PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE i„* „ ,------------------------------------~ Poštnina olačana v gotovini TDCT OQ 1 Q47 UREDNIŠTVO in UPRAVA. PIAZZA GOLDONI št. 1 - I foto 3. stev. 553- Cena 5 lir -3 jupllre -2 din fpedizione m abbon. postale 1 KM sobota, z», marca TeI št. Ur 93806 93808 Upr 93807- Rokopisi se ne vranjo Prfšel je cas, ko se morajo vse demokratične sile združiti, da se skupno uprejo fašistični reakciji in da se borijo za obrambo miru in demokracije. SPORED ZA BODOČE DELO Gospodarska enotnost, reparacije, industrij s k a ^proizvodnj^_h2__5j^_^^^J2_^L_Xl^_^L^ Moskva, 28. — Na današnjih žaganjih konference Sveta zuna-nllk ministrov so obravnavali pred-^S6la dve vprašanji: nemška dc-roimetja v Avstriji ter gospodar-' ka et>otnost Nemčije. Kot poroča vpisnik Tanjuga iz Moskve, bodo Vnanji ministri jutri pričeli raz-vljati o avstrijski mirovni pc-in pri tem pregledali načrte, Dlk''m ^ predložili namest- Mamestniki zunanjih ministrov Avstrijo so danes dosegli spo-ak^Um ° točkah v gospod ar- 1 določbah avstrijske pogodbe. erešene ostajajo torej v tem po-avju še štJxi točke, med njimi vpraša, ' vine Na, tasled hje povonitve avstrijske imo-na ozemlju Združenih narodov. mestniki so se sporazumeli o a3ih petih točkah: I. določbe povrnitve imovine Združenih r«dov v Avstriji in splošni go-Gorski, odnošaji bodo v pristoj-nih^ ^vesisl/toD tn tistih pridruže-držav, ki so imele ta položaj 8. •Dm® lsi5. Izključena je Italija. 2. ki, ki jih ni v glavnem besedilu ^,r°une pogodbe, bodo veljali kot Jroodbe. 3. Avstrija bo dala j>ave v železniškem prometu so-n'm državam, potrta in peta toč-se tičeta razveljavljenja nekega j *ncoskeSa in britanskega pred-0 a manjše važnosti. Med predlogi, tild ^ niso »pora-zumeli, je a ‘ ^rar>coski predlog o svobodnem r-i®kem tranzitu preko «nem-8a k'iPa» pri Berohtesgadenu. nr • zunani'ti ministrov je razne »al Predvsem o vprašanju čhp dobroimetjiih v Avstriji, o tu r 86 v^erai n'‘so mogli spora-ti. Molotov je nonovno potrdil tre ^ v','erajšnje stališče. Uprl se je ske'i'0SU ° u®tanovitvi Štiristran-g]M komisiie, ki naj rešuje spore nemške imovine v Avstriji in sli na Pismeno izmenjavo mi-in ZSSR septembra jj. ’ P° kateri morajo biti vsi ta-Sp0fSi'°r> rešeni z dvostranskimi 0. !'aZ'lrr>i med avstrijsko vlado in ^nijskimi silami. Ptottf0^ ^ nat° Pmidaril, da je evanje vsega vprašanja nem-dobrovmetij v Avstriji pove- zano s splošnim vprašanjem reparacij, ki jih dolguje v glavnem Nemčija, kajti prav na račun reparacij bi Združeni narodi zaplenili nemška dobroimetja v Avstriji. Nato so sklenili, da bo vprašanje nemškega imetja v Avstriji ponovno predloženo namestnikom, ki naj o tem sestavijo posebno poročilo. Svet zunanjih ministrov je nato pričel proučevati poročilo koordinacijskega odbora, ki dela že ves teden na primerjavi predlogov, ki so jih podale posamezne delegacije. General Marshall je predlagal, naj Svet razpravlja o treh vprašanjih, ki jih vsebuje poročilo, in to: 1. gospodarska enotnost; 2. revizija nemške industrijske ravni in reparacije; S. ustanovitev in pristojnost nemške začasne vlade. Marshall smatra vprašanje demilitarizacije, denicifikacije in beguncev za vpra šanja druge vrste, ki bi jih naj proučil drugi odbor do 2. aprila. Molotov se je v glavnem strinjal z Marshallovim predlogom, predlagal pa je, naj se prvi točki doda vprašanje reparacij in naj se na dnevni red vključi še četrta točka, to je demilitarizacija. Končno so sklenili, da bo jutri ob 4. uri popoldne Svet zunanjih ministrov določil, o karetih točkah poročila koordinacijskega odbora bo razpravljal. Jutri bo verjetno razpravljal o prvi točki, to je o gospodarski enotnost1 in o reparacijah. Svet zunanjih ministrov je končno pričel z diskusijo o sestavi bodoče mirovne konference za Nemčijo. Molotov je opozoril, da so že večkrat sestavljali sezname pri tem zainteresiranih držav, ki vsebujejo 18 ali 19 držav, pri čemer je Albanija všteta ali pa ne. General Marshall je bil mnenja, da je treba to število razširiti. Molotov je, poudaril, da ni pravilno, da bi Turčija, Paragvaj ah Filipini imeli na Konferenci isti položaj kot Francija, ZSSR ali Belgija. Koordinacijski odbor, ki je zasedal včeraj vso noč, se je danes zjutraj ponovno sestal ter razpravljal o vprašanju reparacij ter o začasni politični organizaciji Nemčije. Višinski je poudaril, da je treba pri reparacijah spoštovati potsdamske sklepe in dodeliti Sovjetski zvezi reparacije za 10 milijard dolarjev iz nemške tekoče proizvodnje In nemških dobroimetij v inozemstvu. Do 1-7.191/8 bi moralo biti končano dobavljanje industrijskih naprav iz Nemčije, vsg reparacijske obveznosti pa bi Nemčija naj izvrSila v 20. letih. Angleški in ameriški delegat nista hotela pristati na določitev točne vsrte nemških reparacij in tudi ne na določitev 10 milijard za Sovjetsko zvezo. Nato se je pričela razprava o začasni politični organizaciji Nemčije. Višinski je izjavil, da mora ta organizacija temeljiti na popolnoma demokratičnih osnovah, na popolnem uničenju hitlerjevskega sistema centralizacije in na vzpostavitvi upravne deointralizac&je, ki naj bi bila podobna upravni ureditvi Nemčije pred Hitlerjem. Francoski, angleški In ameriški predlogi streme predvsem za omejitvijo oblastj nemške osrednje vlade, francoski delegat pa se je sploh Izrazil proti vsaki nemški osrednji vladi. Višinski je opomnil, da bi to neizbežno dovedlo do nekake nem-ške federacije, ki ne bi mogla izvajati svojih obveznosti do zaveznikov. Namestniki za Avstrijo bodo jutri zaslišali predsednika medzavez-niške reparacijske agencije. Kot smo že včeraj poročali, bo-tI ta glede tržaških financ zaslišani ReparaCjjska komisija taKo Jugoslavija kot Italija. Svoja« končala delo Zakon o ratifikaciji mirovnih pogodb z nemškimi zavezniki sprejet v angleški zbornici London, 28. — V'spodnji zbornici se je danes začela debata za ratifikacijo mirovnih pogodb z Italijo, Rumunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko, ki so bile podpisane v Parizu 10. marca. Laburistični poslanec Mack, ki je. bil potoval po Ru-muniji, je izjavil, da rumunsko ljudstvo goji prijateljstvo do Anglije, in da se Rumunija gospodarsko obnavlja. Glede Bolgarije je izjavil, da so tam izvedli epuracijo fašizma z večjim uspehom kakor na Angleškem. Spodnja zbornica je zakon o ratifikaciji omenjenih mirovnih pogodb soglasno odobrila. Imjjenje bosta podali pismeno. Predvidevajo, da bodo nekateri člani delegacij odpotovali iz Moskve -koli 15. aprila. Ze zdaj pa vse kaže, da bo moskovska konferenca najdaljše zasedanje Sveta zunanjih ministrov, kar imajo za dober znak, ker dela, čeprav s težavo, ki je pri tako važnih vprašanjih razumljiva, vendar napredujejo. Fašistični begunci v Italiji povzročajo vladi resne skrbi Bruxelles, 28. — Osmo zasedanje medzavezniške reparacijske komisije se je končalo 27. marca. Na tem zasedanju je agencijska skupščina razdelila imovino in opremo 24 nemških tovarn y približni vrednosti 10 milijonov mark. Spor je nastal zaradi tovarne za valjanje aluminija, ki je bila dodeljena ZDA. Rim, 28. — Prisotnost številnih beguncev y Italiji se je spet pokazala kot važno vprašanje, ker je njihovo preskrbo prevzela po razpustu Unre mednarodna organiza-cija za begunce. V kratkem bo prišel v Rim funkcionar angleškega zunanjega ministrstva George Ren-dell, ki bo proučeval to vprašanje. Preskrbovanje teh beguncev predstavlja težko breme. število beguncev, ki so trenutno v Italiji se giblje med 200 m 300 tisoč. Med njimi je 27 tisoč nemških Zidov, ki- jih je podpirala Unra, nekako 20 tisoč hrvaških, slovenskih, albanskih in poljskih fašističnih beguncev, ki jih vzdržuje papeška komisija za pomoč, ter nekaj 10 tisočev jugoslovanskih beguncev, ki jih vzdržuje britansko vojaško poveljstvo. Za Italijo je posebno resno vprašanje jugoslovanskih fasistov, ki jih podpirajo zavezniške oblasti, kajti te nameravajo prevaliti v breme italijanske vlade. To bo po eni strani predstavljalo težko denarno breme za italijansko vlado, ki mora poleg tega skrbeti za «esule» iz Istre in Pulja, po drugi strani pa je italijansko zunanje ministrstvo mnenja, da podpora tem Jugoslovanom ne bo mogla ugodno vplivati na prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in Italijo. Tako je zdaj še povsem nejasno, od česa bodo ti jugoslovanski begunci po odhodu zavezniških čet iz Italije živeli. Italijanska trgovinska delegacija pri predstavniku FLRJ v Rimu Rim, 28. — Italijanska trgovinska delegacija, ki jo vodi Mattioll, je pred svojim odhodom v Beograd, obiskala jugoslcvanskega predstavnika v Rimu in mu izrazila upanje, da bo njeno potovanje v korist obema državama. Pred obnovo odnosov med Italijo in Abesinijo . Rim, 28. — Italijanski zunanji minister grof Carlo Sforza je izrazil upanje, da bodo čimprej obnovljeni odnošaji med Italijo in Abe sinijo. TEROR V GRČIJI NARAŠČA posebno v krajih, ki jih je obiskal Zervas Beograd, 28. — Prva skupina 35 osebnosti. Pri čitanju dokumentov članov preiskovalne komisije Varnostnega sveta je prispela danes iz Sofije v Beograd s posebnim vlakom ter bo nocoj nadaljevala pot v Ženevo. Dokument, ki ga je Bolgarija predložila član;m komisije, zanikuje vsako bolgarsko intervencijo v grške zadeve v kakršni koli obliki ter zanikuje hkrati, da bi zadrževali v Bolgariji grške talce. Bolgarski delegat Kulišev je zatrdil, da nima komisija še nobenega dokaza za grške obtožbe, pač pa so bili predloženi komisiji številni dokazi, da je vzrok državljanske vojne v Grčiji protidemokratični režim, ki je v Grčiji na oblasti. Grški delegat je med drugim prinesel tudi smešno trditev, da je (mi bežalo v Grčijo iz sosednih držav 1.245 oseb, ki pa niso politične 0rcSkl Proračun za vojsko Odr -‘“O vso~rP! razPravljanju, ki ^Buc^v je franc06ka na O Obrila ^ Prvlh današnjih Pet..,11 ** Vol n ‘ ln izredm Pr°- lzdatke 2a drugo p 10 187.fii4.396.ooo Iran- j.|h nameravale organizirati politične žrtve nacističnega režima zaradi atentata, ki so ga nacisti izvršili v sredo na zgradbo, kjer te žrtve stanujtjo. Smrtna obsodba bivšega poveljnika francoske mornarice Pariz, 28. — 691etni admiral Jean Delaborde, bivši poveljnik francoskega brodovja v Toulonu, je bil danes pred Visokim sodiščem v Versaillesu obsojen na smrt zaradi sodelovanja s sovražnikom in uničenja francoskih ladij. Atentat na petrolejski vod v Haifi Jeruzalem, 28. — Veliki oblaki gosteva črnega dima so zatemnili nebo pri Haifi zaradi napada židovskih teroristov na petrolejski vod družbe «Iraq Petroleum Com-pany» v bližini dokov h.r.fskegn zaliva. se je sovjetski delegat protivil ameriškemu predlogu, da bi razpravljali o makedonskem vprašanju, ker je bilo to vprašanje, kakor je že znano, rešeno na pariški mirovni konferenci. Teror v Grčiji z vsakim dnem narašča. Minister za javno varnest Zervas cdprto zahteva uničenje demokratov. Izjavil je, da bodo povzeli proti demokratom neusmiljeno nasilje in klanje. Pred svojim odhodom v Solun je policijskim oficirjem v Pireju dejal, da morajo biti pripravljeni na njegov znak in portreljati vse levičarje. Posebno je naraslo nasilje v onih okrajih, katere je Zervas pred kratkim obiskal. Časopisi poročajo, da so v okolic: Soluna monarhefašisti na zverski način mučili preko sto oseb. 23. marca so izvedli v Kava 11: množične aretacije najvidnejših članov KAM-a in delavcev. Prav tako so aretacije na dnevnem redu v Atenah. V okraju Levadija so tolpe «b;i to sovo zapretile s pokoljem vsem demokratom. Iz Aten javljajo, da se vrši srdita bitka med grško demokratično ar-rnado in monarhofašisti v osrednji Grčiji. V akcijo so stopila tudi letala ln topništvo. Glavni odbor EAM-a namerava komemorirati v gledališču Kentri-lon v Atenah smrt komunističnega poslanca Zevgosa. Dobro naložen denar Washington, 28. — Odbor za zunanje zadeve predstavniške zbornice ZDA je. razpravljal o vprašanju posojila Grčiji in Turčiji. Neki elan odbora je vprašal, ali ne bi bilo bolje uporabiti ta denar na bolj koristen način in kje drugje, če bi imel služiti za to da se ((zaustavi ruski napad«. Minister Paterscn je izjavil, da predstavljata Grčija in Turčija zelo važno strateško točko in da denar, ki bo tam naložen, ne bo slabo naložen. OZN naj bi odobrila... Lake Success, 28. — ZDA so danes formalno zahtevale od OZN, da odobri ameriško intervencijo v Grčiji in Turčiji. Zahtevale so, da OZN nujn® reši probleme, ki so nastali v Grčiji in v drugih deželah, da bi jih na ta način «zašči-tili pred agresivnimi grožnjam'«. Ameriški predstavnik Austin je razen tega zahteval, da se osnujejo stalne obmejne čete na severnih grških mejah in stalna komisija za grške meje, ki bo sestavljena iz članov Varnostnega sveta. Darilo zvesti služabnici London, 28. — Iz Londona javljajo, da bo grška vlada na podlagi sporazuma, ki so ga včeraj podpisali med grško in britansko vlado, dobila v dar od britanske vlade presežke nabav in materiala, ki je trenutno v posesti oddelkov britanskega letalstva in vojske v Grčiji v vrednosti ver; kot 1 milijon in pol funtov šterlingov. Stavkujoči policisti povzročili nerede Patna, 28. — Poročajo, da so vojaške čete, ki so bile poklicane, da zadušijo nerede zaradi policijske stavke, umerile v Gayji blizu Pat-ne pet policistov in več njih ranile. Neki vojak je bil ranjen. Stavkajoči policisti, kj so se polastili skladišča orožja v Jamafauru in Gaiyji, so se predali. Policijski funkcionarji so izjavili, da se je udeležilo stavke samo 150 policistov od celotnega moštva 2.000 oseb. Mni teror v Paragvaju Buenos Aires, 28. — Po vesteh, ki prihajajo iz Assunciona, vodi paraguajska vlada y glavnem mestu in na področ ju, ki ga njene čete kontrolirajo, krvavo teroristično kampanjo. V Assuncionu so aretirali zadnje dni preko dva tisoč meščanov, ki jih obtožujejo, da simpatizirajo z uporniki. Zvedelo se je, da so voditelja de' lavstva Timoteja O jedo na zverski način umorili na policiji. Tudi voditelja komunistične stranke Antona Namarra sq mučili. Demonstracije v Porurju London, 28. — Demostracij, ki se vrše v Porurju, zlasti pa v Diissel-dorfu, sicer ni mogoče imenovati odkritega upora, vendar pa so zavzele znaten obseg. Danes je okoli 10.000 žen hodilo po cestah in nosilo napise, ki so zahtevali več kru. ha. Množica je prevrnila nekoliko angleških vojaških avtomobilov. Izvedli so tudi protestno stavko. Angleški tisk obsežno komentira te dogodke. Kratke vesti SOFIJA. — Bolgarija in Egipt. ir. šestnajst drugih so reševalne bssta vzpostavila diplomatske od- skupine lokalizirale. Pogrešajo še nošaje. V ta namen Eta obe državi I 111 rudarjev. Izmenjali diplomatski noti 20. marca. MADRID. — Ministrstvo za Informacije je izdalo poročilo glede francoskega odgovora o povrnitvi Abd El Krima. Francoska vlada izjavlja, da se Abd El Krim še vedno nahaja na otoku Reunion ter da bo od avgusta meseca stalno bival na francoski modri obali. HAMBURG. — Štiri tisoč nameščencev prehranjevalnega urada v Kdlnu je zagrozilo danes, da bodo stopili v stavko, če ne bodo povečani obroki kruha in maščob. NIKOZIJA, — Včeraj so delavci petrolejskih družb na Cipru zapretili, da bodo stopili v protestno stavko, ker družbe nočejo povišati delavcem upravičeno zahtevanih plač. Zaradi tega so delodajalci zaprli vse urade in prekinili delo. To je že drugič, da so delodajalci p odvzeli take ukrepe, ko so delavci zahtevali povišanje plač. PALERMO. — Okrog polnoči so v Palermu občutili močam potres. Doslej ni vesti o kaki škodi. Podoben potres so čutili tudi v Trapani. CENTRALIA. — Število mrtvih zaradi nesreče v rudniku v Centrali ji se je zvišalo na 51. Iz rudnika sc dvignili še dva mrtva rudarja ŽENEVA. — Odbor strokovnjakov Združenih narodov, ki ima nalogo sklicati svetovno konferenco za ptencstavljenje vizumov na potnih listih in formalnosti na mejah, se bo sestal 26. aprila v Ženevi, ALBANY. — Guverner države New York je v četrtek podpisal zakon, ki zabranjuje stavko funkcionarjem in uradnikom javnih ustanov. WASHINGTON. — Med ZDA in Madžarsko je bil podpisan sporazum za 30 milijonov dolarjev. Za ta denar bedo ZDA prodale Madžarski presežke svojega materiala, ki ga imajo v Evropi na razpolago, NOVI DELHI. — Vietnamski delegat na azijski konferenci Tran Van je izjavil dopisniku agencije «France Presse«, da je Vietnam pripravljen pogajati se s Francijo, da pa zahteva popolno neodvisnost in ozemeljsko enotnost Tonkinga, Arama in Kočinčine. NANKING. — V novi kitajski narodni zbornici je 10% od 2910 sedežev rezerviranih ženam. SOFIJA. — Danes so v Sofiji podpisali trgovinsko pegodbo med RIM. — Dcšegli so sporazum med italijansko in francosko delegacijo za trgovinske izmenjave Spopadi v Vranu Teheran, 28. — Iranski glavni stan je objavil, da se vodijo ogorčene borbe med vladnimi četami in plemenom Kurdov Barzanov deset kilometrov od iraške meje. Letalstvo in topništvo je napadalo položaje Kurdskih čet. Pomoč je treba nuditi, kadar je potrebna London, 28. — Jugoslovanski poslanik v Londonu dr. Ljubo Leon-tič je danes zanikal, da je Jugoslavija prosila Angleško 200.000 ton žita in drugega blaga. Izjavil je, da se je jugoslovanska nota nanašala le na moralno pomoč, ki naj bi jo Anglija nud^a, da bi Jugoslavija dobila to žito od raznih mednarodnih organizacij, da zadosti notranjim potrebam v pričakovanju novega pridelka. Glede jugoslovanskega izvoza 20.000 ton žita v Rumunijo in 10.000 ton y, Albanijo je dr. Leontic izjavil, da je treba pomoč nuditi tam in v času. ko je potrebna, in da ni mogoče stati ob strani, ko y bližnjih državah ljudje trpijo gladu. Priprave za mladinsko progo Zenica, 28. — Mladinske delovne brigade prihajajo na mladmsko progo Samac-Sarajevo po določenem nkčrtu. Te dni je prišlo 39 novih brigad. Prispelo je tudi 36 vrtnarjev ;z Bolgarije, ki bodo ob progi napravili vrtove, da bodo mladi graditelji lahko imeli vedno svežo zelenjavo. Prispeli so tudi tehniki za organiziranje poštne, telegrafske in telefonske službe. Ob progi bodo zgradili tudi tri radiopostaje, v Zenici pa radiopostajo za oddaje, namenjene graditeljem. BEOGRAD. — Prezidium Ljudske skupščine LR Srbije je izdal odlok, s katerim določa na 18. aprila velitve za okrajne ljudske odbore in za izvršni odbor za mesto Beograd. GOSPODARSTVO Nad 120 milijard za ure Izdelava ur se je v Švici s’lno razvila za časa vojne. Izredna konjunktura traja še danes dn vlada je celo omejila izvoz ur v nekatere držav«, ker se brani prevelikega uvoza zlata, s katerim bi tujci plačal; ure. Urarji se upirajo temu ukrepu ln vlada je obljubila ©miljenje sedanjega kontiingentiranja. Med tovarnarji ur in predstavniki ostale industrije se je razvila živahna polemika. Prvi so pod obtožbo, da z visokimi nagradami odtegujejo delavce drugim industrijam. Iz švicarskih listov povzemamo ob tej priložnosti te-le podatke: Leta 1929. je bilo v urarski industriji zaposlenih 48.378 oseb, lansko leto pa približno prav toliko 48.702. (V strojnih tovarnah je bilo leta 1929. zaposlenih 114,976, lanskega leta pa 165.795 oseb; v kemičnih tovarnah leta 1929. 12.972, lanskega leta 23.232 oseb). Uranska obrt in industrija zaposlujeta danes okoli 10,1% vseh industrijskih delavcev in nameščencev, medtem ko je v strojni industriji zaposlenih 34,5%. Izvoz ur prinaša lepe dohodke Leta 1929. so Švicarji izvozili 20,8 milijonov ur in kolesij, lansko leto pa 20,7 milijonov. Leta 1929. so prejeli zanje 307,3 milijonov šv. frankov, lansko leto pa kar 605,2 milijonov fr, (okoli 121 milijard lir), Po količini se izvoz med letom 1929, cin 1946. ni mnogo povečal, pač pa so tujci zahtevali predvsem boljše vnste ur in so zanje tudi več plačali. Leta 1929. je izvoz ur pred- stavljal 15% vsega švicarskega iz-veza, leta 1946. že 22,6%; vrhunec je dosegel leta 1945., ko je znašal 33%. Ameriškim kapitalistom ta razvoj švicarske urarske industrije ne prija in predsednik ameriške tovarne Harman Watch Co. je te dni ostro napadel Švicarje, češ da izpodrivajo ameriško industrijo celo Združenih ameriških državah, kjer se je pod njihovim vplivom število uvoznikov ur dvignilo od 58 v letu 1936. na 585. Tudi v Jugoslaviji so pravilno ocenili pomen urarske industrije. Tako v Sloveniji Ze izdelujejo sten-ke ure. Za zdaj delajo samo za notranjo potrebo, ki je zelo velika. Verjetno je, da se bodo kmalu lotili tudi izdelovanja namiznih in žepnih ur. ((Mladinska knjiga« — to Je založba, ki skrbi za duševno hrano slovenske mladine Sedež ima v Ljubljani, kjer izdaja tri mladinske liste: «Cicibana» za otroke od 6. do 10. leta, ((Pionirja« za deset do petnajstletnike, in ((Mladinsko revijo« za od rasle jšo, recimo srednješolsko mladino. Poleg tega izdaja tudi knjige. Pet slikanic za mladino, 5 nada.jnih knjig v Cicibanovi knjižnici, pet v zbirki za pionirje, 7 knjig v polj udno-znanstveni zbirki, 7 dram-kih del v zbirki «Mali oder« pesmarice in 16 politično-vzgojnih brošur priča o tem, kakšna so pota in cilji ((Mladinske knjige«. Doslej je izšlo pod njenim okriljem 57 knjig in brošur v skupni nakladi, ki se približuje polovici milijona. Med slikanicami, ki so :z»le lansko leto, velja omeniti Pionirsko slikanico v šestbarvnem tisku prvo slikanico v novem duhu s slikami Vidica in besedilom Alberta Široka. Nadaljna slikmica je «P:onirji zidarji« od Gustava Krkleca v prevodu Davorina Rav-ljena. To je prispevek k propagandi za obnovo. Ves=la m duhovita slikanica Je Sun-Muri ve i-kan od Cukovskega v prireditvi A. Gasparija. Ima sestbarvne ilustracije. Ena naših najlepših slikanic pa je Ribičič-Trpinova knjiga «Crni muc vasuje«*, šegava zgodba iz živalskega življenja, razkošno ilustrirana. V ((Cicibanovi knjižnici« so lz-RiVFcvi tUdarniki«, drobne sličice z aktualno snovjo za otroke v prvih razredih, realistična povest A. Kopilenka «Sonce», A. Ingoliča ((Udarna br^ada«, k’ pr.kazuje tragiko okupacije in borbo za svobodo, A. Pogorelskega «Crna kokoška«, ruska vzgojna pravljica iz starejše dobe, ki je obdržala svojo veljavo tudi po Oktoberski revoluciji. Pionirska knjižnica je objavila povest Toneta Seliškarja ((Tovariši«, dokument o soudeležbi mladine v borbi, Koaonova ((Zgodbe o Leninu«, Gajdarovo s Stalinovo nagrado odlikovano delo ((Timur in njegova komanda«, Ra-kovskaje dogodivščine evakuiranca «Deček iz Leningrada«, Lovra-kovo ((Tovarišijo Petra Grče«, prevod J. Vcrnejeve razpiave ((Popotovanje v sredino zemlje« in J. Londona lepote in strahote «Z Južnega morja«. V knjižnici za odraslejšo mladino Je izšel znani roman Nikole Ostrovskega «Kako se je kalilo jeklo«, ki je doživel v enem letu dve izdaji, nadalje Kavermova povest «Dva kapitana«, zbornik «Miada Slovenija« in zbirka črtic sovjetskih pisateljev ((Sovražniku za hrbtom«. V poljudno-znanstveni knj.žni-ci pripoveduje A. Sergejev o nastanku raznih vrst praznoverja, Keller pa kako Je nastalo življenje na zemlji, J. Sergejev tolmači nenavadne nebesne pojave, Iljin razlaga, kako so nastale knjige, razvojno pot tiska, papir- Delo in program „Mladinske ja od pradobe do naših dni, Uji-nova knjiga «Kako je človek postal velikan« pa ni popularizacija Darvmove teorije, marveč napeta povest o razvoju človeštva v teku desetletij. Zbirka «Mali oder« je objavila Branka Čopiča «Pionirje iz Tihega dola«, Brunsteinovo «Katju-šo», Urmanovskega «V podkopu«, Katajeva ((čudež v pustinji« in tri enodejanke za odraslejšo mladino. Politično-vzgojne brošure govore o dolžnostih Komsomolcev, o delu Komsomola v domovinski vojni, o sovjetski oblasti in delovnem ljudstvu, o mladini v novi Jugoslaviji, o današnjih glavnih nalogah študentov itd. V «Sepavcu», zgodbi Norvežana Olafa Aslangsona se seznanimo z udomačenim volkom, v katerem živita dve naravi. Avdejenkov roman «Ljubim» je podoba pisateljeve mladosti, ki prikazuje, kako se je propal brezdomec vzgojil v poštenega Člana človeške družbe, Pastovskega «Kara Bugaz« je zgodba o nekoč mrtvem zalivu ob Kaspiškem morju, kjer je sovjetska podjetnost divjo pušča- vo preobrazila v cvetočo industrijsko pokrajino. To je bilanca dela Mladinske knjige za 1. 1946. Knjižni program za 1. 1947 predvideva v Cicibanovi knjižnici Miklovič-Krcš-ljeve ((Pregnance«, slikanico v šestbarvnem tisku, ki obravnava doživljaje dečka Tomaža za časa nemške okupacije. Realistična slikan'ca Božidara Svetličiča «J ur-ček gre na Triglav«, ki govori o lepoti naš ji planin in bogati planinski flori. V uredništvu prof. Marje Boršnikove izidejo Franceta Levstika Pesmi za mladino. Fr. Levstik je naš prvi resnični mladinski pisatelj, njegove mladinske pesmi so pred Zupančičevim ,«C;c;banom» edina umetniško vredna poezija v slovenskem slovstvu. V redakciji dr. VI. Kralja je predviden izbor pravljic Milčinskega. V Pionirski knjižnici izide Ivana Cankarja «Moje življenje«. Milčinskega «Butadci», Jos. Pahorja «Otrok črnega rodu«, doživljaji zamorskega brezdomca v Purizu in Marseju, Jos. Ribičiča zbirka mladinskih rtic z naslovom «Utripi», knj ga dopisov o-':ok iz dobe arr. osvobodilne bor- be, Angela Cerkvenika ((Mm a in Sivi v borbi«, Franca Kuralta ((Planšarji«, zgodovinska povest iz Napoleonove dobe, Venceslava Vinklerja ((Petelinje pero«, zgodba iz dobe kmečkih puntov ^v Sloveniji, predelana ((Bratovščina sinjega galeba« Toneta Seliškarja, ((Jagoda«, pastirska zgodba,. polna nežne poezije in povest «Toiček» tzza časa fašističnega nasilja v Slov. Primorju, ko je bila čola-potujčevainica mučilnica za naše otroke. Iz hrvaščine izide prevod Na-zorovega ((Medveda Brunda«, iz ruščine «Kako so se oni učili« (namreč Lenin, Stalin. Molotov in Kirov), Gorkega ((Otroška leta«, Gajdarovi ((Daljni kraji«, Kasilovi ((Malčki« ter Katajeva povest «Sin polka«, doživljali pio-: nirja v vojaški edinici Rdeče vojske. Iz češčine izide prevod Lan-gerjevega ((Upornika Jirka«, iz poljščine Kaden-Bandrovskega «Nad bregom velike reke«, iz za-padne literature pa: Jacka Londona ((Potepuške zgodbe«, M. Twajna «H. F.nn« in J. Verneja ((Skrivnostni otok«, fantastičen roman o življenju treh brodolomcev. ((Knjižnica za odraslejšo mladino« ima v načrtu Stanka Lapuha «Zeno na Poljanah«, povest, ki opisuje življenje kmetov na Gorenjskem pod tujimi fevdalci ter izbor novel iz makedonske literature. Iz bolgarščine izide v prevodu povest GJonče Beleva «Novi ljudje«. Iz ruščine: «Mlada garda« pisatelja Fadjejeva. ((Beli se jadro na obzorju« Val. Katajeva, iz angleščine ((Pravljice O-skarja Wildeja. Izide tudi prevod knjige češkega pisatelja Pilarja «Pred svitom«, opis partizanskih bojev na dalmatinskih otokih. V zbirki poljudno-znanstvenih knjig bo objavil Karlo Kocjančič «Pot v fotografijo«, Fr. Vodnik bo napisal «L:terarni zamljevid«, Viljem Kunst pa «Zgodbe o razvoju električne energije do danes«. Iz ruščine bo izšel prevod Ujinovega «Sonca na mizi«, Bu-blejnikove «Zgodbe o zemlji, S. Beljajeva ((Doživljaji Samuela Pinga«, fantastičen roman o doživljajih mladega človeka, ki je prišel v laboratorij znanstveni-ka-bakteriologa, popularna knjiga ((Kovine bodočnosti«, Perlja-jeve ((Plavajoče trdnjave«, Wald-gardovo «Aii je življenje na planetih«, Mihajlova «Sonce, izvor življenja«, Kellerjeve ((Preobrazili so rastline« in Nečajeva ((Zgodbe o elementih«. Nadaljevala se bo zbirka «Mali oder« z ((Jurčkom« Milene Mohoričeve in ((Mojco« Vide Tauferjeve ter z igricami za lutkovni oder. Poleg tega je poskrbljeno, da dobi mladina tudi niz primernih kompozicij v podobi Bravničarjeve, Savinovih in Simonitijevih skladb. Vsi ti načrti «Mladinske knjige« bodo v teku letošnjega leta uresničeni. St. K. .It GOSPODARSKE VESTI Novo posojilo Italiji. Odbor za zunanje zadeve ameriškega senata jo razpravljal o kreditu 350 milijonov lir, ki naj bi ga ZDA odobrile tujim državam (Avstriji, Madžarski, Italiji, Poljski, Grčiji in Kitajski). Italija bi prejela 106-150 milijonov dolarjev. Ameriška vlada ni hotela navesti, koliko, naj prejme vsaka država. Turške finance in vojska. Iz zaupnih podatkov, ki so bili predloženi odboru za zunanje zadeve Predstavniškega doma v W.uhing-tonu v zvezi s Trumanovo zahtevo, da Amerika odobri veliko posojilo Grčiji in Turčiji, da so turške finance tako slabe, da Turčija ne more vzdrževati močne vojske. Vojska ki jo ima Turčija v pripravnosti zaradi spora z Sovjetsko zvezo okoli Dardanel in pokrajine Kars-Ard.i-han, požre polovico državnih dohodkov. Trgovina s Sovjetsko zvezo je skoro popolnoma prenehala. Krompir na nemških letališčih. Amediški listi poročajo, da so A-meričani v Nemčiji uničili 4000 nemških vojnih letal in 30.000 mo-torjev. Na nekdanjih letališč h sadijo sedaj Nemci krompir. Žita bo v Italiji manj. Gospodarstveniki predvidevajo v Italiji srednjo letino. Površina posejana z žitom bo manjša, kakor je bila povprečno v razdobju 1935/36-1938/39. Tedaj je bilo posejanih 5,1 milijonov ha, letos pa 4,5 milijonov. Temu primerna bo nazadoval pridelek od 75,6 milijonov stotov na 57,8 milijonov. Tudi po hektarju bo pridelek maajš;; znašal bo 12,8 stotov, medtem ko so v omenjenem razdobju pridelal: povprečno 14,8 stotov na hektar Ugodnejše so napovedi za koruzo: 21,8 milijonov stotov letos, 19,0 milijonov lani, 29.9 stotov povprečn.-1935/38; prav tako bo letos nek .j več- ječmena (2,4 milijonov), ovsa (5,1 milijonov), riža (5.6 milijo nov), sladkorne pese (27 milijonov m krompirja (32,1 milijonov, lan sko leto 23,4 milijonov). PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 29- marca 1947' Tako Kristus ni učil Nekoč, ko se že ni vedelo za šovinizem, Je bila ravno naša .Slovenska Istra, predvsem pa Koprščina tista pokrajina, kjer je bila v cerkveni m posvetni rabi glagolica. S favoriziranjem italijanščine Je tuja oblast glagolico odpravila. Zacirža-la pa se je kljub temu slovenska pridiga v samem Kopru v cerkvi na Mudi. To je trajalo vse do leta 1924. /talija in fašizem, ki sta našla v italijanskih duhovnikih in italijanskem 'skoju zveste izvrševalce svoje volje, sta tedaj slovensko pridigo odpravila. In zgodilo se ?e, da so italiianski bratje v Kristusu, ki je učil: «Pojdite in ulite vse narode v njihovem jeziku.'» — svoje slovenske sobrate redovnike iz samostana Sv. Ane pri Kopru izpodrinili. Slovenski redovniki so odšli, ostali pa so verniki slovenske narodnosti, ki italijanizaciji niso podlegli, čeprav so ji bili izpostavljeni tudi s strani cerkve. Ostali so in se v herojski narodno, osvobodilni borbi borili tudi za svoje nacionalne pravice in zmagali. Za to zmago pa se ne zmeni cerkvena hierarhija s škojom Sunti-nom na čelu. On ne vidi nič in ne sliši nič, temveč ponavlja kot pred sedmimi leti v dobi fašizma, da Slovencev tam ni in da se zato tudi slovenska pridiga ne more do voliti. Kakor vemo, tako Kristus ni učil. »Velikonočni običaji" zavezniških vojakov Velika noč je pred durmi, z njo pa se naše ljudstvo seznanja z «Ie-pimi» velikonočnimi običaji zavezniških vojakov, kakor se je imelo ze priliko seznaniti z božičnimi običaji. Sicer se njih velikonočni običaji v ničemer ne razlikujejo od božičnih, razlika je samo v času. O-glejmo si tak predujem, ki so nam ga v svoji dobroti naklonili dobrodušni in hudomušni zavezniški vojaku Dne 11. t. m. sta dva zavezniška vojaka napadla na cesti med Prosekom in Opčinami 35 letnega delavca Riharda Stoka iz Konkonelja, ki je zaposlen pri cestnih delih. Delavec, ki se je vračal s kosila na delo, pač ni mislil, da bo doživel tako lep sprejem. Dobrodušneža, ki sta malo pregloboko pogledala v kozarček, sta ga surovo pahnila ob zid, mu zlomila dežnik, nakar ga je eden jpričel obdelovati s pestmi, drugi pa mu je pričel groziti z revolverjem. Rihard S tok, ki te imel prvič srečo doživeti tako elepe in slikovitem običaje, je pričel bežati. Ker pa najbrie zavezniški vojaki radi tudi streljajo, je vojak v svoji prostodušnosti oddal na njega 4 strele, dva v razdalji 10 do 15 metrov, dva pa v večji. Demokrščanska »strpnost" Demokrfečanska stranka je izključila iz svojega članstva odvet-nika dr. Timeusa, člana začasnega upravnega odbora Delavskih zadrug. Vzrok: ni čutil potrebe, da b‘ se držal direktiv stranke, ki ga je za to mesto predložila. Dr. Timeus se je namreč rajši strinjal s pravilnim stališčem svojega kolege gosp. Ferjančiča, da so bile volitve delegatov Delavskih zadrug zakonite in pravilne in ni ubogal CLN-a kakor dr. Puecher. TRŽAŠKI DNEVNIK Francoska črta je krivična Razmejitvena komisija mora po svojih močeh upoštevati težnje ljudstva Odkar je začela razmejitvena komisija s svojim delom, se naše ljudstvo vedno bolj zanima za njeno delo, zlasti pa prizadete vasi. Kdor hodi danes po naših vaseh in govori z ljudmi šele lahko spozna, kako krivična in nemogoča je »francoska črta*. Ljudje so v skrbeh, kako bodo rešili vprašanja, kajti od ugodne rešitve je odvisen gospodarski obstoj mnogih vasi. Vse te vasi pa so mnogo žrtvovale v narodnoosvobodilni borbi in imajo zato vso pravico zahtevati, da upoštevajo želje ljudstva. Pred nedavnim sem govoril z va ščani vasi Popetre v Istri. Vas je majhna, toda ljudje so zavedni in so mnogo žrtvovali v času borbe. 7 borcev je padlo, 23 družin pa je ostalo brez strehe. Dejali so mi, da hočejo samo pravično rešitev meje ‘n da Je krivično, ker bo toliko slovenskih krajev odtrgano od Jugoslavije. V vasi Mihele-Masrec so imeli ravno množični sestanek. Govorili so o novi meji. Vsj so bili ogorčeni zaradi krivične francoske črte. Nekdo mi je izjavil: Nismo s» borili m žrtvovali zato, da bi dan-s odrezali toliko slovenskih vasi od Jugoslavije in da bi še sedaj ne upoštevali naših želja. Zlasti pa je razburjeno prebival stvo v Brdih. Ljudje so zelo samozavestni, ker se zavedajo, da imajo vso zaslombo v močni Jugoslaviji. Ne dajo se begati s paničnimi vestmi, ki jih trosijo belogardisti in reakcionarji. Ustavil sem se v vasi Medana. Vas spada po franco-ski črti k Jugoslaviji, vendar jo spravlja francoska črta v nemogoč položaj. V vasi so mi razložili: «Meja nas je odrezala od vseh ostalih krajev. Edini prehod imamo preko prelaza Vrhovlje, toda ta cesta ni uporabna za težja vozila niti ne za avtomobilski promet*. Tovariš mi je vse pripovedoval s tako zaskrbljenostjo, da sem že in njegovega pripovedovanja spoznal, kako jih skrbi rešitev. Nadaljeval je: «Naš zaslužek je sadje in vino. Toda kam bomo prodajali in izvažali, če nimamo ceste. Kako bomo po taki cesti vozili sode vina? Sadje bo obtolčeno, preden bo prispelo na trg. Kdo bo kupil tako sadje?* Nato mi je razlagal, da upa, da bo komisija vendar razumela njihove težave in našla ugodno rešitev. «Edina rešitev* mi je dejal «bi bil izhod na Solkan preko Podsabo-tina in St. Mavra*. Tako danes govore in razpravlja- SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Danes 29. marca 1947. ob 20. uri v SV. LUCIJI pri PORTOROŽU v Ljudskem domu «TAKO TUDI BO» V nedeljo 30. t. m. ob 17. uri v DEKANIH na prostem (če bo vreme dopuščalo) «TAKO TUDI BO» V ponedeljek 31. t. m. ob 20. uri v KOPRU v gledališču St. Chiara «TAKO TUDI BO« Vstopnina je po 40 lir za prve in po 30 lir za druge prostore. jo po vaseh o vprašanjih, ki se pojavljajo v zvezi z francosko črto. Ljudje upajo, da bo komisija uvidevna in ustregla ljudem kolikor je v njeni moči. Krivice so tako očitne, da jih nihče ne more zanikati. Preskrba Odrezke za testenine naj dvignejo danes vodje za prehrano v podeželskih občinah v ul. Genova 9, soba 2. Odrezke za sladkor in mast naj dvignejo trgovci danes na občinskem prehranjevalnem uradu. ¥ POD 11 A MERCE Za delovne brigade. ZAJMK iz Merč je priredila zabavni večer. Cisti dobiček 2.500 lir je darovala v prid delovnih brigad, ki odpotujejo na mladinsko progo. Za progo je darovala tudi ASIZZ 1400 lir. AVBER Policaji «skrbe za kulturam. Ze v nedeljo pred sv. Jožefom je priredilo društvo «Kraški vrh» kulturni nastop. Ni še bila končana enodejanka «Mat;», ko so pridrveli v vas policaji s kamionom. Prekinili so prireditev, češ da društvo nima dovoljenja zanjo. Ljudstvo se je o- gorčeno razšlo ter se izpraševalo, kdaj bodo ti policaji končno nehali strašiti po naši zemlji. Prireditev se je nadaljevala v nedeljo m ob-0:r*.vo je bilo zelo zadovoljno. Želeti bi bilo le, da bi postal pevski zbor bolj enoten in da bi se bolj strnil. Z rednimi vajami se bodo izpopolnili tudi glasovi ter bo zbor prav kmalu dosegel nekdanjo raven. Smrt zaslužne žene. Po dolgem trpljenju nes je zapustila priljubljena ;n spoštovana Reza Fabjano-va. Njenega pogreba se je na sv. Jožef udeležila množica ljudstva. »Bodite v čast brigadi in Trs T Proglas mladinske brigade »Alma Vivoda" Mladinci Trsta in ozemlja! Danes odpotuje brigada, ki jo mladina iz Trsta in Tržaškega ozemlja pošUlja gradit drugo mladinsko progo iz Samoa v Sarajevo. Ta železnica, kakor tudi ona, ki so jo zgradili lani, ne bo le ogromen prispevek jugoslovanske mladine k razvoju lastne domovine, temveč bo tudi središče, kjer se bodo srebali, delali in skupno živeli mladinci iz vseh držav. Iz mnogih evropskih držav od- Svetovni mladinski teden Mladinski športni dan Medtem ko je bil včerajšnji dan svetovnega mladinskega tedna posveten mladinskima časopisoma «Giaventu» in «Glas mladih«, Je današnji dan posvečen športnim prireditvam, katerih program je naslednji: Nogomet: igrišče Ponziane ob 16 uri Kraljič-Delavska mladina Sv. Marka. Igrišče CRDA ob 16. uri Delavska mladina Milje. Košarka: Zenske na igrišču Delavske športne zveze ob 16. uri VOM Rtdivo-Tomažič; moški na igrišču DSZ ob 17. uri Sv. Vid-Redivo, ob 18. uri VOM-Skoljet. Tek in hitra hoja za moške na progi dolgi 2.300 m in za ženske na progi 800 m, s startom in ciljem pred kulturnim krožkom Tomažič Na Jutrišnji dan, ki je posvečen dijaku in kulturi, pa bo ob 10. uri dopoldne v kinu Massimo predaval tov. prof. Ferlan o temi: »Demokracija in problem mladinske vzgoje«. *** Na nogometnih igriščih bo jutri zopet vse živo. Za pokrajinsko prvenstvo bo padlo zopet pet odločitev. Kdo bo zmagal? Zoga je o-krogla, sreča pa opoteča — pravijo in zopet kot po stari navadi bi vsako prerokovanje, kdo bo zabil več golov, bilo le ugibanje. Jutri bodo odigrane tekme med Piranom in Montebellom, Rudarjem in Gorico. Izolo in Gaslinijem, Krminom in Postojno ter Olimpio in Gradiško. PROGRAM: V Piranu med Piranom in Montebellom ob 15. uri; v Rasi med Rudarjem in Gorico ob 15. uri; v Izoli med Izolo in Gaslinijem ob 15. uri; v Krminu med Krminom in Postojno ob 16. uri; in v Ronkah med Olimpijo in Gradiško. V okrožnem prvenstvu bodo pa na igriščih CRDA odigrali tekmi med sv. Markom in Costalungo ob 13.30 uri ter ob 15. url med Piso-nijem in Tovarno strojev. Na open skem igrišču pa bosta igrali ob 15.30 enajstorici Opčine in Monte-bella II. Za jumorsko prvenstvo se bo odločevalo v štirih tekmah: Na igrišču CRDA ob 8. uri med sv. Ivanom in Amatori S. Vito; na igrišču CRDA ob 16.40 uri med sv. Soboto in Skedenjem; na Opčinah ob 14.00 url m d Opčinami in Magdaleno; na Proseku pa ob 15. uri med Primorjem in Costalunga. Košarka za Morganov pokal V košarki se bodo jutri odigrale za Morganov pokal sledeče tekme: ob 9 uri V. O. M. Skoljtto tu igrišču Delavske športne zveze; ob 9. uri Redivo-Delavska športna zveza na igrišču Tomažiča; ob 10. uri med Rojanom in Ravbarjem na gr.šču Delavske športne zveze; ob 11. uri med Skednjem in Barkovljami na igrišču Delavske športne zveze, m ob 12. uri med Sv. Markom in Ljubitelji S. Vito na igrišču Delavske športne zveze. Za Rauberjev pokal pa bodo igrali na igrišču Tomažiča Ženske peto rice Magdalene dija Poiani; uradnik Karel Fonda in zasebnica Mirjam Patrizio, mehanik Gordon Hallett in šivilja Ana Masalu o, trgovec Gvido G a-cobclli in uradnica Marija Raineri, prodajalec Jožef Zuljan in zasebnica Jožica Fabro-Fabris, uradn.k Al-do Machn.ch in zasebnica Eda Ro-seta Campori, študent Aldo Venturini in zasebnica Odette Huber. UMRLI: 80 letni Jožef Godina, 76 letni Domenik Meneghetti, 77 letna Ofelia Basca vd. Merli, 72 letni Aleksander Pertot, 82 letna Elizabeta Ceglar vd. Pavaneilo, 68 letni Agnese Iacopich, 54 letna Terezija Fabero por. Chierego, 67 letna Terezija Vodopivez por. Stoppa, 77 letna Jož-ca Duinovich por. Co-rossez, 58 letni Karel Nolda in 27 letna Vida Metlica. K1N0PREDSTAUE* tovo pa jih je kdo zmotil, da so morali vse pustiti. Do smrti so jo povozili 67 letna Gabrovič Katerina iz ul. Gozzi št. 5, je šla včeraj okrog 14,30 ure skozi predor Sandrinelli. Mimo nje je pridrvel ameriški kamion št. 269954 in jo povozil. Nezavestno so odpeljali staro ženo v bolnišnico, kjer so ugotovili težje poškodbe na desnem etegnu. Pri padcu pa je dobila tudi težke notranje poškodbe ln ob 17. uri je podlegla ranam. Tramvaj ga je povozil Trgovec Mislej Jožef iz ulice del Friuli št. 291 se je peljal včeraj okrog poldne s kolesom po mestu. Na vogalu ulice Conti in dei Leo pa je nenadoma privozil tramvaj in ga vrgel s kolesa. Mislej je do-b 1 težje poškodbe na rokah in na nogah. Prosvetno društvo OPČINE priredi na Zeljo okoliških vasi v NEDELJO 30. t. m. ob 17. uri vProsv. domu na Opčinah “Peterčkove poslednje sanje« SODELUJE DOMAČI ORKESTER Cisti dobiček gre v prid Rdečega križa. Blagajna odprta dve uri pred pričetkom. Prosvetno društvo «SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi DAN®S v soboto 29. t. m. ob 20.30 uri v dvorani društvenega don,a večer ANTONA ČEHOVA Nastopil bo društveni dramski odsek z enodejanko V Medved in snubač Na prireditev vabljeni VS<‘ i Pionirji iz DAN PRI SE7.ANI priredijo v NEDELJO 30. t, m. ob 15. Km km ir no priredite® s siečolovom Vabimo vse starše, da se udeležijo prireditve s svoji | malčki, odrasle pa tudi na kozarček dobrega terana. j ^ ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV V BAZOVICI priredi dne 7. aprila t. 1. (na velikonočni ponedeljek) JAVNI P1ES NA PROSTEH Igra godba iz Ricmanj. Vabljeni ^ ROSSETTI. 15.30: «Prisega kaznjencev*. Humprey in M. Morgan. SUPEROINEMA 15.30: »Velika ljubezen*, Charles Boyer in Irena Dunne. FENICE. 15.30: «Teheran», Marta Labarr, Derek Farr. FILO DRAMMATICO. 15.45: «Ob sončhem zahodu*, Bette Davis. CINE MARE. 15: «Parada mladosti*. Veličar.i-tvena športna manifestacija mladine na stadpnu v Moskvi. ITALIA. 15.30: «Gospodlčna Bona-parte*, Edvige Feuillšre, VIALE. 15: «5t!ri peresa*, R. Ri- chardson. ALABARDA. 15.30: «Pred njim je trepetal Rim*, Ana Magnani in T. Gobbi. IMPERO. 15: «Preveč ženinov*, J. Arthur, M. Douglas in F. Mac Murray. * * * KINO «PROSVETNI DOM* V N Ari A D/.uri: da..ca in jutri: V senci dvomov*. j VELIKA vseh vrst ČEVLJEV za p—. IZBIRA ŽENSKE in OTRO^ najboljših znamk ima TRGOVINA ČEVLJEV J. IJsIrouška HltmiiNTlNt! TRST - UL TARABOCHlAj