čeljusti za pravilen razvoj in rast je vsekakor dojenje otroka. Pri sesanju mora otrok dokaj močno delati s čeljustno muskulaturo, s tem pa že krepko razvija čeljusti. Poleg tega dobi dojenček tudi z dojenjem najbolj primerno hrano, ki mu omogoča pravilen razvoj celotnega organizma, posebno pa še zobovja. Pri otrocih, ki so umetno hranjeni, vse to v večji meri odpade ter je zato zobovje velikokrat slabo razvito in nepravilno raščeno; to pa zaradi tega, ker čeljust ni pravilno oziroma zadosti razvita ter ne more nuditi dovolj prostora za celotno zobovje. Posledice nepravilno raščenega zobovja so lahko usodne za zobovje. Posledice so: močna zobna gniloba, težko žvečenje, grd izgled ter še vrsta drugih obolenj celotnega organizma. Poleg tega pa otroci, ki so umetno hranjeni, pogosto zbolijo za rahitisom (vzrok tega so tudi socialne razmere), le-ta pa zapušča skoraj nepopravljive posledice na zobeh in čeljusti. Zobje so grdi, obenem pa skoraj v celoti zapadejo zobni gnilobi. Otrok s slabim zobovjem ima slabo prebavo, ki je posledica prve napake. Zaradi slabe prebave se tak otrok slabše razvija ter je bolj podvržen raznim obolenjem.
Rast zobovja
Ob rojstvu otrok nima zob, saj jih tudi ne potrebuje pri svoji tedanji prehrani. Prvi zobje začno izraščati otroku nekako od 6—8 meseca. Običajno najprej spodnja sekalca, sledita zgornja dva. Ko je otrok star deset mesecev, so običajno izrasli vsi sekalci. S temi do sedaj zraslimi zobmi otrok še ne more žvečiti, temveč si hrano, ki jo v tej dobi uživa, samo odgrizne. Tako hrano nato v ustih razmehča in pomeša s slino in jo tako pripravi za nadaljnjo prebavo. S prvim žvečenjem hrane začne otrok šele tedaj, ko mu zrastejo mlečni kočniki. Najprej zrasteta v vsaki čeljusti po dva. To so močni zobje s tremi kore-
ninami, sposobni, da z njimi otrok lahko hrano tudi prežveči. Ti zobje nimajo samo nalogo hrano prežvečiti, temveč tudi držijo čeljusti v pravilni razdalji drugo od druge ter razbremenjujejo mlečne sekalce. Nadaljnji zobje so drugi mlečni kotniki in podočniki. Izrast mlečnega zobovja se normalno konča v 20—36 mescih. Tako ima otrok 20 zob, v vsaki čeljusti po 10. S 6. do 7. letom začne pri otroku izraščati drugo ali stalno zobovje. Mlečni zobje postajajo majavi ter začno drug za drugim izpadati. Vsako predčasno nasilno odstranjevanje mlečnih zob je zelo napačno. Seveda je te treba odstraniti, ako so neozdravljivo bolni ter njihovo obolenje lahko škoduje ostalemu otrokovemu zdravju.
Novo izraslo stalno zobovje je lahko pravilno le tedaj, če ta menjava poteka normalno — nemoteno po poti, ki si jo narava izbere sama. Popolnoma razumljivo je, da nimajo vsi stalni zobje svojega mlečnega predhodnika, kajti mlečnih zob je 20 stalnih pa 32. Brez svojih mlečnih predhodnikov zraste 12 stalnih zob. Najprej tedaj, ko so mlečni zobje še dokaj trdni (v 6. letu) zraste zadaj za drugim mlečnim kočnikom prvi stalni kočnik — to je tudi prvi stalni zob v otrokovih ustih. Ta zob je neprecenljive vrednosti za razvoj ostalega stalnega zobovja. Ti prvi stalni kočniki držijo čeljusti v pravilni razdalji ter tako omogočajo pravilno menjavo in rast ostalim zobem. Prvi stalni kočniki so iz različnih vzrokov zelo podvrženi zobni gnilobi. Prvič so to prvi stalni zobje med ostalim mlečnim zobovjem, ki je takrat že več ali manj nagnito, največkrat močno gnilo. To nagnito mlečno zobovje okuži prve stalne zobe. Vedno moramo na novo opozarjati, kako velike važnosti je pravočasno zdravljenje mlečnega zobovja pri otrocih. Neredko se dogaja v naših zobnih ordinacijah sledeče: starši pripeljejo otroka z več ali manj pokvarjenimi zobmi, mlečnimi in tudi stalnimi kočniki. Ko opozorimo starše, da je že tudi prvi stalni kočnik nagnit, skoraj
Zobje da se reče ...
Ringaraja sredi maja na javorniški trati
vedno naletimo na začudenje ali ugovar-jenje, češ saj je to vendar mlečni k, saj do sedaj otrok še ni izgubil prav nobenega zoba. Da ga ni izgubil je res, toda pridobil pa je enega, ki zraste na mestu za drugim mlečnim kočnikom, ker prej sploh ni bilo zoba. Vsa opozorila so skoraj preslaba, da bi lahko v zadostni meri poudarila važnost tega zoba za preostalo zobovje. Ta prvi stalni kočnik mora obdržati svoje mesto vsaj do izrasti drugega stalnega kočnika, ki lahko prevzame delo prvega, ako smo tega prisiljeni iz kakršnih koli vzrokov odstraniti. To pa se zgodi šele v 12.—13. letu otrokove starosti. Zavedati se moramo torej, da je mlečno zobovje prav tako važno kot stalno, da ne smemo gledati mlečno zobovje kot nekaj, česar itak ni vredno negovati in zdraviti, saj bo tako prej ali slej izpadlo.
Kaj pa je sploh vzrok tako močnemu oziroma pogostnemu obolenju zobovja? Mirno lahko trdimo, da je to civilizacija. Ta beseda veliko pomeni; pomeni nam življenje, prinaša nam nebroj ugodnosti, toda prinaša tudi gotovo zlo, pred-
vsem v pogledu človeškega zobovja. Z modernim načinom življenja so se močno razširila tudi različna obolenja zobovja
— zobna gniloba — nepravilna rast zob ter propadanje zobnega mesa (paraden-toza). Jasno je, da so ta obolenja poznali že stari narodi, toda smelo lahko trdimo, da v taki meri gotovo ne, kot jih poznamo mi danes. Dandanes vedno bolj uvidevamo, da s samim zdravljenjem zobne gnilobe le-te ne moremo povsem preprečiti, temveč je potrebno preiti na preprečevanje
— profilakso. Takšni ukrepi so obvezni pregledi šolskih in predšolskih otrok, zdravljenje zobovja, dajanje raznih fluoro-vih preparatov in kar je mogoče najvažnejše — privajati otroka na pravilno in trajno ustno higieno.
Razumljivo je, če hočemo doseči res uspeh, da moramo to metodo uporabljati že pri najmlajših. Drugo zelo važno, če že ne glavno vprašanje je vprašanje pravilne prehrane ter nje pravilno uživanje. Kako važna je preprosta prehrana lahko vidimo iz raznih ugotovitev naših in tujih znanstvenikov, da se je pri otrocih, ki so bili
med vojno »slabše hranjeni« (črn kruh) zobna gniloba dokaj manj razvila kot pri ostalih. Poleg zobne gnilobe se pri nepravilni prehrani oziroma njeni nepravilni kvaliteti razvije tudi nepravilna rast zobovja. Ta nepravilna rast pa je eden izmed močnih vzrokov za razvoj poznejših zobnih obolenj in tudi ustnih bolezni. Zanimivi so primeri, ki smo jih imeli priložnost opazovati v naši ambulanti. V železarno so svoj-čas prihajali na delo razni kovinarji, mislim predvsem ljudi iz Crne gore itd. Ko so se ti ljudje oglašali prvič v naših ordinacijah, so imeli vsaj za naše pojme skoraj idealno zobovje. Ni še preteklo leto dni in od teh prej idealnih zob ni ostalo niti povprečja. Kje je vzrok? Prav gotovo v prehrani. Doma so ti ljudje uživali večinoma preprosto presno hrano (črn kruh, meso, čebulo itd.) in to v dokaj trdni obliki, zobovje je bilo zaposleno z žvečenjem ter se je ob tej trdi hrani tudi naravno čistilo, zobno meso pa utrjevalo. Tako je tem železarjem pomenila sprememba življenjskega okolja dokajšen propad zobovja. Torej pravilna preprosta hrana je eden izmed pogojev za zdravo z o b o v j e.
Obolenje zob — zabobol
Najpogostnejši vzrok zobnega obolenja je gotovo zobna gniloba. Ta se razvija prvenstveno tam, kjer se nahajajo ostanki hrane, to so razne jamice in vdolbinice, katerih je na zobu veliko. V teh jamicah gnijejo ostanki hrane, usedejo se bakterije, zaradi razkroja se tvorijo razne kisline ter končno uničijo sklenino zoba. Ko je ta uničena, so ustvarjeni pogoji za prodor bakterij v notranjost zoba — torej za razvoj zobne gnilobe. Ta v začetku majhna odprtinica se vsled stalnega delovanja bakterij stalno veča. Bolečine začutimo na tako propadajočem zobu običajno tedaj, ko pride proces v zadostno bližino živca. Zob postane najprej občutljiv na mrzlo, pozneje tudi na vroče. Važno je sedaj pravočasno zdravljenje takega zoba, ker v tem času navadno še lahko ohranimo zobni živec v celoti, kar je za nadaljnji obstoj zoba velike važnosti. Velikokrat to še dokaj ugodno stanje zamudimo, gnitje napreduje vedno globlje, pride do vnetja živca in bolečine se prično. Bolečine so v začetku kratkotrajne, vendar se stopnjujejo do neznosnosti. Ob takšnih bolečinah se kaj rado dogaja, da skušajo posamezniki z raznimi sredstvi to preprečiti, vendar uspeh skoraj vedno izostane. Kolikor tak uspeh »zdravljenja« uspe, pa pokvari okolico zob, meso in tudi zob sam. Ko tak zob preneha boleti, ni to znak, da je zob ozdravel, temveč to pomen, da je zobni živec odmrl ter se je vnetje preneslo globlje v korenino in preko nje. Bolečine začasno lahko prenehajo, toda kaj kmalu so težave zopet tu. Skozi koreninsko odprtino prihajajo bakterije do čeljustne kosti ter tam povečajo razna kronična obolenja. Tak zob velikokrat kljub vsem modernim pripomočkom zapade kleščam. Izguba zoba pa ni tako preprosta stvar, kot bi človek prvi trenutek mislil. V ustih s popolnim zobovjem vidimo, da ima vsak svoje mesto. Ko izderemo zob, se stanje seveda spremeni. Zobje-sosedje izdrtega zoba se pomaknejo oziroma nagnejo v nastalo vrzel. Zobje nasprotne
Start na Uršlji
Posnetek z uspele
čeljusti pa začno izraščati, ker nimajo več opore; tako nastane disharmonija — nered. Zobje, ki izraščajo v take vrzeli, se podaljšajo, razkrijejo zobni vrat, ki ni pokrit s sklenino. Taki zobje postanejo občutljivi na temperaturne spremembe ter kemične dražljaje. Posledica tega je, da človek na dotični strani ne grize. Ker ne grize, se ti zobje ne čistijo, ker se ne čistijo, nastane tu zobna gniloba. Tako se znajdemo v pravem začaranem krogu. Kakor vidimo, ima izguba zoba lahko dokaj občutne posledice.
Nega zob
Kakor je važno, da v razvoju čeljusti in zobovja v mladosti jemo pravilno sestavljeno hrano, tako je važna prehrana tudi pozneje. Poznamo dvoje vrst čiščenja zobovja: narav no in umetno. Naravno čiščenje zob se izvrši pri zadosti trdi hrani in pravilnem žvečenju. Trda hrana pri žvečenju odgrne vse površine zoba ter med-zobne prostore. Kako je to čiščenje temeljito, vidimo, če iz kakšnih koli vzrokov na vse strani čeljusti ne grizemo. Zobje na tej strani se prevlečejo s sluzjo, postanejo »kosmati«. Zobna dlesen postane vneta ter krvaveča že na najmanjši pritisk. Da pa je to stanje še slabše, se okoli takih zob nabere kmalu tudi obilica zobnega kamna. Ako odstranimo vzrok, zaradi katerega en del čeljusti ne dela, se stanje hitro izboljša. Torej čimbolj mora zobovje delati, tem-boljše je njegovo čiščenje, tembolj je tudi dlesen čvrsta in zdrava. Pri nastanku zobne gnilobe je bistvene važnosti, kot sem že prej omenil, zaostajanje hrane na zobeh. Ako uživamo samo mehko, fino pripravljeno hrano, puščamo povzročiteljem dovolj možnosti za njihovo škodljivo delovanje.
Pametni starši bodo otroka hranili s pravilno pripravljeno hrano. Marsikatera mati misli, da je naredila otroku veliko uslugo, ko mu je kupila žemlje, toda to je bolj slaba usluga. Vrednosti pravega črnega, rženega kruha res ni moč dovolj priporočati. V tem kruhu je dovolj vitaminov, mineralov itd., poleg tega pa ta kruh zaradi svoje trše konsistence tudi naravno čisti zobe. Marsikdo bo pripomnil, češ črn kruh je vendar pretežak za otrokov želodec. Toda ta trditev ne drži. Zobje in čeljustne mišice morajo krepkeje delati, enako tudi ostali prebavni organi. Ravno zaradi povečanega dela se ti organi tudi krepijo. Pravilna hrana je eno glavnih sredstev za naravno čiščenje zob.
Umetno čiščenje
Ker sodobna prehrana ni primerna za naravno čiščenje zob, moramo v ta namen uporabljati umetna sredstva. Med sredstva za umetno čiščenje spadajo svilene niti, zobotrebci ter kot glavno in najvažnejše sredstvo — zobna ščetka. S temi predmeti odstranimo preostanke hrane v med-zobnih prostorih. Ta sredstva, mislim razne niti in zobotrebci, še daleč niso popolna, včasih pa so pri nepravilni ali pretirani uporabi celo škodljiva. Pri nepravilni uporabi zobotrebca kaj lahko poškodujemo ustno sluznico. Tako nastanejo v ustih manjše ranitve, ki jih lahko z zobotrebci tudi okužimo. Najboljše sredstvo je torej ščetka. Uspeh čiščenja pa je v prvi vrsti odvisen od njene pravilne uporabe oziroma tudi od njene oblike. Namen čiščenja z zobno ščetko je odstraniti vse preostanke jedi z zob in iz medzobnih prostorov. Ti ostanki namreč povzročajo s svo-
jim razkrajanjem razvoj zobne gnilobe. Čiščenje z zobno ščetko pa ne vpliva po-voljno samo na zobe, temveč tudi na zobno meso — dlesen, ki jo s ščetko masiramo ter utrjujemo. Velikokrat opazimo, da pri čiščenju zob dlesen krvavi. Kaj storiti v tem primeru? Veliko napako bi storili, ako bi prenehali s čiščenjem. Zobna dlesen krvavi zato, ker je neodporna. S pravilnim masiranjem ter z rednim čiščenjem z dovolj trdo ščetko bodo te težave preminule, ker se bo dlesen utrdila. Pri nabavi zobne ščetke se bomo vedno odločili za tako, ki je iz prašičjih ščetin, t. j. redka in dovolj trda. Take ščetke so dovolj trde in elastične ter obstojne. Odklanjajmo razne najlonske proizvode, ker nimajo vseh lastnosti, ki naj jih ima dobra ščetka. Zobe čistimo vsaj dvakrat dnevno, najvažnejše pa je vsekakor čiščenje zob pred spanjem. S tem čiščenjem odstranimo še ostanke hrane, ki bi se čez noč razkrajali, to že iz vzroka, ker je ponoči proizvodnja sline manjša ter se ti ostanki ne morejo odstraniti s slino. Da bo čiščenje zob s ščetko res učinkovito, mora biti predvsem pravilo:
a) oščetkati oziroma očistiti je treba temeljito vse grizne ploskve zob v zgornji in spodnji čeljusti;
b) čistiti zobe in masirati dlesen tako, da drgnemo s ščetko v zgornji čeljusti od zgoraj navzdol, v spodnji po obratno — in sicer na zunanji in notranji ploskvi zob. Z lahkim pritiskom na zunanje in notranje ploskve zob in s kroženjem spravimo ščetine v medzobne prostore. Tako očistimo nesnago iz najteže dosegljivih mest. Pogosto se dogaja, da dajemo otrokom po večernem čiščenju zob še razne sladkorčke. To je zelo škodljivo. Škodljivost sladkorja čez dan ni tako huda, ker se ostanki zelo
zimsko-športne prireditve na uršljegorskih smučiščih v pretekli zimi. Objavljamo sliko deklet in sedaj, ker drugih slik in prej
nismo dobili
PREDNOST S KVALITETO
izkušnje z domačim pnevmatičnim orodjem v naših rudnikih
Referat Ivana Zupana na posvetovanju Zveze inženirjev in tehnikov rudarske in metalurške stroke
V veliki večini jugoslovanskih rudnikov, posebno v rudnikih kovin, uporabljajo tako imenovani švedski način vrtanja; zato bom omejil razpravo na orodja, ki so značilna za ta način dela.
Za švedski način dela je značilna:
a) uporaba srednje težkega vrtalnega kladiva od 21 do 23 kg v kombinaciji z vrtalno nogo, in to za vrtanje profila, ne glede na velikost samega profila;
b) uporaba monoblok svedrov z rezilom iz trde kovine. S svedri z normalnimi rezili sc doseže prevrtina do 6400 mm, pri uporabi svedra s specialnimi dleti pa do
10.000	mm;
c) uporaba premične platforme za vrtanje večjih profilov s tem, da ta platforma služi tudi za manipulacijo z vagončki, kakor za dela na stropu in na bokih (straneh) rova.
Švedska metoda se v veliki meri uporablja tudi pri nas; to je imelo za posledico tudi nabavljanje kladiv odgovarjajoče kategorije.
Omejil sc bom samo na vrtalna kladiva, in to na tiste tipe, ki se uporabljajo pri švedski metodi vrtanja.
Do nedavnega v naši državi nismo proizvajali pnevmatičnega orodja in so ga zato podjetja uvažala. Z anketami in z osebnimi stiki so zbrani podatki, iz katerih se vidi, da so naši rudniki in večja gradbišča v glavnem uporabljali proizvode naslednjih podjetij;
Ingersol Rand (ZDA) — tip J 40,
Atlas Copco (Švedska) — tip RH 656,
Biihler (Avstrija) — tip SH 20,
Holman (Anglija) — tip SL 200 in Sil-ver Three,
Gardner Denver (ZDA) — tip S 48,
Joy (Francija) — tip L 47.
Razen navedenih kladiv, ki vsa pripadajo zvrsti srednje težkih vrtalnih kladiv okoli 22 kg teže, uporablja rudarstvo za manjša (podrejena) dela še lažja kladiva kategorije 18 kg, medtem ko v gradbeništvu skoraj izključno uporabljajo samo ta. Od imenovane kategorije so najbolj zastopana podjetja:
Flotmann (Nemčija) z AT 18 in
Bdhlcr (Avstrija) z BH 16.
hitro odstranijo s slino in ostalo hrano. Škodljivo pa je to ponoči, ker se slina zelo počasi obnavlja, sladkor se razkraja, tvorijo se kisline, ki izredno škodljivo delujejo na zobovje. Pri otrocih, ki imajo v izrasti šele prve mlečne sekalce, zadostuje tudi čiščenje s kosom vate, namočene v mlačno vodo. Kakor hitro pa so dovolj razumni, jih je treba privaditi na uporabo zobne ščetke (seveda mora biti ta primerne velikosti). Končno uporabljamo pri umetnem čiščenju zob še razne pripomočke, kot so: zobne paste, zobni praški ter ustna voda. To pa so samo pomožna sredstva, ki pri čiščenju niso neobhodno potrebna.
V veliko manjši meri srečamo proizvode italijanskih in francoskih podjetij ter vzhodnih dežel. Zaradi relativno majhnih količin in podrejene vloge torej niso vzeti v razpravo.
Na osnovi dolgoletnega dela, mnogih poskusnih vrtanj in primerjanja posameznih tipov vrtalnih kladiv v raznih rudnikih in drugje (v Mežici, Trepči, Boru) lahko zaključimo, da med kladivi:
Ingersol Rand J 40,
Atlas Copco RH 656,
Bohler SH 20,
Holman SL 200 in Silver Three,
Gardner Denver S 48 in Joy S 47
ne obstojijo bistvene razlike v učinku. Bolj precizno vzporejanje pa vendar pokaže določena odstopanja med posameznimi kladivi. Tako so raziskovanja in merjenja v rudniku Bor pokazala, da imajo kladiva Gardner Denver S 48 v zelo trdi steni malo boljši učinek kot Ingersol Rand J 40.
Trepča navaja v svojih podatkih, da med kladivi Gardner Denver S 48 in med
Atlas Copco RII 656 ni otipljive razlike in da Ingersol Rand nekoliko zaostaja.
Rezultati vzporednih poskusnih vrtanj v rudniku Mežica potrjujejo trditve iz Bora in Trepče. V vseh rudnikih vrtajo z uporabo vrtalne noge in z monoblok svedrom dimenzije 1600 mm 0 33 mm, razen rudnika Bor, kjer uporabljajo vrtalne krone s križnim rezilom dimenzije 1 1/2" dolžine svedra 1600 mm.
Da bi dobili odgovarjajoče podatke in lastnosti kladiv, s katerimi so vzporedno delali v navedenih rudnikih, so v Železarni Ravne prav tako opravili poskusna vrtanja, in to na monolitnem pohorskem granitu z 68—69 SiCL. Za razliko od pogojev oziroma načina vrtanj po rudnikih so vrtali v ravenski železarni na posebni poskusni napravi. Merili so hitrost vrtanja, pritisk in porabo zraka, pritisk na sveder, število udarcev in obratov. Za vrtanje so uporabili monoblok svedre dimenzije 1600 X 33 mm. Delo na poskusni mizi daje popolnoma enake pogoje vrtanja in so zaradi tega dobljeni podatki bolj realni in točni.
Rezultati vzporednega vrtanja v granitu v Železarni Ravne
(na poskusni napravi)
Tip kladiva	Pritisk zraka v at.	Potrošnja zraka v mVmin	Dolžina vrtine v m	Cas vrt. v min	Hitrost vrtanja cm/min	c« J IM a £ S "a	Sveder mm	Opomba indeks
I. R. J 40	5	2,2	1,28	4,4	29	8,5	33 0	100
A. C. RH 656	5	2,3	1,28	4,0	32	7,5	33 0	110
G. D. S 48	5	2,3	1,30	3,8	34	6,7	33 0	117
Zaradi primerjave rezultatov vrtanja v apnencu so s popolnoma istim orodjem opravljena vzporedna poskusna vrtanja v
rudniku Mežica, kjer so dobili naslednje rezultate:
Rezultati vzporednega poskusnega vrtanja v monolitnem apnencu v rudniku Mežica
Tip kladiva	Pritisk zraka v at. j	Potrošnja zraka v m3/min	Dolžina vrtine v m	ti c 2 a 88 ■o	Poraba zraka m1/ mVm	Sveder mm	Opomba	Hitrost vrtanja v j cm/min
I. R. J 40	5	2,1	1,33	4,9	8,18	33 0		27,2
A. C. RH 656	5	2,3	1,31	4,4	7,75	33 0		29,9
G. D. S.48	5	2,2	1,22	3,3	6,45	33 0		36
Kakor se vidi iz podatkov, ni praktično nobene razlike med vrtanji v granitu in med vrtanji v apnencu. Vrtanje na poskusni napravi daje idealne pogoje in s tem 20—30 °/o boljše učinke. S tem se lahko pojasni majhna razlika pri vrtanju v granit in v apnenec.
Rezultati raziskovanja tujih vrtalnih kladiv v Železarni Ravne se v glavnem pokrivajo z rezultati vrtanj po rudnikih. Sumarno nam ti podatki karakterizirajo vrtalna kladiva, ki so najbolj zastopana v naših rudnikih.
Kladiva ostalih podjetij, in to Bdhlcr, Holmann, Joy, v Železarni Ravne niso raz-
iskovali sistematično. Nekajkratna vrtanja so pokazala, da se učinek teh kladiv giblje nekaj pod zgoraj navedenimi podatki. Ta raziskovanja niso bila številna niti niso bila opravljena pod istimi pogoji dela, pa primerjanje ne bi bilo realno, zaradi česar rezultati niso navedeni.
Iz dosedanjih raziskovanj se vidi, da so naši metalni rudniki kupovali najboljše svetovne proizvode, ki jih v glavnem proizvajajo izven kontinentalne Evrope, to je ameriške in švedske.
Železarna Ravne je uporabila izkušnje tujih podjetij in sledila nasvetom naših priznanih rudarskih strokovnjakov ter iz-
O tem
delala svoje vrtalno kladivo srednje težke kategorije, teže 22 kg, oznake RK-21.
To kladivo se izdeluje v naslednjih standardnih tipih:
RK-21 — kladivo z zračnim izpihova-njem, z dolgim držajem, z vodilom za sveder 7/8" X 108 mm in z možnostjo močnega izpihovanja vrtine.
RK-21 W — kladivo z vodnim izplakovanjem, s kratkim držajem, z vodilom za sveder 7/8" X 108 mm. Dovod vode se zapira s pipo z možnostjo močnega izpihovanja vrtine.
RK-21 WA — kladivo antisilikoznc izdelave z vodnim izpiranjem, s kratkim držajem za sveder in z vsadnim delom dimenzije 7/8" X 108 mm. Ne obstoji možnost močnega izpihovanja prevrtine.
Posebne izvedbe kladiva zajemajo tip RK-21 T; t. j. kladivo brez izpihovanja, nadalje kladiva z držaji svedrov.
3/4" X 108 mm 3/4" X 82 mm 7/8" X 82 mm 1" X 108 mm 1" X 82 mm
z različnimi priključnimi armaturami, avtomatičnim ventilom, blindiranim cilindrom.
II.	del
1.	OSNOVNI PODATKI VRTALNIH KLADIV
Spodaj so navedeni osnovni podatki v prvem delu referata naštetih vrtalnih
kladiv, ki so jih v glavnem uporabljali kladivo RK-21. pri nas kakor tudi za domače vrtalno
Osnovni podatki kladiv
				
Firma, tip	Teža kla< v kg	Maksima dolž. mm	Premer bata	Hod bata mm
«J 3 >
	a
G	•n a a
	23 S
st \rf) >	š. *“ E fc N =
Za vrtanje
I. R. J. 40	24	580	63,5	65	2000	220	2,58	T. L. W.
G. D. S. 48	21,8	535	64,5	64,5	2098	210	2,5	T. L. W.
A. C. RH-656	21	680	65	55	2000	220	2,3	T. L. W.
Bohler SH 20	23,5	540	70	45	2350	190	2,15	T. L. W. VVA
Holman SL 200	22,7	584	63,5	60,3				T. L. W.
Holman Silvcr Three	27	581	76	49				
Joy L 47	23,2	558	65	69,8	2060	50	2,54	T. L. W.
RK-21	21—23	590	65	65	2000	220	2,3	T. L. W. VVA
Oznake v tabeli pomenijo:
T — izdelava kladiva brez izpihovanja
L — izdelava kladiva z zračnim izpihova-njem
W — izdelava kladiva z vodnim izplakovanjem
VVA — antisilikozna izdelava
Na osnovi zgornjega pregleda značilnosti posameznih kladiv lahko zaključimo, da ni praktično nobene razlike med navedenimi tujimi kladivi in med kladivom domače proizvodnje RK-21. Ugotovimo lahko celo, da ima to vrtalno kladivo vse moderne lastnosti, tudi tako imenovano antisilikozno izvedbo, ki manjka mnogim tujim kladivom. Dalje je treba povedati, da je kladivo oskrbljeno z lastnim rezervoarjem za olje, ki služi za uspešno mazanje kladiva brez dodatne naprave za mazanje. Te prednosti nimajo kladiva tuje izdelave, pri katerih je treba uporabljati
posebne naprave za mazanje (s ceno 42 do 110 $). Konstrukcija kladiva z vgrajenim rezervoarjem sc je v praksi pokazala kot zelo uspešna.
2.	VZPOREDBA OSNOVNIH NORMATIVOV
Efekt dela posameznih vrtalnih kladiv merimo po hitrosti vrtanja in po potrošnji energije — komprimiranega zraka na enoto mere. Zaradi ilustracije navajamo podatke vzporednega vrtanja v posameznih rudnikih kakor tudi v Železarni Ravne.
Pri sledečih rezultatih je treba imeti pred očmi posebno to, da so z RK-21 doseženi boljši rezultati pri znatno globljih vrtinah kot pri ostalih kladivih.
tu govorimo...
Rudnik in topilnica svinca in cinka Trepča navaja v svojih poročilih:
Firma — tip	Globina 1 vrtine m	Maks. hitr. vrtanja cm/min	Povpr. hitr. vrtanja cm/min	Potrošnja zraka ■m:l/min mVm	
I. R. J-40	1,00	31,28	28,83	2,26	7,8
A. C. RH-656-2 W	1,01	34,24	33,22	2,57	7,74
G. D. S-48	0,55	36,97	34,31	2,49	7,27
Ž. R. RK-21	1,52	40,4	36,6	2,8	7,66
Z. R. RK-21	1,92	38,4	39,6	2,8	7,66
Ž. R. RK-21	2,13	35,4	34,5	2,8	8,1
Ž. R. RK-21	1,52	46,7	44,5	2,7	6,07
Z. R. RK-21	2,32	41,0	39,1	2,7	6,91
Rudarsko topilniški bazen Bor vrtanja s kladivi ZR RK-2I in z G. D. S-48 navaja v svojih poročilih vzporednega naslednje:
Firma - tip j	Čas vrtanja min	Globina ' 1 vrtanja j m !	Pritisk zraka v atm.	Premer krone 0	Hitrost vrtanja cm/min	Potrošnja zraka mn/m
ŽR RK-21	132	39	6	1 1/2" (38 mm)	26,5	2,26
ŽR RK-21	43,5	164	6	1 1/2" (38 mm)	39,2	2,25
ŽR RK-21	104	40,6	6	1 1/2" (38 mm)	30,9	2,26
ŽR RK-21	43,26	13,6	6	1 1/2" (38 mm)	26,5	2,25
ŽR RK-21	39,55	12,0	6	1 1/2" (38 mm)	28,5	2,25
G. D. S 48	124,4	35,4	6	1 1/2" (38 mm)	29,6	2,25
kakor tudi rezultate vzporednega			vrtanja	i vrtalnimi kladivi	I. R.J40 in G. D. S 48	
I. R. J 40	179,03	33,64	4,5	1" 5/8"	18,78	
G. D. S 48	156,58	37,81	4,5	1" 5/8"	24,1	
Povprečna globina vrtine je znašala 1,4 metra, vrtali pa so v trdem materialu.
Rudnik svinca in topilnica Mežica
Pri vzporednem poskusnem vrtanju so dosegli naslednje rezultate:
Firma tip	Dolžina vrtine m	Potroš- nja zraka m3/min	Potroš- 1 Hitrost nja j vrtanja zraka v na m cm/min
I. R. J 40	1,35	2,32	7,7 29,9
A.C.RH656 1,35		2,19	8,05 27,2
G. D. S 48	1,35	2,21	6,2 36
ŽR RK-21	1,35	2,19	6,32 34
Vrtali so na istem kraju in pod istimi pogoji dela, zato predstavlja tabela realno sliko dela in učinka kladiva. Vrtali so v kompaktnem apnencu s premerom svedra 33 mm.
Vzporejanje zgornjih podatkov kaže določena odstopanja pri vprašanju učinka
posameznih kladiv v različnih rudnikih. To se lahko razlaga z različno trdoto in homogenostjo stene, kakor tudi s številnimi subjektivnimi faktorji, vendar je kljub temu prikazana karakteristika posameznih kladiv, kar se tiče učinka in potrošnje energije.
Smatram, da rezimiranje podatkov oziroma rezultatov vrtanja po posameznih rudnikih zaradi specifičnih pogojev dela kakor tudi stene, ne bi dalo najbolj realne slike. Zaradi tega bom v nadaljnjem razglabljanju uporabljal podatke, dobljene pri vrtanjih v Železarni Ravne, in to v monolitnem granitu na poskusni mizi, čeprav so podatki posameznih rudnikov za kladivo RK-21 veliko bolj ugodni.
V Železarni Ravne se vršijo poskusna vrtanja z vsakim kladivom, kar med drugim predstavlja zaključno kontrolo kladiva. Tako so z novomontiranimi, vendar neutečenimi kladivi doseženi naslednji rezultati:
Rezultati vrtanja v granitu v Železarni Ravne
Firma tip	Premer mm	Pritisk v at.	| Potrošnja zraka | nvVmin	Hitrost vrtanja cm/min	1 Potrošnja zraka m’/m	Indeks
ŽR RK-21	33	4,5—5,5	2,1—2,3	30—36	6,5—7,1	
v povprečju	33	5	2,3	33,5	6,8	115
s tujimi kladivi						
I. R. J 40	33	5	2,2	29	8,5	100
A. C. RH 656	33	5	2,3	32	7,5	110
G. D. S 48	33	5	2,3	34	6,7	117,2
3.	DOBA TRAJANJA
Doba trajanja posameznih vrtalnih kladiv zavisi poleg kvalitete kladiva tudi od načina vzdrževanja, nadalje od rokovanja kakor tudi od vpliva okoliščin, vendar sta prva dva vpliva odločujočega pomena. Pri normalni porabi rezervnih delov tuje firme navajajo, da doba trajanja znaša od 20.000—30.000 metrov vrtin, odvisno od trdote stene. Po podatkih posameznih rud-
nikov je rok trajanja posameznih kladiv še večji. Tako javljata rudnika Mežica in Raša, da sc za I. R. J-40 giblje okoli 35.000 metrov (apnenec) in da med kladivoma I. R. J-40 in med RK-21 v dobi trajanja ni razlike. Na tej osnovi lahko v povprečju mirno računamo s 30.000 prevrtanimi metri in predpostavljamo, da je življenjska doba kladiv, ki jih vzporejamo, približno enaka.
4.	NABAVNA CENA
Sedanja nabavna cena kladiv se giblje (1 ZDA S — 632 din, 1 švedska krona — 118,50 din, uvozni faktor 1,2):
Primerjalna tabela na str. 13 pod črto.
5.	POGONSKI STROŠKI
a) Zaslužek: Če računamo, da rudar z vrtalnim kladivom J-40 izvrta pri srednjih pogojih dela dnevno 45 m prevrtine, pri tem zasluži povprečno 950 din, s proračunskim doprinosom 1425 din (Rudnik Mežica), potem znašajo stroški dnine 31,7 din/m vrtine.
Pri uporabi vrtalnega kladiva A. C. RH-656 z indeksom učinka 110 (1425:49,5) zaslužek znese 29,1 din/m, pri G. D. S-48 z indeksom učinka 117 (1425:57) 27,20 din/m, pri ŽR RK-21 z indeksom učinka 115,6 (1425:56,6) 27,4 din/m.
b) Energija - komprimirani zrak:
Če računamo s ceno 1,6 din/m3 kompri-miranega zraka, potem dobimo naslednje stroške energije na meter vrtine (granit v Železarni Ravne):
I. R. J-40	7,5 m3/m	12,0	din/m
A. C. RH-656-4 W 7,5 mVm	12,0	din/m
G. D. S-48	6,7 m3/m	10,6	din/m
Z. R. RK-21	6,8 m7m	10,8	din/m
c) Potrošnja olja:
Sistematična raziskovanja na vrtalnem kladivu RK-21 so pokala, da kladiva trošijo za efektno mazanje relativno malo olja, s poskusi pa je ugotovljeno, da količina 2 cm3 olja na meter vrtine popolnoma odgovarja. Pri vrtalnem kladivu pravzaprav ni vprašanje količina, temveč enakomerno doziranje olja. Ker je vrtalno kladivo RK-21 oskrbljeno s svojim lastnim rezervoarjem za olje, doziranje pa se s pomočjo posebne naprave vrši popolnoma enakomerno, navedena količina olja popolnoma odgovarja, uporaba specialnih naprav za mazanje pa je odveč. Pri ostalih kladivih sc uporablja dodatna naprava za mazanje, kar povečuje nabavne stroške. Za dnevni napredek 50 m je treba pri uporabi RK-21 skupno 100 cm’ olja oziroma z majhnim razmetom ca. 0,1 kg olja. Od domačih olj daje dobre rezultate »zamaščeno olje-lako s 4" E/50/C« s ceno 430 dinarjev za kilogram, kar znaša 0,86 din/m vrtine. V primeru, da naprave za mazanje dobro delujejo, lahko tudi pri ostalih tipih vrtalnih kladiv računamo z isto potrošnjo. Kadar mažemo v samo kladivo ali v gumijasto cev, moramo računati z veliko večjo prošnjo ali z neefektnim mazanjem, kar odseva v večji potrošnji rezervnih delov in v zmanjšanem učinku.
d) Rezervni deli
Potrošnjo rezervnih delov v enem letu (za vrtanje v eni izmeni), računamo po podatkih posameznih firm, in to:
Ingcrsol Rand (ponudba Rudniku Mežica) znaša 40 °/o nabavne ccnc,
Atlas Copco — po podatkih iz literature 30 °/o nabavne cene,
Železarna Ravne — po dosedanjih izkušnjah — 50.000 din letno.
Če računamo, da vrtalno kladivo prevrta dnevno ca. 50 metrov in da dela v
letu približno 11 mesecev, medtem ko en mesec izostane zaradi pregleda in popravil, potem računamo letno s 14.000 prevrtanimi metri.
V tem primeru znašajo stroški rezervnih delov:
din/m
I. R. J-40 (391.000 . 40 °/» : 14.000)	11,20
A. C. RI1-656 (149.300 . 30 °lo : 14.000)	3,20
G. D. S-48 (284.400 . 30 "/o : 14.000)	6,10
Z. R. RK-21 (50.000:14.000)	3,57
Za I. R. J-40 (391.000 .11 : 14.000 .100). 2 . Za A. C. RH-656 (149.310 .11 :14.000 .100).: Za G. D. S-48 (284.400 .11 :14.000 .100). 2 . Za 2. R. RK-21 (132.000 .11 :14.000 .100). 2
Obresti na osnovna sredstva
Obresti na osnovna sredstva po predpisih računamo z obrestno mero 2 °/o. Po istem računu kot pri amortizaciji znašajo:
I.	R. J-40..........................1,12	din/m
A. C. R1I-65G-4 W....................0,42	din/m
e)	Amortizacija
Obrestna mera amortizacije je odrejena s predpisi (Ur. list FLRJ, št. 24/57) z 11 °/<>. Odstotek amortizacije je precej nizek, pa ga je mogoče pojasniti samo s tem, da imajo podjetja večje število kladiv in rezervnih delov, kot jih je normalno treba imeti. Po obstoječem predpisu znaša amortizacija, računana za kompletno rezervo:
..............................6,15	din/m
...........................2,34	din/m
...........................4,70	din/m
...........................2,07	din/m
G. D. S-48 .................... 0,85	din/m
Z. R. RK-21	0,37	din/m
Rekapitulacija pogonskih stroškov
Pogonski stroški za posamezna vrtalna kladiva in vrste stroškov znašajo v dinarjih na meter vrtine:
Vrsta stroškov	I. R. J-40	A. C. RH-656	G. D. S-48	2. R. RK-21
Zaslužek	31,70	29,10	27,20	27,40
Energija kompr. zrak	12,00	12,00	10,60	10,80
Mazivo	0,86	0,86	0,86	0,86
Rezervni deli	11,20	3,20	6,10	• 3,57
Amortizacija	6,15	2,34	4,70	2,07
Obresti na osn. sredstva	1,12	0,42	0,85	0,37
Skupno	63,03	47,92	50,31	45,07
Indeks	140	106	111,5	100
Analiza pogonskih stroškov najbolj zna-		uporabi tujih	kladiv hranili	velike koli'
nih proizvodov ameriških in švedskih firm in domačega kladiva RK-21 kaže jasne prednosti domačega kladiva. Treba je vedeti, da je v analizi računana vrednost dolarja skupno s faktorjem 758 dinarjev, kar je zelo nizko v primeri z domačimi cenami za mnoge proizvode.
Vendar tudi tako dobljeni rezultati dajejo nesporno prednost domačemu vrtalnemu kladivu. Razlike v pogonskih stroških postanejo vidne, ko jih izračunamo za leto dni. Tako na primer v Rudniku Mežica izvrtajo letno okoli milijon metrov, kar pomeni 5—18 milijonov dinarjev pri-štedenega denarja pri uporabi RK-21.
Tu je treba omeniti še eno prednost, ki je ni videti iz predhodnih raziskovanj. To je možnost hitre in poceni nabave rezervnih delov. 2c kratek pregled skladišč rezervnih delov v nekaterih rudnikih osvetljuje to stran. Medtem ko so rudniki pri
čine rezervnih delov, tudi tiste, ki jih malokdaj potrebujejo, prav ti pa so bili najdražji, odpade za domača kladiva ta količina na vsega desetino kvote, ki je potrebna za tuja kladiva. Razen tega nudi Železarna Ravne brezplačno tehnično pomoč pri vzdrževanju in rokovanju s kladivi, pokvarjena kladiva pa sprejema v popravilo.
Na začetku referata sem omenil, da rudarstvo za vzporedna dela uporablja tudi kladiva lažje kategorije (18 kg), gradbeništvo pa da jih uporablja v veliki meri. S temi kladivi so včasih dominirala na jugoslovanskih tržiščih skoraj izključno podjetja: Flottmann — Nemčija s kladivom AT-18 in Bohler — Avstrija s kladivom BH-16. Železarna Ravne proizvaja ekvivalentno kladivo iste kategorije oznake RK-18. Kladivo je po svojih lastnostih, posebnostih in konstrukciji zelo podobno navedenim tujim kladivom:
Osnovni podatki kladiv
Firma in tip	Teža kladiva v kB	Maks. dolžina mm	Premer l 1 bata | mm [	Hod bata mm	Število udarcev na min	Število obratov na min	Potreba zraka mVmin	Za vrtanje
Flottmann AT-18	16,3	475	62	55	1900	290	1,85	T. L.
Bohler BH-16	16,5	495	62	52	2040	150	1,6	T. L. W.
Z. R. RK-18	18,0	590	62	55	1900	280	1,74	T. L.
Indeks
I. R. J-40 515 S X 632 X 1,2 ................................... 391.000	din	300
G. D. S-48 450 S X 632 X 1,2 ................................... 284.400	din	215
A. C. RH-656 1050 Sk X 118,5 X 1,2...............................149.310	din	112
ŽR RK-21	  132.000	din	100
Zgornja vzporedba kaže nesorazmerne uvoženih, kar je zelo redek primer pri in-razlike v nabavni ceni posameznih kladiv. dustrijski proizvodnji v Jugoslaviji.
Cena kladiva RK-21 je vidno nižja od
Ne bom se spuščal v podrobno opisovanje in analize, ker se kladivo uporablja za podrejena dela, in to na mestih in gradbiščih, kjer se ne zahteva forsirani napredek. Kladivo dosega rezultate, ki so za 15 do 30 "to manjši od kladiva RK-21. Vendar ima tudi to kladivo gotove prednosti, in sicer: manjšo težo in zelo enostavno konstrukcijo. Kladivo deluje dobro tudi pod najslabšimi pogoji dela, pri najmanjšem vzdrževanju in se njegova uporaba povsod priporoča, kjer so takšni pogoji. To je navadno primer pri gradnji cest, v manjših kamnolomih in drugih gradbiščih, povsod, kjer je na delu manj kvalificirana delovna sila.
Prepričan sem, da so navedeni podatki kakor tudi ostale karakteristike zadovoljivo osvetlili vprašanje uporabe tujih in domačih vrtalnih kladiv in da jasno kažejo, da so domača kladiva enaka tujim.
III.	del UPORABA V DRŽAVI
Kako je bilo kladivo RK-21 sprejeto s strani potrošnikov in kakšen je obseg uporabe v jugoslovanskih rudnikih, gradbiščih, kamnolomih in drugje?
Najprej je treba povedati, da je kladivo RK-21 plod sodelovanja strokovnjakov posameznih jugoslovanskih rudnikov kovin, in to posebno Trepče, Mežice in Bora, da je bilo kladivo v teh rudnikih preizkušeno in da so ga nekateri takoj sprejeli v uporabo.
Seveda so v začetku sprejeli kladivo z določeno rezervo, vendar so že po kratkotrajni uporabi ugotovili številne prednosti in kladivo je bilo uvedeno kot standardno vrtalno orodje. Strokovnjaki so hitro ugotovili velik učinek kladiva, možnost hitre in lahke nabave, rudarji njegov mirni tek, odlično izpihovanje in preko dobrega učinka tudi možnost večjega zaslužka.
V posameznih rudnikih so se nekoliko bolj upirali uvedbi domačega kladiva, vendar je naša tehnična služba s svojim vztrajnim delom in z objektivnim nastopom obvladala položaj. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je uporaba našega orodja iz dneva v dan večja. Najboljši dokaz za to je, da tuje firme nudijo sodelovanje pri proizvodnji pnevmatičnega in drugega rudarskega orodja, in to prav tiste firme, ki so nekoč odbijale naše predloge o sodelovanju.
Kot proizvajalec kvalitetnega pnevmatičnega orodja Železarna Ravne nima namena, da svoj proizvod samo plasira, temveč tudi, da kupec doseže z našim orodjem optimalne rezultate, ki jih vrtalno kladivo lahko da. če se v nekem rudniku ali drugje vrta s 50 °/o učinka in če so oni trenutno s tem zadovoljni, se bodo težko uprli prvemu konkurentu, ki bo s svojim orodjem takoj dosegel boljši rezultat. Da se to ne bi dogajalo, nudimo vsakemu kupcu svojo tehnično pomoč in strokovni nasvet, da bi se on z rednim delom približal tistim rezultatom, ki jih kladivo daje na poskusni napravi ali pri demonstraciji. To je drugi glavni cilj tehnične službe Železarne Ravne in bi zaradi tega navedel nekaj ugotovitev in nasvetov v tem pogledu.
IV.	del
GLAVNE MOTNJE PRI PRAVILNEM DELU VRTALNIH KLADIV
1. Zaradi dolgih in morda slabo dimenzioniranih, okvarjenih in slabo tesnjenih cevovodov pritisk na delovno mesto precej pade. Tako je mogoče opaziti na delovnem mestu za 1—3 atov manjši pritisk navadi iščejo drugi vzroki slabega učinka ali pa krivijo pnevmatična orodja.
Zato je treba kontrolirati stanje pritiska kot pri kompresorju. Ker sc pritisk ponavadi meri samo pri kompresorju, se po-na delovnem mestu med delom vrtalnih kladiv in narediti vse potrebno, da ne bo večjih razlik kot 0,5 at. med delovnim mestom in kompresorjem.
2. Ne misli se dosti na to, da je vrtalno kladivo kompliciran stroj in da ga je treba primerno vzdrževati.
Ne bom našteval vseh navodil in predpisov, vendar opozarjam na navodila za vzdrževanje vrtalnih kladiv Železarne Ravne, ki so vsakomur na razpolago brezplačno.
3 Kladivo je treba mazati kakor vsak drug stroj. Dostikrat dobimo v popravilo kladiva, ki so delala pol leta, vijak za dovajanje olja pa ni bil niti premaknjen. Naravno je, da je takšen stroj preko mere izrabljen, delal pa je z zmanjšanim učinkom. Tudi tu opozarjam na navodila.
4. Posamezne dele je treba pravočasno zamenjavati. Preveč izrabljeni del hitro uniči še sosednji del in s tem celo orodje. Obstoji namreč pojav, ki ga še nismo čisto odstranili: pri uporabi tujih vrtalnih kladiv je bilo nabavljanje rezervnih delov v prvih letih težko, počasno in drago (kolikor so se rezervni deli sploh dobili), pa so zaradi tega uporabljali kladiva tako dolgo, dokler so še udarjala, ne da bi sc ozirali na zmanjšani učinek in na okvaro kladiva. Če je bilo takšno stališče takrat še do neke mere razumljivo, tako je zdaj neopravičeno, pa je treba tudi tu uvesti red in pravočasno zamenjavo izrabljenih delov. Izkoristite naše izkušnje in iščite svet naše tehnične službe.
5. Naravno je, da kladivo z vodilom svedra za 108 mm ne more delati s svedrom, ki ima vodilo 82 mm. Takšne reklamacije niso redke, s tem pa tudi težkoče pri delu in pri reklamacijah.
6. Pri naročilu je treba bolj paziti na pravilno specificiranje. Dogajajo se primeri kot v sprednji točki, kakor to, da se za vrtanje z vodnim izplakovanjem naročajo kladiva RK-21 L, kladiva RK-21 WA pa se uporabljajo za vrtanje z zračnim izpihovanjem.
Navadno so naročila pomanjkljivo specificirana in sc iz njih ne vidi, kateri tip kladiva je potreben, za kakšna vodila svedra, kakšen priključek zraka itd. Zaradi tega pride do slabega uspeha pri delu in do reklamacij.
7. Kolikor pride med vrtanjem do tega, da se sveder zagozdi, je treba vrtino večkrat izpihati, ko pa sveder s kladivom iz-vlačimo, je treba vsaj do polovice zapreti dovod zraka. Izvlačenje svedra s pomočjo kladiva pod polnim delovnim pritiskom hitro uničuje bronasto pušo s spiralnimi utori. Bronaste puše vzdržijo pri pravilnem delu 5000 m in več (rudnik Mežica),
Zmaga na tržišču
Že oddavnaj vemo, da ni zadosti samo proizvajati, marveč da je treba izdelke tudi prodati, čimbolj ugodno prodati.
V tem smislu smo doživeli pretekli mesec poziv, ki je v čast vsej naši skupnosti. Nedavno je soustvarjalec prednosti našega pnevmatskega orodja, glavni mehanik Ivan Zupan, predaval zboru inženirjev in tehnikov jugoslovanskega rudarskega sveta. (Objavljamo razpravo v celoti.) To razpravo z jasnimi primerjalnimi oziroma ekonomskimi podatki so po rudarskem svetu primerno popularizirali.
Kmalu je prišlo vabilo iz Grčije. Toda: podatki so podatki, povejte z dokazi!
In Ivan Zupan je pod vročim soncem Peloponeza povedal, predvsem pa tudi zavrtal z ravenskim RK-18 tako uspešno, da so celo svetovne marke spoštljivo zaostale.
Priznanje Ravnam — in takoj naročila!
Seveda pa so naročila vezana na zakone tržišča, ki so:
1. ustrezni dobavni roki in njih točno izpolnjevanje,
2. ugodna cena predvsem seveda za kupca in
3. brezhibna kvaliteta.
Kvaliteto smo že dokazali, toda
roki in proizvodni stroški so odvisni od nas, pa bodo domača in tuja tržišča na široko odprta ravenskim izdelkom.
medtem ko jih ponekod uničijo v najkrajšem času, največ zaradi nepravilnega rokovanja, pa se tako dobi vtis, da je material slab, kar često ni primer.
8.	Čelo usadnega dela svedra mora biti ravno in pravokotno in pod pravilnim kotom. Na ta način bat udarja na celo površino in specifični pritisk ne gre preko dovoljenih mej. Dogaja pa se, da čelo svedra ni pod pravilnim kotom in da v nekaterih rudnikih korigirajo svedre tako, da so udarna čela bombirana, kar vse pospešuje trošenje bata, vodila svedra kakor tudi svedra samega.
Z naštevanjem ugotovljenih pomanjkljivosti bi rad pokazal nanje, da bi pospešil njihovo odstranjevanje in da bi s tem doprinesel k boljšemu delu rudnikov, k večji produktivnosti dela in k znižanju proizvodnih stroškov.
Kaj je racionalizacija
Pri nas precej radi uporabljamo tujke. Vse je skoraj že »instrument«, čeprav je veljalo to prvotno le bolj za trompeto. Brž, ko kaj zamotamo, si prizadevamo potem to »pojasniti» najmanj s tujkami. Vse je strašno »učeno«, čeprav je v svojem bistvu še tako enostavno in preprosto.
Morda so prav tujke krive, da pade zanimanje za kako tako reč in morda se izogbiljemo racionalizacije kot nekega strašila nekoliko
tudi zaradi tega bolj zahtevnega poimenovanja. V bistvu pa je to čisto osnovna prvina izvajanja dela in tako enostavna, kakor je enostavno in veliko vse, kar je dano človeku v prizadevanju za kruh in obstoj na zemlji.
Če pa že uporabljamo tujke, bi jo za naš pojem kar obdržali. Posrečena je:
Ratio (izgovori: racio) je latinska beseda in pomeni pamet, razum. Racionalno bo torej tisto, kar jc pametno, razumno urejeno. Dokler nekaj še ni tako urejeno, še ni racionalno, še ni čisto pametno, zato je treba tisto stvar racionalizirati, to se pravi, urediti razumno, urediti tako, da bo kar se da pametno urejeno. Racionalizacija dela bo torej nekako »popametenje« dela (da uporabimo to za pojasnilo narejeno, sicer nenavadno, a vseeno dobesedno besedo) — torej ureditev dela tako, da bo najbolj prav. Delo pa bo po znanstveni klasifikaciji, a na vso srečo tudi po čisto človeškem stremljenju urejeno najbolj prav tedaj, kadar bo ob že danih, pa povsod še ne uporabljenih možnostih, najbolj učinkovito, kadar bo najcenejše in ko ne bo zahtevalo preveč truda. No in prav takrat, ko bo naše delo že tako, se bo dalo delati še z večjim veseljem, predvsem pa tudi primerno zaslužiti in z zaslužkom primerno izhajati.
Racionalizacija dela je potemtakem iskanje in ukrep, kako bi se naše delo napravilo vsestransko boljše prav glede na obstanek, napredek in zadovoljstvo posameznika, delovne skupnosti in naroda.
Ne bojmo se je torej, marveč jo uvajamo na vseh koncih in krajih.
(Iz Kuharjeve »RACIONALIZACIJA«)
STANOVANJA
Naš kraj je bil prej znan tudi po stanovanjski mlzcriji. Po letu 1945 se je začela stvar naglo popravljati in se jc število stanovanj povečalo za naslednje zgraditve:
— Železarna je zgradila družinskih . 422
— Individualne hišice so dale ...	46
— Ostale gradnje (vštevši Gradis itd.) 110
Skupno torej doslej novih stanovanj 578
— Za samce je bilo zgrajenih ležišč . 377
— V gradnji ima železarna letos še . . 158
— Za samce pa garsonjer....................... 9
— Prošenj za družinska stanovanja pri železarni je .	... .	.	. . .	298
— Prošenj za samska stanovanja . .	48
— Prošnje mladoporočencev nenehno prihajajo.
Veliko je bilo torej zgrajenega, pa lepa stanovanja. Medtem, ko so bila menda prej v kra.iu le 4 stanovanja s kopalnico, jih je sedaj takih vseh 422 oziroma jih pride še 159 — 580.
Seveda pa je stiska še vedno, kajti samo pri železarni je sedemkrat več sodelavcev, kot jih je bilo prej, kaj pa še občina, prosveta, gradbena podjetja itd.
Menda ta reč nikoli ne bo rešljiva, kajti: čim več, tem več... pod to goro zeleno.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Spet in spet dobimo na uredništvo kak prispevek s področja kmetijstva. Nihče ne more reči, da nismo o naših burnih pavrih in o kmetijskem vprašanju kljub temu že nekaj objavili. Vemo za njihov trud na tej zdrti zemlji in cenimo njihovo ljubezen do bregov koroške dežele, vendar nekih daljših kmetijskih razprav pri tako redkem izhajanju lista le ne moremo objavljati. Bolj spadajo te stvari v njihov »Kmečki glas«. Sicer pa tako in tako radi vključujemo v naš list vselej tudi siceršnje zanimivosti iz vseh odtenkov dela in življenja tega kraja — kolikor le moremo.
A: »Ferdinand se je torej oženil, ona pa menda nima nič ...«
B: »To že, a govori tri jezike.«
A: »Ubogi mož!«
B: »Spet ne bo tako hudo, ker je precej gluh.«
NAŠA GIMNAZIJA
DAJE POROČILO ZA ŠOLSKO
V smislu šolske reforme so se s tem šolskim letom vključili nižji razredi gimnazije v osemletno osnovno šolo, gimnazija pa obsega le prejšnje višje razrede V.—VIII., ki se zdaj štejejo kot I.—IV. razred (ali letnik).
Šolski odbor:
V tem šolskem letu je deloval tak, kakršen je bil že v šolskem letu 1957/58: gl. »Koroški fužinar« štev. 10—12/1958. — S prihodnjim šolskim letom (1959/60) bo šolski odbor po sklepu 13. seje Sveta za šolstvo OLO Maribor sestavljen takole: 1 člana imenuje OLO Maribor, 2 člana učiteljski zbor, 2 člana zbor volivcev Ravne-Čečovje, 1 člana zbor volivcev Ravne-trg, 1 člana zbor volivcev Prevalje, 1 člana občinski komite LMS Ravne, 1 člana Soc. zveza DL Ravne, 1 člana Društvo prijateljev mladine Ravne, 1 člana Športno društvo »Fužinar« Ravne, 1 člana Delavski svet Železarne Ravne, 1 člana Delavski svet Rudnika Mežice, 3 člane šolška skupnost učencev;
ravnatelj šole je član šolskega odbora po svojem položaju.
OSEBJE:
(Naziv, plač. razred, rojstno leto, začetno leto službovanja, od kdaj je na Ravnah, stroka in kaj je učil)
a)	redno učno:
Dr. Sušnik Franc, ravnatelj (prof. III/2, 1898, 1922, 1945; Ne, jugosl. knjiž.-; lat la, lc; ne la, 2b; 8 ur Andfic Anatol (prof. IV./2, 1902, 1926, 195o;;Zg, Fil): fil 4a, 4b; psi 3a, 3b; ze 3a, 3b, 4a, 4b; zg lc, 2a, 4a, 4b; 32 ur Čuden Marjan (prof. pripr. XII., 1930,
1955, 1955; An, ne): an v vseh razredih: 32 ur, knjižničar dijaške knjižnice, varuh gramofon, invent. za tuje jezike; (angl. v tečaju DRMIT 4 ure)
Golčer Anton (prof. pripr. XII., 1931,
1956, 1956, Bio); pri v vseh razredih: 24 ur; varuh prirodoslovne in geološke zbirke; vodja prirodosl. in fotoamat. krožka;
LETO 1958-59
poverj. učit. zbora za zvezo s šol. komit. LMS
Golmajer Pavel (predm. učit., X., 1922, 1945, 1959; Te): te/m v vseh razredih: 16 ur (na osn. šoli 6 ur): 22 ur; varuh invent.-m-telovadbe; poverj. učit. zb. pri predsedstvu šolske skupnosti učencev; pomožni inšpektor za te Klun Olga (predm. učit., 1914, 1937, 1945; te/ž v vseh razredih: 16 ur (na osnovni šoli 12 ur): 28 ur; varuh invent. ž. telovadbe; varuh podporne knjižnice; upravnica šolske in mlečne kuhinje; ravnateljica šole za izobraževanje odraslih (uči na tej šoli 6 ur)
L e p J ož e (prof. XI., 1928, 1952, 1952; Ma): fi 3a, 4a; ma la, 2a, 3a, 4a; lat lb: 23 ur; varuh ozvočne naprave in radijskih aparatov; (na osn. šoli 8 ur); organiz. vodja tečaja Dopisne ekon. šole (uči na tej šoli 4 ure)
Lodrant Stanko (prof. X., 1927, 1950, 1950; Ke): fi 3b, 4b; ke 2a, 2b, 3a, 3b, 4a, 4b: 20 ur; varuh kem. in fiz. zbirke; vodja
RAVNE NA KOROŠKEM Povest in realnost novega časa. Vsaj dve stolpnici bosta vseljivi že letos
16
radioamaterskega in alpin. krožka; poverjenik Počitniške zveze; (uči na osnov, šoli 5 ur, na tečaju Dopisne ekonomske šole 2 uri)
Mlakar Jože (prof. pripr. XII., 1927,
1956, 1956; Ma): fi 2a, 2b; ma lb, lc, 2b, 3b, 4b: 26 ur; varuh mat. zbirke učil; upravnik Dij. doma; (na Vaj. šoli 6 ur)
Mrdavšič Janez (prof. pripr. XII., 1928, 1957, 1957; Sl): sl lb, 2a, 2b, 3b, 4b: 22 ur; vodi filmski klub; (na osn. šoli 9 ur)
OzvaldMarjan (prof. pripr. XII., 1926, 1955, 1956; Sl): sl la, lc, 3a, 4a; (na MIS 6 ur, na Vaj. šoli 4 ure): 28 ur; knjižničar učiteljske knjižnice Pajk Anton (prof. pripr. XII., 1927, 1955, 1955; Zg): ze la, lb, lc, 2a, 2b; zg: la, lb, 2b, 3a, 3b: 31 ur; varuh zgod. in zemljep. zbirke in projekcij, aparatov; (na šoli za izobr. odraslih 2 uri)
Plešej Jože (prof. pripr. XII., 1931,
1957, 1957; Fr): fr v vseh razredih: 30 ur; poverj. za Počitniško zvezo, vodil krožek španščine
b) Honorarno učno osebje:
Merzel Ladislav, učit. pripr. na
MIŠ: predv. vzg. m: 3ab, 4ab; predv. vzg. ž: 4ab:6 ur Lenassi-Slanič Angjela, dipl. VŠMS, medic, sestra: predv. vzg. ž 3ab: 2 uri
Andrič-Pin.tar Marjana, profesorica na osn. šoli: lat II. tečaj (2a:5): 1 uro Petrun Jože, ravnatelj nižje glasbene šole: mladinski pevski zbor: 2 uri
c) Tajnica:
Meisterl Anica (učiteljica XI., 1917, 1937, 1956)
c)	tehnično:
Podgoršek Martin (šolski pomočnik, 1907, 1927, 1945)
Pečovnik Anton (kurjač, 1925, 1949,
1953)
Lesjak Matilda (snažilka, 1916, 1954,
1954)
Sekavčnik Helena (snažilka, 1926, 1953, 1953)
Šuler Marija (snažilka, 1922, 1955,
1955)
Snažilke: Petrič Marija (1939, 1956,
1956), Štruc Pavla (1937, 1956, 1956) in Trepan Marija (1935, 1958, 1958) so prešle s 1. I. 1959 z gimnazijskega na osnovnošolski proračun.
SPREMEMBE V UČITELJSKEM ZBORU:
Potem, ko se je prejšnja osemrazredna gimnazija razformirala in sta se organizirali osemletna osnovna šola in štiriraz-redna gimnazija, se je namestilo učno osebje na novo po razpisu.
Gimnazijski učiteljski zbor 1957/58 se je s 1. IX. 1958 razdelil takole:
a) na osnovno šolo na Ravnah so šli: Andrič-Pintar Marjana, Celcer-Mlinšek
Breda, Dolinšek Maks, Janko-Maračič Bo-siljka, Kodrin Mihael, Medvešek Borut, Mrdavšič-Hribar Vera, Pejovnik Gabrijela, Plevnik Martin in Pucelj Majda;
b) Drugam so šli:
Mauer Dušan (na gimnazijo v Stično), Pleško-Masič Miriam (na I. gimnazijo v
KOROŠKI F U 2IN A R
Maribor) in Stanovnik Justin (na osnovno šolo v Kamnik);
c)	na novo osnovano štirirazredno gimnazijo na Ravnah so prišli: vsi ostali.
č) Z MIŠ Ravne je prišel na gimnazijo s 1. IX. 1958 Golmajer Pavel.
(Na gimnaziji s šolskim letom 1958/59 razpisano mesto profesorja za zemljepis je dobil Černetič Avgust, ki pa je bil postavljen za ravnatelja osnovne šole na Ravnah.)
USPEH DIJAKOV KONEC JUNIJA 1959 I.—IV. razred:
Izdelali: odličnih 21, prav dobrih 63, dobrih 105, zadostnih 19; vseh: 208 = 79,4 u/o.
Popravne izpite imajo: iz enega predmeta 29, iz dveh predmetov: 3; vseh: 32. Padlo jih je: 18. — Neocenjeni: 4.
IMENIK DIJAKOV
(96 + 166 := 262)
Pri imenih je v oklepaju naznačen dijakov domači kraj, na kraju pa uspeh; črta na koncu stoji pri tistih, ki so padli; predmeti na koncu pomenijo'popravni izpit, zvezdica pa pomeni, da je to uspeh po popravnem izpitu v juniju 1959.
I.	a (10 + 20 = 30)
Razrednik: Pajk Anton Golob Ferdinand (Dravograd): —
Klančnik Janez (Ravne): an Koželjnik Jože (Ravne): dober Krenker Rudolf (Podklanec): odličen Močilnik Alojz (Lokovica): an, fr Peruš Gregor (Vuzenica): zadosten Semprimožnik Ludvik (Ojstriška vas): prav dober
Štekl Anton (Ravne): an Volčanšek Bogomir (Ravne): prav dober Zavratnik Anton (Trbonje): prav dober Andric Marija (Vuzenica): odlična Bobovnik Marija (Radlje ob Dravi): dobra Černe Vlasta (Vuhred): odlična Gerdej Ana (Dolga brda): dobra Jehart Marija (Dravograd): dobra Kerbev Vera (Ravne): odlična Kotnik Roza (Črneška gora): dobra Kozmajer Gertraud (Trbonje): prav dobra Leskovec Marija (Dolga brda): an Lešnik Adela (Muta): odlična Ozim Irena (Radlje): —
Pavlič Štefanija (Trbonje): dobra Perše Alojzija (Lokovica): an, fr Pungartnik Hermina (Mežica): prav dobra Pustoslemšek Olga (Mežica) —
Sečnjak Hilda (Ravne): prav dobra Stanič Marjeta (Vuzenica): dobra Šeler Karolina (Mežica): dobra Šift Erika (Ravne): zadostna Vožič Ingrid (Črneče): prav dobra (Kerbev Vera, odlična in vzorna dijakinja, je umrla 8. julija)
I.	b (9 + 20 = 29)
Razrednik: Guden Marjan
Buhner Ivan (Podpeca): zadosten Fras Jože (Ravne): dober Karner Jože (Bukovska vas): odličen Lušenc Franc (Slovenj Gradec): dober Podgoršek Helmut (Ravne): —
Praper Otokar (Dravograd): dober Škorjanc Ivan (Otiški vrh): ma Svečko Rudolf (Tomaška vas): dober Videmšek Ivan (Ravne): —
Bračko Silva (Prevalje): dobra
Čop Jelka (Ravne): prav dobra Delalut Otilija (Podpeca): an Fabiani Lidija (Prevalje): dobra Fele Majda (Mislinja): dobra Gams Alenka (Vrhe pri Slov. Gradcu): prav dobra
Gostenčnik Marija (Slov. Gradec) odlična Kramaršič Barbara (Prevalje): dobra Lesjak Elizabeta (Ravne): dobra Lichtenegger Irena (Prevalje): an Mežnar Ljudmila (Gmajna): dobra Mori Antonija (Ravne): zadostna Pačnik Marija (Prevalje): dobra Pregel Kristina (Libeliče): dobra Ramšak Ivana (Prevalje): prav dobra Rudolf Terezija (Prevalje): neocenjena Stane Marija (Mežica): an, ma Šalo ven Albina (Šentjanž): dobra Ulcej Angela (Prevalje): dobra Uranšek Olga (Libeliška gora): dobra Schondorfer Marko (Dravograd): izstopil 19. 5. (v uk za električarja)
I.	c (10 + 19 = 29)
Razrednik: Plešej Jože
Brumen Nikolaj (Žerjav): dober Favai Danilo (Ravne): zadosten Jamšek Robert (Ravne): zadosten Kokalj Maksimilijan (Ravne): —
Kuljad Franc (Mežica): —
Mager Franc (Zagrad): prav dober Navodnik Anton (Uršlja gora): dober Potočnik Ivan (Javorje) dober Rupar Srečko (Prevalje): dober Žlebnik Henrik (Črna): odličen Acman Elen (Ravne): zadostna Bloder Neža (Podpeca): an Dihpol Pavla (Prevalje): prav dobra Dragar Avrelija (Hrpelje): prav dobra German Terezija (Ravne): —
Hergold Ivana (Gradišče): dobra Jelen Tanja (Črna): —
Knez Marija (Bistra): zadostna Komar Erna (Mežica): zadostna Krebs Terezija (Ravne): ma Maklin Roza (Mežica): dobra Matjaž Berta (Ravne): an Modrej Marija (Črna): dobra Oderlap Ana (Mežica): an Petrač Ivanka (Ravne): an Pratnekar Pavla (Šentanel): prav dobra Štern Frida (Jamnica): prav dobra Šurc Rozalija (Podpeca) an Travnekar Hedvika (Mežica): dobra Butolen Jože (Radlje): izstopil 1. 4.
II.	a (14 + 19 = 33)
Razrednik: Mrdavšič Janez
Adamič Erik (Podpeca): zadosten Ambrož Friderik (Dravograd): prav dober Fanedl Alojz (Ravne): dober Gostenčnik Adolf (Vič pri Dravogradu): dober
Heber Franc (Dravograd): neocenjen
Kac Ivan (Šmarten): dober
Misirlič Aleksander (Dravograd): dober
Pašek Božidar (Slovenj Gradec): —
Pirtovšek Ervin (Dravograd): prav dober
Rubin Ivan (Pameče): fi
Šlaher Vinko (Radlje): an
Štor Božidar (Šmarten): prav dober
Turičnik Viktor (Gradišče): an
Vončina Oto (Mislinje) an
Areh Marija (Slovenj Gradec): prav dobra
Cehner Elfrida (Dravograd): an
Čerče Edeltraud (Radlje): dobra
S skupščine občinskega komiteja ZKS na Ravnah, kjer je bilo podano do sedaj eno najpodrob-
nejših poročil o delu in življenju tega kraja
Garmuš Štefanija (Dravograd): dobra
Jernej Berta (Crna): an
Katz Erika (Zvabek-Avstrija): dobra
Laznik Brigita (Crna): dobra
Marzel Marjana (Šmiklavž): zadostna
Naglič Rozalija (Crna): prav dobra
Peteline Jerica (Podklanec): dobra
Radovič Zora (Slovenj Gradec): prav dobra
Renčelj Marija (Radlje): dobra
Slavič Ana (Stari trg): —
Valdhauzer Rozika (Žerjav): prav dobra Verdnik Marija (Dravograd): odlična Vernekar Marija (Libeliče): dobra Vezonik Margareta (Radlje): prav dobra Vošner Jožefa (Mislinjska Dobrova): odlična
Vrhnjak Irena (Pameče): odlična Fečur Silva (Slovenj Gradec): izstopila
9.	10. (v službo)
Mlačnik Marjana (Crna): izstopila 30. 10.
(v službo)
II.	b (11 + 22 = 33)
Razrednik: Golčer Anton
Gigerl Herbert (Ravne): zadosten Igerc Kazimir (Ravne): zadosten Izak Herman (Ravne): dober Kert Jožef (Prevalje): dober Kokalj Srečko (Ravne): dober Mlakar Janez (Prevalje): dober Puhan Franc (Crna): neocenjen Rozman Mirko (Ravne): zadosten Sablatnik Jožef (Prevalje): zadosten Veniger Jožef (Bistra): prav dober Vogl Herman (Mežica): prav dober Capelnik Hilda (Ravne): dobra Emeršič Olga (Ravne): dobra Gaber Ivanka (Crna): —
Gačnik Jerica (Mežica): prav dobra Hudopisk Ema (Prežihov vrh): —
Jernej Terezija (Pristava): an
Komše Erika (Radlje): an
Kos Helmtrud (Muta): prav dobra
Kralj Vilma (Maribor): dobra
Krebs Marija (Ravne): ma
Krenk Frančiška (Prevalje): prav dobra
Lenassi Kristina (Prevalje): prav dobra
Medvešek Mihaela (Ravne): zadostna
Miler Elizabeta (Podpeca): odlična
Pistotnik Hanelore (Ravne): zadostna
Pintarič Marta (Muta): dobra
Pratnekar Magdalena (Mežica): prav dobra
Rac Pavla (Šentanel): dobra
Stane Zofija (Mežica): dobra
Štor Angela (Ravne): —
Vravnik Marta (Ravne): prav dobra Vrhnjak Emilija (Podlipje): dobra
III.	a (9 + 19 = 28)
Razrednik: Lep Jože
Gorjanc Janez (Ravne): prav dober Horvat Demeter (Ravne): dober Jordan Maks (Otiški vrh): dober Kavčič Franc (Ravne): prav dober Lušnic Rajko (Gornji Dolič): prav dober Mori Rudolf (Ravne): an Pogorevčnik Karel (Ravne): prav dober Stopajnik Franc (Crna): dober Tovšak Peter (Št. Ilj): odličen Arnold Vida (Stražišče): prav dobra Heidenkummer Danijela (Slovenj Gradec), dobra
Horvat Anamarija (Šmarten): dobra Horvat Gabrijela-Tanja (Dravograd): — Hribernik Marija (Dravograd): dobra Kac Miroslava (Šmarten): dobra
Kariž Marjeta (Dravograd): dobra Mravljak Mihaela (Vuhred): an Paulič Alojzija (Trbonje): prav dobra Peteline Hedvika (Podklanec): dobra Preglau Marija (Boštjan): neocenjena Repnik Marija (Št. Vid nad Vuzenico): an Rus Viktorija (Slovenj Gradec): prav dobra Sirnik Pavla (Otiški vrh): dobra Štimnikar Jožefa (Slovenj Gradec): — Tovšak Rozalija (Legen): an Vilič Ana (Dravograd): prav dobra Zajc Veronika (Hrastovec): dobra Žagar Rozalija (Mežica): an
III.	b (15 + 18 = 33)
Razrednik: Mlakar Jože
Dirntiš Aleksander (Dolga brda):	prav
dober
Gostenčnik Engelbert (Ravne): dober Ivartnik Franc (Ravne): prav dober Klančnik Gregor (Ravne): dober Krivograd Franc (Mežica): dober Mihev Štefan (Pristava): ma Pečovnik Gerhard (Mežica): prav dober Pratnekar Jože (Mežica): dober Pratnekar Tone (Mežica): dober Prevalnik Franc (Mežica): prav dober Prodanovič Peter (Prevalje): —
Rigelnik Herman (Mežica): dober Štrucl Edvard (Crna): dober Volf Štefan (Ravne): dober Žagar Franc (Crna): prav dober Breznik Alojzija (Ravne): dobra Buhvald Ana (Ravne): dobra Dayid Ida (Crna): dobra Godnov Zofija (Prevalje): prav dobra Magdič Biserka (Mežica): dobra Mešl Erna (Prevalje): odlična Naveršnik Jožica (Ravne): prav dobra Oder Hermina (Podgora): dobra Potočnik Ljudmila (Prevalje): odlična Praper Cveta (Mežica): dobra Prosenc Helena (Mežica): prav dobra Rožič Mihaela (Ravne): dobra Skudnik Ana (Žerjav): prav dobra Spanžel Marija (Ravne): dobra Šuler Marija (Ravne): dobra Vačun Marija (Mežica): dobra Zavodnik Marija (Stražišče): dobra Zorman Irena (Ravne): dobra
IV.	a (9 + 12 = 21)
Razrednik: Ozvald Marjan
Ažnoh Ivan (Gmajna): odličen Batič Rafael (Zgornji Dolič): odličen Brglez Ivan (Radlje): dober Fuchs Zvonimir (Dravograd): dober’1'
Jehart Marjan (Stari trg): dober Kramljak Alojzij (Planina): dober Poberžnik Franc (Gmajna): dober Sagmeister Otmar (Danijel): odličen Vošner Ivan (Mislinjska Dobrava): odličen Cajnko Kristina (Slovenj Gradec): dobra Cerar Jedert (Bukovska vas): prav dobra Hefler Jelka (Radlje): prav dobra Jur j ec Antonija (Mislinje): dobra Kališnik Hedvika - (Prevalje): dobra Kotnik Zofija (Mislinje): dobra Koželj Ana (Slovenj Gradec): dobra Krofi Milena (Slovenj Gradec): prav dobra Novak Ivanka (Vuzmetinci): prav dobra Razgoršek Cecilija (Ravne): zadostna Trilar Marija (Vuhred): dobra Volčanšek Sonja (Ravne): prav dobra
IV.	b (9 + 17 = 26)
Razrednik: Andric Anatol
Enci Maks (Prevalje): dober Iglar Radoslav (Mežica): dober Kodrun Pavel (Crna): dober Kokalj Roman (Ravne): dober Kotnik Janko (Dobrije): dober Pogorevčnik Damijan (Ravne): odličen Špegel Marjan (Ravne): odličen Tomaž Alojz (Prevalje): prav dober Uranc Franc (Prevalje); prav dober Borec Bibijana (Crnaj: prav dobra Bricman Matilda (Sv. Primož na Pohorju): dobra
Dobnik Marta (Mežica): prav dobra Fanedl Kristina (Ravne); prav dobra Gostenčnik Marija (Ravne): dobra Hercog Barbara (Crna): prav dobra Kavčič Jelisava (Prevalje): — Lichtenegger Danica (Prevalje): dobra Mezner Romana (Ravne): dobra Miler Marija (Podpeca): prav dobra Oprešnik Marija (Crna): prav dobra Pavlič Margareta (Mežica): dobra Potočnik Marija (Mežica): prav dobra
Slovenski parlament. Nova — letos dograjsna zgradba Ljudske skupščine v Ljubljani
Ramšak Barbara (Črna): prav dobra Ramšak Ljudmila (Prevalje): zadostna Šmid Marija (Prevalje): dobra Šteharnik Ljudmila (Ravne): —*
MATURA V JUNIJU 1958
Izpitni odbor:	predsednik:	dr.
Savnik Roman, odposlanec sveta za šolstvo LRS. — Podpredsednik: dr. Sušnik Franc, ravnatelj gimnazije. — Člani: za slovenski jezik: Ozvald Marjan (4 a), Mrdavšič Janez (4 b); za angleški jezik: Čuden Marjan; za nemški jezik: Čuden Marjan; za zgodovino: Andric Anatol; za matematiko: Lep Jože (4 a), Mlakar Jože (4 b); za biologijo: Golčer Anton; za fiziko: Lep Jože (4 a), Lodrant Stanko (4 b); za kemijo: Lodrant Stanko; za zemljepis: Andric Anatol. — Tajnik: Plešej Jože.
Pismene naloge so bile te-le:
I. Slovenski jezik, 15. VI. (po izbiri):
a) Odsev boja za narodno, družbeno in duhovno podobo slovenstva v delih Ivana Cankarja.
Pisalo 4 + 17 — 21 kandidatov.)
b) Veliki čas je izklesal novo podobo moje doline in njenih ljudi.
(Pisalo 14 + 10 = 24 kandidatov.)
II. Matematika, 16. VI.:
1. Razlika dveh zaporednih členov aritmetičnega zaporedja je koren enačbe
3
a2x J/ax-13 _ J/a*,
vsota tretjega in četrtega člena je 51. Koliko členov tega zaporedja da vsoto 120 in kateri so?
2. Rombu (a = 60“) je včrtan krog s površino 625 n cm2. Izračunaj volumen telesa, ki nastane pri vrtenju romba okrog premice, ki poteka skozi vrh ostrega kota in je vzporedna z višino!
3. Premica — 4x+y+8=0 seče parabolo y2 = 16x. Določi enačbi tangent v presečiščih premice s parabolo; določi še enačbo tiste krožnice, ki se v presečišču v prvem kvadrantu dotika tangente parabole in gre tudi skozi drugo presečišče, kot med
parabolo in prvotno premico in tisto točko na paraboli, ki je od dane premice najbolj oddaljena!
III.	Tuj i j ezik : 17. VI.
a) angleški jezik: The' Nature of Tele-vision (An English Reader, 1952, page 167);
b) nemški jezik: Eine Bliite entfaltet sich (iz revije: Kosmos, Mai 1959, stran 202): pisal 1 + 0 = 1 privatist.
Ustni izpiti so bili od 19. do 25. junija.
Oproščeni so bili ustnega izpita: Ažnoh Ivan, Batič Rafael, Pogorevčnik Damjan, Špegel Marjan, Vošner Jože. — Od tujih jezikov (an, fr) so izbrali vsi angl. (1 priv. nem.) — Od predmetov real. skupine so izbrali: fi 2, ke 26, bio 10, ze 7.
Uspeh kandidatov (18 + 27 = 45): Priimek in ime (poklic staršev, domači kraj): uspeh; nadaljnji študijski namen kandidatov:
Ažnoh Ivan (kmet, Gmajna): odličen; metalurgija Batič Rafael (kmet, Zgornji Dolič): odličen; medicina Brglez Ivan (| rudar, Radlje): dober; metalurgija Enci Maks (upravnik restavracije, Prevalje): popr. izpit iz ma; umetn. zgodovina Iglar Radoslav (predmetni učitelj, Mežica): dober; stomatologija Jehart Marjan (usnjarski mojster, Slovenj Gradec): zadosten; kemija
Kodrun Pavel (jamski strojnik, Črna): dober; tehnika-strojni oddelek Kokalj Roman (upok. uslužbenec, Ravne) zadosten; metalurgija
Kotnik Janko (upok. preddelavec, Ravne): popr. izpit iz ke; visoka šola za telesno vzgojo
Kramljak Alojz (kmet, Planina na Pohorju): dober; kemija
Maklin Milan, priv. (| ključavničar, Mežica): popr. izpit iz slov.; v službo Poberžnik Franc (kmet, Gmajna): zadosten; tehnika-strojni oddelek Pogorevčnik Damijan (skladiščnik, Ravne): odličen, medicina
Sagmeister Otmar (kmet, Danijel pri Trbonjah): odličen; matematika
Špegel Marjan (honor. novin., Ravne): odličen; ekonomska fakulteta
Tomaž Alojz (druž. upokojenka, Prevalje); dober; stomatologija
Uranc Franc (kovač v železarni, Prevalje): dober; metalurgija Vošner Ivan (cestar, Mislinjska Dobrova): prav dober; germanistika
Borec Bibijana (t zidarski mojster, Črna): dobra; stomatologija
Bricman Matilda (kmet, Primož na Pohorju): popr. izpit iz an; VPŠ-ma
Cajnko Kristina (nameščenec, Slovenj Gradec): dobra; farmacija
Cerar Jerica (t železn. desetar, Šent-jedrta): dobra; romanistika
Dobnik Marta (komercialist, Mežica): prav dobra; kemija Fanedl Kristina (ključ, mojster v železarni, Ravne): dobra; ekonomska fakulteta Gostenčnik Marija (komerc. direktor, Ravne): popr. izpit iz zg; višja gospodinjska šola
Hefler Jelka (knjigovodja, Radlje): dobra; stomatologija Hercog Barbara (električar, Črna): dobra; farmacija Jurjec Antonija (nameščenec KZ Mislinje); zavrnj. po čl. 23; biologija Kališnik Hedvika (delavec v železarni, Prevalje): dobra; glasba
Kotnik Zofija (gozdni delavec, Mislinje): popr. izpit iz sl; Višja šola za medic, sestre Koželj Anica (knjigovodja, ravnatelj posojilnice, Slovenj Gradec): popr. izpit iz zg; matematika
Krofi Milena (tesarski mojster, Slovenj Gradec): prav dobra; medicina
Lichtenegger Danica (j fin. kontrolor, Prevalje): dobra; VPŠ
Mezner Romana (upravnik menze, Ravne): dobra; farmacija
Miler Marija (rudar, Podpeca): prav dobra; medicina
Novak Ivanka (mali kmet, Vuzmetinci): prav dobra; germanistika
Oprešnik Marija (strojnik, Črna): odlična; germanistika Pavlič Margareta (ključavničar, Mežica): zadostna; farmacija Potočnik Marija (f tesarski mojster, Mežica): prav dobra; arhitektura
Ramšak Barbara (zdravnik, Črna): odlična; farmacija Ramšak Ljudmila (mizarski mojster, Prevalje): popr. izpit iz ma; germanistika Razgoršek Cecilija (topilec, Ravne): popr. izpit iz ma; višja gosp. šola Trilar Marija (prometnik, Vuhred): zadostna; farmacija Šmid Marija (tehnik, Prevalje): zadostna; arhitektura
Volčanšek Zofija (višji obratni tehnik, Ravne): dobra; farmacija
PRIVATNE IZPITE
so opravili:
za IV. razred: Maklin Milan, hon. usl., Mežica (oktobra 1959); maturo: Pfau Marta (oktobra 1958) *
ŠOLSKA SKUPNOST UČENCEV:
Predsedstvo: Gačnik Jerica, predsednica; Novak Ivanka, podpredsednica; predsedniki razrednih skupnosti: Zavratnik Anton
Mojster Lipuš govori:
varujte se nezgod!“
Dragi tovariš urednik!
Na Vaše vabilo se radevolje odzovem, da Vam napišem nekaj vrstic iz spominov na sodelovanje v ravenskih fužinah.
Moj prvi šiht je bil 2. junija 1914, torej 3 tedne pred izbruhom prve svetovne vojne. Dovažal sem najprej grodelj k pudlar-cam. Sem kar gledal, kakšni dedje so bili pudlarji, sami velikani. Naj jih navedem samo nekaj: Zalokar, Babin, Mude, Mež-ner in drugi.
Ko je bila 26. junija mobilizacija, je bila drugi dan v tovarni prava praznota. Samo pogovarjali so se, kateri so že odšli in nekako strah je bilo vse. Spominjam se, kako so žene jokaje in z otroci spremljale može na postajo, nekatere prav zadnjikrat.
Kmalu sem bil premeščen v livarno. Takrat so bile še 3 peči, ki so jim pravili »tigel-ofen«. V eno peč se je založilo 21 loncev, ki so bili naloženi po 35 kg samo s kvalitetnimi odpadki in točno po kg na-tehtano, kakor je pač bila predvidena šarža. Lili smo raznovrstna specialna jekla. Na eni peči smo pa lili krogle, namreč velike, za topove 31,5 kalibra. Ko je bila peč odprta, je bila huda vročina, imeli smo nalašč takšno obleko, pa še namočeno, drugače bi se vžgala, kdor bi stopil k peči. Po dve peči sta skupaj delali pri šaržah. Imeli smo dosti prostega časa, da sipo se lahko šli okrepčat v takratno kantino. Topilci so se pa kar menjali v kantini. Poleg plače smo dobili še premije za dobre krogle. Martinama je imela takrat samo 1 peč 27 ton. Leta 1915 pa so začeli graditi drugo, ki sedaj počiva. Temelje so kopali begunci iz Galicije. Ko je bila dograjena, sta obratovali obe martinki. Premeščen sem bil v martinarno. Na novi peči smo lili tudi krogle 7 kalibra. Za martinovo peč je bil samo 1 mojster, neki Bido (Romune), na drugo peč je hodil k šaržam takratni obratovodja Mihelič, ki je bil drugače dober, če mu takratni predgrelec Veter ni prepogosto do-našal pivo.
Kadar je bila kakšna peč v remontu, smo morali iti po potrebi v spodnjo uto v kladi-varno, valjarno ali k varilnim pečem. Ni bilo tako kot danes, da ima vsak obrat
(l.a), Gams Alenka (1 b), Žlebnik Henrik (l.c), Verdnik Marija (2.a), Gačnik Jerica (2. b), Pogorevčnik Karel (3. a), Ivartnik Franc (3.b), Novak Ivanka (4. a), Tomaž Alojz (4. b).
KOMITE LMS:
Hribernik Mija, predsednica; Fras Jože, sekretar; Rus Vikica, blagajničarka; Krofi Milena, predsednica MKUD; Novak Ivanka, urednica »Misli mladih« I. polletje; Wolf Stefan, urednik »Misli mladih« II. polletje; Horvat Mitja, športni referent; ostali člani: Gačnik Jerica, Pogorevčnik Karel, Pogorevčnik Damijan, Kokalj Roman, Špegel Marjan, Batič Rafael, Tomaž Alojz, Ivartnik Franc, Praper Cveta,-Verdnik Marija, Vončina Oto, Černe Vlasta, Cerar Jerica in Žlebnik Henrik.
svoje ljudi. Tako si bil takrat seznanjen skoraj z vsem delom po utah. Delali smo po 12 ur, v soboto in v nedeljo pa po 18 ur, da smo se menjali. V livarni in v marti-narni so delali nepretrgoma.
Kakšna je bila prehrana, posebno leta 1918? Imeli smo svoj magacin, ali dobiti ni bilo nič. Zene so čakale po 3 ure, pa če je dobila 1 kg moke ali kruha, en hleb ali samo pol, je bilo že veliko. Samski, ki smo bili na hrani, sploh nismo dobili kruha. Na šihtu smo pekli krompir, pa še tega so kradli. Šli smo radi ob sezonskem delu na kmete kosit, tudi v Kotlje in na Sele, da smo se najedli, pa še s seboj smo dobili kruha, posebno družinski očetje, da so imeli še deci kaj dati, ki je komaj čakala kruha. Bil sem med vso vojno oproščen; takih je bilo malo. Oproščenih nas je bilo sicer veliko, a ni držalo za vse. Prišli pa so oboleli vojaki, ki niso bili za vojno, tako da se število delavcev ni nič zmanjšalo; še narastlo je od prejšnjih 300 na 700.
Ko je bila vojna končana, 1. 1918 jeseni, so se vračali transporti domov, odšli so tudi vsi, ki so bili dodeljeni v tovarno. Delo se je večinoma ustavilo. Šli smo regulirat Mežo, drugega dela ni bilo. Tako je nastala v novi Jugoslaviji najprej brezposelnost. Redukcija za redukcijo. Pri zadnji redukciji sem bil zraven tudi jaz. Nekaj se nas je zbralo in smo šli čez mejo v Avstrijo. Ze drugi dan sem dobil službo v jeklarni Wa-sendorf, bil sem 1. pomočnik pri marti-novki. Čez 3 mesece sem dobil obvestilo od takratnega direktorja Lorberaua, da naj se vrnem pudlat. Peč je bila v remontu in ni bilo predvideno, da bi kmalu začela obratovati. Vrnil sem se, rabili so pudlarje, začeli so obratovati na tri peči. L. 1921 je ostalo le 200 delavcev, potem je število narastlo na 300. Po upokojitvi Jakoba Mež-nerja sem šel za stiskača (drukarja) pri pudlarskem kladivu. Kladivovodje so bili Urh Kričej, Ivan Petrač in Vinko Stopar. Na izmeni smo bili Apšner in Šteharnik, pudlarji pa Trbovšek, Jug, Anže, Kanonik, Kresnik, Knez, Štefič in drugi. Martinama je počivala od leta 1926 do leta 1938. Omenim naj, kako je bilo, ko je direktor Lor-berau ustavil pudlarce. Rekel je, da bo v martinarni napravil to jeklo. Nekaj šarž je bilo s temi dobrimi odpadki, ostalo pa, kar je bilo poslano v zabojih, je prišlo vse nazaj. Tako so rekli, da je bil to »špancir-štohel« — jeklo za sprehod. Tako se je moral vreči nazaj na pudlanje. Martinovo jeklo je uvažal iz raznih tovarn, tudi iz Ogrske. Dovažali so bloke za valjarno in kladivarno, pa je bilo vse tako slabo, da so šli v kladivarni celi bloki narazen. Tako je bilo treba doma popraviti martinarno in začeti obratovati. Bil sem takoj premeščen k martinarni za topilca. Leta 1940 sem po navodilu inž. Turka prakticiral za mojstra, tako da bi bil za rezervo, ker sta bila že dva mojstra — Videčnik in Mori — stara. Nastopil sem za najmlajšim Naveršnikom.
Ko je bila leta 1941 Jugoslavija napadena, smo ustavili martinarno. Šel sem iz tovarne, ko so že frčale krogle od postaje proti Antonu. Prišli so drugi komandanti.
Franc Lipuš
Čez nekaj časa smo začeli spet redno obratovati. V martinarni smo še imeli obratovodja inž. Mahorčiča in inž. Turka, ki so ga pa Nemci kmalu odpeljali. Ko je popihal obratovodja inž. Mahorčič v partizane, smo bili kar brez prave komande. Znašli smo se samo mojstri in delali naprej. Ko je nastopil za direktorja inž. Fischnich, nas je hotel strogo držati. Vedno so odhajali v partizane. Ko smo prišli zjutraj na šiht, je pač večkrat manjkalo po nekaj delavcev. Radi smo se pogovarjali o novicah, ki so jih prinesli na šiht, ali morali smo biti previdni in paziti, kdo je stal v naši bližini. Imeli smo tudi nezanesljive sodelavce. Ko je ob izbruhu vojne z Rusijo topilec Trbovšek rekel: »Sedaj jih bodo dobili po buči«, ga je neki delavec zatožil pri mojstru. Še isti dan so ga žandarji odvedli in ni ga bilo več nazaj. Omenim naj še nekaj doživljajev iz druge svetovne vojne. Oskrba prehrane je bila boljša od razmer v prvi svetovni vojni. Ali nevarnost pred aeroplani, ki so stalno v trumah leteli čez tovarno, je bila sedaj večja. Bil sem reditelj pri peči, ali delavci nič niso hoteli bežati, so se že kar navadili. Imeli smo v bližini bunkerje. Ko je bil ponoči alarm, smo morali vse luči ugasniti in tako držati, kakor je pač bilo — večkrat do jutra. Nekoč so partizani razglasili, da bodo isti dan bombardirali tovarno. Ko je bil alarm, takrat je pač vse bežalo iz tovarne. V Sunkerje niso hoteli iti, šli so v bližnji gozd. Bilo je popoldne. Tokrat sem tudi jaz bežal gor k Tičlerju-Glavarju. Ko pridem gor, je vse zaprto, nikogar doma. Vsedel sem se na klop pri čebelnjaku, kjer sem že prej rad posedel in še po tistem, ko sva se že s sedaj pokojnim Lojzetom pogovarjala pri vrčku dobrega mošta. Ko je alarm minil — aeroplani so šli čez kot navadno — so prišli tudi Glavarjevi iz sosednje grape, vsak s svojim punkelčkom. So tudi bežali in vzeli nekaj s seboj. Padale so pa bombe dvakrat
čisto blizu tovarne, ali tovarna je ostala nepoškodovana. Druga nevarnost je bila z ozirom na aretacijo. Rečeno je bilo, da bodo aretirali vse koroške borce. Bil sem tudi Koroški borec in leta 1919 pri Majstrovcih na Koroškem.
Moje hčerke so hodile na skrivnem na sestanke v tiste zakotne mline in donašale partizanom razne stvari, nazaj pa letake. Hčerka Mici, poročena Kokalj, je šivala pri g. Narobe. Ko je zjutraj šla v službo, je vzela letake s seboj, gredoč si je zavozlje-vala čevlje in natrosila tako letake, da jih je bilo vedno vse polno po Guštanju. Za vse to jaz takrat nisem niti dobro vedel.
Tako se spominjam dobrih in slabih doživljajev tekom 40 let delovanja na Ravnah. Vedno sem vesel, če me pridejo obiskat moji sodelavci kakor tudi moji predpostavljeni in se razgovarjamo o dobrih in slabih časih.
Začasa Avstro-Ogrske se spominjam, kakor sem že omenil, da smo lahko šli iz tovarne na malico v kantino, k Bolčeju in k Poriju. Pudlarji, pa še drugi bolje plačani delavci so imeli tudi vino doma. Takrat je narod bolj držal na želodec kot za drugo. Oblačili so se čisto preprosto, žene
z dolgimi krili in velikimi predpasniki. V tovarni pri martinarni in tudi pri pudlarjih so si v sobotah zvečer, ko se je delo končalo, in bile izpuščene zadnje šarže, seveda privoščili kakšen kozarček, potem pa zapeli, da je bilo veselo.
Najbolj pa mi je danes težko, ko slišim o tolikih nezgodah, pa celo smrtnih žrtvah. Izvem večkrat že isti dan. Ali so delavci premalo seznanjeni z delom? Treba je posebno novega delavca dobro seznaniti z delom, saj je največ nezgod pri mladih delavcih. Ne pomnim več kot dve smrtni nezgodi ob mojem sodelovanju, pa tudi drugih nezgod se ne spominjam dosti. Ob mojem delu pri martinarni mi je bilo žal, če se je ponesrečila kakšna šarža, kakor da bi bila to moja škoda. Vedno sem se pa potolažil, če ni bilo kakšne nezgode, če smo šli vsi zdravi domov. Če se mlad člo-več ponesreči, da ni več za delo, je žalostno; še bolj pa, če družina ostane brez očeta. Zgodi se tudi, da preklinjajo tovarno itd.
Ob koncu mojega spomina bi poudaril: očuvajte se nezgod, da učakate zdravi vaše zaslužene pokojnine.
Iz mušeniških fužin
O prvi železarski postojanki v Črni (o baloških fužinah — takrat znanih pod nemškim imenom »Schwarzenbacher Eisen-werk) je danes — po nekako sto letih, ko so bile še v obratu — težko kaj natančnega dognati oziroma izslediti. Mogoče bi bilo o tem kaj pozitivnega izbrskati iz arhivov v Celovcu in Grazu — v katerih področje so takrat spadala tukajšnja železarska in rudarska podjetja.
Pred nedavnim mi je devetdesetletni starček Jakob Pristovnik, po domače Mrdavšičev Jaki, povedal nekaj takih spominov.
Ko je še kot deček hodil iz Jazbine v Črno mimo baloških fužin, je rad opazoval
delo fužinarjev. Videl je, kako so z velikimi, na verigi visečimi kleščami, iz sila vroče peči vlačili žareče razbeljene kose železa in jih vtikali v »bolcne«-valje. Ko je železo prišlo skozi prve valje, so na drugi strani »bolcnov« nanj čakali delavci in ga potisnili v naslednje »bolcne«. Ko je prišlo skozi vse valje, se je prejšnji kos železa že spremenil v dolgo »šino«-tračnico.
Radovedno je opazoval to za njega nenavadno delo kovačev-fužinarjev.
Zelezarje in njih delo je nadzoroval in vodil neki »Jabornegg«, katerega so takrat imenovali »ferbežar« (Vorvveiser). Stanoval je v gradu v Mušeniku.
Delo v baloških fužinah je prenehalo menda leta 1878.
Še nekaj podatkov, ki se tičejo omenjene železarne:
Imel sem že prejšnje napisano, ko mi je Mrdavšičev Jaki ponovno pripovedoval naslednje:
— da je bilo v takratnih fužinah zaposlenih nekako do dvajset kovačev. Znani sta mu še imeni dveh fužinarjev: Grega Šiler in Prenezl;
— da je valje in vodno kladivo gnalo dvoje velikih vodnih koles;
— da so velike kvadre žarečega železa predelovali tudi pod velikim kladivom — repačem;
— da so vozniki s težkimi vozovi (pari-zerji) dovažali tudi surovo železo v debelih ploščah, ki so jih razbijali v manjše kose, preden so jih vlagali v peč;
— da je bilo med kolprno (skladiščem za oglje) in pečjo most, po katerem so v peč dovažali oglje;
— da je bila samo ena velika stavba za vse obrate in oddelke;
— da so izdelovali debelo žico za verige in podobno;
— da je bila cesta ob fužinah zelo strma in so morali vozniki, ki so vozili navzgor, vedno pod kolesa podlagati kamenje, ko so konji za oddih počivali, ker drugače bi bilo šlo vse nazaj. Za večje tovore so morali imeti vedno priprego;
— da je bil ovinek ceste tik pod železarno zelo oster in da je celo most bil nekoliko strm ter da je bil na drugem koncu mosta ob še sedaj stoječi kapelici zopet oster ovinek;
— da je bila v gradu v Mušeniku tudi trgovina živil za kovače in krme (koruze) za konje;
— da se je ferbežarju Jaborneggu vnel sod špirita in je od tega dobil hude opekline, zaradi katerih je podlegel.
Šanclov Zepi
\ Koroške priprošnje
Znano je, da so nekdaj hodili prosit za neveste na Plešivec k sveti Uršuli; ona jih ima enajst tisoč pod plaščem — še devic! K svetemu Antonu nad Vuzenico pa so hodile dečle prosit za ženine.
Tako tudi pokojna gostilničarka pri Ahacu na Prevaljah dolgo ni dobila moža, potrebovala pa ga je. Romala je že nekajkrat k svetemu Antonu in tam že kar glasno ponavljala svojo prošnjo. Tako je tudi mežnar spoznal njeno srčno zadevo in se skril za oltar, ko je zopet pridrsala bosa in na kolenih; prav razločno je vzdihovala: »Oh, ljubi sveti Anton, daj mi moža, le ne rdečelasca!«
Od oltarja se je zaslišal nizek glas: »Drugega nimam.«
Ona pa, vsa srečna, da je uslišana: »Naj bo, le kmalu.«
In res je dobila rdečelasca.
Po ljudskem pripovedovanju J. Š.
Del razvalin nekdanjega železarskega obrata v Crni. Na levi »kolprna«, na desni hiša, v kateri
60 stanovali kovači
KOROŠKI FUŽINAR	21
MLIN PA TAK MELE, DA VSE SE KADI...
Potnik, kateri se prvič vozi iz Maribora proti Dravogradu, kar ne more odtrgati pogleda od bleščeče se dravske gladine, kjer se drug za drugim vzdigujejo jezovi velikani, bruhajoči silovito se peneče slapove, a iz vse te veličastne gmote vode, betona in železa se pno v zračne višave in daljave v elegantnih lokih speljane čvrste kovinske žile.
Da, naše dravske hidrocentrale so naš ponos, naša ljubezen in naša moč. Človek je s sodobno tehniko ukrotil še tako svojevoljno — svobodno naravno moč in jo prisilil, da mu zvesto in vdano služi. Človek s svojim razumom, svojo voljo in svojimi rokami.
Vendar — kakor strmimo pred gigantskimi stvaritvami moderne tehnike, se moramo le pravično zamisliti, da so plod sto-in stoletnega organskega razvoja in da so zametki že tam daleč, daleč v sivi davnini. Ko je človek prvič zajezil skromni potoček, da mu je natekla voda pognala tisto njegovo nerodno kolo ali kar koli že in namesto njega opravila neko delo, je že nezavedno napravil tudi prvi korak na poti do najsodobnejše vodne turbine, ki žene velikanski generator in daje neizčrpne količine energije.
Zato se v kaki tihi uri ljubeznivo in spoštljivo posvetimo tudi vsem tistim, na videz bornim in skromnim vodnim kolesom, ki so včasih kar nagnetena ob naših vodicah in vodah in ki že desetletja in stoletja poganjajo mline, stope, žage, gospodarske stroje in še kaj, zvesto in neutrudno, lajšajoč breme našemu človeku in zahtevajoč zase le malo, malo pozornosti.
Kakor požrtvovalni in nesebični hlapci so, ki se v sodobnem času zgarani vse bolj umikajo v pokoj, a jih navadno pri tem prehiti konec: ko so odslužili, so že tudi razpadli, da o njih pogosto ni več sledu.
O vodnih pogonih na Slovenskem je inž. Struna napisal lepo in s slikami bogato knjigo, ki je poučna za vsakega, in tudi naš muzej je v svoj delovni načrt sprejel popis vodnih naprav po kmetijah (Fužinar 1952, št. 7—9). Prav tako je pred časom obljubil urednik Fužinar j a, da se bo popisa v našem okolišu, kjer da so vodni pogoni najbolj gosti v slovenski deželi, lotil ravenski študent ali pa ga prehitel Fužinar (1958, št. 10—12).
Ze smo se veselili, kako nas bo tak vodič popeljal ob bistrem potočku mimo mlinov in žag, urezali smo si že tudi krepko popotno palico, da ne bi zaostajali, nazadnje je prišlo pa tako, da bomo morali kar sami in brez veščaka na pot. Takšna romantično-poučna ekskurzija je za nas namreč zmeraj privlačna.
Kam bi jo torej mahnili? Začnimo pač kar pri Brančurniku na Prevaljah, kjer je tako izhodišče za ture vsake vrste. Prav tu namreč že skoraj končuje svoj tek bister potok, ki niti nima pravega imena: eni imenujejo jarek kar po desnem (v smeri toka) sosedu Brančurniku, drugi po levem — Barbari.
Ko zavijemo po tem jarku navzgor, že čez nekaj korakov — malo moramo stopiti bliže — zagledamo, kako voda na desni bučeč pada čez širok trostopenjski jez. Od jeza so po levem bregu speljane rake (»rače«) vse do ute, kjer voda ponikne.
Radovedni smo, kam izgine, toda za njo pod zemljo ne moremo. Pa kmalu izvemo, da je po ceveh napeljana precej daleč v papirnico, kjer jo uporabljajo pri pridobivanju lepenke. Včasih so poizkušali z Mežo, pa ni in ni šlo kljub čiščenju v bazenih — lepenka je bila siva.
Za kozolcem zavijemo za hipec čez mostiček na desno, da pogledamo, kaj je s tistim velikim zapuščenim mlinom, ki je pred kratkim izgubil še svoje zadnje kolo, ko je nekdaj imel kar tri. To je farovški mlin, že med prvo vojsko pa ga je od župnišča kupil Plesivčnik (Pristov na Fari). Cenijo ga na 300 let. Bil je na tri pare kamnov in je imel nastavljenega mlinarja, v sezoni tudi več, ki so mleli celo noč in dan in semleli do 1000 kg žita dnevno, navadno pa 300—400. Mleli so tudi koruzo za kon-zume. Po tej vojski pa je prenehal delati, a leta 1956 so ga razdrli (znotraj); en par kamnov so prodali, drugi je bil zanič, enega so pa porabili doma, ko so napravili na elektriko.
Ta mlin je bil gotovo največji ob vsem potoku, delal je neprenehoma in je tudi pozimi stal le nekaj dni. Nekdaj je menda bilo več vode, poleg tega pa priteka od Ale-karja toplica, tako da zlepa ni zamrznilo. V mlin so vozili celo z Leš in z Breznice.
Kjer je mlin, so navadno tudi stope, tu pa jih zastonj iščemo. Bile so — šest po številu — malo niže v posebni uti, ki pa je danes ni več.
Pač pa je gostovala v mlinu druga znamenitost — kmečka oljarna, za katero so izdelali prešo v ravenski jeklarni okoli leta 1919. Olje so delali kakih 6—7 mesecev
Čeeovje. Do sedaj najlepši pogled na naše »gornje« mesto. Dokler ni bilo stolpnice, kamor je fotograf zlezel, nekaj takega tudi nisi mogel videti,
kljub temu, da smo vsak dan tu. Kulisa pa je stara. Ne poberimo je nikoli!
v letu in so ga naredili po 80—100 litrov na dan. Stiskali so kmetje sami. Danes pa velika stiskalnica v mlinu zarjavela sameva.
Kakih sto korakov nad mlinom stoji Plesivčnikova žaga, postavljena leta 1919. Od lanske jeseni je na elektriko (12,5 KM), ker so se rake pokvarile in tudi voda ni bila stalna; prej pa jo je gnalo veliko vodno kolo na spodnjo vodo, ki je dotekala po svojih 200 m dolgi dragi oziroma rakah in dvakrat presekala potok. Ista voda od jezu pri Štreklju je gnala tudi mlin, ki pa je pred tem imel svojo strugo od velikega kamnitnega jezu tik nad žago.
Žaga je venecijanka na dva lista in dva voza, ki se križata. Delal jo je Zakotnik iz Pliberka, kateri je samo žage postavljal; bila je menda 76. njegova in obenem zadnja. Včasih so imeli po dva žagarja, danes režejo le zase. Zmogljivost je 4—5 m3 hlodov na dan.
Ker smo si mlin in žago ogledali in ne moremo naprej, se vrnemo na desni breg. Pot se nekoliko vzpne in potok ostane globoko pod nami. Na vrhu vzpona se ob hiši na levi ustavimo in ozrimo navzdol. Potok se po dvojnem zavoju peneč spusti čez jez, da je slap kakor majhna Niagara, onstran leži žaga, žal že brez naj lepše značilnosti — velikega vodnega kolesa, iznad nje pa nas iz ozadja pozdravlja ponosna Barbara.
Pot se za hipec spusti in spet snide z vodo. Pohitimo mimo lične Štrekljeve hiše, ki ji je potok z zavojem odstopil prostor (malo prej lahko vidimo od strani Plesivč-nikovo zapornico) in že smo pri trhlem mostiču, kjer bomo spet zapustili za trenutek kolovoz. Tik vode sta na onem bregu namreč tesno druga za drugo dve zgradbi.
Druga je mlin, to vidimo na mah. S prvo pa ne vemo kaj početi, bo pač navadna stanovanjska bajtica. Danes je res — toda pred kakimi 40 leti je bila tu svojevrstna kovačnica, kjer so na roko kovali — žeblje. Coklarje in za skodle, pa še druge. Vsako soboto so jih šteli, ob nedeljah pa prodajali pred cerkvijo, a kupovala jih je tudi ravenska železarna.
Zadnji je imel kovačnico Ludvik Kotnik, ki se je h Krdevovi bajti priženil leta 1880, pred njim pa Vincenc Zenovc, izučen žeb-Ijar, a le malo časa, ker so zelo mladega v istem letu pobrale koze. (Takrat je za kozami pomrlo samo na Prevaljah s Strojno nad 70 ljudi!) Zapustil je mlado vdovo, ki je potem vzela Kotnika, da je nadaljeval z obrtjo.
Od Alekarjeveg.a mlina je bila speljana voda za pogon meha in pinje, v kateri so se med žagovino čistili žeblji. Zebljarna, ki so jo opustili med prvo vojsko, je bila takrat menda edina v dolini, dasi jih pač za prej navaja Šanclov Zepi poleg prevaljske še v Črni in KoRrivni (Fužinar 1957, št. 10—12, str. 26). Pomočniki so se izučili v Kropi, bil je po eden ali več, baje »sami pijančki«. Kotnik ni bil izučen, delal je v prevaljskih fužinah, umrl pa 1926 v 82. letu. Dolgo so še hranili posebno nakovalo za žeblje, dokler ga ni pred leti nekdo odnesel k — Odpadu. V kovačnici so pozneje nekaj časa pekli sladkarije, poleg nje pa kuhali medico.
Malo smo se zamudili ob spominih, stopimo zato brž do mlina. To je Alekarjev mlin z enim kolesom na zgornjo »težko«
vodo. Poleg para kamnov je imel na isto vreteno še dve stopi, ki pa ju že tri leta ni več, pravijo, da se ne izplača. Mlin pa še dela, zmelje okoli 60 kg na dan — vendar imajo doma še električnega. Predlanskim so mu popravili obvodni zid, a za malto so uporabili mah!
V naj hujšem mrazu mlin sicer zamrzne, v suši pa se ne ustavi. Pred desetletji je služil za bivališče nekemu mizarju. Neka posebnost je visoka skladanica ob mlinu, na kateri leži zunanji tečaj vretena.
Poslovimo se od mlina, zakaj treba je naprej. Pot se vije še vedno ob vodi, se rahlo vzpne in je spet kmalu položna. Čez
Žagarjeve rake
nekaj sto korakov se po dvojnem zavoju prikaže z leve precej veliko prenovljeno poslopje, zidano v »nadstropje« in s konca postavljeno k cesti. Iznad strehe moli UKV antena, z druge strani pa ugotovimo, da je zgradba — mlin!
Mlin stoji na levi, potok pa teče desno od ceste. Rake so speljane pravokotno na pot in potok. Kolesi ima dve, vendar žene eno dva para kamnov, tako da so skupno trije pari. Nekdaj je delalo tudi pet stop.
Sedanji Žibovči mlin je bil postavljen leta 1889 na mestu starega, od grofa kupljenega. Grof pa je prejšnjega bil kupil menda za neke ljudi, ki jih je oskrboval. Prvi lastnik za grofom je bil ded, novi mlin pa je pozidal oče sedanjih gospodarjev. Vendar mlin že 20 let ne dela redno, pogonski mehanizem je ves razmajan in melje vrečo žita baje kar dva dni. Naprave bi radi prodali z rezervnim tečajem vred, ki se še sploh ni zavrtel, a ni kupca. Rake so sicer popravili, toda bolj zaradi vode, ker ni studenca.
Od Zibovčega mlina pridemo po kakih 200 m vijugaste poti do širokega in visokega lesenega jezu z dvema stopnicama. Tu zapornica odvaja vodo na levo pod cesto in dalje po drugi strani k našemu mlinu. Še minuto hoda in onkraj potoka se nam z desne v grmovju prikaže nekaka bunkerju podobna betonska zgradba. Da si jo bliže ogledamo, moramo po kamnih preskočiti potok, ker drugačne brvi tukaj ni. Ne vidimo pa nič drugega ko prazen pro-
stor in nekam čudno votlino, že malo porušeno.
V tem »bunkerju« je bila električna centrala, ki jo je okoli 1926/27 postavil na Zenovčevem svetu kmet Dihpol in je obema kmetijama dajala luč in gnala motor. Od Zenovca so jo z vlačilno žico spuščali v pogon. Pozimi je seveda za dalj časa zamrznila. Centralo so demontirali po tej vojski. Ohranjen je zanimiv spomin iz prvega dne, ko so si baje možje uravnavali ure, da bi videli, koliko časa bo tok porabil za na hrib.
Kar za opuščeno centralo smo že pri Zenovčevem mlinu, ki je tudi nekoliko skrit med drevjem. Na vratih je napisana letnica 1898 — takrat so ga pač prenavljali. Vrata so pa še drugače zanimiva, saj se tu prvič srečamo vsaj s sledjo znane mlinarske poezije in romantike.
Vrata so kakor velika knjiga, kjer se vrste zapisi skozi pol stoletja. Tako recimo kitica »Naprej, zastave slave«. Ali iz predvojnega časa:
Meljem, kurim si in pojem, ker je zunaj zima mraz, mlinček melje in ropoče ter mi dela kratek čas.
Potem po tej vojski:
Ko kamen vrti se in zrno drobi se, v skrinji že moka praši.
Pa še nekaj bolj osebnega:
Melem in pišem in mislim si to, da se Franci od vojakov skoro vrnil bo.
Na tleh pri ognju se grejem, ker zunaj sneži, meni se že pa skoro od dobrega mošta vrti.
Posrečena spominska knjiga, kajne? Pa oglejmo si na hitro še mlin, ki ravno obratuje. Ima par kamnov in je bil zadnjič prenovljen 1940. leta, do takrat je imel še dve stopi. Radovedni smo, kolikokrat se zavrti dvometrsko kolo. Minuta štetja — aha, blizu dvajset obratov. Vse leto? Ne, pozimi zamrzne celo za tri mesece.
Ker drugih posebnosti ni, nadaljujemo z našim sprehodom. Pot kmalu prečka potok, ki se ves blešči v soncu in nas odslej spremlja z leve strani, ne da bi se odmaknil od nas. Stopamo po gozdu med temnimi, mladimi smrekami in šele čez čas prispemo do skočidovske žage.
Postavil jo je leta 1889 lesni trgovec Jan (bil je tudi lastnik hiše na Prevaljah, kjer je zdaj Enci) na skočidovskem svetu za dobo 30 let, po tem času naj bi brez odškodnine pripadla posestyu. Od Jana pa jo je že čez kakih 15 let kupil posestnikov brat Matevž Pavše, ki je tudi tržil z lesom. Po pretečenem roku jo je imel še naprej V najemu od brata in je za kmete rezal les.
Žaga je bila navadna kmečka na en list, pozneje je dobila še cirkularko. Ne dela pa že nekaj let, odkar je velika voda odnesla jez in rake. Tudi prej je dobro šla le spomladi in jeseni, ko je dosti vode, pozimi je zamrznila. Žagarjev je bilo ,več in so tam stanovali. Nekdaj je šel rfezan leš tudi po železnici v svet.
Pod žago je gospodar pozneje, okoli 1905/06, pristavil mlin na en tečaj in dve stopi. Imel je seveda svoje vodno kolo, a na isto vodo, zato je mlel le čez noč, podnevi je šla žaga. Zdaj je pa že dalj časa iz pogona.
Za skočidovsko žago in križem dobimo majhen pritok z desne, ki ga moramo prečkati. Takoj zatem prekoračimo še potok sam, da nam krajša čas na desni strani, vendar ne za dolgo, kajti kmalu se spet izmuzne na levo.
Z desne se nam zdaj odpre razgled do vrha brega, kjer čepi lepa kmetija — Žagarjevo, a pred nami kraj potoka se stiska gručica poslopij. Posebej nas pritegne srednje — Žagarjev mlin.
Že na prvi pogled se mu vidi, da je precejšen veteran in na moč potreben usmiljenja, saj mu manjka kar velik kos stene. Poslopje je zidano in leseno ter dokaj prostorno, ker je služilo za stanovanje vsakokratnim preužitkarjem (in deset let gospodarju, ko je 1942. leta pogorel). Tri vodna kolesa s svojimi rakami, žlebovi in kozami delajo vtis obsežne konstrukcije, vendar obratuje le kamen za rž in pa stope, kjer četrta že manjka.
Nekdaj so mleli tudi za merico, danes pa le zase. Mogli so semleti dve krušni (krušna = kolikor porabi gospodinja za eno peko) na dan, to je okoli 100 kg rži.
Leta 1880 je bila velika povodenj, ki je nesla vse jezove razen Alekarjevega, pa je tudi našemu mlinu čisto zasukala kolesa in podrla še hišo na drugi strani potoka (sedanja stoji malo proč). Ponovno je voda podrla jez pred nekaj leti. Preden pa je novi dovolj nasut, traja tudi leto dni in dalj. Pozimi mlin kmalu zamrzne in je vse tako, kakor pravi Murnova:
Mlin ne gre več zaporedom, voda čezenj manj šumi, potok skriva se pod ledom, curek skozenj čist blešči.
Pri Žagarjevem mlinu se pot cepi. Levo zavijejo tisti, ki so namenjeni proti Uršlji gori, mi pa moramo s potokom na desno. Svet ostane odprt tudi še naprej in potok se kmalu umakne čisto na levi rob. Prej pa bi mu bili skoraj naložili še eno dolžnost — da bi gnal veliko kolo in spravljal gnoj na Žagarjeve njive po pobočju. Toda gospodar med vojsko ni pristal, da bi postavil novo domačijo spodaj, sezidal jo je šele po osvoboditvi na prejšnjem mestu.
Bližamo se Šteharju in že nam zveni v ušesih nekdaj znana:
V Šteharji je žaga, v Šebovji pa mlin, v Šteharji je nevesta, v Šebovji pa ženin.
Toda zastonj se oziramo po žagi (ali je vsaj nevesta?), pač pa zvemo, da je stala malo više ob robu, pod njo pa šteharski mlin. Nekaj pa le še vidimo: poslopje, kjer je bila domača elektrarna.
Postavljena je bila menda v začetku te vojske in je domačiji dajala luč. Od Novega leta do svečnice so pa morali svetiti kako drugače, ker je zamrznilo. Voda je bila speljana po dolgi dragi in rakah ter je z velikim padcem gnala turbino. En jermen
je šel na dinamo, eden pa je po prenosu na žični pogon gnal kmetijske stroje (zanje so pred tem menda imeli navadno vodno kolo). Vse to so nekaj let po vojski podrli, ko je bilo zadružno, in so ostali do nove elektrike brez luči.
Pesem nas opomni, da moramo naprej, kajti radi bi prej ko prej prišli do tistega mlina. Pri kapelici jo mahnemo po bližnjici, da smo bliže potoku, ki pošumeva med pašniki. Pred nami se vzdiguje strmi Hom, a na desni razvlečeni Kav.
Sedaj se pa že malo zasopihamo, ker gre pot bolj vkreber. Potok šumi globoko pod nami. Za trenutek si oddahnemo in po-
Lagoječe mašinsko kolo
mislimo, da nas je pot zavedla preveč v stran, zato se raje spustimo k strugi.
Rav.no prav — onstran potoka je v soteski skrit mlin. Na kozah leže iztesani novi žlebovi, dva izrabljena kamna pa počivata v brezdelju. To je gotovo šibovski mlin. V uti poleg se napravimo kar domači. Pripravljena je mlinarju za počitek in tudi prenočevanje. Kup Naše vasi, Slovenskega čebelarja, Zgodovina slovenskega naroda in drugo priča, da hoče gospodar s časom v korak.
Medtem, ko 'si ogledujemo malce v hrib prislonjeni mlin z dvema kolesoma, nas gluši slap, ki se grmeč spušča iz drage po pečevju. Poleg dveh parov kamnov so še tri stope. Zmeljejo do 100 kg na dan, večinoma le zase, samo kadar kakemu sosedu voda jez raztrga, še zanj. Pozimi mlin ne zamrzne, ker ga ogreva studenec nad jezom z imenitno naravno regulacijo, pozimi topel, poleti pa mrzel.
Od mlina je nekdaj voda tekla na 50 korakov nižjo žago, ki pa je že kmalu po prvi vojski razpadla in so jo razdrli, a železno gonilno kolo je dobil Skočidolnik. Žago so postavile prevaljske fužine zase, ko pa so obstale, jo je imel v najem najprej Štekl s Fare, nato Ravnjak. Popravljal je ni nobeden, bila je še čisto star tip brez tečajev, na »štekle« je tekla voda, da jih je hladila.
Kolo je imelo 4 m v premeru. Rezala je menda še kar hitro, okoli 2 m!1 na dan. Kadar je bilo vode malo, je imel po pogodbi prednost mlin in je morala stati žaga.
Fužine so tudi sicer pustile po šibovskem gozdu nekaj spominov — številne apnene jame. Apnenec je lomilo po 20 delavcev, odvažali pa so ga trije vozniki. Obrat je imel na skrbi Janež. Velikih količin apna niso rabili menda samo pri gradnji, pač pa pri samem proizvodnem procesu (gl. Moho-ričevo knjigo, str. 90—102).
Na našem nadaljnjem raziskovanju se moramo žal odpovedati poti in slediti potoku. Kmalu smo pri kamnitnem jezu, nad dva metra visokem, To je torej tisti jez, ki je edini vzdržal pred 90 leti, ko se je nad Macigojem oblak utrgal in je voda odnesla vse druge jezove in mostove.
Potok postaja vse bolj divji, pravi hudournik. Zdajci naletimo na levem bregu na kup lesenih ostankov, neme priče nekdanjega vodnega pogona. Zraven je poldrug meter visoka skala, na kateri je zrasla visoka smreka, žal je tudi od nje le še štor.
Na tem kraju je še pred nekaj leti stal Rogačnikov mlin, sicer postavljen že za pradeda, vendar ves lesen, zaplankan in brez poda. Dolgočasen je bil za mlinarja in zdravju škodljiv, povrh pa še trhel, zato so ga raje do kraja podrli.
Zapustili bomo divjeromantično sotesko ter se prebili proti vrhu, kjer se z desne svetlika domačija. Smo pri Lagojetu in tu se bomo malo dalj pomudili.
Posestvo je kupil pred 80 leti gospodarjev oče, ki je bil prej na Obretanovem. Pred tem so se lastniki precej menjavali: Lagoje, ki se je zadolžil in ustrelil, nato občina, pa Mori, Jan .. . Mlin na dva para kamnov in stope (tri kolesa) je postavil menda šele Petrič. Služil je obenem za pogon strojev. Ker pa ni dobro šlo, so malo pred prvo vojsko napravili posebno mašinsko kolo 50 korakov pod mlinom.
Sestoji iz vodnega kolesa premera 2,80 m in manjšega žlebatega gonilnega kolesa (2 m), ki je preko jeklene vrvi, debele 8 mm in podprte z vmesnimi stebri, prenašalo vrtilno moč do okoli 125 m oddaljenega gospodarskega poslopja. Pogon so opustili pred tremi leti, ko so dobili elektriko.
Okoli leta 1910 so ob mlin postavili še žago, ki je šla še med zadnjo vojsko. Pred leti ji je del ostrešja podrl sneg, začela je razpadati in so jo podrli, doma pa napravili novo.
Tudi mlin ne obratuje; po veliki vodi menda 1954 so morali postaviti nov jez, a tudi sicer je potreben prenovitve, ki je že v teku, kakor pričajo vretena zunaj.
Leta 1914 so mislili celo na svojo elektrarno, kar pa je preprečila vojska.
Posebno zanimiv je vodni dotok k napravam, ker je nenavadno dolg — svojih 400 korakov, od tega je še nad 20 m pravcatega akvedukta, visoko speljanega čez potok, ki teče sicer prepej proč od pogonov. Ta vod je moral gnati kar pet vodnih koles! Zamrznil je le redko.
Nad Lagojetom postane potok bolj pohleven. Kmalu se pred nami razprostre rahlo položna senožet, ob njenem levem robu kraj gozda pa sameva nekdaj Pečnikov, danes Makejev mlin.
Prvotno je bil prostornejši, zdaj pa je zožen z leseno steno. Letnica 1926 na vratih bi govorila, da so ga predelali zadnji lastniki, ko so ga kupili od leškega rudnika. Melje na par kamnov in se mu kolo kar urno obrača, našteli smo 34 vrtljajev v mi-
nuti. Dotočna draga je dolga čez 100 m in odvzame strugi večjo polovico vode.
Niže od mlina je bila včasih še Pečnikova žaga, o kateri pa ni sledu. Medtem ko grede premišljamo o njeni usodi, nam korak zastane pred drugo žago, ki stoji kar blizu kot v majhno tolažbo, ker si prejšnje nismo mogli ogledati. Najprej nas pritegne velik črn napis: MAKS JE BIL ZELO BOLAN TU DOLI. Z druge strani pa APOTEKA — z vabilom, da bo vse ozdravil. Ker originalnega Maksa ni več, si bomo morali Rav-njakovo žago ogledati sami.
Precej vidimo, da je opuščena. Veliko kolo s premerom 3,60 m na betonskem podstavku se je že umirilo. Žagali so do leta 1920 s stalnim žagarjem zase in za sosedne kmete, vendar pri hudi zimi in v suši ni obratovala. Sedanja žaga je bila postavljena na mestu stare, ki je leta 1900 pogorela. Pred leti pa ji je sneg podrl ogrodje in so ga obnovili.
Že bi se skoraj poslovili, ko nam pogled obstane na velikih izolatorjih. Oho, tu bo pa še nekaj elektrike! Danes je sicer ni več in nam ni treba biti previden, a res je bila tukaj električna centrala, ki jo je gnalo kolo. Naredili so jo leta 1921, ko so opustili žago. Odkar so namreč pri Lubasu videli, kako je elektrika za pogon strojev boljša kot bencinski motor, jim misel nanjo ni dala več miru. Luč pa so imeli še za nameček! Centrala je delovala do leto 1954 z močjo 5 Kw (220 V), a tudi tokrat še ni šla v pokoj, saj zdaj menda služi na Lu-dranskem vrhu v Crni.
Med nadaljevanjem našega sprehoda po lepem nas kmalu vzdrami znano klopotanje. Ko pa se znajdemo pred mlinom, nam okolje prikliče v spomin domačo kitico:
Mlinar pod kvancom pa mele gorjancom, dečvam pšenico pa puobom torico.
Da vidimo, kaj bomo dobili, prestopimo prag. Menda bo koj tudi za nas pšenica ali vsaj rž, kajti drugi par kamnov stoji, ker je potreben popravila. Na prvem tečaju oziroma skrinji preberemo vrezano letnico: 1840. Torej takrat so nekaj prenavljali, 120 let je od tistihmal!
Ker so si vsi mlini podobni, se tudi v Ocvirkovem — ta je namreč in melje včasih tudi za kakega soseda — ne bomo dalj zadrževali, pač pa si brž oglejmo še pogonsko kolo, ki stoji blizu. Ljudem in živini na 112 m odmaknjeni domačiji zgoraj je odvzemalo dobršen del trpljenja ravno 50 let, do 1954. V premeru ima 2,30 m.
Sledimo dragi, ki dovaja vodo mlinu. Kar za odcepom iz struge se nam prikaže zgradba znane vrste. Objamemo jo s paznim pogledom — razpokano zidovje, kjer gnezdijo ose, sesuti kolesi, pravzaprav le še ostanki enega, podrte rake. Voda teče mimo. V mislih ponovimo za 'Puškinom:
Glej, tu je mlin! Strohnel je in se zrušil, veseli šum koles njegovih utihnil; kamni stoje ...
Tu tekla je steza, zdaj je zarasla .
Že davno, davno tod nihče ne hodi.
Da, stari Ravnjakov mlin je opuščen. Zaradi izrabljenosti se je ustavil leta 1951.
Bil je na en kamen in pet stop za ječmen in proso. Ob hudi zimi in suši ni obratoval. Obnovil in zboljšal ga je že praded, ko je prišel na Ravnjakovo, zdaj pa je odslužil: zamenjal ga bo nov mlin doma na električni pogon.
Prilezli smo zares že čisto v Kot in se kar dovolj nahodili, zato nas ne mika dosti, da bi sledili že skromni vodici še dalje v gozdnato strmino. O da, še je bilo nekaj mlinov više gori pred bolj ali manj davnim časom: Kotnikov, zatem Macigojev (tu so menda z oslom v mlin nosili), Krvavčev ... Celo oba neznatna spodnja pri točka sta poganjala vodna kolesa: desni Kurnikov mlin, levi pa Ladinikov (so ga pred leti spravili domov in naredili na elektriko), Uršejev in še više Pučevov, kjer je bilo že tako malo vode, da so jo morali zbirati v posebnem jezercu. Seveda so lahko mleli le ob deževju.
Preden pa se bomo z našega malce utrudljivega, a gotovo plodnega pohoda vrnili, si še za hip oddahnimo na prijazni Ocvirkovi domačiji, do koder smo dospeli, in na kratko preglejmo rezultat naše raziskave.
Odkril se nam je delček gospodarsko-tehnične zgodovine, omejen sicer na ozek izsek, toda dovolj poučen in širše veljaven.
Na dolžini kakih petih, šestih kilometrov smo ugotovili:
— vsaj 20 mlinov (od tega 6 večjih, ki so lahko mleli tudi za druge) s skupno najmanj 28 pari kamnov, od katerih jih stoji še 11, obratuje pa 8;
— vsaj 9 stopnih naprav s 33 stopami;
— 7 žag, stoje še 3, obratuje 1;
— 3 električne centrale;
— 3 pogonska (mašinska) kolesa;
— pogon kovaškega meha in pinje ter
— izkoriščanje vode pri pridobivanju lepenke,
skupno torej nad 40 vodnih koles, ki so dajala najmanj 150 KM.
Na koncu .ne bomo razočarani, da med našimi standardnimi mlini z dvometrskim (šestseženjskim) kolesom na zgornjo vodo ne moremo pokazati takšne privlačne posebnosti, kot je bil n. pr. neki srednjeveški francoski mlin s 25 kolesi (po Strunovi knjigi), niti jih ne bomo zaradi manjše razsežnosti imeli morebiti za romantične »igračke«, pač pa nam gre za čisto nekaj drugega. Obogateni smo za spoznanje, da je tudi naš kmet, ki je zmeraj živel v težkih razmerah, znal usvajati sočasne tehnične pridobitve, jih smiselno prilagajal svojim možnostim in potrebam in tako vsaj po nekaterih predstavnikih vedno ujel korak s časom. O tem živo pričajo mlini, žage, centrale in drugo na vodni pogon za preteklost, a najrazličnejše naprave na elektriko za sedanjost. Oblike se spreminjajo, duh pa ostaja. Nekdaj so gradili potoke blizu domačij vsak zase in so zajeto moč mogli izrabiti večidel le na mestu, danes skupno zajezujemo oddaljene reke in si moč speljemo prav v domove. Vendar brez preteklosti bi tudi sedanjosti ne bilo.
Preden se poslovimo, se še lepo zahvalimo vsem, ki so na tej dolgi poti rade volje ustrezali naši vedoželjnosti in izdatno tešili tudi drugačno našo žejo. Srečno!
Prof. Stanko Kotnik
Pogled na Ravne s postajne barake
Nada, kar piši!
»MISEL MLADIH« — glasilo ravenskih dijakov
Kakor povsod: tak šop za korak pogum-nejših je okoli tega žarišča, da pišejo, urejajo in kar sami tudi razmnožujejo. Razpečavanje že odpade, ker napravijo vselej le toliko izvodov, kolikor kje »izposlujejo« papirja — tega pa je zmerom malo. Letošnje številke 3, ki je bila zaključna za šolsko leto, so razmnožili na primer 105 izvodov. Po omenjeni številki sodeč je v uredništvu in upravi največ predstavnikov sedme šole (oziroma po novem tretje gimnazije, ki bo z novim šolskim letom za razred višje). To se pravi, da dobimo prihodnje leto spet svojstveno pogumne maturante.
V tej številki so sodelovali Ivana Hergold, Černec, Damjan Pogorevčnik, Milena Krofi, Marjan Špegel in Peter Prodanovič s samostojnimi sestavami. Jožica Naverš-nik, Betka Hercog, Irena Zorman, Cvetka Praper, Anica Buhvald in Ivartnik pa so zapisali take spomine iz delavskega gibanja po pripovedovanju aktivistov.
Aktivnost, priložnost vaje in lep namen!
UDU* M(Oi)
. A p flnAn v. J ‘
»VIGRED« — prevaljske osnovne šole
Z malenkostno naslovno in barvno pozornostjo pa je na zunaj lepša »Vigred«, glasilo literarnega krožka Osnovne šole na Prevaljah, v kateri drobijo mlajši, pa celo najmlajši Korošci.
Najkrajši prispevek v zadnji številki je takle: »Na vrtu smo naredili gredice. V nje smo posejali korenček, peteršilj ček in solato. Posadili smo rožice. NADA«. Verjetno najbolj iskren in pameten sestavek, kar jih je izšlo ta dan na Slovenskem.
Za stopnjo pa so ti naprej, kajti tiskajo jim glasilo na Metalurški industrijski šoli na Ravnah in imajo ojačano uredništvo. Tako je tu pač potrebno. Letos so zaključili že IV. letnik.
Nada, kar piši še in kar tako naprej — vedno samo tisto, kar je res in lepo.
Spomin na 15. maj-nik 1945
Prireditev na Poljani. Tu so potekale zadnje bitke druge svetovne vojne. Mežiška dolina praznuje odslej vsako leto na ta dan svoj občinski praznik.
Prizor z letošnjih nastopov
cSrehio železarsko pot!
Metalurška industrijska šola
daje poročilo za šolsko leto 1958-59
V šolskem letu 1958-59 je obiskalo zavod 234 gojencev.
Strokovnost kvalificiranih talilcev, livarjev in modelnih mizarjev, valjavcev, strojnih kovačev, kalilcev, rezkalccv, strugarjev in ključavničarjev je na junijskem zaključnem izpitu pridobilo 69 kandidatov.
i.	Šolski odbor
Šolski odbor je v letu 1958-59 deloval isti kot prejšnje leto (glej »Koroški fužinar« štev. 10—12/58, stran 36).
II.	PREDAVATELJSKI ZBOR
Kukec Ladislav, ravnatelj šole Janko Ivan, učitelj:	zakonodaja v
III. a, b, c, strok. rač. v I.a, I. b, slov. jezik v III. a, b, c Flis F r a n'c , predmetni učitelj: tehn. risanje III. a, II. a, tehn. obdel. III a, II. a,
I. a, II. b, I. b, strojesl. III. a, II. b, III. b, III. c
Ivič Franc, učitelj: strok. rač. II.a,
II. b, II. c, III. a, b, c, strok, risanje I. a, I. b Rečnik Ferdo, predmetni učitelj:
tehn. materiala I.a, I.b, II.a, strok, risanje II. a, II. b, stroj. el. II. a, b Filipančič Štefan, predmetni učitelj: telovadba: I.a, I.b, II.a, II.b, III.a, b, c, druž. moral. vzg. I. a, b, higiena I. a, b Mrzel Vlado , učitelj: Pr. vzgoja II.a, b, c, III. a, b, c, slov. jezik I. a, b ErjavecMirko, vodja učnih delavnic — učitelj praktičnega pouka ŠteharnikPeter, učitelj praktičnega pouka: praktičen pouk livarjev III. c
Hudovernik Albin; učitelj pr. p.: praktičen pouk kovačev II. c Kuseljnik Ivan, učitelj pr. p.: praktični pouk ključavničarjev III. a, II. a Kuzman Ivan, učitelj pr. p.: praktični pouk rezkalcev III. a, II. b, brusilci III. a Berložnik Milan, učitelj pr. pr.: praktični pouk: strugarjev v III. a in II. b Radivojevič Božo, učitelj pr. p.: osnovni program I. a in I. b Pevec Alojz, učitelj pr. p.: osnovni program I.a in I.b Blatnik Anton, učitelj pr. p.: praktični pouk strugarjev II. b, III. a in II. a Holci Jožef, učitelj pr. p.: praktični pouk ključavničarjev III. a, II. a Kranjc Rudolf, učitelj pr. p.: praktični pouk modelnih mizarjev II. c, III.c Pavič Milan, učitelj pr. p.: praktični pouk topilcev III. b, II. c Ajtnik Jožef, učitelj pr. p.: praktičen pouk kovačev III. b
HONORARNI
Gams Leopold, ing. metalurgije: livarstvo III. c, metalurgija III. c Cvetko Ivan, mojster modelne mizar-ne, tehnolog: tehnologija obdelave lesa III, c
Gerdej Rudolf, mojster valjarne: praktični pouk valjavcev II. c in III. c Arnold Pavel, obratovodja kalilnice: praktični pouk kalilcev II. c, III. b Cvitanič Drago, tehnik metalurgije: met. peč. in ognjest. gradivo II. c Kovačič Stanko, metalurški tehnik: metalurgija železa in jekla III. b Premrov Marjan, elektr. ing.: splošna elektrotehnika III. b Marolt Franc, elektro-tehnik: splošna elektrotehnika III. b, od 27. 10. 1958 do 20. 1. 1959 Letonja Anton, ing. metalurgije: metalurgija II. c Pšeničnik Rad o^metalurški tehnik: mehanska tehnologija od 18. 9. 1958 do
2.	6. 1959
OzvaldMarjan, prof. slavist, pr.: slovenski jezik v II. a in II. b
ADMINISTRATIVNO OSEBJE
Žnidar Ivica, knjigovodja Dretnik Marica, blagajničarka Košak Cilka, administratorka Butkovič Anton, ocenjevalec
Raport na Poljani. Slika z letošnjega praznika
POMOŽNO TEHNIČNO OSEBJE
Marchiotti Viktor, skladiščnik učnih delavnic Krevh Angela, snažilka Paradiž Jožefa, kuharica v šolski mlečni kuhinji Kogler Ana, snažilka Ulaga Elizabeta, snažilka do 30. aprila 1959 Keber Rozalija, snažilka Petrej - P rednik Jožica, snažilka od 1. maja 1959
III.	USPEH UČENČEV
I.a razred: 34 učencev Razrednik: Rečnik Ferdo
1. Blatnik Vili: prav dober
2. Brajdič Željko: prav dober
3. Čučej Maksimilijan: dober
4. Gaberšek Alojz: prav dober
5. Grabner Jožef: odličen
6. Javornik Alojz: prav dober
7. Kačičnik Franc: dober
8. Kadiš Oto: prav dober
9. Kaučič Franc: prav dober
10. Kopušar Danijel: prav dober
11. Kortnik Ivan: dober
12. Kotnik Franc: prav dober
13. Kovač Bogomir: dober
14. Kranjc Alojz: prav dober
15. Križan Ivan: dober
16. Kvasnik Štefan: dober
17. Levičar Marjan: dober
18. Matija Alojz: prav dober
19. Mesner Franc: prav dober
20. Mezner Jože: dober
21. Mlakar Ivan: dober
22. Mori Friderik: prav dober
23. Osojnik Feliks: prav dober
24. Osojnik Jožef: dober
25. Plevnik Ivan: dober
26. Prosenjak Kristijan: odličen
27. Pungartnik Gabrijel: prav dober
28. Šepul Vilibald: odličen
29. Špegel Anton: odličen
30. Šrot Ivan: prav dober
31. Vajs Avgust: dober
32. Videčnik Jakob: dober
33. Zorčič Jožef: prav dober
Popravni izpit ima:
1. Cerkuč Vili (iz strokovnega računstva)
I. b razred: 34 učencev Razrednik: Mrzel Vlado
1. Ačko Leopold: prav dober
2. Ferk Ivan: dober
3. Glantschnik Ernest: dober
4. Grilc Jožef: dober
5. Grlica Franc: dober
6. Jamer Ivan: prav dober
7. Jevšnik Albert: dober
8. Koisek Albert: dober
9. Kokal Ivan: dober
10. Koler Hinko: zadosten
11. Kolmančič Anton: dober
12. Kuzman Friderik: dober
13. Labus Dušan: dober
14. Lepej Rudolf: dober
15. Markovčič Franc: prav dober
16. Mesarič Oto: prav dober
17. Mori Jožef: zadosten
18. Novak Jožef: dober
19. Pečnik Jožef: prav dober
20. Piki Jože: dober
21. Plešnik Ivan: dober
22. Plevnik Peter: dober
23. Ratovnik Andrej: dober
24. Šepul Ivan: dober
25. Šuler Franc: prav dober
26. Tomaž Anton: dober
27. Urnavt Oto: dober
28. Zdovc Srečko: dober
29. Žganec Joško: dober
30. Adamič Leopold: zadosten
Popravni izpit imajo:
1. Breznik Ivan (strokovno računstvo)
2. Forneci Oto (strokovno računstvo)
3. Maher Leopold (tehnologija obdelave)
4. Stražišnik Herman (strokovno računstvo)
II. a razred: 25 učencev Razrednik: Rečnik Ferdo
1. Breznik Jože, strugar: prav dober
2. Dihpol Ivan, ključavničar: prav dober
3. Djura Andro, ključavničar: prav dober
4. Drofelnik Alojz, ključavničar: prav dober
5. Glušič Vincenc, ključavničar:	prav dober
6. Goričanec Branko, ključavničar: odličen
7. Jesenek Jože, brusilec: prav dober
8. Keber Franc, strugar, prav dober
9. Knez Jožef, strugar: dober
10. Kobolt Jožef, ključavničar: dober
11. Kovač Ivan, rezkalec: dober
12. Krznar Roman, strugar: dober
13. Matija Jože, ključavničar: prav dober
14. Mlakar Ivan, ključavničar: dober
15. Močnik Leopold, ključavničar: prav dober
16. Piko Ivan, strugar: dober
17. Planinšec Karel, ključavničar: prav dober
18. Svečko Anton, ključavničar, prav dober
19. Šipek Peter, ključavničar: prav dober
20. Štrajher Ludvik, strugar: dober
21. Tompa Ladislav, strugar: prav dober
22. Urnavt Adolf, rezkalec: dober
23. Vozlič Jožef, ključavničar: dober
Popravni izpit imajo:
Pogorevc Franc, strugar (strokovno risanje)
Pungartnik Ivan, ključavničar (strokovno računstvo in tehnologija obdelave
II.	b razred: 25 učencev Razrednik: Mrzel Vlado
1. Blatnik Rudi, strugar: dober
2. Brodnik Karel, strugar: prav dober
3. Burja Anton, ključavničar: dober
4. Čebular Karel, ključavničar: prav dober
5. Čebulj Pavel, ključavničar: dober
6. Dolinar Filip, strugar: dober
7. Gostenčnik Oto, ključavničar: prav dober
8. Gradišnik Janez, ključavničar: dober
9. Ikovic Ivan, ključavničar: dober
10. Jamnik Rajmund, ključavničar: dober
11. Kmetec Jožef, rezkalec: dober 12.. Kosel Ivan, strugar: zadosten
13. Kumprej Alfons, ključavničar: prav dober
14. Libnik Jožef, brusilec: dober
15. Lužnic Adolf, ključavničar: dober
16. Mikic Alojz, rezkalec: prav dober
17. Ozvald Konrad, strugar: dober "■
18. Pudgar Avgust, strugar: dober
19. Rebernik Helmund, strugar: dober
20. Rezar Jožef, ključavničar: zadosten
21. Rihar Albin, ključavničar: odličen
22. Škegro Zvonimir, ključavničar: prav dober
23. Štern Alojz, ključavničar: dober
24. Šubic Pavel, rezkalec: dober
Popravni izpit ima:
1.	Havle Franc, strugar: strokovno računstvo
II.	c razred: 27 učencev Razrednik: Ivič Franc
1. Angeli Friderik, valjavec: dober
2. Arnold Ivan, kalilec: dober
3. Cesar Adolf, topilec: zadosten
4. Cuk Milan, topilec: prav dober
5. Čulk Vinko, kovač: dober
6. Ferenček Franc, topilec: dober
7. Fonda Anton, valjavec: dober
8. Grebenc Oto, talilec: dober
9. Juhart Otmar, kalilec: prav dober
10. Kunej Anton, valjavec: dober
11. Kvas Oto, topilec: dober
12. Novinšek Edvard, valjavec: zadosten
13. Paradiž Pavel, valjavec: dober
14. Pepevnik Jože, kovač: dober
15. Praprot Feliks, kovač: dober
16. Potočnik Anton, valjavec: zadosten
17. Rozman Matija, topilec: dober
18. Sadnek Oto, kovač: dober
19. Sekavčnik Adolf, kovač: dober
20. Skuk Silvester, kalilec: dober
21. Slivnik Albin, kalilec: prav dober
22. Smolar Edvard, kalilec: prav dober
23. Terglav Jože, talilec: zadosten
24. Turičnik Vinko, kalilec: zadosten
25. Založnik Adolf, talilec: prav dober
Popravni izpit imajo:
1. Bobek Albin, talilec: strokovno računstvo
2. Kumer Niko, kovač: strokovno računstvo
S plavalnih tekem na Ravnali: Velenje-Slovenj Gradec-Mežica-Ravne. Zmagali so člani plavalne sekcije našega SK Fužinar, zato jih toliko raje pokažemo
III.	a razred: 31 učencev Razrednik: Flis Franc
1. Ajd Ivan, rezkalec: dober
2. Bobek Štefan, rezkalec: dober
3. Bukovec Herman, strugar: dober
4. Ciček Alojz, strugar: dober
5. Dokl Ivan, rezkalec: prav dober
6. Gostenčnik Anton, strugar: prav dober
7. Grah Jožef, ključavničar: dober
8. Januška Milan, strugar: dober
9. Kangler Viktor, brusilec: dober
10. Kranjc Rudolf, strugar: prav dober
11. Krauser Karel, strugar: prav dober
12. Krautberger Jože, ključavničar: dober
13. Kristan Verner, strugar: dober
14. Kunc Ivan, ključavničar: dober
15. Lečnik Ivan, ključavničar: dober
16. Lesnik Mihael, ključavničar: dober
17. Lužnic Henrik, ključavničar: dober
18. Medevšek Henrik, ključavničar: prav dober
19. Mori Stanko, strugar: prav dober
20. Ozvald Klemen, ključavničar: prav dober
21. Pandev Andrej, strugar: prav dober
22. Potočnik Karel, ključavničar: odličen
23. Pečnik Adolf, strugar: dober
24. Praznik Milan, strugar: dober
25. Prošt Franc, ključavničar: dober
26. Pungartnik Ivan, ključavničar: prav dober
27. Šešelj Vlado, strugar: dober
28. Strmčnik Alojz, ključavničar: dober
29. Vovk Stefan, strugar: dober
Popravni izpit imajo:
1. Pavlič Franc, strugar: strokovno računstvo
2. Razgoršek Oto, ključavničar: strokovno računstvo
III.	b razred: 30 učencev Razrednik: Janko Ivan
1. Bauče Ludvik, talilec: dober
2. Dobrovnik Franc, talilec: dober
3. Gregor Štefan, talilec: dober
4. Hojnik Adolf, valjavec: zadosten
5. Kolman Jakob, talilec: dober
G. Kortnik Marjan, kovač: odličen
7. Kotnik Anton, talilec: dober
8. Kričej Franc, kalilec: dober
9. Kušelj Mihael, valjavec: dober
10. Lopatni Drago, kovač: dober
11. Lukman Ivan, kalilec: prav dober
12. Marguč Ivo, kovač: dober
13. Mlačni Friderik, valjavec: zadosten
14. Mori Viljem, kalilec: dober
15. Nabernik Avgust, kovač: dober
16. Novak Rajmund, kovač: dober
17. Novšek Ivan, talilec: dober
18. Peruš Vladimir, valjavec prav dober
19. Placet Hugo, kalilec: dober
20. Pozvek Jožef, kalilec: dober
21. Pušnik Bogomir, talilec: prav dober
22. Sagmajster Rihard, talilec: dober
23. Sirec Edmund, kovač: zadosten
24. Tamše Franc, kovač: dober
25. Tušek Avgust, valjavec: dober
26. Urnavt Adolf, talilec: dober
27. Zver Bernard, kovač: prav dober
28. Žagar Franc, talilec: dober
Popravni izpit imata:
1. Krančan Ivan, talilec: strok, računstvo
2. Zadravec Jože, kalilec: slovenski jezik
III.	c razred: 28 učencev Razrednik: Ivic Franc
1. Altbauer Branko, livar: dober
2. Blaj Rafael, mod. mizar: dober
3. Dvornik Kristijan, livar: dober
4. Glinik Franc, mod. mizar: dober
5. Grabner Jožef, mod. mizar: dober
6. Hafner Ivan, livar: dober
7. Haramija Djuro, livar: odličen
8. Hovnik Anton, mod. mizar: dober
9. Ikovic Rafael, mod. mizar: dober
10. Knez Maks, livar: dober
11. Koren Ivan, livar: dober
12. Kosorčič Zvonko, livar: dober
13. Krevzel Ferdinand, livar: zadosten
14. Kurtagič Sead, livar: dober
15. Lekič Janko, livar: dober
16. Mandl Alojz, mod. mizar: odličen
17. Medvešek Edvard, mod. mizar: dober
18. Naroločnik Janez, livar: dober
19. Peruš Franc, livar: dober
20. Sedelšak Franc, livar: dober
21. Šaranovič Rašid, livar: dober
22. Šteharnik Emil, mod. mizar: prav dober
23. Terglav Franc, mod. mizar: prav dober
24. Urnaut Emil, livar: dober
Popravni izpit imajo:
1. Bah Avguštin, livar: slov. jezik in livarstvo
2. Čapelnik Andrej, livar: strok, računstvo
3. Lavre Edvard, livar: strok, računstvo
4. Ošlak Drago, livar: livarstvo
Vsi gojenci III. letnika so medtem razredni popravni izpit že opravili in bodo v jesenskem roku pripuščeni k zaključnem izpitu.
IV.	ZAKLJUČNI IZPITI V JUNIJSKEM ROKU
III.	a razred
1. Ajd Ivan, rezkalec: zadosten
2. Bobek Štefan, rezkalec: dober
3. Bukovec Herman, strugar: dober
4. Ciček Alojz, strugar: zadosten
5. Dokl Ivan, rezkalec: prav dober
6. Gostenčnik Anton, strugar: prav dober
7. Grah Jožef, ključavničar: dober
8. Januška Milan, strugar: dober
9. Kangler Viktor, brusilec: zadosten
10. Kranjc Rudolf, strugar: prav dober
11. Krauser Karel, strugar: prav dober
12. Krautberger Jožef, ključavničar: dober
13. Lečnik Ivan, ključavničar: dober
14. Lesnik Mihael, ključavničar: dober
15. Lužnic Hinko, ključavničar: dober
16. Medvešek Hinko, ključavničar: prav dober
17. Mori Stanislav, strugar: dober
18. Osvald Klement, ključavničar: dober
19. Pandev Andrej, strugar: prav dober
20. Potočnik Karel, ključavničar: prav dober
21. Pečnik Adolf, strugar: dober
22. Praznik Milan, strugar: dober
23. Prošt Franc, ključavničar: dober
24. Pungartnik Ivan, ključavničar: prav dober
25. Šešelj Vladimir, strugar: dober
26. Strmčnik Alojz, ključavničar: dober
27. Vovk Štefan, strugar: prav dober
Popravni izpit imajo:
1. Kristan Verner, strugar: tehnologija obdelave
2. Kunc Ivan, ključavničar: tehnologija obdelave
III.	b razred
1. Bavče Ludvik, talilec: dober
2. Gregor Štefan, talilec: zadosten
3. Hojnik Adolf, valjavec: zadosten
4. Kolman Jakob, talilec: dober
5. Kortnik Marjan, strojni kovač: odličen
6. Kotnik Anton, talilec: prav dober
7. Kričej Franc, kalilec: zadosten
8. Kušej Mihael, valjavec: dober
9. Lopatni Dragutin, strojni kovač: dober
PREDPIS ZAVARNOST
Francoska ekskurzija
Po napredni metalurški industriji na svetu so že povsod uvedli nošnjo zaščitnih čelad. Predpis je absoluten in ne sme nihče v obrat brez te zaščite glave. Tudi poslovni obiski ne prestopijo praga, pa še take ekskurzije itd., dokler jim ne nataknjejo na glavo zaščitnih helmov. Kolikokrat je ta zaščita že obvarovala življenje! Gornji sliki sta iz železarne Westfalenhiitte, kjer velja predpis že nekaj let in se samo pohvalijo. — Pri nas smo dali v preizkušnjo prve kose in upati je, da tudi glede te varnosti ne bomo več dolgo zaostajali
10. Marguč Ivo, strojni kovač: dober
11. Mlačnik Mirko, valjavec: zadosten
12. Mori Viljem, kalilec: zadosten
13. Nabernik Avgust, strojni kovač: dober
14. Novak Rajmund, strojni kovač: dober
15. Novšek Ivan, talilec: dober
16. Peruš Vladimir, valjavec: dober 17 Placet Hugo, kalilec: zadosten
18. Pozvek Jožef, kalilec: zadosten
19. Pušnik Bogomir, talilec: prav dober
20. Sagmeister Rihard, talilec: dober
21. Sirec Edmund, strojni kovač: zadosten
22. Tamše Franc, strojni kovač: dober
23. Tušek Avgust, valjavec: dober
24. Urnaut Adolf, talilec: dober
25. Žagar Franc, talilec: dober
26. Zver Bernard, strojni kovač: prav dober
Popravni izpit imajo:
1. Dobrovnik Franc, kalilec: slovenski jezik
2. Lukman Ivan, kalilec: met. žel. in jekla
1. Blaj Rafael, modelni mizar: zadosten
2. Dvornik Kristijan, livar: zadosten
3. Glinik Franc, modelni mizar: zadosten
4. Hafner Ivan, livar: dober
5. Haramija Djuro, livar: odličen
6. Hovnik Anton, modelni mizar: zadosten
7. Ikovic Rafael, modelni mizar: prav dober
8. Koren Ivan, livar: dober
9. Kosorčič Zvonko, livar: dober
10. Lekič Janko, livar: dober
11. Mandl Alojz, modelni mizar: prav dober
12. Peruš Franc, livar: prav dober
13. Sedelšak Franc, livar: zadosten
14. Šteharnik Emil, modelni mizar: prav dober
15. Terglav Franc, modelni mizar: prav dober
16. Urnaut Emil, livar: zadosten Popravni izpit imajo:
1. Altbauer Branko, livar: metalurgija
2. Gabner Jožef, modelni mizar: strok, rač. in livarstvo
3. Knez Maks, livar: metalurgija
4. Krevzelj Ferdinand, livar: slovenski jezik
5. Kurtagič Sead, livar: livarstvo
6. Medvešek Edvard, mod. mizar: strok, računstvo
7. Naraločnik Janez, livar: strok, računstvo
8. Šaranovič Rašid, livar: metalurgija
Iz obletnega poročila šole smo povzeli samo kratek pregled o uspehu gojencev, medtem ko bomo o zavodu kot takem ter o siceršnjem življenju in delu mladine v sestavi MIŠ zapisali drugič kaj več.
JABOLKA
»Koroški Slovenec«, ki večkrat objavi take imenitne domače recepte, je oni dan zapisal o jabclkah zanimivo reč. Pravi, da imajo jabolka nekaj zdravilnih lastnosti in jih zdravniki že od nekdaj priporočajo. Najbolj zanimivo je, da pomagajo za shujšanje in za rejenje. Torej kakor žganje: Če te zebe, pij žganje; če ti je vroče, nagni žganje; če ne moreš spati, popij šilce žganja; če preveč spiš, si pomagaj z žganjem itd. Seveda pa je mišljeno vselej le ono originalno kmečko dišeče žganje, ne pa tiste umetno narejene smrdljive tinkture.
Tako-le pomagajo jabolka:
Za shujšanje: pred vsakim obrokom pojejte pol jabolka ali celo jabolko. S tem si boste nekoliko potolažili lakoto in boste jedli manj redilne hrane.
Za zdravljenje črevesnih bolezni: jabolka lahko jedo tudi ljudje, ki sicer ne smejo uživati nikakršnega sadja. Jabolka imajo namreč tanin, ki je zelo koristen za obolelo sluznico črevesja. Jejte jih nastrgane ali jih zelo dobro prežvečite.
Za okrepitev organizma: v skledo stresite veliko žlico ovsenih kosmičev, ki ste jih preko noči namakali v treh žlicah vode. Dodajte sok od polovice limone in veliko žlico sladkega kondenziranega mleka. Potem nastrgajte k temu še celo jabolko z lupinami in pečkami vred. Posujte z zmletimi orehi in mandeljni in jejte takoj.
Če imate revmiatizem: pripravite si čaj iz jabolčnih lupin. Peščico lupin (posušenih ali svežih) poparite z vrelo vodo. Pijte zjutraj in zvečer. Če boste v sezoni jabolk zbrali in sušili njihove lupine, boste skozi vse leto imeli dovolj tega zdravilnega čaja.
Če se hočete zrediti: zmešajte dve jajci, 150 gr. moke in 35 gr. sladkorja v prahu. Dodajte tri nastrgana jabolka in zmešajte s pol litra mleka. Dodajte po okusu ruma ali konjaka in vlijte testo v ponev za palačinke, kjer ste poprej razbelile surovo maslo, ter specite v pečici.
Komisijski preizkus za pogon naprave
Franc Mezner:
SPOMINI
V »Listnici uredništva« smo v zadnji številki najavili ta popis. Stopimo z Meznerjem njegovo pot, pot borbe, trpljenja in zvestobe stvarno skozi 40 let, kajti član Svobode je postal že leta 1919. 'Po osvoboditvi je bil Franc Mezner prvi in večletni predsednik upravnega odbora Železarne, predsednik Svobode pa kar desetletja.
Sem sin tovarniškega delavca ravenske železarne, ki je moral s svojo skromno plačo preživljati desetčlansko družino, kar v predaprilski Jugoslaviji ni bilo ravno lahko.
Leta 1919 sem razpečaval list'»Mlada Jugoslavija«. V januarju 1920 so me sprejeli v tovarno za strugarskega vajenca, vendar sem ostal tam le do novembra tega leta, ko so me odpustili zaradi pomanjkanja dela. Delovno oziroma učno mesto sem izgubil med prvimi, ker je bil moj oče Libe-ličan — torej »inozemec«, odpuščali pa so najprej avstrijske državljane. Ko so po plebiscitu mejo popravili, so Libeliče pripadle Jugoslaviji in smo postali jugoslovanski državljani.
Odpuščanje delavcev so izvajali tako, da so vsako soboto na razglasno desko nabili 14 imen in tako objavljali, kdo lahko gre s trebuhom za kruhom. To »nabijanje« je trajalo tedaj 2 do 3 mesece. Odpuščali so predvsem mlade samske delavce, pa tudi družinske očete, če so se komu zamerili. Tako je prišlo na vrsto kar preko 100 ljudi.
Šel sem služit na kmete in ostal tam do leta 1921, ko je oče dosegel, da so me zopet sprejeli. Oče je prišel po mene h kmetu in mi povedal, da bom lahko zopet šel v tovarno, česar sem se zelo razveselil, saj mi na kmetih ni bilo dobro. Prijeti sem moral tudi za najtežja dela, za hrano pa se jim je je zdelo že škoda. Spal sem v hlevu. V hlevu med živino so me pustili tudi takrat, ko sem nekoč težko zbolel, da nisem mogel vstati. Od časa do časa se me je spomnila stara dekla in mi prinesla kako juho. Tako sem oslabel, da je mati prišla po mene z ročnim vozičkom in me odpeljala domov. Ko sem za silo okreval, sem moral iti se-
veda takoj zopet služit, ker je bilo doma preveč lačnih ust. Zato pač ni bilo čudno, da sem se razveselil, da lahko grem domov in da bom nadaljeval uk v tovarni. Toda kmet me ni hotel pustiti iz službe in oče se je moral vrniti brez mene, a bil sem doma pred očetom, ker sem izkoristil prvo priložnost in ušel. V tovarni sem bil potem zaposlen vse do aretacije leta 1930.
Ko sem še ne petnajstleten mladinec prišel v železarno, sem mogel tudi več sodelovati pri Svobodi.
Ko sem leta 1928 šel že tretjič k naboru, sem opazil v rekrutskem spisku poleg svojega imena z rdečim svinčnikom napisano in debelo podčrtano besedo »komunist«. To je napisal takratni občinski tajnik, katerega so na ta položaj spravili takratni socialni demokrati, pa je denunciral napredne ljudi.
V tem popisu bi rad razložil, kako sem si ta naziv zaslužil.
Leta 1924 sem začel bliže sodelovati v revolucionarnem gibanju v našem kraju. Dokler je obstajala Nezavisna delavska stranka, smo v okviru stranke delali kolikor toliko legalno. Ko pa je tedanja oblast razpustila Nezavisno delavsko stranko in Nezavisno delavsko omladino Jugoslavije, smo se potegnili v ilegalo in delali dalje.
Že ko smo delali v ilegali, sem bil sekretar celice SKOJ. V to celico so bili vključeni še naslednji tovariši: Friderik Križan, Jože Knez, Karel Luter, Ivan Faj-mut, Jože Matijevič, Emil Mezner in Ivan Golob. Sestajali smo se na različnih krajih. Veliko sestankov smo imeli v gostilni Strudl v posebni sobi, pa tudi v tovarniški kantini. To pa v glavnem v zimskem času. Poleti smo se sestajali največ v občinskem gozdu pri »Turških šancah«, na Navrškem vrhu in v Logu, kjer smo polegli kar v travo.
Naše udejstvovanje je bilo v glavnem vzdrževanje kanala preko avstrijske meje, koder so naši kurirji vodili centralne kurirje čez mejo. Tudi literatura, ki so jo tiskali v inozemstvu, je šla skozi naš kanal in skozi naše roke. Pri prenašanju literature preko meje se je posebno dobro iz-
kazal naš Imre — Ivan Kokal, ki je mnogokrat tvegal življenje pri tem poslu. Pridno je pomagal tudi Franc Čegovnik. Razen njega mi je bil dodeljen za kurirja preko meje še Jože Krajger.
Spominjam se še, kako sem nekoč — ravno na božič — poiskal Franca Cegovnika in mu naročil, naj gre v kantino. Opisal sem mu človeka, ki tam čaka in ki ga je treba še tisto noč prepeljati čez mejo. Povedal sem mu še geslo, s katerim se bosta s tujcem prepoznala. Čegovnik me je debelo pogledal, ko sem mu dal tako nalogo, pa ne zaradi tega, ker je moral ponoči čez mejo, pač pa zato, ker je zapadel novi sneg, on pa tamkajšnjega terena še ni bil dobro navajen in ni imel visokih čevljev. Toda šel je brez ugovarjanja in prav rad verjamem, da ni bilo prijetno gaziti sneg v lahkih nizkih čevljih. Zjutraj je bil že nazaj in mi povedal, da je šlo vse v redu.
Ugovarjanja pri nas sploh nismo poznali. Če je kdo dobil kakršno koli nalogo, jo je izvršil brez godrnjanja. Le pri Jožetu Krajgerju je bilo včasih bolj nerodno. Imel je slabo lastnost, da je rad včasih pregloboko pogledal v kozarec. Pa je naneslo, da sem imel pri Lampretu kurirko iz Hrvaške, ki jo je bilo treba spremljati čez mejo. Za to je bil določen Jože Krajger. Res ne vem, kako je bilo to. Ali mu je bil potreben pogum ali kaj. Toda tri večere zapovrstjo je bil vinjen in mu nisem mogel zaupati tako odgovorne naloge. Šele četrti večer sta šla in srečno prišla v Pliberk.
Krajger je pozneje šel v SZ, od koder se ni več vrnil. Iz moje celice sta šla v SZ tudi Ivan Fajmut in Karel Luter in kolikor se še spomnim, tudi Jože Matijevič.
Bil sem tudi na konferenci SKOJ v Ke-frovem mlinu, vendar ne morem reči, katerega leta je to bilo. Ponoči smo zborovali v stanovanju lastnice mlina, ki je nekam odpotovala. Zjutraj pa smo se iz njenega stanovanja preselili v neko sobo nad hlevom, ker smo se bali, da bi, se vrnila z jutranjim vlakom. Kaj smo na tej konferenci razpravljali, točno ne vem več, vem le, da smo reševali organizacijska vprašanja.
Še prej, zdi se mi, da je bilo leta 1924, sem bil na konferenci Nezavisne delavske omladine Jugoslavije, ki je bila v Ljubljani.
Prve hiše na Čečovju
Gradnja začetnih stanovanjskih blokov pred desetletjem na ravnici, kjer je danes že celo mesto
Decembra 1928 sem bil na konferenci KPS v Jaršah pri Ljubljani, kjer sem sodeloval kot delegat organizacije »Sever«.
V letih od 1924 do 1930 sem imel na domu hišne preiskave vsaj vsakih štirinajst dni. Orožnika P. in M. sta z vnemo premetovala tujo lastnino.
Nekoč sva se z Jožetom Knezom dogovorila, da greva popoldne malo v gozd na sprehod. Ko sva vsak po svoji strani prišla na kotuljsko cesto, je bilo to že sumljivo znanima vnetima orožnikoma, ki sta naju videla iz svojih stanovanj, ker je eden od njiju stanoval pri Zmaucerju, drugi pa pri Sušniku. Posvetilo se jima je, da sva gotovo namenjena na kak ilegalni sestanek in sta bila prepričana, da si bosta prav ta dan prislužila Karadorclevo zvezdo. Hitro sta si nadela orožje pa za nama. Midva sva grede obirala brusnice in jih zobala. Naenkrat zapazi Knez za mladimi smrekami oba žandarja in me opozori. V hipu sva napravila načrt, kako ju bova potegnila. Vzela sva pot pod noge in odmarširala mimo Šratneške žage na Prežihov vrh. V Pohi-lanovem gozdu sva že trčila na orožnike, ki so pravkar spraševali drvarje, če so naju kje videli. Bila sta vsa potna od naporne in hitre hoje. Toda »marš« smo še nadaljevali. S Knezom sva šla na Navrški vrh in od tam na Kogelski vrh. Ko smo se vračali proti domu, je Knez pri grofovski žagi pogledal nazaj in videl, kako sopihata za nama oba žandarja. Ta sprehod je trajal polnih pet ur.
Vsa ta leta smo se komunisti aktivno udejstvovali v kulturno-prosvetnem delu. »Svoboda« je bila v rokah komunistov, ki so imeli vse važnejše funkcije in vestno opravljali naloge, ki so jim jih te funkcije nalagale. Vodili smo kulturno-prosvetno delo, poleg tega pa izvedli marsikatero politično nalogo.
Taka akcija je bila vsakoletno praznovanje 1. maja. Delavski praznik smo praznovali tako, da smo eno leto šli železarji na Prevalje, leški knapi in prevaljski delavci pa so nam prišli naproti do Brančur-nika, od koder smo skupno odšli na Prevalje, kjer je bilo pred rdečim konzumom manifestacijsko zborovanje. Naš sprevod se je pogosto srečaval s procesijo, ki je šla od Fare na božjo pot h Križu nad Dravogradom. Naši so šli mimo vedno dostojno. To je na Ravnah sploh veljalo. Kvečjemu se je kdo nasmehnil, ko so nas kdaj kaki verski fanatiki zasmehovali, da smo »divja procesija«. Naslednje leto so Lešanarji in Prevaljčani prišli v Guštanj, mi pa smo jih počakali pri kostanjih — nekje tam, kjer se od prevaljske strani odcepi cesta na gimnazijo. Korakali smo — seveda, z godbo na čelu — v Guštanj in običajno zborovali na sejmišču (v sedanji Prežihovi ulici, kjer stoje nasproti Gasilskega doma stanovanjske zgradbe).
Spominjam se še — vendar ne vem več točno, če je to bilo leta 1927 ali 1928 — kako so nas na manifestacijskem obhodu preganjali žandarji. Najprej so nam hoteli zapreti pot že pri Antonovi cerkvi ob pokopališču. Pri tej blokadi kajpada nista
manjkala vsem starim komunistom našega kraja dobro znana Pajenk in Mežnar. Toda zdi se mi, da še slišim gromovit klic delavca Smidhoferja, ki je zakričal »naprej!« In res je šlo naprej. Spredaj so hodili otroci, za njimi pa navalili odrasli. Pod pritiskom množice so žandarji morali popustiti. Izmuznili so se mimo sokolskega doma (sedaj doma Partizana) na cesto proti železarni, od tam pa na trg. Na trgu so nam zopet hoteli preprečiti, da bi v sprevodu obšli trg in s trga nazaj na sejmišče na zborovanje. Toda to jim ni uspelo. Program smo v celoti izvedli, kljub težkočam, ki nam jih je delal takratni režim. Prav zaradi tega je bilo zborovanje še veličastnejše, toda bila je to zadnja manifestacija železarjev, rudarjev in drugih delavcev; pridružilo se je tudi nekaj kmetov. Posebno Zelovc je bil na glasu, da je rdeča kmečka trdnjava.
Prvomajske proslave so bile vedno lepe in spontane. Veselili smo se jih in se pripravljali nanje mesece in mesece. Naj vam potek take proslave bolj točno opišem:
Večer pred praznikom je bila navadno baklada, streljanje s topiči in kaka dramska predstava; na praznik pa zjutraj budnica, dopoldne že opisani manifestacij ski obhod z zborovanjem, popoldne telovadni nastop, potem pa ljudsko rajanje.
Za 1. maj so bili vsi večji kraji v vencih, cvetju in zastavah. Posebno lepo so bila okrašena delavska naselja. Ce si to gledal, ti je srce trepetalo od radosti nad zavestjo in požrtvovalnostjo ljudstva. Delali smo cele noči, da smo vse pravočasno pripravili. Transperente, vence, mlaje, klopi in mize — vse smo napravili sami. Nikoli ni bilo treba nikogar prositi, da bi pomagal. Ljudje so prihajali sami. Nikomur ni prišlo na misel, da bi spraševal, če bo dobil delo plačano. Tekmovali smo med seboj, kdo bo napravil več in boljše. Tudi naše žene in dekleta so pri tem ogromno prispevala in je bila v veliki meri njihova zasluga, da se je praznik »prekletih in zaničevanih« obhajal v taki veličini. Stare Sekavčnice (»urmaherca« smo ji pravili, ker je njen mož v prostem času popravljal ure) nikoli ni manjkalo; povsod je bila zraven, v sprevodu je imela od vseh kolesarjev najlepše okrašeno kolo. Veliko sta pomagali tudi Lerhova Mimka, ki je bila načelnica Delavske telovadne enote ženske vrste, in Frece Tinka, podnačelnica Delavske telovadne enote. Sicer nista bili članici KP, pa sem jima vseeno zaupal ilegalno literaturo, ki sta jo skrbno čuvali. Takih žena in deklet je bilo še več.
Nekoč se nam je pri praznovanju 1. maja pripetila nezgoda. Ko bi te vražje trave — tobaka — ne bilo, bi bilo to izostalo. Takrat je na predvečer deževalo. Stari Lerh je pri nasipanju smodnika na topiče počasi in neprevidno vlekel svojo smotko. Ver-
jetno je mislil, da ni nevarno, ker dežuje. Toda utrinek je padel v posodo s smodnikom in nesreča je bila tu. Smodnik se je vžgal in osmodil Lerhu obraz. Še sedaj se mi siromak smili, ko se spomnim, kakšno glavo je imel. Na srečo v posodi ni bilo dosti smodnika, ker bi bile posledice lahko še mnogo hujše. Lovro Kuhar je takoj šel k zdravniku dr. Eratu in ga prosil, naj se za ponesrečenca potrudi in res je Lerh okreval prej, kot smo mislili. Tudi delavci ob nesreči niso stali križem rok. Takoj so organizirali nabiralno akcijo za denarno pomoč, ki je nadvse dobro uspela. Tako je bila preskrbljena tudi njegova družina. Lerh po tej nezgodi ni hotel več streljati. Večkrat pa se je na njen račun rad pošalil; bil je dobrodušen možakar in iz tega ni delal problema.
6.	januarja 1929. leta so temni oblaki zakrili še tisti majhni delček svobodnega gibanja, ki nam ga je dotlej dovoljevala oblast. Rodila se je pošast — šestojanuar-ska monarho-fašistična diktatura. Začeli so se še hujši progoni naprednih ljudi. Toda z delom nismo prenehali. Še bolj smo se potegnili v ilegalo in se še bolj zagrizli v delo. Kanal preko meje je nemoteno delal naprej, tudi sestajali smo se še, samo s to razliko, da so bili naši sestanki še bolj konspirativni. Včasih smo prihajali na sestanke tako, da smo hodili na kraj sestanka celo uro, čeprav bi lahko prišli v 15. minutah. Zato smo se najraje sestajali ponoči, a nikoli brez potrebnih varnostnih ukrepov.
Maja 1930 so me aretirali. Žandarmerij-ski kapetan iz Marenberga se me je lotil fizično. Moji lasje so se mu menda izredno dopadli, ker me je večkrat pošteno potegnil za nje. Guštanjska žandarja Pajenk in Mežnar sta me nekaj dni gonila na zasliševanje v grofov in Osiandrov gozd in mi grozila, da bosta izvršila nalog, če ne bom priznal. To bi ne bilo nič nenavadnega. Saj so po žandarmerijskih in policijskih metodah takrat streljali ljudi v hrbet, če fizično mučenje ni zaleglo, potem pa se enostavno izgovorili, da je ujetnik hotel pobegniti, pa so ga na begu v imenu zakona in kralja ustrelili in je tako bil svoje smrti po njihovih trditvah sam kriv. Tudi na podstrešju in v drvarnici žandarmerijske postaje sta me zasliševala, med zasliševanjem pa privezala za ostrešje ali kak opornik. Ponoči sta mi namestila slamarico k Pajen-kovi postelji, noge vklenila v verige, te pa pritrdila k postelji, kot da sem žival in ne človek. Ponoči me je prihajal zasliševat žandarmerijski poročnik s Prevalj. Kot je to bila njihova navada, me niso pustili spati.
Čez nekaj dni so me vklenjenega kot kako zverino odpeljali v Ljubljano, kjer se je zasliševanje začelo znova — podnevi in ponoči. Nikoli ni bilo miru, ki sem si ga tako želel. Večkrat sem že hotel skočiti čez ograjo v globino, da bi se ubil, da bi bil konec vseh muk in bi bil vsega rešen. Vsak dan smo se eno uro sprehajali na dvorišču. Hodili smo v krogu kot kak vrtiljak. To je
Pri delu na višini se vedno privežite!
To ni samo predpis, temveč življenjsko potrebno
Velika nevarnost pri delu je, če čakamo, da nas bo na nevarnost oziroma na varno delo opozoril nekdo drug
»Skrepar«
Napis je na stroju, za drugega čisto ne vemo in pravimo »skrepar«. Ni zameriti — stvar je pri nas nova. Se manj pa zamerimo, ko zvemo, da napravi ta brezimenski stroj zemeljskih del (sam nabaše, prepelje, razloži in planira) za okoli 80 ljudi na dan. Koliko kolniških izostankov in
takih človeških težav torej odpade
bila prava živčna vojna! Govoriti ne smeš z nikomer, pobrati ne smeš niti čika, ki ga je nekdo zavrgel in ga tako poželjivo gledaš. Denarja nimaš, da bi si kupil vsaj polovičko cigarete, čeprav si si na raportu izprosil, da smeš kaditi. Tam ne smeš storiti ničesar, ne da bi imel dovoljenje. Samo eno še ni bilo prepovedano — če si imel »kiblo« v celici.
Prvi dan, ko sem prišel v ljubljanske zapore, nisem mogel jesti pa sem hrano zavrnil. Paznik mi je rekel, da se bom že navadil jesti ričet in da ga bom še rad jedel. Njegovo prerokovanje se je uresničilo; človek se marsičesa navadi. Tudi celica-samica doprinese svoje: šest korakov gor, šest korakov dol, dan za dnem, vseh pet mesecev, vsak dan enako; napraviš šest korakov pa trčiš v zid, se obrneš, zopet šest korakov, pa si pri vratih, ki jih željno ogleduješ, kdaj se bodo odprla in se nikoli več za teboj zaprla. Zraven pa premišljuješ, koliko znanih in neznanih tovarišev je hodilo isto pot. Nekdo je z črepinjo, ki jo je nekje pobral, vrezal v mizo svoje ime. Miza z običajnim vrčem vode je pritrjena na tla z vijaki in se ne da premakniti. Prestaviti se da le majhen stolček. Na steno je priklopljena postelja s slamarico. .Na njo se podnevi ne smeš vleči, sicer zaškriplje v ključavnici ključ, paznik te surovo vrže z nje; če nisi dovolj uren, tudi brci ne utegneš uiti. V kotu stoji »slavna« kibla, v katero odlagaš nepotrebne stvari. Čisto zgoraj pod stropom je majhno okence z rešetkami, pravzaprav majhna linica, skozi katero željno opazuješ zunanji svet — tisti majhni košček neba in razločiš le, ali je jasno ali oblačno. Gorje ti, če zapadeš skušnjavi in se povzpneš gor, kot sem to jaz storil, ko še
nisem poznal hišnega reda. Menda so bile neke manifestacije, ker sem slišal vpitje in vzklikanje. Hotel sem pogledati, kaj se dogaja, toda skozi luknjo v vratih me je opazoval paznik in še preden sem se zavedel, me je že zgrabil za hlače in me potegnil na tla. Prisolil mi je nekaj krepkih zaušnic, me ozmerjal s smrkavcem in mi zagrozil, da bom šel na raport in v »kev-der«. Tisti, ki so sprejemali raport, so bili vsemogočne živine in so delali z nami, kar se jim je ljubilo.
Po petih mesecih samice so me premestili v skupno sobo, kjer so že bili trije Primorci: Peter Cvek, Franc Gerbec in še eden iz Trsta.
Tam sta bila še Franc Žlebnik iz Libelič in Mladen Antič iz Kumanovega, ki je bil v SZ. Kaj so z njim delali žandarji in policaji, nisem mogel zvedeti. Od mučenja je zblaznel. Na zapestjih obeh rok je imel rane, globoko rano je imel tudi na glavi. V redkih jasnih trenutkih nam je povedal, da si je hotel pregrizniti žile na roki, z glavo pa je butal v železno posteljo, da bi se ubil, ker duševnega in fizičnega mučenja ni mogel več prenašati. Običajno pa je cele dneve stal pred desko na tleh, v kateri je bila grča, ki je izgledala kot oko; govoril je, da je to riba in da jo mora uničiti, sicer bo ona uničila nas. Mencal je po tej »ribi«, se križal in blazno smejal. To je bilo delo policijskega aparata, ki je znal človeka z mukami zmrcvariti in duševno uničiti do blaznosti.
Ker so se preiskave vlekle v nedogled in ni kazalo, da bi se sodni proces proti nam kmalu začel, smo januarja ali februarja 1931. leta začeli gladovno stavko. Pazniki so začudeno gledali, kako da naenkrat noče
nihče jesti. Pojasnili smo jim, da ne bomo sprejemali hrane, dokler ne bomo zvedeli, kdaj bo naš sodni proces. Nagovarjali so nas, naj hrano vseeno vzamemo, pa nas niso pregovorili. Ne vem več, kako dolgo je trajala ta naša stavka. Uspeli smo toliko, da so o tem poročali višjim inštancam. Kot so nam povedali policijski organi, so iz Beograda sporočili, da bodo zadevo pospešili.
Čez nekaj dni je imel »zeleni Henrik« polno dela, da nas je spravil naprej. Zopet so nas dobili v roke žandarji, nas vklenili po več skupaj ter nas z vlakom spremili v Beograd, kjer so nas strpali v zapore okrožnega sodišča. Tam niso imeli postelj, ampak samo enonadstropne pograde brez odej. Tudi tople hrane nam niso dajali. Dobili smo vsak dan le hlebec kruha in vrč vode.
Pet tovarišev nas je bilo v isti celici: dr. Potrč, Kermauner, inž. Gostinčič, Zorga in jaz. Tudi nobenih higienskih pripomočkov ni bilo, niti posode za umivanje. Zaradi tega smo se umivali na dvorišču pri sprehajanju. Pri vodi je bila posoda, iz katere nas je dr. Potrč polival. Morali smo sleči srajco, pa nam je brizgnil za vrat ledeno mrzlo vodo. Prvič mi je ta procedura vzela sapo, saj je bila zima. Pa smo se navadili. Vsekakor pa je bilo to utrjevanje za nas zelo koristno. Perila nismo imeli, da bi se lahko preoblačili in smo dobili uši. Tako je bilo naše vsakodnevno opravilo tudi obiranje uši. Sedeli smo na pregradah, obračali srajce in ostalo obleko ter gledali, kje bo kaj zamiglalo.
V Beogradu je zblaznela še ena žrtev diktature: Polančeva žena iz Velenja. Stala je pri oknu, molela roko skozi rešetko, kot
Samo nazadnjaki še prezirajo ukrepe za varnost dela
bi hotela priseči in nekaj kričala. Niti nje niti Antiča niso spravili v umobolnico, ampak sta morala čakati na proces v zaporu.
Končno smo le dočakali sodno obravnavo, na kateri sem bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora. Ker sem ta čas že prestal v preiskovalnem zaporu, me je sodišče izpustilo. Toda že pred izhodom iz sodne dvorane me je počakala policija in mi vzela težko pričakovano svobodo ter me odpeljala v Glavnjačo. Tam smo se znašli v nekaj kvadratnih metrov veliki celici štirje tovariši: Novak iz Ljubljane, Tone Mravljak iz Velenja in zdi se mi še neki Grošelj. V celici ni bilo ničesar razen iz kamenja sezidan pograd. Novak je imel s seboj odejo, katero smo pogrnili na pograd in polegli. Kakor smo bili izmučeni in zbiti, smo takoj zaspali. Ponoči pa nas je prebudil hrup in bolečine. Po nas so hodili priporniki, ki so jih natrpali v našo sobo, pa smo tako trdno spali, da nismo slišali, kdaj so jih prignali. Sigurno je bila v mestu kaka policijska racija, da so nabrali toliko ljudi. Še in še so se odpirala vrata, skozi nje pa so potiskali nove pripornike, dokler nas ni bilo toliko, da smo stali vso noč kot sveče in se še premakniti nismo mogli. S hodnika so odmevali zamolkli viki in udarci. Nekoga so pretepali.
Mi, ki so nas pobrali na sodišču, smo le čakali na povratek domov. Ker nobeden ni imel denarja za vožnjo, bi bili morali čakati toliko časa, da bi se za Slovenijo nabralo toliko potnikov, da bi se po njihovih pojmih transport izplačal. To bi pa lahko trajalo tudi mesec. Novak pa je s sodišča brzojavil domov po denar. Ko ga je dobil, ga je tudi ostalim posodil, da smo tretji dan lahko odpotovali. Še prej pa nas je policija temeljito slikala. Morali smo se sleči in so nas fotografirali gole. Povedali so nam tudi, da smo iz Beograda za vedno izgnani. Zvečer je prišel po nas neki policijski agent in nas spremljal na postajo. Novak nam je vsem priskrbel prigrizek, saj že nekaj dni nismo jedli. Policaju pa je kupil vina, ker je upal, da se ga bomo tako najprej iznebili. In res je po drugi četrtinki vstal od mize in rekel, da ne bo čakal na vlak. Svetoval nam je, naj se odpeljemo na domove in se ne prikažemo več v Beogradu, ker nas bodo premlatili, če nas zalotijo. Tega nam ni bilo treba dopovedovati, ker smo komaj čakali na odhod.
Ko sem prišel domov, so me že prvi dan obvestili, da se moram takoj javiti na žan-darmeriji. Tam me je komandir najprej pošteno nadrl, zakaj se nisem prišel javit že prej. Med drugim mi je rekel, da se naj pazim. Če bi zaznali v Guštanju za kako politično delovanje, bom jaz prvi, ki me bodo zopet zaprli. Naročil mi je, da se moram vsak dan ob 7. uri javljati na žandar-merijski postaji in da Guštanja ne smem zapustiti.
Ko sem šel v železarno vprašat za delo, me je direktor Lorberau ozmerjal, češ da komunistov v tovarni ne rabijo. Tedaj pa je prišel v direktorjevo pisarno obratovodja Wriesnig in se zavzel zame. Zaradi tega se je tudi direktor omehčal in pristal, da me bodo sprejeli, če bom od sreskega načel-
nika prinesel dovoljenje, da me smejo zaposliti. Seveda sem takoj šel na sresko načelstvo na Prevalje. Sreski načelnik Milač me je po običaju takratnih uradnih organov ozmerjal in rekel, da imajo zadosti poštenih delavcev, da komunistov ne rabijo in da mi dovoljenja za delo ne da.
Bil sem brez dela in brez zaslužka, živeti sem po moral. Če bi me oče ne preživljal, bi bil moral beračiti. Priložnostnega dela pa tudi ni bilo. Nekajkrat so prihajali k meni člani Orjune in policijski obveščevalci ter me nagovarjali, naj izdam Matijo Gra-dišnika-Tičeta, za katerega so vedeli, da je komunist, niso pa imeli konkretnih dokazov o njegovem delu. Obljubovali so mi, da bom takoj dobil delo, če to storim.
Tisti čas so uvedli občinski kuluk. Ime-nitnejši guštanjski purgarji niso radi hodili delat na občinske ceste, pa sem jaz pobiral njihove šihte po 20 din na dan. Toda tega ni bilo dosti. Včasih sem delal le nekaj dni v mesecu.
Aprila 1931 sem dobil poziv od vojnega okrožja Celje, naj se takoj javim rekruta-cijski komisiji v Celju. Ker sem moral potovati na lastne stroške, sem moral potovati na lastne stroške, sem zaprosil na občini za denar za vožnjo v Celje. Občinski tajnik pa me je nagnal, čeprav je vedel, da sem brez sredstev. Zaradi tega mi je pač moral dati potreben denar oče, ki sam ni imel dovolj sredstev za preživljanje. Ker je komisija v Celju dognala, da imam močan bronhialni katar na pljučih, so me poslali v Ljubljano, kjer bi me spoznali za nesposobnega za vojsko. V Ljubljani pa me je dobil v roke neki zdravnik Vranglo-vec, ki me je zopet surovo ozmerjal, mi očital, da sem zabušant in protidržavni element, ker nočem služiti vojske. Spoznal me je za sposobnega. Ze konec maja sta prišla po mene dva žandarja in me kratko-malo odvedla na vojni okrug, da bi odslužil vojaški rok. Ko sta me gnala od doma, mi nista povedala, kam gremo, tako da nisem mogel vzeti ničesar s seboj. V Celju me je vprašal oficir, kje sem bil, da so me tako prignali. Ko sem mu povedal, da sem bil doma, je oba žandarja nahrulil, češ zakaj vodijo človeka, ki doma čaka na vpoklic v vojsko. Zanimal se je, kdo je dal žandar-meriji nalog za tak postopek. Rekel je, da bi zahteval, da bi si oba žandarja sama plačala vožnjo, če bi mu bilo to mogoče. Ko sta žandarja odšla, je prišel v pisarno pisar Filip, s katerim sva se dobro poznala, ker je bil zaposlen pri Rdečem konzumu na Prevaljah. Poročniku je povedal, da sem bil zaprt. Dobil sem vtis, da je bil poročnik našega mišljenja, ker je bil kar nekam prijazen. Vprašal me je, če se bom sam peljal v Škofjo Loko, ker sem tja dodeljen. Bilo mi je vseeno, kam me pošljejo, ker službe tako nisem imel in bi bil šel kamorkoli, samo da ne bi bil več v breme očetu. Pritrdil sem, da bom šel tudi sam. Čez nekaj časa pa mi je rekel, naj grem domov, da si bom malo spočil in me bodo poklicali jeseni. Dal mi je karto za vožnjo. Dohitel sem še večerni vlak in že sem se vozil nazaj proti domu. Kako debelo je pogledal na-
slednje jutro žandar Pajenk, ko sem se ob
7.	uri zopet prišel javit.
To vsakodnevno javljanje se je vleklo kakih šest do osem mesecev vse dotlej, da je prišel na žandarmerijsko postajo nov komandir — Plesec. Njemu se je zdelo te šikane dovolj in mi je rekel, da mi ni treba več prihajati. Samo če bi odšel iz občine, naj mu pridem povedat, da bo vedel, kje sem.
V vojsko so me poklicali šele spomladi leta 1932 in me dodelili 30. p. p. v Prizren:
To je bil kazenski polk, v katerem sem služil svoj vojaški rok. Niso me pa dolgo držali v kasarni med vojaki. Že po dveh mesecih so me izolirali ter me dali za »po-silnega« h komandantu bataljona, ki ga je bila sama hudobija. Bal se je ga je ves polk, ne samo njegov bataljon, kateremu je poveljeval. Bil pa je tudi velik stiskač.
Ni mi dal niti toliko, da bi bil kupil pasto za čiščenje njegovih škornjev. Kupovati sem jo moral iz tistega kovača, ki sem ga dobival vsak mesec. Pa še oklofutal me je, če se škornji niso dovolj svetili.
Tudi v vojski so me nadzorovali. K meni je prihajal neki policijska agent in mi prinašal kruh. Pripovedoval mi je, da bo ' kmalu izbruhnila vstaja, da imajo okoliški kmetje skrito orožje in bo na vsem lepem začelo pokati. Mogoče bi mu bil šel na led, da ga nisem nekoč slučajno videl, da je v službi pri vojaški intendanturi. Opozoril pa me je na njega tudi kaplar Han iz Apa-tina, ki je tudi bil član Partije. Z njim sva delila vse, kar sva imela.
Ko sem odslužil vojsko in se vrnil domov, sem zopet romal na Prevalje k sreskemu načelniku Milaču prosit za dovoljenje za delo. Uspeh je bil isti kot pred leti.
Bil sem v izredno težavnem položaju. Zima je bila pred durmi, a zame ni bilo niti dela, ne zaslužka.
Spomladi 1934 sva se srečala z nekim sošolcem, ki je bil član Sokola. Pravil mi je, da pri Sokolu snujejo tamburaški zbor. Nagovarjal me je, naj pristopim, pa bom dobil tudi delo v Železarni. Odvrnil sem mu, da kljub vsemu ne morem tako pasti na kolena, da bi se šel ponujat. On pa je rekel, da tega ni treba, ampak naj samo pristanem, ko me bodo prišli vabit k sodelovanju. Dopovedoval mi je, da sem že dovolj dolgo brez dela in zaslužka in da moram enkrat zopet priti do kruha. Nato sem se odločil. Ze naslednji dan me je prišel vprašat načelnik Sokola Propat, če bi hotel sodelovati pri sokolskem tambu-raškem zboru. Obljubil sem mu, da bom poizkusil. In glej! Čez nekaj dni sem že dobil sporočilo od računske uprave Železarne Ravne, naj se še tistega dne tam javim.
Tako sem se po štirih letih zopet redno zaposlil. Bil pa je res že skrajni čas. Nisem imel več kaj obleči niti obuti.
Toda Orjuni ni bilo prav, da sem dobil delo. Na nekem sestanku pri Štrudlu so o tem razpravljali in je eden od njih.predlagal, da bi me bilo dobro še enkrat zapreti. To mi je povedal eden naših, ki je bil na tem zboru in se je temu odločno uprl. Nakana orjunašem ni uspela. Preprečili so jo naši simpatizerji in člani, ki so se vrinili med nje.
Dr. J. Sušnik, dr. B. Celcer in P. Cesar s tečajniki
TEČAJ ZA SKUPNOST
Na spodbudo in pod vodstvom obratnega zdravnika dr. Bogomirja Celcerja je bil pri železarni izveden sanitetni tečaj, katerega je obiskovalo 20 tečajnikov. Predavanja so bila dvakrat tedensko skozi tri mesece. Predavatelj je zajel snov zelo obširno ter lepo obdelal, da jo je lahko vsak dojemal. Tudi tečajniki so razumeli važnost te izobrazbe in so z zanimanjem sledili izvajanjem. Vsi, ki so redno prihajali na predavanja, so tudi z uspehom opravili strokovni izpit, odpadli so le tisti, ki niso razumeli pomena izobraževanja.
Tečajniki so bili v glavnem iz vrst prostovoljnih gasilcev ter bodo s pridobljenim znanjem pomagali na svojih delovnih mestih v borbi proti nesrečam pri delu; ob taki potrebi pa bodo s svojim znanjem dvignili strokovnost reševalne službe podjetja. Zato je tečaj, ki je bil izveden sicer v manjšem obsegu, le precej pomemben za celotno našo delovno skupnost.
'Za doseženi uspeh gre zahvala razumevanju vodstva podjetja, predvsem pa našima obratnima zdravnikoma ter vedno večjemu interesu naših ljudi do izobrazbe.
V. V.
So trenutki, ko prevzame srce neka čistina in ga napolni občutje poveličanega spomina na nekaj, kar se je že oddaljilo. Človeška narava je na srečo taka, da se na ta način vračajo le spomini na lepo, na vredno, medtem ko spomine na grdo hitro iztirimo. Navadno je to prizor oziroma sluh iz mladosti. Tam v dalji se poraja doživetje še enkrat in od tolikih prevar oglušeni udi ga tembolj dojemajo. Čim bolj skromno je bilo tisto, čim bolj oddaljeno od dnevno dopovedovanega, tem svetleje zaživi.
Bližji je ta občutek otožju, iskrenosti slovesa, kot pa radosti, kajti pri starem človeku, ki mu izpadajo zobje in šviga pred njim toliko več življenjskih prevar, se tak hip težje, a vseeno česteje uvrsti. Vse hudobno, zlagano, neiskreno, preveličano se tedaj odmakne in si z lepoto sam.
Da, ta odjek iz preteklosti je v bistvu slovo od lepega: spomin na dobrega človeka, ki ni imel ničesar drugega kot svetlo srce, spomin • na skromen predmet, na smrečico na pašniku, na »čiv čiv« senice, klic drozga v logu, na pokrajino in njen glas...
Takd zapoj o kdaj tudi Gradiški... ubrano iz dežele, z njenim dahom in barvo — kot njeno življenje, njena duša. In ko pridem na kraj, koder sem jih prvič čul, Gradiški spet pojo ... Razločno jih čujem kot tedaj, medtem ko spremljevalca, ki mi trobi na uho o uspelem premazu podplatov iz tinkture hrastovega listja, ne čujem.
Gradiške sem čul tudi, ko sem bral uvodne misli Rudija Vouka koroški mladinski pesmarici v zadnjem »Koroškem Vestniku«, ko pravi:
»Pesem je bila našemu narodu že od nekdaj ljuba spremljevalka ob veselih in žalostnih dogodkih njegovega življenja. V urah veselja je ljudstvo s pesmijo dajalo duška svoji radosti; ob urah preizkušnje ga je pesem dvigala, tolažila in mu dajala pogum.
Otrok je svoje prve igre spremljal s pesmico; šolarji so pogosto pevaje sprejemali vase prve šolske nauke; odrasli so vsako pomembnejšo slavnost povzdigovali s pesmijo.
Odgovorni činitelji so skušali navdušenje za lepo pesem med mladino in med odraslim ljudstvom smotrno vzdrževati in ga še dvigati. Tako je na primer A. M. Slomšek že v letu 1853 izdal v Celovcu prvo slovensko šolsko pesmarico pod naslovom: Sola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino.
Tako je bilo včasih; dandanes, žal, ni več tako. Pesem izginja iz življenja našega naroda. Kje so tihi pomladanski večeri, ob katerih je zaplavala mehka fantovska pesem preko vasi, se bližala in se zopet izgubljala nekje v daljavi? Kje so pesmi žanjic, plevic, mlatičev, koscev, voznikov? Ni rečeno, da so čisto izginile; ali se še tu in tam držijo, pa niso več organično povezane z ljudskim življenjem. Doletela jih je ista usoda kot naše narodne običaje, ki
so bili prvotno ljudstvu svet obred, danes pa so se skoraj do malega vsi izrodili v smešne potvorbe. Mladina se ogreva za tuje, uvoženo blago, ki ga sliši v filmih in v radiu, čut za domačo pesem pa izginja. Poleg drugih okolnosti je tudi vojna kriva, da se je pretrgala vez doraščajoče mladine z narodno pesmijo ...«
Ničesar na moji poti nisem imel kako vezanega na bližji dojem petja in glasbe. Vse je bilo samo divje. Ptice so pele, pastirji so kričali in sem pa tje je kdo nebeško zajuckal. Take julijske dni, ko smo posedeli na travniku, je bil v ozračju neki ton. Monotono kakor pri čebelnjaku, a polno čez vso pokrajino. Rekli so: leto poje... In zvonovi, nedosegljiva godba na deželi za svečanost, vrisk in bol.
Iz šole je ostal tisti »Oo Taannenbauum, ooo Taannenbaauuum ....« — vsi enako, le da šolarke nekoliko bolj kričavo. Petje v cerkvi je bilo nekaj drugega. Po svoje je zajelo in ne upal bi načeti melodije na paši. Zadnji oziroma prvi slovenski učirtelj, ki je prinesel v razred citre, je osvetlil glasbeno obzorje in napolnil srca, a je bil za moj posluh že prepozen. Vse je spet govorilo o citrah in takrat nekoč sta oče in stric, čeprav jima ta opravek ni pristojal, sama izdelala ciganske citre, navila strune in zaigrala nepozabne melodije ter citre spet za vedno odložila. Vča"5ih je kje zase zapela babica. Takoj sem slutil več in pozneje tudi izvedel, da je bila nekoč prva cerkvena pevka.
Na vse to bi torej o pesmi in petju ne smel spregovoriti besede in bi tudi nikoli ne segal v ta svet, če ne bi prišlo vmes še kaj. Ferdinand Polanc ter Jurij in Rudij Petrač so zapeli. Rekali so o tem že prej, a prvič sem jih čul. Kakor zvonovi v planinski kraj. Desetletje so zvonili od Strojne do Pernata na štajerski meji. Pevci koroškega občutja in izrednega pevskega daru — Jurij naprej (priedi), Rudij čez, Polanc
Če preziraš nevarnost pri delu, nisi junak, temveč samo nepremišljen
GRADIŠKI POJO...
Z beneškim izletom so se Ravenčani pohvalili
pa v povezavi z nedopovedljivim basom — so zares godli po deželi. Luka Kramolc je menda pred Polančevo smrtjo še zapisal nad sto njegovih viž. Toda, kaj viža, glas in občutje! Na plebiscitni večer smo šli na Prežihov vrh. Polanc, Jurij in Rudi so bili tam, da bi zapeli. Kako pričakovanje! Toda mesto njihnje pesmi so zabučali topiči na oni strani...
Te enkratne pevce smo torej na hotuljski strani le redko čuli. Njihna domena je bila bolj tolstovrška stran. Toda menda kar hitro po dvajsetem letu so se v tej viži in barvi oglasili Gradiški iz Kotelj — Gradiška Franc in Lojz ter Lakovski (Hravat). Naenkrat so od nekod zapeli. Ljudje so menili: Polanc! Bili so Gradiški. Nikjer jih pravzaprav ni bilo, kajti tudi Gradiški niso peli kar tako, temveč samo kdaj pa kdaj na večer. Samo enkrat sem jih čul od blizu. Mlaj so postavljali v Kotljah, pa so prišli Gradiški in zapeli v zarjo. V Kotljah naj-brže nihče več ne bo tako prepeval. Takrat sta pomagala še Joža in Ruda Breznik, Ruda z brki ko jazbec in z mehko višino ko kanja. Nihče ni vodil, le peli so, pa kako peli.
To je bilo za slovo iz Kotelj. To petje sem tudi ohranil kot merilo za lepo petje na svetu.
Tudi v šolah so nas zbrali v take zbore, kdor je le hotel. Spomnil sem se Gradiških in šel zraven. V enem teh študentskih zborov je gnal tenor Schondorfer iz Starega trga. Bil je z dežele doma in je pel brez napenjanja žil. Sicer smo mulili po notah. Vodil je pevovodja, ki sam seveda ni več pel. Ko se mi je kdaj le zazdelo lepo, sem zagnal, kar se je dalo, z menoj vred pa še drugi, pevovodja pa je že mahal in dušil glasove. Kmalu sem imel dovolj. Mož naj-brže sproščenega petja iz srca nikoli ni slišal. Vaje, ko si se prijavil, so bile sicer strogo obvezne, meni pa so začuda rekli, da lahko brez nadaljnjega kdaj izostanem...
Nekako tako sem doživel tudi razkošje Traviate. Imel sem dovolj že sredi predstave ter gledal zamaknjene ljudi. Tisto siljenje glasu iz luknje in dretje v zaprtem prostoru proti plačilu petju ni bilo podobno. Vedel sem, da pes pri navzkrižnih glasovih in pri takem kopičenju tuli in sem se takoj spomnil na to naravno oceno. Naneslo je, da sem še stanoval z učiteljišč-nikom, ki je kar naprej vlekel na eni struni tisto »Po jezeru in po jezeru bliz Triglava...« Menda sem se zato vse življenje izogibal Bledu ter ga v 16. letih bivanja tik zraven obiskal samo dvakrat.
Vmes sem doma spet čul Gradiške. Zacelili so. Nekoč smo na poti na Raduho v Bistri naleteli na olearskega invalida. Prišantal je od nekod, položil citre na mizo in zaigral. Od tistihmal nisem več čul tako peti citer.
Da je možno peti enostavno, sem čul na Francoskem. Da je možno petje popolnoma uničiti, pa smo čuli potem pri paradnih Nemcih. O tem in o našem petju sploh je napisal v »Fužinarju« svoje dni Marjan Kolar tako kakor o prepevanju zlepa ne bo več kdo povedal. Spomnim se tudi, ko so po radiu prenašali koroško »Oj, ta mlinar ...« Vendar enkrat tudi nekaj lepega, našega! Ko pa je potem potegnil menda Svetozar Banovec, ni bilo za obstati. To ni petje, vsaj ne petje koroške pesmi, prej
dokaz, kako se ta pesem ne sme peti. Kar zameril sem, kajti čul sem Polanca in Gradiške.
Slušni spomin zaživi še na koroške pevce pred 30. leti v Unionu v Ljubljani. Peli so res koroške napeve, ki jih znajo, in v zboru so bili pevci. Tudi Sv. Peter pod Svetimi gorami se uvršča. Po vsej deželi znani pevec, tamkajšnji župnik, je prepeval veliko mašo. Zavidal sem faranom za to muziko. On bi moral zapeti tisto »Oj, ta mlinar ...«!
Vmes še zapoj o taki drobci ugajaj oče muzike-melodije iz alpskega sveta, prejšnja češka velika pesem, ki je tako presunljivo budila v težkih časih, solisti toplih barv, Krpačev zbor z »Malgaj ...« ter vriski in otožja fantov na vasi.
Dr. Josip Šašel:
MAJ
Zbujam spomine na usodne dogodke pred
40.	leti, prebiram bošuro »Vojne akcije u Koruškoj 1918/19 godine«. — Mirovna konferenca v Parizu razpravlja o Koroški, Nemci pripravljajo napad na naše kraje, kjer so domačini mirno vzpostavili narodne svete. Iz vse nemške Avstrije zbrani folks-verovci so naše slabotne čete potisnili na vrhove Karavank, preplavili Mežiško dolino in prve dni maja 1919 prodrli če žez mejo na Štajersko do Marenberga, Slovenj ega Gradca in skoraj do Šoštanja. Maistrove čete so jih iz teh mest še vrgle nazaj na črto Dravograd-planina Plešivec-Sol-čava. Mežiška dolina je ostala okupirana, junaško delo poročnika Malgaja uničeno.
Obrambo je organiziral komandant Dravske divizije v petih odredih: labotskem, koroškem, jezerskem, ljubeljskem in jeseniškem. Položaje od Dravograda do Solčave je pod poveljstvom polkovnika Ljubo-mira Mariča zavzel Koroški odred, v njem je bil najmočnejši Slovenski planinski polk.
Samo to je ostalo. Malo! Nekje je nekdo ocenil, kako posameznik dojema glasbo. Razporedil jo je na poglavja za male in za velike glave. Po mojem dopadenju sem prišel tudi tu med male glave. Tako je, a zraslo je ter ostalo prepričanje, da se poje samo iz srca in da naj poje samo tisti, ki peti zna. Ne organizacija ne hvala ne tekma pri tem ne veljajo. Če morda kje brez škode, vsaj tu ne opravimo ničesar, tudi ne z izpolnjevanjem pogoja: »Pojem, če mi daste pevske hlače...«, kajti s tem vsaj petje ničesar ne pridobi.
Petja in godbe iz razpoloženja nikoli ni bilo na pretek in ga je menda res vedno manj, pa še sluh je šel, zato pa Gradiški pojo...
1919
Na povelje generala Smiljaniča se je splošna ofenziva začela 28. maja 1919 ob 3.30. Koroški odred je že prvi dan osvobodil skoraj vso Mežiško dolino, čeprav je moral premagati težavni teren in zlomiti sovražnikov odpor zlasti pri Kotljah. Ze 6. junija nato so naše čete zasedle Celovec in Gospo-sveto.
Tako poroča vojni zgodovinar suhoparno in stvarno. Pa kaj vse se krije za temi fakti in datumi, koliko pretresljivih človeških usod! Vsa tragika neodrešenega Korotana se je zgoščeno ponovila v tem usodnem obdobju — že kolikokrat v zgodovini! Razburkani spomini se kar ne dajo umiriti in urediti, da bi obnovil vsaj mali odsek iz onih temnih časov. Naj poskusim.
Sezimo nazaj v konec prve svetovne vojne. Konec več kot štiriletne morije. Pa ni prinesel olajšanja. Nasprotno, val hude gripe je zajel preživele, izmučene povratnike. Tudi mene je vrgel v delirij blodenj. Nisem še prav okreval, ko me je nekaj dni
Naše kopališče...
... na dan plavalnih tekem. Sedaj res ne veš, ali je premajhno kopališče ali pa je preveč ljudi na Ravnah. V pogledu razpoložljive vode drži oboje,
rešiti pa bo le treba prvo vprašanje, kajti ljudje se ne damo
po novem letu 1919 prišel svarit brat: »Beži! Nemci so zavzeli Borovlje, prihajajo v naše Rute! Kričijo, da hočejo vsem ,Čušem' čreva pogledati.«
To je bil začetek nove tragedije neodre-šenega Korotana. Po razsulu stare Avstrije in njene oblasti so domačini v Podjuni, po Rožu in Zilji uredili krajevno samoupravo, zanašajoč se na plemenita Wilsonova načela. Držali smo res samo svoje, nikdo ne more resno trditi, da bi posegli na tuje. Nemci pa so načrtno zbrali iz vse njim ostale Avstrije svoj folksver, zbudili v njem instinkte Herrenvolka ter vdrli v mirne slovenske vasi. In to agresijo so ocenili visoki v Parizu kot »samoobrambo« Avstrije. Kar čakali so na to, da izigrajo Koroške Slovence kot drobiž svoje politike. Iz Ljubljane pa se je slišalo, da vlada meni: »Na severu nam bo mirovna pogodba ponujala toliko ozemlja, da se bomo Nemcev še branili!« Taki so bili prvi »državniški« koraki Ljubljane! Pa še kako samozavestni!
One viharne noči sem torej z drugimi begunci gazil visoki sneg čez Ljubelj in našel pribežališče v Ljubljani. Na Koroški fronti pa se je zopet začela morija, borba za rodne domačije.
V ta mrak je za mene posijal vsaj žarek olajšanja, ko je dnevnik »Slovenski narod«
14.	januarja 1919 prinesel poročilo, da je v Zagreb prispel bataljon Jugoslovenov, ki so se iz ruskega ujetništva zbrali v Jugo-slovensko divizijo, da na pravi strani sodelujejo v »borbi med Germanstvom in Slovanstvom«, kakor je tedaj označil cesar Viljem svetovno vojno. Med oficirji najavljenega bataljona je bilo tudi ime mojega
brata, ki smo ga pogrešali že vso vojno. Še je živ! »Narod« je poročal, da so se ti Jugoslovani hrabro borili v Dobrudži in na Solunski fronti ter v končnem zaletu osvobodili Staro Srbijo in Črno goro. Iz Sarajeva so prišli v Zagreb, od koder so namenjeni v Ljubljano. Res je list kar nato objavil, da pride jugoslovenski bataljon naslednje jutro ob 5. Pričakoval sem, da bo Ljubljana tem našim osvoboditeljem (resničnim osvoboditeljem!) priredila dostojen sprejem. Prvi od onih pridejo, ki so odločilno sodelovali na svetovnih bojiščih, kjer se je krojila naša usoda. Pa kako sem bil razočaran! Razen železničarjev nobene žive duše. Nikdar še ni bil ljubljanski kolodvor tako pust. Menda nismo bili daleč od resnice, ko smo pozneje ugibali: avstrija-kanti, ki so zasedli položaje, se bojijo za svoje stolčke.
Mnogo, mnogo smo si imeli povedati z dobrovoljci, ki bodo kmalu zopet posegli v boje za severno mejo. Vsi so bili hrabri borci. Zavedali so se, da živi ne smejo priti v ujetništvo, v Avstriji so jih kot »veleizdajalce« čakala vešala. Uživali so najvišje spoštovanje v antantinih vojskah; koroškega rojaka dr. J. Štefančiča opevajo Srbi v narodni pesmi kot »kapetana Stefanoviča«. V Dobrudži je namreč prejel povelje, zasesti s četo strateško važen griček in zadržati naskakujoče Bolgare do mraka, da se drugi umaknejo. Povelje je točno izpolnil, med tem pa je bil obkoljen, umik odrezan. Kakor Črtomir je dal svojim na izbiro: ali se vdati ali pa prebiti v svobodo! Vsi so šli za njim in se prebili.
Kmalu sem bil premeščen iz Ljubljane
v Celje. Vse je trepetalo za koroško fronto, od tam so prihajala porazna poročila: naš zlom konec aprila, nemška ofenziva v začetku maja, Begunci že iz Slovenj ega Gradca, Velenja in Šoštanja! Tedaj sem slučajno videl, ko so s kolodvora prignali prvo kolono avstrijskih vojnih ujetnikov; med seboj so govorili v izrazitem dunajskem narečju. Z vseh strani so prihiteli Celjani in pasli oči; iz goste množice so se oglašali kriki: »Razbojniki! Dajte jih!« Pa takoj je vse prevpil glas Primorca: »Pustite te pilharje, reveži so, kakor smo bili mi v marškompanijah!« Vsi so utihnili. Impozanten je bil prizor, ko je množica v dostojanstvenem molku tvorila špalir prestrašenim in dobrodušnim dunajskim »pilhar-jem«, ki jih je Herrenvolk očividno za lase privlekel na koroško fronto.
Ta prizor omenjam zaradi kontrasta s podobnim, ki se je odigral skoraj sočasno v Rožu in Celovcu, o katerem sem zvedel kmalu nato. Tam so v začetku maja prodrli folksverovci tudi v naše Rute ob Ljubelju ter odgnali z domačij vse, ki so bili na glasu kot zavedni Slovenci. Ker so se fantje in mlajši moški že zbrali v obrambo na Ljubelju, so bili to starci in dekleta (med njimi dve moji sestri) ter domači župnik dr. Mortl (pozneje dekan na Vranskem). Ze med potjo so jih suvali in izbrano psovali. Pravi križev pot pa se je začel v Celovcu, kamor so jih prignali v dolgi procesiji: obcestna množica je besnela, na vse grlo kričala in vreščala, bližnji so lomili nad njimi palice, razbijali na njihovih glavah steklenice, dalnji pa so metali vso mogočo gnilobo. Nobenega glasu v njih zaščito. Ko jih je
Na novih terenih...
za novo valjarno
končno zaščitilo zidovje Jezuitske kasarne, drug drugega niso poznali. Nacizem se je šolal!
Nad Celjem je ležala svinčena mora, ko je tja prispel jugoslovanski bataljon iz Ljubljane. Brat mi je pripovedoval čudne reči: že kak teden preje so se »momci« v Belgijski kasarni pobunili, odpovedali pokorščino, dohode zastražili in aktivnih oficirjev niso pustili noter. To so storili zaradi tega, ker niso bili izpolnjeni njegovi zahtevki: 1. izplačilo »sledovanja« — že dolgo niso dobili niti počene pare; 2. bili so brez perila, na frontah se je razcefralo do slednje niti — dajte novo; 3. občine v Bosni in Dalmaciji niso izplačevale podpore njih svojcem — »pošto je borac u ne-prijateljskoj vojsci« — zahtevali so to podporo za svojce.
»In so jim te tri zahteve izpolnili?« sem zavzeto vprašal.
»Kaj še! Nobene.«
»Pa kako — so pobuno opustili?«
»Mi dobrovoljci smo jih pregovorili, da je sramota gledati koroško mizerijo — po-bunjeno.«
»Ali so še sedaj brez perila?«
»Se.«
Takoj smo alarmirali občinske može in že naslednji dan so doživeli »jugoslovenski momci« pogostitev ter obdarovanje s perilom in drugim, kakor je to diktiral tudi strah trgovcem.
V sklopu Slovenskega planinskega polka
je jugoslovenski bataljon potem prodiral preko Brdinj na Kotlje, mimogrede zlomil odpor folksverovcev, nato pa dalje na Gu-štanj ter preko Suhega vrha in Komlja v ravno Podjuno. V enem dnevu je bila Mežiška dolina zopet osvobojena, Nemci so bežali kar se je dalo. Slišal sem, da so se nekateri borci pred jurišem namazali s sajami, vzeli nož med zobe in zagnali bojni krik, kakor Senegalci, s katerimi so na Solunski fronte skupaj držali Kajmak-čalan.
Osvobojena je bila tudi slovenska Koroška. Za njo pa so v Parizu že kockali, kocka je padla v prid agresorjem; diktat se je glasil — plebiscit! To je bilo tedaj moderno, navidez silno pravično sredstvo razmejevanja, ki pa se v Južnih Tirolih ni uporabilo...
Tudi proti nam so pogoje za izvedbo plebiscita diktirali zelo daljnovidno, tako namreč, da so bile mogoče mahinacije. Pa še prav na koncu. Kajti dve noči, dve cele noči so antantini oficirji — samo oni — pri zaklenjenih vratih »stražili« skrinjice z našimi glasovi, z našo usodo! In ti stražarji so bili: Italijani — makijevalistično proti nam; Angleži — vzvišeno proti nam; Francozi — sramežljivo za nas, njih vodja je menda rekel: »In ti lepi katoliški kraji naj bi prišli pod pravoslavno Srbijo!«
Ali je mogoče dvomiti o tem, da so v teh dveh nočeh delali »plebiscit«?
POPRAVLJAMO
Takrat ob francoski revoluciji so nekega popoldne, ko je že vsega zmanjkalo, odsekali glave še okoli 400 urednikom raznih listov. Vseeno, ali si bil urednik lista »Avanti« ali pa »Milih jer« — pod giljotino! Seveda so potem, ko so glave že ležale na oni strani sekire, ugotovili, da to ni bilo čisto prav in da žrtev teh ubogih par ni vodila na svetu nikamor.
Nekako taka je vselej platforma urednikov. Nikar jim ne zavidajmo. Nikoli tisto, kar napišeš, ni za vse čisto prav, niti tedaj, ko si napisal, kaj šele za nazaj ali za naprej. Nekdo pa mora vedno odgovarjati za vsebino — torej tudi za to, kar drugi napišejo. Navzkrižij in zamer je zato toliko več.
Tako so prijavili nezadovoljstvo tudi prevaljski gasilci, in sicer proti objavi v zadnji številki našega lista na strani 12 na začetku prve kolone. Tista stvar z gradnjo gasilskega doma oziroma z dvorano namreč ni bila čisto taka, kot je tam navedeno. Prevaljski mladinci že vedo, medtem ko je pisec tedaj pač čul samo eno — nekoliko preveč navdušeno plat. Sestavo je dal že čisto v stroj, pa ni imel ne pisec pa ne kdo drugi časa za kako drobnjarjenje. Kako posebej hudo pa ta reč tudi ni izzvenela.
Gasilci so najbolj dostojno opozorili na to reč in bliže pojasnili. Mislim, da bodo zadovoljni, če jim odkrito povemo, da je bila stvar prenagljena, kar se lahko zgodi vsakemu, ki kaj piše. Delajte pridno naprej v službi ljudstva, ničesar narobe napisanega ne more motiti vašega dela, predvsem pa pisec tistih vrstic ni imel tega namena, temveč samo enostransko informacijo, ki pa v hitrici včasih spodleti, kakor je spodletela v tem primeru.
Urednik
A: »Ali so divje svinje res nevarne?« B: »Da, posebno, če so ikje v bližini.«
Boljše izhajanje (življenjska raven) more dati le večja vrednost dela. Do te pa se bomo prikopali samo z večjim znanjem, s kvalifikacijo. Znanje je namreč tisto, ki vodi do čim bolj pametne - ekonomske izvedbe dela!
Nesreče
Pregled za I. polletje
Nobeden list na svetu ne piše o teh stvareh toliko kot naš, pa nadaljujmo še s te plati.
Skupno smo utrpeli pri podjetju v prvih šestih mesecih letos 104 nesreče, in sicer 90 v tovarni, 8 sodelavcev pa je utrpelo take poškodbe še izven tovarne (na potu na delo in z dela — pravimo).
Posamezni obrati so bili udeleženi takole:
Jeklarna ....	33	in 4 izven	tovarne’
Kovačnica . . .	13	in 1 izven	tovarne
Valjarna ....	12	in 3 izven	tovarne
Mehanski obrati .	12		
Remont ....	2		
Elektroobrat . .	2		
Termoenergetski .	4		
Promet ....	5		
Gradbeni . . .	4		
Špedicija ....	2		
OTK		5		
Skladiščna služba	1		
Reševalna postaja	1		
Skupaj . . . .	96	in	8	izven	tovarne
Preveč! Mnogo preveč in tako usodne vmes!
* Čeprav je v jeklarni najvišje število, pa moramo reči, da se jeklarji z ozirom na največji stalež in ogroženostno stopnjo že nekaj let dobro držijo. Toliko nesreč so prejšnja leta nabrali kdaj tudii v enem mesecu.
Živimo v času, ko se razvija po naših krajih alpinizem in marsikdo ima priložnost, občudovati lepote naših gora in planin, ki jim je že pred sto leti zapel slovenski pesnik:
Lep je božji svet — a gora mu je cvet.
Gora je moj dom — zanjo živel bom.
Poleg lepot so pa tudi nevarnosti, ki pretijo neizkušenemu obiskovalcu planin. Tako na primer pozimi snežni zameti in plazovi, v poletju pa gosta megla, hude nevihte in podobno. To ve že skoraj vsak. Malokdo pa ve, s kakimi težavami se morajo boriti prebivalci kmetij na strmih pobočjih za vsakdanji kruh in za svoj obstanek kakor na primer v hribih med Raduho, Olševo in Peco — v Koprivni. Tam pravijo, da je pri nekaterih kmetijah taka strmina, da morajo imeti buče priraščene na bučno zel, da se ne zakotalijo nizdol po strmini in da morajo imeti kokoši kremplje na nogah, da jim ne zdrkne navzdol. Vendar Koprivčani ljubijo svojo domačo grudo in jo obdelujejo, da jim rodi dovolj vsakdanjega kruha. O tem vam želim nekoliko omeniti, kakor mi je pravil tovariš Rudolf Kurnik.
Kadar v mesecu juliju v Koprivni novne požigajo, ne posekajo vseh dreves, ampak pustijo nekatera in ta jim služijo ob času žetve za ostrve žitnih kop ali stogov. Ko je novna požgana in prekopana, vsejejo
pri delu
Tudi tu ponovimo, kar smo zapisali na plačilne kuverte ob zaključku polletja. Tudi tu še enkrat opozarjamo in vabimo:
železar ji!
Nad 100 nezgod se je pripetilo pri našem podjetju v prvem letošnjem polletju. Nad sto izmed nas jih je bilo neposredno prizadetih, med njimi več hudo,, življenjsko prizadetih. Onesrcčene so bile številne družine in svojci.
Ali naj bo v drugem polletju spet sto in še več tega zla? Kdo nam bo pomagal in nas obvaroval pred nesrečo?
Nihče od drugod, vse je odvisno od nas samih! Nobene nezgode ne bi bilo ne do sedaj in ne za naprej, če bi vsi in vsak storil svojo dolžnost do osebne varnosti in do varnosti sodelavcev.
Za ta namen ponovno opozarjamo in vabimo vsakega posebej, da pomaga odvrniti nezgode s pravim ravnanjem, z večjo lastno previdnostjo ter s tovariškim opozarjanjem delavcev na varnost. Samo od nas je odvisno, od vsakega posameznika, od vodstva pa do izvrševanja dela, da poženemo tega vraga iz naše delavnosti ter da obvarujemo zla sebe, sotova-riše in svojce.
Nesreče pri delu bodo izostale, ko bomo strokovno ravnali ter zadosti pazili nase in na druge. Storimo to v lastnem interesu res vselej in takoj.
v njo ozimno žito. Žito zraste mnogokrat, kadar je za rast ugodno leto, že v začetku septembra za ped visoko. Takrat pa poženejo trop ovc v novno, da popasejo in pogrizejo to rast do korenin. Žito potem lepše raste in bolje obrodi.
Prihodnje leto, ko je klasje zrelo, ga po-žanjejo in obložijo z njim tista še stoječa, ožgana in osmojena drevesa, na katerih potem čaka do pozne jeseni na nosače in nosači j o.
V pozni jeseni, ko so drugi poljski pridelki že pospravljeni in shranjeni v kaštah, kleteh in drugod, gredo vabit sosede, da z združenimi močmi znosijo z nov žito na dom.
Kak kilometer oddaljena odoma je v strmini, sredi gozda, novna s kopami (stogi) žita. Nosači se že v jutru odpravijo od doma, noseč s seboj vrvi, potrebne za povezavo snopov v bremena. Po potu med domom in novno se ustavljajo v določenih razdaljah drug od drugega. Le štirje gredo do stogov. Tu snemata dva snope z dreves, dva jih povezujeta v bremena. Prvi nosač pa že zadene povezano breme preko glave na ramena in hrbet ter ga nese do naslednjega nosača. Ta prevzame breme in ga nese do drugega nosača in tako prebasujejo in prenašajo bremena žitnih snopov, dokler ne dospejo z njimi v gumno. Nazaj grede nosijo zopet vrvi in jih izročajo drug dru-
gemu. Med nošnjo so navadno razigrane volje in iz objestnosti drug drugemu nagajajo. V navadno breme povežejo po navadi do dvanajst parov snopov. Nekateri prvih nosačev pa nalašč zahtevajo, da jim povežejo kar štirindvajset ali še več parov snopov v eno breme. Takemu bremenu pravijo da je »bik«. Nekdo, ki hoče drugim nagajati, si med nošnjo razveže in zrahlja vrv in ko naslednji nosač breme prevzame s(nopi zdrsijo preko glave. Temu se smejejo in se iz njega norčujejo; pravijo, da je koklja, ker se je s snopi razšopiril kakor koklja s peruti, kadar zbira piščeta.
Med prvimi nosači je bil eden, ki se je kaj rad ponašal s svojo močjo. Ta je drugim nagajal s tem, da je povezača primoral, da mu je povezal v breme vsaj najmanj štiriindvajset parov snopov. Ker od spodnjih nosačev zaradi pretežkega bremena ni bilo slišati nikake pritožbe ali godrnjaj a, <si je dal povezati še več snopja v bika. Hropeč po strmi stezi se je guncal proti naslednjemu nosaču. Toda preden je do njega dospel, se je spotaknil ob korenino. Telebnil je z bremenom vred na tla in se kotalil po strmem pobočju do mejne ograje. Tu pa si je na vse načine prizadeval, da bi se rešil neljubega bremena — bika, ki se mu je med kotaljenjem silno zapletel in zategnil k životu. K sreči je imel pri roki škrutli ali pipec in si je s tem prerezal vrvi ter se tako oprostil bika. Nekoliko pokropan, osramočen je zvezal razrezano vrv in z njo povezal snopje. V posmeh in zabavljanje drugih nosačev je nadaljeval delo, ves opraskan po licu in rokah.
Medtem so ženske v kuhinji pripravile obilo raznovrstnih kuhanih, pečenih in ocvrtih dobrot, s katerimi so se po končani nosačiji utrujeni nosači izdatno krepčali in jih zalivali z moštom in žganjem. Utrujenost je kmalu minila in začelo se je raz-govarjanje v veselem razpoloženju — o kokljah, hudih bikih in o drugih zadevščinah, ki so se pripetile med nosačijo sedaj ali že kdaj prej. Vsi so bili veseli in Židane volje, le oni, ki ga je bik povaljal, se je bolj kislo držal ves večer.
Naposled je še harmonika zahreščala in nosači so se zavrteli z deklami in kuharicami, da je bilo veselje.
Šanclov žepi
ZA VKC DOBITI — VEC storiti
Prebivalstvo na svetu hitro narašča. Po sedanji vnemi se podvoji že v polstoletju. (Na primer v Jugoslaviji je bilo leta 1921 okoli 12,5 milijonov ljudi, danes nas je že 18,5 milijonov, leta 1963 jih bo že nad 20 milijonov. V drugih nekih deželah je to naraščanje še neprimerno večje, najhujše pa kot nalašč tam, kjer toliko manj delajo in jim že sedaj trda prede.)
Za povečano število prebivalstva je potrebno več hrane, več obleke, več industrijskih artiklov itd. Ze za to je treba plane kar naprej dvigati in hitro stopiti. Razen tega, razumljivo, hočejo vsi ljudje višji življenjski standard — več dobrin, to je: več obleke, boljšo hrano, boljša stanovanja, več industrijskih artiklov itd.
Da bi torej vse to in vedno več proizvedli, moramo izdelovati vedno več naprav za proizvodnjo, obstoječe naprave izboljševati — kratko: da bi dobili več, moramo več proizvajati.
To je gon, ki se bo stopnjeval in stopnjeval, dokler človeštvo vsaj pri razmnoževanju ne bo raje nekoliko popustilo (ni treba z umetnimi posegi, temveč s pametjo), da bi bilo pri že ustvarjenih možnostih bliže do dobrega za vse.
Nosačija
sestra steljeraje in gnojvože
Nastop godb na Ravnah
Pozor, pozor — Velenje!
V nedeljo, dne 21. junija, je bila v parku na Ravnah revija godb na pihala iz vse Slovenije. Nastopilo je deset takih zborov, in sicer: javorniška, mežiška, velenjska, dve trboveljski, hrastniška, godba iz Zagorja, mladinska godba s Tezna, godba Svobode Tabor iz Maribora ter naši domači godci — skupno nad 420 godbenikov. Vse godbe so nastopile z lastnimi programi, potem pa so štirje godbeni zbori zapeli novo Arničevo pesnitev »Kovači novega časa«.
Čeprav so bili na prireditvi zbrani mojstri teh melodij in čeprav ob takih nastopih le ne moreš mimo primerjanj, komu je lepše zapelo, nekega tekmovanja oziroma izpovedanega ocenjevanja ni bilo — ali pa bo še objavljeno. Ljudstvo pa je kljub temu samo ocenjevalo. Tega do sedaj edinstvenega nastopa smo se na Ravnah razveselili, vse zbore smo prisrčno pozdravili, vsem smo hvaležni za lepi dan. Vse godbe so bile dobre. Nastop je napredek glosbenega sveta te sorte, napredek te vedno osvojevalne kulture.
Počaščeni smo s strani prirediteljev — Zveze Svobod in prosvetnih društev LRS ter okraja in ponosni na delo domače Svobode oziroma godbe, ki je predvsem dobila s tem priznanje za svoje delo, kajti prvič so bile Ravne pozorišče za tak združen slovenski napev.
Nekaj o začetkih tukajšnjih rudnikov ter o njihovih posestnikih in direktorjih: Preden je Plajberška unija ali kratko BBU (Bleiberger Bergwerks-Union) prevzela tukajšnje rudnike je bilo tu več posestnikov rudarskih jam, rovov in primitivnih topilnic.
Iz pripovedovanja starejših ljudi so mi znani tile lastniki:
Vedi ali Bedi, Kompoš, Kravt, Žerjav in grofje Thurni.
Vse tu nahajajoče se rudnike in njih pritikline je prevzela prej imenovana unija.
Nemška »Karntner Zeitung« je ob 75-letnem obstoju B. B. U. obširno opisala njen začetek in poslovanje. Iz tega opisa sem povzel nekaj podatkov:
Leta 1867 sta se v Plajbergu združila dva večja rudniška posestnika Sebastian Ebner in Paul Miihlbacher ter ustanovila Plaj-berško unijo.
Paul Miihlbacher je bil dvajset let prezi-dent te unije in je le-ta pod njegovim vodstvom zelo napredovala. Ta prezident je pozval nekdanjega profesorja iz rudarske akademije v Chemnitzu, dipl. inž. Edmunda Makuca in ga imenoval za rudarskega direktorja v Plajbergu.
Vsa rudarska podjetja so s tem dobila enotno vodstvo z razširitvijo na Spodnjo Koroško — na Železno Kaplo in Mežico.
Že leta 1887 so vpeljali elektriko v plaj-berške rove in leta 1890 je tamkaj že vozila prva električna jamska lokomotiva, ki je tudi prva v takratni avstrijski monarhiji.
Namesto črnega smodnika so za razstrelivo začeli uporabljati dinamit.
Ravnam z domala sedemdesetletno godbeno tradicijo oziroma dirigentu domačih godcev J. Hermanu je pripadla zavidljiva vloga — vodil je nove melodije: Kovače novega časa. Prvič so zapeli v svet v nastopu štirih godb pod lipami ravenskega gradu.
Posamezno zato tudi tu ne bomo omenjali. Ljudstvo je ploskalo vsem, tistim, ki
Leta 1893 je prevzel vodstvo celega podjetja Freiburški dipl. inž. Otto Neuburger.
Vse obrate so odslej postopoma opremili z elektriko in z električnimi vrtalnimi stroji (Siemens KurbelstoBmaschinen), ki so jih pa kmalu izpodrinila vrtalna kladiva na stisnjen zrak.
Za tukajšnji rudnik je bil kot prvi upravnik imenovan »Riigger« (do leta 1884). Tega leta je prišel na njegovo mesto Thomas Glantschnig. Pod njegovo upravo je tukajšnji rudnik zelo napredoval, ker so odkrili in izkopali velike množine čiste in zelo kvalitetne svinčene rude, cinkove rude in wulfenita.
Kakor znano, sta leta 1918, to je po prvi svetovni vojni, cela Mežiška dolina in z njo seveda tudi tukajšnji rudnik priključena k Jugoslaviji. Vodstvo rudnika je prevzel dr. Cihelka.
Ko je mežiški rudnik leta 1918 prišel pod Jugoslavijo — piše prej omenjeni časopis — je B. B. U. po posredovanju prezi-denta dr. Lauseggerja in upravnega svetovalca ter direktorja Emila Miihlbacher j a uspelo z novo v Mežici ustanovljeno družbo vzpostaviti stike in soudeležbo.
Nato sta na svoja prejšnja mesta v rudniku prispela Josef RoBbacher in Thomas Farber.
Državnemu sekvestru dr. Cihelku sta sledila Angleža Bergatte in Leader.
Nekega lepega poletnega dne 1. 1921 sta se pojavila v Mežici Anglež Bergatte in njegov prevajalec Kordan. Sklicala sta miting v gostilni Tof. Na tem mitingu sta radodarno stresala obljube, kako si bodo rudarji za naprej zboljšali življenje in veliko do-
so pri vsem še bolj popularno izbrali, pa še bolj. Iz vrst tankih ušes je kdaj padlo: Hrastnik, Velenje. Za Trbovlje pa je njihov domači list sam napisal, da so močno izstopali med ostalimi. Rekli bi le, da morda »masa« za kvalitetno izpeljavo ni tako oportuna kot pa vse drugo. Ne pretirano velik zbor kvaliteto verjetno prej jamči.
brega jim bodo nudili Angleži. Ostalo pa je največ le pri obljubah.
Ko so pobrali vso rudo iz naj bogatejših nahajališč, so pričeli z redukcijo rudarjev. Vsak mesec je bilo nekaj desetin rudarjev odpuščenih.
Govorilo se je takrat, da se Angleži držijo gesla: čim več mehanizacije in čim manj delavcev v obrate — oboje pa hkrati do skrajnosti izkoristiti. Pred okupacijo pa sta jo Angleža drug za drugim pobrala od tod.
V letu 1941 je bil od B. B. U. in njenega generalnega direktorja dipl. inž. Gustava Heinischa imenovan za direktorja tukajšnjega rudnika inž. Tscherniga.
Po osvoboditvi so na direktorjevem mestu rudnika sledili: inž. Tiringer, inž. Ceh,
V.	Marinko, inž. Lučovnik in sedanji inž. Benedik.
Med okupacijo je vse komaj životarilo, a po osvoboditvi se je takoj začel dvigati standard tukajšnjih rudarjev in vsega prebivalstva ter se naprej izboljšuje.
Šanclov Zepi
PAMET NA CESTE!
Nesreče na cestah so vedno bolj pogoste. Marsikje jih je že več kot pa po delavnosti. Promet se gosti, ljudje pa pozabljajo na meje pametne vožnje. Najbolj hitijo oziroma neumno vozijo menda res tisti, ki sc jim nikamor ne mudi oziroma ki bi jih lahko brez take škode pogrešali tam, od koder so šli, in tam, kamor divjajo. Marsikdo tudi čisto brez potrebe jaha na teh ropotarnicah in gosti promet. Da bo manj teh nesreč, je treba vključiti pamet in omejiti brzino vožnje na zmogljivost cest, voz in človeških možgan. Na Belgijskem so že rekli: 90 km največ, skozi naselja pa počasi (izjeme za zdravnike in gasilce). Takoj je pokazalo na izboljšanje.
MEŽIŠKE JAME
To pa je novo kopališče — v Trbovljah
Rudarske o dobrem in slabem
2e v prastarih pravljicah je rudarski škrat pridnim in poštenim rudarjem pomagal do blaginje. Zlobne in razuzdane rudarje pa je kaznoval z raznimi nezgodami v rovih.
★
V Peci so pred davnimi stoletji kopali žlahtno rudo in rudarji so dobro služili. V prostih dneh so se vdajali pijančevanju in kegljanju.
Neki tak dan se je pri njih oglasila beračica z otročičkom v naročju in jih lepo prosila za majhen milodar. Pijani in objestni rudarji pa so storili grozodejstvo nad njo in njenim nedolžnim otročičem.
Beračica je obupno klicala prekletstvo nad pijance in njih zlobno dejanje.
Naslednji dan, ko so še vsi napol pijani in težkih glav prišli na delo v rov, jih je vse podsulo in samo eden, ki se je zgražal nad njih početjem prejšnjega dne, se je mogel še pravočasno rešiti.
O nekdanjem posestniku rudokopa Bedlu ali Vedlu so vedeli stari ljudje pripovedovati, da je znal kmete goljufati, delavce stiskati, svojo ženo (ki je baje bila znana lepotica Črne) pretepati in da je znal razsipati denar po raznih potovanjih.
Naposled je zbolel za božjastjo in umrl.
(Njegovi hčeri Emo in Angelo sem poznal še jaz kot otrok. Bili pa sta že takrat — to je nekako v letih 1890 — starki.)
★
Z upravnikom Thomasom Glantschnikom se je začelo tudi življenje rudarjev nekoliko boljšati. Marsikatera rudarska družina je dobila svojo hišico. V rovih je bila vpeljana elektrika in mehanizacija. Ob koncu minulega stoletja je bila zgrajena večja topilnica v Žerjavu, v Heleni separacija, v Topli, na Poleni in v Žerjavu pa male hidroelektrarne.
Posebno pa je napredovalo delo v dednem rovu, ki nosi še danes njegovo ime »Glančnik rov«.
1910. leta so odprli nov rov v Žerjavu, ki se je imenoval po takratnem direktorju »Neuberger«.
Naslednja leta so bile zgrajene še žič-nica-vzpenjača za jalovino, dieselcentrala in separacija'(izbiralnica).
Z napredkom vred se je takrat (kot povsod v takratni Avstriji) širila tudi germa-
nizacija, ki je bila baje poleg zahtevka za skrajšan delovni čas glavni povod za leta 1903 v Heleni izveden neuspeli, nekoliko brutalen in neorganiziran štrajk, ko so bili številni rudarji na mah odpuščeni in od-slovlj eni.
★
Pod Angleži se je mehanizacija v rovih zelo povečala. (Tudi nova bakrena streha na cerkvi v Črni, ki je prišla na mesto prejšnje Skodlaste, je baje dar Angležev.)
Angležem se je žalibog tudi zahvaliti za vedno večjo in rastočo brezposelnost pred drugo svetovno vojno v tukajšnji dolini.
★
Po drugi svetovni vojni in pod naslednjimi direktorji rudnika se je modernizacija separacije (izbiralnice) vršila postopoma.
Zgrajena je tudi nova, zelo moderna topilnica^in mnogi stanovanjski objekti v Žerjavu, Črni in Mežici.
★
Številni rudniški upokojenci, ki smo bili štirideset in več let zaposleni pri rudniku, smo bili lani prvega maja lepo počaščeni. Dobili smo diplome, lepe denarnice z vsebino petnajstih jurčkov, pohvalo in pogostitev v Mežici.
Ginjeni ob zavesti, da so se tako spomnili nas nekdanjih delavcev in našega doprinosa k uspevanju in procvitu rudnika ter rudniških podjetij in obratov se ob tej priložnosti — čeprav že pozno — zahvaljujemo sedanjemu direktorju inž. Benediku in vstfm, ki so pripomogli k omenjeni slavnosti. Takrat smo se sestali s številnimi starimi rudarji in rudarskimi delavci ter se pogovorili o težavah in prijetnostih iz minulih let.
Svečanost so povečali in nas razveselili še pevci iz Črne pod vodstvom pevovodja Franceta Pika z domačimi in narodnimi pesmimi.
★
Standarda — blaginja se tudi v naši dolini iz leta v leto izboljšuje. Vendar blaginja ostane blaginja le toliko časa, dokler se pametno in koristno uporablja.
Spomnimo se prastarih in novejših izročil, kako so se dobrote hipoma spremenile v jok, stok in pogubo zaradi nerazsodne in nespametne, razuzdane uporabe.
★
Tudi nekdanje Prevalje so doživele dokaj žalostno usodo.
Ko so takratni Prevaljčani dosegli zboljšanje življenjskih pogojev zaradi dobrega, čeprav težkega zaslužka v takratni železarni, so nekateri začeli uganjati nesmiselne stvari in neumnosti; Bankovce (papirnat denar) so uporabljali kot klosetni papir. Prižigali so z njimi cigare in jih trgali za zabavo na kose. Bika so poleti vpregli v sani in se z njim vozili, ga pretepali in mučili, da jim je poginil. Po pripovedovanju takratnih očividcev so uganjali še druge take neumnosti in objestnosti. Pijančevali so in ženske so se oblačile v svilo in žamet in še marsikaj enakega.
Ko pa je bil. obrat železarne ustavljen in ni bilo več zaslužka, je nastalo gorje, jok, stok in tarnanje — beda.
Šanclov Zepi
Kaj bo letos v muzeju?
Šest let zaporedoma smo za praznik domovine, 29. novembra, odpirali naš spominski hram za novo zbirko oziroma ponazoritev. Kaj bo letos na ta dan?
1. Napisna in drobnoaranžerska ureditev sedanjih bogatih zbirk?
2. Po tolikih letih propadanja vendar enkrat pokrit repač?
3. Žerjav prevaljske železarne kot drugi zunanji objekt muzeja?
Povsod smo postavili vprašanja, toda vedno je bilo tako: zadnje dni pa
vendar pride. Posebej se priporočamo našim gozdarjem in mežiškim rudarjem, da svoje prekrasne zbirke dopolnijo še z malenkostno zadevo prve točke. Hvala!
PROSTOR NA SONCU
Strojno so hoteli prekrstiti
Objavljamo seznam planinskih postojank v slovenskih gorah (iz poročila Planinskega društva Slovenije na lanskoletni skupščini).
Vse to je dobesedno prostor na soncu, kajti odkrili so ga in kolikor toliko opremili največ najčistejši čut in ljubezen do gora ter požrtvovalnost idealistov.
Naj ta čut do čistin in ljubezen vodita naprej v naše gore.
Upravlja	Nadmorska	Število
štev. Planinska postojanka	Planinsko	društvo	višina	ležišč
JULIJSKE ALPE
1. Blejska koča na Lipanci
2. Predhodna planinska postojanka Planinc na Bledu
3. Koča na Mrzlem studencu
4. Koča na Rovtarici
5. Koča na Uskovnici
6. Koča dr. Janeza Mencingerja
7. Koča pod Bogatinom
8. Vodnikova koča na Velem polju
9. Koča Zlatorog v Trenti
10. Koča Petra Skalarja pod Kaninom
11. Koča na Mangartu
12. Dom na Predelu
13. Aljažev dom v Vratih
14. Dom Planika pod Triglavom
15. Tržaška koča na Doliču
16. Staničeva koča pod Triglavom
17. Kovinarska koča na Zasipski planini
18. Erjavčeva koča na Vršiču
19. Tičarjev dom na Vršiču
20. Koča pri izviru Soče
21. Zavetišče pod Špičko
22. Bivak I (Velika Dnina)
23. Bivak II (Pod rokavi)
24. Bivak III (Za Akom)
25. Bivak IV (Na Rušju)
26. Koča v Martuljku
27. Dom na Vršnem
28. Koča v Krnici
29. Mihov dom na Vršiču
30. Koča na Gozdu
31. Dom na Komni
32. Koča pri Savici
33. Zavetišče na Bogatinskem sedlu
34. Triglavski dom na Kredarici
35. Koča pri Triglavskih jezerih
36. Koča na Crni prsti
37. Gomiščkovo zavetišče na Krnu
38. Dom dr. Klementa Juga v Lepeni
39. Poštarska koča na Vršiču
40. Zasavska koča na Prehodavcih
41. Pogačnikov dom na Kriških podih
42. Koča Tamar v Planici
43. Koča na Razor planini
44. Zavetišče Globoko
45. Koča na Poreznu
46. Koča-zavetišče v Počah pod Poreznom
47. Zavetišče na Robinskem brdu
48. Okrepčevalnica Tolminske Ravne
49. Zavetišče Petrovo brdo
50. Koča na Šmarjetni gori
51. Slavkov dom na Golem brdu
52. Dom na Lubniku
53. Dom na Ratitovcu
54. Zavetišče na Mrzlem vrhu
55. Zavetišče na Vrsniku
56. Litostrojska koča na Sorški planini
57. Koča na Črnem vrhu nad Novaki
KARAVANKE
58. Koča Pristava na Javomiškem rovtu
59. Koča na Podkorenskem sedlu
60. Koča Podpeca (Na Pikovem)
61. Zavetišče na Peci
62. Zavetišče pri Škrubeju
63. Dom na Peci (delno še v gradnji)
64. Dom na Kalu pod Kofcami
65. Zavetišče pri Pucu
66. Zavetišče pri Juriju pod Ljubeljem
67. Planinski smučarski dom Titovi graničarji na Zelenici (ne posluje)
68. Valvasorjev dom pod Stolom
69. Roblekov dom na Begunjščici
70. Kostanjčeva koča na Dobrči
71. Dom na Uršlji gori
72. Koča na Smrekovcu
73. Dom na Kofcah
74. Koča pod Kladvom na šiji planini
75. Zavetišče na Bistriški planini
Bled	1.633	24
Bled	495	5
Bled	1.240	—
Bohinjska Bistrica	1.100	—
Bohinj-Srednja vas	1.138	25
Bohinjska Bistrica	805	20
Bohinj-Srednja vas	1.513	53
Bohinj-Srednja vas	1.805	30
Bovec	622	32
Bovec	1.811	75
Bovec	2.072	20
Bovec	1.156	10
Dovje-Mojstrana	1.015	146
Gorje	2.404	61
Gorje	2.120	39
Javornik	2.332	63
Jesenice	1.515	68
Jesenice	1.515	68
Jesenice	1.620	50
Jesenice	786	22
Jesenice	2.050	16
Jesenice	2.180	4
Jesenice	2.140	5
Jesenice	1.340	8
Jesenice	1.980	6
Jesenice	930	11
Kobarid	610	23
Kranjska gora	1.218	25
Kranjska gora	1.070	18
Kranjska gora	1.226	40
Ljubljana-matica	1.525	90
Ljubi jana-matica	660	22
Ljubljana-matica	1.804	8
Ljubljana-matica	2.515	127
Ljubljana-matica	1.683	58
Most na Soči	1.844	20
Nova Gorica	2.210	50
Nova Gorica	680	38
PTT-Ljubljana	1.725	28
Radeče	2.050	24
Radovljica	2.052	62
Univerza	1.108	32
Tolmin	1.300	16
Tolmin	1.835	4
Cerkno	1.632	40
Cerkno	620	—
Cerkno	860	23
Tolmin		
Podbrdo	804	2
Kranj	664	—
Medvode	440	16
Škofja Loka	1.024	23
Železniki	1.666	27
Žiri	925	5
Žiri	742	7
Litostroj Ljubljana	1.300	28
Cerkno	1.288	35
Javornik	920	17
Kranjska gora	1.073	11
Mežica	986	12
Mežica	1.650 ne posluje	
Mežica	600	—
Mežica	1.660	40
Podljubelj	1.050	10
Mežica	710	—
Podljubelj	900	—
Tržič		
Radovljica	1.180	45
Radovljica	1.757	49
Tržič	1.520	38
Prevalje	1.696	38
Žerjav	1.377	72
Tržič	1.505	30
Tržič	1.560 ne posluje	
Tržič	1.052	—
Prijeten in zanimiv je izlet na mejo pri Holmcu. 2e pot tja in nazaj je ob lepem vremenu pestra in polna sprememb; pa tudi gostilna pri Havzarju nudi pri vsej skromnosti kar zadovoljiv počitek, napitek in prigrizek. Ustrežljivi gostilničar vse to zabeli s prijazno, mehko besedo. Kot razgledan domačin ve povedati marsikaj iz svojih doživljajev.
Med okupacijo in pozneje je vodil še mnogo skromnejšo gostilno v opuščenem župnišču na Strojni; tudi na tej postojanki je marsikaj videl in slišal. Tako mi je nedavno pripovedoval, da sta kar od začetka nemške zasedbe prišla gor dva višja SS oficirja, si ogledala okolico ter se potem živahno menila o strateški važnosti stro-janske višine; izraz »Schlusselstellung« se je v njunih ustih ponavljal.
Pri tem sta začela ugibati, kaj naj beseda »Strojna« pomeni. Soglasno sta poudarjala, da tako važna točka v nemškem rajhu ne more obdržati tako očividnega slovenskega (rekla sta »windisch«) imena; ti kraji morajo dobiti tudi v imenih nemško lice, se prilagoditi starim imenom kakor Guten-stein, Drauburg.
Kakšno nemško ime bi bilo primerno za Strojno? O tem sta dolgo razpravljala. Ime mora biti pristno nemško in za kraj značilno. Znano jima je bilo, da Strojna slovi po »rdečih črnicah« (Preiselbeeren sta rekla), te pa imenujejo bližnji Lofentolarji v narečju Granten. »Tako imamo pristno domovinsko (,heimatlich‘) ime, »Granten-kogel« je menil eden, drugi pa: »Granten-kofel«.
Za »Granten« sta bila oba, nista pa se mogla zediniti, ali naj se doda »Kofel« ali »Kogel« — je sklenil Lukej to pripovedovanje.	J.	g.
POSTAJA OB VELIKI CESTI
Mariborsko gledališče, ki nam je zadnjo sezono dalo že kar redne (abonma) — in menda sploh vse odrske predstave na Ravnah, je na zadnji letošnji prireditvi gostovalo s Kamenikovo »Postajo ob veliki cesti«.
Vsi se ga še spominjamo — visokega, svetlega moža, profesorja Ignaca Kamenika. Kjerkoli je bilo kaj takega, je pomagal. Pa tudi njemu se je vtisnila v spomin naša »Dobra peč« oziroma občutja in doživetja v kraju. Iz vsega skupaj je namreč oblikoval dramo, pravzaprav komedijo, celo trpko komedijo ... Nazadnje za vsebino in namen dela niti ni treba, da bi to bilo na Ravnah, a obiskovalci gledališča so na odru le našli tudi Ravne in so posamezne vloge veliko kar sami porazdelili med domačine. Nič tragičnega, temveč toliko bolj veselo, čeprav smo ustvarjalčevo sliko na ta način nekoliko bolj po svoje — laže zasukali.
Prof. Kamenik, zadovoljni smo tudi tako, koroškega kraja niste obšli.
RAZSTAVA SODOBNE GRAFIKE
Na dan revije godb na pihala smo odprli v prostorih gradu na Ravnah tudi razstavo sodobne slovenske grafike. Razstavili so dela naslednji umetniki: Riko Debenjak, Tone Kralj, France Mihelič, Božidar Jakac, Miha Maleš, Lojze Spacal, Jože Phlen, Ivan Kos, Jan Oeltjen, Ante Trstenjak, Darinka Pavetic-Lorenčak, Milan Lorcnčak, Avgust Černigoj, Marjan Tršar, Floris Oblak, Ivan Čobal in Bojan Golja iz Umetnostne galerije v Mariboru.
Umetniški svet je tako stopil tudi v našo sosesko.
Zap.
štev. Planinska postojanka
76. Zavetišče Pongart pod Košuto
77. Zavetišče Tegoše
78. Zavetišče pri Mihevu
79. Zavetišče pri Graufu
80. Zavetišče Volinjak
81. Poštarska koča pod Plešivcem
KAMNIŠKE ALPE
82. Dom v Logarski dolini
83. Frišaufov dom pod Okrešljem
84. Kocbekov dom na Korošici
85. Mozirska koča na Golteh
86. Bivak pod Ojstrico
87. Češka koča na Ravneh
88. Cojzova koča na Kokrškem sedlu
89. Koča na Jermanovih vratih
90. Bivak pod Kočno
91. Koča na Kriški gori
92. Zavetišče na Mali Poljani
93. Zavetišče Trstenik
94. Zavetišče v Gozdu
95. Dom v Kamniški Bistrici
96. Bivak pod Skuto
97. Koča na Loki pod Raduho
98. Zavetišče na Grohatu pod Raduho
99. Koča Podolševa
100. Zavetišče pod Ojstrico
101. Andrejev dom na Slemenu
102. Dom pod Storžičem
103. Zavetišče na Konjščici
104. Bivak na Storžiču
105. Koča na Mali planini
106. Dom na Veliki planini
107. Dom na Menini planini
108. Koča na Starem gradu
109. Dom na Krvavcu
110. Mengeška koča na Gobavici
111. Zavetišče na Rcsevni
112. Gostišče v Tržiču
POHORJE
113. Mariborska koča
114. Ruška koča pri Arehu — Tinetov dom
115. Koča nad Šumikom
116. Koča pri Treh kraljih
117. Koča na Pesku
118. Ribniška koča
119. Koča na Pesniku
120. Dom pod Veliko Kopo na Pungartu (Grmovškov dom)
121. Koča pod Kremžarjevim vrhom
122. Koča Planinc
123. Turistična okrepčevalnica pri Križanu
KOZJAK
124. Koča na Zavcarjevem vrhu
125. Zavetišče na Urbanu
126. Zavetišče na Tujzlovem vrhu
127. Zavetišče Primož nad Muto
PASKI KOZJAK
128.	Dom na Paškem Kozjaku
BOC
129.	Dom na Boču
ZASAVJE
130. Celjska koča pod Tolstim vrhom
131. Dom na Mrzlici
132. Koča na Kalu
133. Dom na Šmohorju
134. Zavetišče na Kopitniku
135. Zavetišče na Gorch
136. Koča na Kumu
137. Zavetišče Zaloka pod Cemšeniško planino
138. Coparjeva koča na Ccmšeniški planini
139. Koča na Sv. Gori
140. Tončkov dom na Lisci
141. Dom na Jančah
142. Zavetišče na Bohorju
143. Zavetišče Lovrenc
KOROŠKI	FUŽINAR	
Upravlja Planinsko društvo	Nadmorska višina	Število ležišč
Tržič	1.480	
Tržič	1.203		
Žerjav	680	_
Mežica	750		
Prevalje	675	2
PTT Maribor	800	29
Celje	757	88
Celje i	1.378	76
Celje	1.808	51
Celje	1.344	150
Celje	1.800	4
Jezersko	1.543	27
Kamnik	1.791	60
Kamnik	1.884	52
Kranj	1.952	12
Križe	1.582	14
Križe	1.100		
Križe	450	
Križe	864	
Ljubljana-matica	601	55
Ljubljana-matica	2.104	6
Luče	1.520	29
Mežica	1.682	20
Solčava	1.250	12
Solčava	1.206	34
Šoštanj	1.096	80
Tržič	1.100	90
Tržič	1.520		
Tržič	1.750	5
Črnuče	1.447	25
Domžale	1.520	57
Gornji grad	1.508	74
Kamnik	681	8
Kranj	1.700	79
Mengeš	433	6
Šentjur	649	2
Tržič		
Maribor	1.080	38
Ruše	1.250	35
Ruše	1.125	11
Slovenska Bistrica	1.200	69
Oplotnica	1.382	30
Maribor '	1.530	70
Maribor	1.104	13
Slovenj Gradec	1.377	73
Slovenj Gradec	1.161	60
Vuzenica	960	9
Slovenj Gradec	595	—
Maribor	924	26
Maribor	595	
Obrtnik-Maribor	629	20
Vuzenica	840	5
Velenje	1.013	50
Poljčane	694	46
Celje	750	76
Trbovlje	1.119	30
Hrastnik	956	52
Laško	778	50
Rimske Toplice	914		
Dol	791		
»Kum« Trbovlje	1.219	52
Zagorje	680	3
Zagorje	1.206	14
Zagorje	849	70
Krško	947	70
Litija	794	
Senovo	925	2
Radeče
Dr. Josip Šašel:
V Podjuni pred 50. leti
Mežiška dolina je bila tedaj ozko povezana s Podjuno; imeli smo isto okrajno sodišče v Pliberku, isto okrajno glavarstvo v Velikovcu, predvsem pa isto narodno zavest. Pod okriljem tedanje cesarske Avstrije pa so vladali na Koroškem Vsenemci skoraj neomajeno; zatirali so slovenščino v šoli, v uradih in v javnem življenju. Kdor je imel večje zasluge pri ponemčevanju, ta je bil čislan in povišan. Koroška je slovela kot »Wilajet Karnten«, kot pašaluk »Her-renvolka«, ki se je že tedaj v njenih mejah načrtno vzgajal za poznejše podvige v dveh svetovnih vojnah. To osvetljuje posebno tako imenovani kulturni škandal v Celovcu, ki je tudi na široko odmeval.
Dogodilo se je 4. novembra 1909. Tedaj je bil župan občine Blato pri Pliberku Pavel Miklavič po opravkih v Celovcu. Proti večeru se je vračal domov. Na železniški postaji jev slovenščini zahteval listek za »Pliberk«. Uradnica zaloputne okence, njeni vsenemški živci ne prenesejo slovenščine, mora jih umiriti. Zupan potrpežljivo čaka, da okence zopet odpre, nato ponovi svoj »Pliberk«. Uradnica pa huda: »Reden Sie deutsch, oder ich geh' den Wachmann holen!« (Govorite nemško, ali pa grem po stražarja.)
Vzvišene so se tedaj čutili vsenemški državni uslužbenci; posebno ženske še pomislile niso, da so nastavljene za ljudstvo in da morajo ljudstvu streči, ne pa komandirati, kako naj kdo govori. Po njihovem je bil »Wachmann« strašilo za tiste Korošce, ki ne govorijo nemško.
Res: kakor pričaran stoji že Wachmann poleg župana in zapove:	»Reden Sie
deutsch«! Ali Miklavič se ni dal in govori po domače; ko pa vidi, da ne doseže nič, pravi: »Se bom pač brez karte peljal« in odide.
Vratar mu je prepovedal dostop do vlaka brez karte, zato je Miklavič ubral stranski dohod skozi restavracijo in stopil v vlak. Sedaj pa sta bila pri njem kar dva stražarja in ga tirala pred postajenačelnika; ta je zahteval plačilo kazni. Miklavič je protestiral, nakar načelnik (tudi državni uslužbenec!) kratko: »In den Kotter mit ihm!« (V keho z njim.)
Hoteli so ga gnati na magistrat. Miklavič je zopet ugovarjal. Nato pa so ga uklenili in gnali kakor zločinca skoz mesto, po naj-obljudenejših ulicah. Grede sta ga stražarja zbadala z opazkami iz vsenemške zaloge: »Werkzeug der Pfaffen« (orodje farjev) in podobno. Tedaj je bilo namreč posebno »moderno«, proglašati vse zavedne Slovence za »orodje farjev«, kajti Vsenemci so na vse grlo kričali »Los von Rom« (proč od Rima, t. j. rimsko-katoliške vere). Mi vemo, da so se prav isti prenapeteži — da rešijo svojo kožo — po zadnji vojni zatekli pod okrilje »Rima« in tja zanesli svojo mržnjo proti Slovencem.
Tudi na magistratu niso postopali vljudno z našim županom; preobrnili so mu žepe, ga legitimirali in končno odslovili.
Ta afera je seveda imela širok in dolgotrajen odmev ne samo v časopisju vseh jezikov, temveč tudi v avstrijskem parlamentu na Dunaju. Slovenski poslanci so se
Zap.
štev.
Planinska postojanka
GORJANCI
144. Dom Vinka Paderšiča
145. Koča na Polomu
DOLENJSKO GRIČEVJE
146. Dom na Mimi gori
147. Koča pri Jelenovem studencu
148. Bife na kolodvoru
KRAS
149. Pionirska koča Mladika na Pečni rebri
150. Vojkova koča na Nanosu
151. Zavetišče pri Blažonu
152. Tumova koča na Slavniku
153. Stjenkova koča na Trstelju
Upravlja Planinsko društvo
Novo mesto Kostanjevica
Nadmorska Število višina ležišč
Črnomelj
Kočevje
Črnomelj
Postojna
Postojna
Vipava
Košer
Nova Gorica
822
725
1.048
850
702
1.247
915
1.028
642
26
14
36
13
50
31
12
pridrenjale svinje — tiste, ki povečujejo krvni pritisk, ostale sorte pa so prihajale in še prihajajo bolj z ovirami. Teletina, ki je med sortami najboljša, pa je že kar iskana redkost.
Kako neki je nenadno s to zadevo in kako se bo spet uredilo na prav, naj si belijo glave drugi, mii samo ugotovimo, da opozorimo. Na istem so menda tudi že druge evropske dežele in je zato problem na širši podlagi. Prej ali slej se ga bodo verjetno lotili Združeni narodi.
Nam gre za to, da tudi ob tej motnji zatrobimo na našo že znano trompeto. Sedaj se bo zadeva že še rešila in v bogati Jugoslaviji vsaj še deset- in desetletja ne bo sile, toda v bodočnosti na svetu drugače biti ne more. Kajti teleta se ne razmnožujejo tako hitro. Enostavno teleta ne bodo več dohajala. Iz statistike Združenih narodov beremo napoved, da bo — če se ljudje ne bodo ugnali — že čez 600 let toliko teh jedcev, da bo za vsakega le še lm2 prostora — torej za malo mizico. Za teleta na ta način sploh prostora ne bo več.
TRNOVSKA PLANOTA
154. Koča pri izviru Hublja	Ajdovščina
155. Zavetišče Antona Bavčerja na	Čavnu	Ajdovščina
156. Iztokova koča pod Gol jaki	Ajdovščina
157. Pionirska koča Kelec na Katarini	Nova Gorica
158. Dom Predmeja	Ajdovščina
159. Dom Poldanovec na Lokvah	Nova Gorica
IDRIJSKO HRIBOVJE
160. Koča na Javorniku
161. Zavetišče na Sivki
162. Koča na Hleviški planini
163. Zavetišče na Jelenku
Idrija
Idrija
Idrija
Idrija
KAMNIŠKE ALPE
164.	Dom na Bašeljskem sedlu (v gradnji)
Kranj
210
1.241
1.260
307
965
10
10
6
68
1.240
1.006
907
1.106
36
4
10
KAJ JE NAROBE PRAV?
V prejšnji številki smo posebej opozorili, da naj žerjavovodje nikdar ne dvigajo bremena prej, dokler se privezovalec zadosti ne odstrani.
Po tem opozorilu sta se pripetili pri podjetju takoj dve taki nesreči oziroma poškodbi, ker je žerjavovodja dvignil breme prej, preden se je privezovalec zadosti odstranil.
Žerjavovodje se spretno zagovarjajo: saj da znak za dvig vselej privezovalec, naj torej predvsem sam pazi, da ga ne da prehitro.
Čeprav žerjavovodja vseeno ne sme pognati stroja, preden ne ugotovi, da je okoli bremena vse v redu, opozarjamo danes privezovalce, da ne smejo nikoli dati znaka za dvig prej, dokler se niso zadosti odmaknili od bremena.
Na takih elementih delate, kjer je nesreča ob vsaki najmanjši neprevidnosti lahko takoj tu, zato morate paziti toliko bolj.
I
V Ameriki so tekmovali za to, kdo bo povedal naj večjo laž ozarama tako nemogočo grozno stvar. Prve ocene niso dobili diplomati, temveč jo je dobilo naslednje sporočilo: »Šel sem mimo kaznilnice, prav ko so izvrševali kazen na električnem stolu. Zmanjkalo pa je elektrike in so opravili eksekucijo kar s svečami.«
sklicevali na jasen predpis avstrijskega osnovnega zakona, da ima vsak državljan neodjemljivo pravico posluževati se v javnosti svojega rodnega jezika. Vse-nemci pa so jim predrzno odgovarjali: na Koroškem so znana le nemška krajevna imena, slovenskih ni, kar pa jih je, so si jih šele pred nekaj leti izmislili kranjski profesorji pri kislem vinu. (Mir, 5. III. 1910.)
Kakor na moreče sanje se danes spominjamo na to preteklost. Pa tedaj je to bila kruta resničnost, v katero je bila uklenjena tudi Mežiška dolina.
POMAGA
Pri zadnjih volitvah na Avstrijskem je socialistična stranka, ki ima tudi predsednika republike, precej napredovala. Najbolj še na Koroškem, kjer vlada v deželnem zboru. Ljudska stranka, pa tudi najbolj vneti preganjači slovenstva so tu zaostali. Verjetno je socialistom le pomagalo, ker so tako odločno udarili po slovenski šolski stvari ter na ta način ustregli tudi takim. Ljudska stranka se je le preveč obirala in slovenščine niti še iz cerkve ni spravila. Sedaj se nekaj giblje tudi v to smer, a je že prepozno. V čast zapostavi j alcem slovenščine to kljub temu ni.
POMANJKANJE MESA
Verjetno se bo do izida lista zadeva že popravila, zapisati pa le moramo, da nas je ta reč zadnje mesece vseeno precej žulila.
Najprej je bilo vsega na pretek. Potem se je šlo meso nenadoma nekega ponedeljka iz mesnic nekam past. Ko se je vrnilo, je bilo sicer spet čisto tako, toda dražje. Zatem so
GOSTILNE SO SE POSUŠILE
Zadnjič smo pri naštevanju gostiln nekatere tudi po svoje okarakterizirali. Tako smo za Milovruika povedali, da je bil specialist za' mešanje vode k vinu in je to veščino pokazal kdaj kar v točilnici. »Hokus-pakus« — in na mizi je bilo prvovrstno »vino«. Zaključili pa smo, da opravljajo sedaj ta proces raje kar v kleteh. Ta pripomba pa seveda ni veljala za sedanjo restavracijo, temveč smo tako spomnili le na občo obdolžitev vseh gostiln na svetu, kar pivci vsaj vselej lahko mislimo, neredko pa tudi občutimo. Naša pridna upravnica, ki se z vso pozornostjo trudi, da ustreže gostom, naj torej ne zameri veseli pripombi.
Ko smo že pri gostilnah, moramo omeniti še dva soseda: Brančurndka in Dularja. Kar procesije se vijejo k njima. Prijetnost sprehoda, pozornost in originali, kar se le da. Tudi okrepčevalnica Pod lipo se postavlja z nudenjem vsaj 30 vrst malic. Kotlje pa, kamor je tak imeniten sprehod ob nedeljah, preveč dremajo. Zlata jama bi lahko bila tam za to obrt, posebej še, ker so investicija, talent in skrbstvo privabile na Kiselo vodo toliko poletnih gostov.
Tudi na Poljskem gre ta reč. Poljsko prebivalstvo se poveča vsako leto za okoli pol milijona. Torej vsako leto nekako en Beograd več ali: treba je toliko novih šol, pekarij, mesnic itd. samo za prirastek, medtem ko ob še takem prizadevanju za obči življenjski dvig že zlepa kaj ne ostane. Poljska je bila leta 1957 po prirastku na 1000 prebivalcev s številko 27,5 na tretjem mestu na celem svetu. Samo Kitajska in Indija sta še pred njo — za božjo gnado!
Tega karakterističnega cik-caka v Žerjavu ni več, a funkcija za namen je brez tega boljša. Kdor ne bi takoj verjel, gre lahko pogledat
REZALCI VLOŽKA SO POVEČALI PRODUKTIVNOST
Prej 35.000 sedaj 90.000 kg železa v 8 urah
(Šolski primer racionalizacije dela v jeseniški železarni)
Kar naprej govorimo o »večji produktivnosti in večji produktivnosti ...«, ukrenemo pa v tem smislu seveda manj.
Že, že, »stvar se bo uredila, ko dobimo nove naprave..., ko zgradimo nov obrat. ., tam boste videli ...«
Da, tisto vemo: novo je pri tako hitrem napredku tehnike rado boljše, vendar investicije za novo niso vselej mogoče, niti ni racionalno, staro takoj zavreči oziroma čakati z napredkom dela do vedno novih investicij, temveč bo treba s starim tudi še delati — morda kdaj še precej dolgo. In tu je racionalizacija najbolj potrebna, tu je sploh doma, kajti racionalizacija dela je predvsem izboljšanje vrednosti oziroma učinka dela na tistem, kar imamo.
Pri nas z novimi investicijami veliko napravimo — izboljšujemo. Samo v kratkem desetletju po osvoboditvi smo delovno kulturo domovine kar preobrazili. To je že krasno in še obetajoče.
Vseeno pa storimo v tem smislu manj tam, kjer je napredek odvisen od čisto drugih »inštrumentov«: od organizacijskih prijemov dela — torej od osebne vneme, študija in dnevnega ukrepanja.
Zaradi tega je podvig omenjene rezalskc skupine oziroma njenega obratovodje toliko bolj zanimiv in poučen.
Kaj in kako so tam napravili, da so dobili naslovni rezultat?
Skraja so tudi tej skupini, kakor običajno, pogosto govorili o večji produktivnosti in večji produktivnosti..., zadolževali, postavljali norme itd. Proizvodnja se ni premaknila. Obratovodja, ki na noben način o produktivnosti ni hotel samo govoriti, je imel tudi prikaze, kako neprimerno boljši so učinki rezalcev po inozemski industriji.
Vrag si ga vedi! Skrbni ljudje so prišli celo s »pametnim« nasvetom: Če teh devet rezalcev ne dotegne z oskrbo vložka, jih zaposlimo pač toliko več ...!
Jasno, devetdeset ljudi bo vsekakor napravilo več, kot jih napravi devet. Toda prav to ni racionalizacija, to ni produktivnost, to ni tisto, kar dvigne vrednost dela oziroma standard, temveč bi bilo to prav obratno.
Obratovodja, ki je odgovarjal tudi za omenjeno rczalsko skupino, je bil čisto drugega kova. Predvsem je hotel stvar izboljšati, potem pa je tudi vedel, kako to napraviti. »Hotel« in »vedel« sta namreč dve zelo važni postavki za izboljšanje vrednosti dela. Domenil se je z ljudmi čisto o vsem. Vedeli so, kaj hoče in vsi so pomagali. Sodelovanje vseh je tretja zelo zelo važna postavka za uvajanje izboljšav — racionalizacije dela.
Organizirali so proces dela ter ga študirali od začetka do kraja skozi 8 ur (480 minut), in sicer večkrat zaporedoma — menda
kar teden dni, da so na delu čisto vse odkrili — domala vsak gib itd.
Za posamezne opravke (proces so razdelili na 17 faz) so našli naslednje časovne vrednosti:
Minut
Faza dela	na	na Odstot.	
1 moža		9 mož	časa
1. Prihod na delovno mesto 6.5		58.5	1,3
2. Priprava orodja	4.3	38.7	0,8
3. Popravilo orodja	6.5	58.5	1,3
4. Čiščenje materiala	47.3	425.7	10
5. Rezanje	133	1197	28
6. Prazno gorenje	29	261	6
7. Priprava materiala	13.5	121.5	2,8
8. Primikanje žel. ročice	19.5	175.5	4
9. Prenašanje z žerjavom	76.3	686.7	16
10. Nakladanje v mulde	22.5	202.5	4.7
11. Čakanje na kisik	2.5	22.5	0,5
12. Pogovor navodila	3.7	33.3	0,7
13. Malica	30	270	6
14. Pospravljanje	14.2	127.8	3
15. Priprava na odhod	17.5	157.5	3,6
16. Razno	9.2	82.8	2
17. Čakanje na žerjav	44.5	400.5	9,3
Skupno	480	4320	100
Kaj so torej ugotovili s tem opazovanjem in merjenjem?
Predvsem to, da režejo rezalci, ki pridejo na šiht zaradi rezanja, le 28 "/o delovnega časa, medtem ko ves preostali čas dnine poberejo vsi mogoči drugi opravki.
Ta ugotovitev jim je zadostovala: od 480 minut, ko si na dnini, opravljaš poglavitno delo samo 133 minut, preostali čas pa gre rakom žvižgat za druga postranska dela, katera nazadnje le ni treba, da bi jih moral opravljati rezalec, ter za take izgube. Seveda so vmes tudi časovne vrednosti, ki morajo ostati tudi pri najbolj racionalnem delu (odmor za malico itd.), vendar je bil še cel register zamud, ki res niso potrebne.
16.	majnika 1959 je na posledicah nesreče pri delu umrl
IVAN GREŠOVNIK
sodelavec v kovačnici
Obžalujemo smrt pridnega sodelavca z vsem sočutjem z družino in svojci.
Železarji so se poslovili od pokojnega tovariša v Št. Janžu pod Zelov-cem tako, kakor tam še niso videli.
Začeli so s študijem teh postranskih oziroma izgubljenih časov z namenom, da vse tako zmanjšajo ter povečajo čas za poglavitni opravek = za rezanje, torej za tisto, za kar so rezalci prišli na šiht.
Ko so vse to ugotovili, so izdelali nov program dela. Razširili so prostor, uredili rezalne linije, prenesli razne priprave itd. na druge pomožne izmene, oskrbeli večjo udobnost rezalcem s praktičnim stolčkom (namesto krivljenja in čepenja) itd.
Ko so šli na šiht po na novo urejenem delovnem programu, so zmagali z rezultatom:
— čas rezanja po stari metodi dela — 28 °/o dnine
— čas rezanja po izboljšani metodi dela — 78 V o
oziroma:
— proizvodnja rezalne skupine prej 35.046 kg železa v 8 urah
— proizvodnja iste rezalne skupine sedaj 90.242 kg.
Ta rezultat potrjujejo sedaj že nekaj mesecev, kar je samo znak, da so imeli prav.
To je racionalizacija dela.
Ob prazniku na Poljani
Pred nastopom dela in med delom v tovarni nikar ne pijte alkohola! Potem doma pa storite, kakor hočete, če le ugaja in nese!
RESNICA
Kdo neki je že rekel, da niso vojske tiste, ki uničijo največ ljudi na Svetu, temveč so to žlica, vilice in nož — torej hrana.
Delavska vstaja na Dunaju 1. 1927
V prilogi Večera »7 dni« od 20. II. 1959 sem čital članek »Topovi proti delavcem leta 1934 na Dunaju«. Ob branju tega članka, v katerem je omenjena tudi letnica 1927, sem se spomnil dogodkov tega leta.
Okrog 1885. leta so v Budimpešti umorili avstrijskega državnika. Policija je bila zadolžena takoj izslediti morilca. Toda ta se je znal dobro skrivati. Da se rešijo čim-prej strogega naloga in si priborijo dobro ime, je policija takoj drugega dne aretirala dva italijanska delavca, ki sta nič hudega sluteč romala po svetu s trebuhom za kruhom. S pretepanjem in drugim mučenjem sta bila prisiljena priznati umor, za katerega pa sta izvedela šele iz obtožnice. Sledila je usmrtitev na električnem stolu.
Po več kot štiridesetih letih je na Madžarskem umiral star možakar. Nekaj uric pred smrtjo je izpovedal, da je on morilec.
Tudi za to izpoved je kmalu izvedela javnost. Posebno ogorčenje je zavladalo po vsem svetu radi smrtne obsodbe nedolžnih delavcev. Ker pa to ni bilo prvič in tudi (na žalost) ne zadnjič, da sodišče premalo preišče kazniva dejanja in sodi kar tako v en dan, se je dunajsko delavstvo tako vnelo v protestu zoper razsodbo, da je bila sodna palača naenkrat v plamenih. Bila so protestna zborovanja in tudi povorke. Toda te je začela policija obstreljevati. Tudi delavstvo se je začelo oboroževati. Medtem ko se je »Schutzbund« pripravljal na boj s policijo, so delavci postavili na mestih zapreke. Po vrnitvi »Schutzbunda« se je razvnel boj. Že ob prvem udarcu policije je padlo 20 delavcev. Ko se je delavstvo postavilo v bran, je policija poklicala še vojsko na pomoč. Borba je trajala štiri dni in je zahtevala v milijonskem mestu Dunaju po nekaterih poročilih več tisoč smrtnih žrtev med delavci, delavskimi ženami in otroki, ki so jih pokopavali ponoči v skupni grob.
Tudi neki oče petih otrok se je udeležil protesta. Od zborovanja na povorko oziroma v boj, od tam na delo in spet na zborovanje. Tako ga ni bilo domov že tri dni. Ni prišel jest ne spat. Zena mu je pripravljala zajtrk, kosilo, večerjo ..., a njega ni bilo. Slednjič je poslala 10-letno hčerkico Anico, naj privede očeta domov. Pridružil se ji je še 3-letni Rudi. Končno sta prispela do cestnega križišča, od koder se je slišalo vpitje in tudi streljanje. V bližini sta zagledala neko zidarsko ogrodje pri visoki hiši. Tam gor sta se vzpela do drugega nadstropja, da bi videla svojega ateka. Končno ga zagledata v novo prihajajoči grupi delavcev. Rudi, ki je zelo ljubil ateka, ga je poklical: »Ata, pojdi domov jest!« Toda oče ju ni videl in ne slišal. Ponovno sta zaklicala oba: »Ata, ata, pridi domov.« Ata ne sliši in ne vidi. Pač pa neki policist, ki je svojo karabinko vzdignil... in golobček Rudi je padel mrtev na cesto.
Jaz sem bil tiste dni (menda 19.—22. julija) v počitniškem domu delavske mladine. Bilo nas je okrog 400 vajencev vseh strok in krajev. Dom je bil v Bad Fischau pri Dunajskem Novem mestu. Vsak večer smo se po večerji pevci zbrali na velikem dvorišču in zapeli. Toda neki večer nam je
rekel naš pevovodja (Dunajčan): »Fantje, danes ne bomo peli. Bom povedal, zakaj!« Prečital nam je iz časopisa, kaj se dogaja na Dunaju. Potem je dodal: »Mogoče je tudi vaš oče, brat, prijatelj ali dobrotnik med žrtvami. Ne, ne bomo peli. Kupil sem črn papir in iglice za pripenjanje. Če ste za to, da jutri nosimo take žalne trakove, dvignite roke!« Vsi so dvignili roke. »Dobro,« je rekel, »ponoči jih bomo narezali, zgodaj zjutraj pa razdelili. Kdor more, naj prispeva za papir.« To je držalo. Drugi dan je bila nedelja. Kakor vsak dan, so nas tudi tedaj ob šestih zbudili. Poravnali smo postelje, se umili in oblekli. V eni sobi nas je bilo 24. Trakovi so bili razdeljeni in plačani. Toda joj! Ob 7. uri je bil zajtrk na velikem dvorišču. Na vrhu stopnic ob vratih pa je stal upravnik doma. Prvi je šel Dunajčan na dvorišče, za njim še cela vrsta. Osmi sem bil jaz. Za menoj še dva, ki jih je doletela ista usoda. Prvi pride do vrat: »Kaj je to?« »Spomin padlim na Dunaju.« Čof, čof od vsake strani klofuta in še trak je bil raztrgan. Pride drugi: »Ti tudi?« »Mogoče je moj oče vmes.« Čof, čof, toda drugi je tako hitro skočil čez stopnice, da je trak ostal cel. Sledijo tretji, četrti. .. deseti. Medtem je prvi šel skozi okno nazaj v hišo in vsakega ustavil: »Ne smemo nositi v domu, bomo popoldne v mestu.« Vsak si je snel trak z rokava. Upravnik je bil zadovoljen.
Toda kuharice so medtem prinesle ka-kao in potico. Upravnik kliče: »Prve tri mize — desno.« Nihče se ne gane. »Zakaj ne pridete?1 Tišina. »Takoj pridite po zajtrk!« Več glasov hkrati: »Dovolite nam trakove!« »Torej se mi zoperstavljate? Takoj sporočim to ravnatelju doma na Dunaj. Ali niste podpisali ob sprejemu v dom, da' boste ubogljivi? Pridite po zajtrk, sicer bo mrzlo.« Glas iz množice: »Tudi to smo podpisali, da bomo uživali v domu popolno svobodo!« »Dovolj.« Upravnik je šel telefonirat. Vsi za njim. Dunajčan in še eden kot priča sta šla v pisarno. Ostali smo mirno čakali na hodniku novega povelja. Končno se je na drugem koncu žice javil ravnatelj. Tedaj pa pritisne Dunajčan upravnika stran, ujame slušalko in pravi: »Zdravo, tovariš direktor, NN pri aparatu. Samo obtožbo imam.« Potem je razložil naš položaj. Ravnatelj na to: »Pridem osebno tja.«
Že smo ga čakali pri vhodu s cvetjem v rokah. Namesto 2 ur je rabil samo 75 rrtinut do nas. Še enkrat razlaga vpričo upravnika. Končno je zmaga naša. V domu smemo nositi trakove, v mestu pa ne. Potem je ostal ravnatelj ves dan pri nas. Z nami se je kopal, igral nogomet, se sončil, pri kosilu se je usedel pri tem in pokusil juho, onemu je ukradel kos mesa, temu spet dva krompirčka, četrtemu solato itd.
Pozno ponoči smo se ločili. Preden je šel, pa je imel nagovor, da se veseli borbenosti delavske mladine. Kajti to je garancija za nadaljnje pravice delavskega razreda.
Še danes smo ponosni na klofute, ki smo jih takrat prejeli, ker so bile dokaz enotnosti delavskega razreda.
Milemat Lotar
SLIKE SO PRISPEVALI
Študent Anton Hojnik je dal naslovno ter še sliki na straneh 27 in 35. Janez Kališnik iz Ljubljane je opremil strani 3, 5, 11 in 21. Profesor Stanko Kotnik ima posnetke na straneh 22, 23, 24 in 26. Fotograf I. Ocepek je dal Ravne na strani 15 ter sliko na strani 17, posnetek na strani 4 pa je mojstrovina našega urednika — nekako brezsvetlobno snemanje. Zobe na strani 7 smo dobili iz Kranja, čelade na strani 28 so odstopili iz uredništva železarskega lista Westfalenhutte v Dortmundu. Ing. Perovšek je dal naš parlament, ing. Budau sliko na strani 42. Slike na straneh 8, 29 in 38 ter verjetno še katera druga so prispevek M. Dolinška. Trboveljska je iz Trbovelj, Šanclov Zepi je poslal sliko mušeniških razvalin sam. Naš fotoklub (Fr. Kamnik) ima slike na straneh 9, 25, 31, 33, 36 in verjetno še katere.
Tokrat se je pripetilo, da smo dobili po več posnetkov ene stvari, pa smo dali v izdelavo klišeje seveda takoj, čeprav so morda pozneje poslane slike boljše. Toliko, da sodelavci ne bodo gledali debelo, če je objavljen slabši posnetek, kot pa je njihov.
Redakcija te številke je zaključena 15. avgusta 1959.
PRINCIP
Znanstveniki so najprej atomsko orožje iznašla. To drži. Potem so neki znanstveniki, ki atomskega orožja niso direktno iznašli, proti njemu. Znanstveniki pa, ki so atomsko orožje iznašli, niso proti njemu, ali pa so proti njemu šele potem, ko so ga iznašli. Majhno navzkrižje, toda navzkrižje.
DROBNARIJE
Kljub samomorom in takim pogumom je Japoncev vsako leto 920.000 več. Ze sedaj jih je na tistem otočku skupno 92 milijonov. Koliko jih bo na primer čez toliko let, lahko sami izračunate, upoštevati pa morate, da je množenje vsako leto hujše. Japonci bodo morali ob takem razmnoževanju verjetno med prvimi na Luno.
Brez slehernega atomskega gnojila je zrasla lani na Justini njivi v Kotljah pesa, ki je tehtala le nekaj manj kot 8 kg.
V državi izhaja vsega skupaj okoli sto raznih tovarniških glasil. Od tega menda v Sloveniji okrog dvajset — vsaj pred leti jih je bilo še toliko.
Naklado teh listov cenijo skupaj na nad 250.000 letno.
Vsak je po svoje zanimiv, nekateri vmes so prav imenitni. Ni mogoče reči, kateri je najboljši, kajti vse je odvisno od okolja skupnosti, čeprav je namen isti.
Našemu uredništvu se zdi v svojem namenu najbolj posrečen list delovne skupnosti PLANIKA — tovarne obutve v Kranju. Ta kar škrablja o takih obravnavah in nikjer ne utruja. Vse načenja, vse pojasni, povsod vodi k izobrazbi in rasti.
Dobivamo ga v zameno in bo na raz.polago na sindikatu.
Mož zdravniku: Kaj naj napravim, gospod doktor, moja žena je strašno živčna.
Zdravnik: Idite v toplice!
Mož: Mislite — z ženo?
Zdravnik: Ne, sam.