STUDIJSKA KNJIŽNICA KRANJ,Titov trg I-------------------- I Ureja uredniški ■ odbor — Glavni I in odg. urednik I Jože Stular — ■ tel. 22-111, lok. ■ 82 — Tisk in I klišeji CP »Go- ■ renjski tiske ^11 HITREJE PO POTI INTEGRACIJE LETO VIL — ŠTEVILKA 3 KRANJ, 13. FEBRUARJA 1967 KAKO DELAMO - ALI: KAM TO PELJE? Na organih upravljanja in družbenopolitičnih organizacijah dostikrat govorimo o problemih nagrajevanja, organizacije dela, prodaje itd. Dogaja se, da se posamezne nepravilnosti vlečejo po leta ali še več in da so posameznikom znane. Toda ne vem iz kakšnih razlogov se te nepravilnosti ne odpravijo, tako da to preraste v večji problem, o katerem morajo razpravljati organi upravljanja. Na žalost pa imajo tisti, ki bi v svojih delovnih enotah ali na svojih delovnih mestih morali te nepravilnosti odstranjevati, vedno pripravljen salamenski odgovor: da, res je tako (nepravilnost, problem), toda zavedati se moramo, da je treba to reševati kompleksno (celotno, obsežno, zložno). Zgodi se tole: cena nekega izdelka, ki ga prodajamo, ni realna (zanj dobimo manj, kot pa smo vanj vložili). Organ upravljanja sprejme sklep, naj strokovna služba to uredi. In pri tem se začnejo težave. Če je to pri ceni nekega izdelka, se prodajna služba izgovarja, da kalkulacije niso realne, oddelek kalkulacij pravi, da delovni in tehnološki predpisi ne ustrezajo, RTS pa pravi, da se recepture prehitro menjajo in da je nemogoče — tudi zaradi neenakih pogojev v proizvodnji — izdelati natančne in dokončne predpise! (Poudarjam, da je gornje navedeno samo kot primer.) Tako se vsa zadeva zaplete, namesto da bi reševali probleme in nepravilnosti sistematično, načrtno in s tem obdelali kompleks (celoto), ne naredimo pa nič ali zelo malo. Za resničen primer lahko vzamemo nagrajevanje. Po večih načinih (kompleksno, parcialno-del-no, posamezno in začasno) skušamo s komisijami, strokovnimi delavci in službami to vprašanje urejevati skoraj vsaki dve leti. Neorganiziranost delovnih enot, neizdelani opisi delovnih mest, nalog in dolžnosti nas ovirajo pri tem. Toda organiziranost delovnih enot, izdelava natančnih opisov delovnih mest, nalog in dolžnosti ovirajo neizdelani tehnološki in delovni predpisi. Tukaj se krog sklene in spet začnemo znova. In spet začnemo govoriti o kompleksnem reševanju problemov. Brez dvoma je pa nujno, da se dokončno dogovorimo o odgovornosti; ne morem mimo karakterističnega primera: v lanskem letu (1966) je upravni odbor sprejel sklep o zaposlitvi petih trgovskih potnikov'. Razprava na seji UO je Detajl iz avtopnevmatikarne Res ne moremo zahtevati, da bi vse nepravilnosti odpravili v enem, dveh letih, posebno, ker se s širjenjem podjetja pojavljajo tudi vedno nove. Toda reševati bi jih morali postopno, načrtno, predvsem pa zelo odgovorno. Dostikrat grešimo, ko zahtevamo od strokovne službe rešitev problema v zelo kratkem času. Dostikrat služba sprejme tak rok, pa pri izvrševanju ugotovi, da je časa premalo ali da se je zadeva zavlekla zaradi nepredvidenih težav. Neurejene razmere v strokovnih službah največkrat povzročajo težave v proizvodnih delovnih enotah. DS po DE na probleme dostikrat opozorijo, vendar imamo za enkrat še vse premalo posluha za to. Na sliki: vulkanizacija avtozračnic. Člane kolektiva vabimo, da se udeleže občnega zbora sindikalne organizacije SAVA v soboto, 18. februarja ob 9. uri dopoldan Vse globlje izvajanje načel go-gospodarske in družbene reforme bo, kakor vse kaže, pripomoglo, da bomo tudi na področju integracije v gospodarstvu hitreje prebijali led. Vidno popušča zaprtost v komunah in njih odpor proti združevanju s podjetji iz drugih komun. Tudi republiške meje niso ovira za intenzivnejše medsebojno povezovanje podjetij in za medsebojno prehvanje sredstev. Integracijski procesi se začnejo uspešneje razvijati, odkar je popustilo vpletanje zunanjih činite-Ijev in odkar se čedalje bolj uveljavlja načelo, da mora biti vsaka integracija plod proste ekonomske odločitve in skupnih koristi proizvajalcev, pri čemer je treba strogo varovati načelo samoupravljanja in delitve po delu na temelju ekonomskih enot, tako da z ustvarjenim dohodkom in akumulacijo neposredno razpolagajo delovni ljudje, ki so dohodek in akumulacijo ustvarili. Takšna osnova integracije nikakor ni ovira, da ne bi mogli v okviru skupnega podjetja združevati sredstev za najracionalnejša vlaganja. Izkušnje v pretekli dobi so nam pokazale, da so prav zaradi zanemarjanja teh načel in zlasti samoupravnih pravic mnoge že sklenjene in dobro zamišljene integracije spet propadle. Ob zaostritvi pogojev gospodarjenja letos v kolektivih bolje spoznavajo svoj položaj, kar velja zlasti za slabo opremljena in organizirana podjetja, ki životarijo bila zelo živa in člani so postavili tedaj vrsto vprašanj o realnosti tega predloga. — Argumenti, s katerimi je nastopal predlagatelj (prodajna služba), so vplivali, da je bil predlog sprejet. Dva, tri mesece kasneje je taisti organ sprejel sklep, da trgovskih potnikov ne zaposlimo. Postavlja se vprašanje, kdo je za to kriv (na srečo ni bilo materialnih posledic), oziroma, kdo bi moral za to odgovarjati? Po mojem mnenju — strokovne službe (če nimam prav, naj me, prosim, nekdo popravi). Drugi primer: na zadnji seji delavskega sveta podjetja je bila na dnevnem redu razprava o reorganizaciji prodajne službe. Ne morem drugače, toda dobil sem vtis, da je bil predlog reorganizacije narejen zato, ker se nekaj delavcev med seboj »ne razume« in ne morejo skupaj delati. Strokovna služba (EOS), ki je morala to nalogo (rcorg. PS) izpeljati, je na seji DS prišla v neroden položaj, predlog ni bil sprejet. Menim, da so kljub dobri razpravi člani delavskega sveta pozabili: poklicati na odgovornost tistega, ki je ta problem »zamesil«. Priznati moramo, in to izstopa tudi na sejah organov upravljanja, da so se nekatere strokovne službe (ali konkretneje delavci teh služb) zelo resno lotili svojih nalog in njihova prizadevanja kažejo lepe rezultate dela (o nekaterih sme že pisali). Nasprotno temu pa delo ponekod poteka neorganizirano, celo neresno in na to smo hoteli v tem sestavku opozoriti. JOŽE ŠTULAR Statut podjetja nas obvezuje, da izdelamo več splošnih aktov, kot: pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, o varstvu pri delu, o volitvah in imenovanju članov organov samoupravljanja, poslovnik dela delavskega sveta podjetja, poslovnik komisij in odborov podjetja in druge. Večino vas gotovo zanima, kdaj bodo osnutki teh splošnih aktov v razpravi, zato vam sporočamo, da je večji del te obsežne naloge opravljen in pripravljen za raz- ob nizkih osebnih dohodkih. Ce so prej skušali braniti svojo neodvisnost kljub zaostali organizaciji in koncepciji, zdaj čedalje bolj spoznavajo, da morajo iskati rešitev svojih problemov v okviru velike in močne organizacije na temelju specializacije in sodobne organizacije proizvodnje, ki je sposobna vključiti se v mednarodno delitev dela. Tistim posameznim, ki se še oglašajo, naj bodo v svarilo čedalje pogostejši primeri likvidacij in stečajev, pri čemer je zlasti značilen primer podjetja Mikromo-tor v Zabrežju v Srbiji, ki se je skupaj z občino branilo sprejeti ponudbo valjevskega podjetja Elektromchanika za združitev in je moralo naposled zapreti in odpustiti vse delavce. Na licitaciji v stečaju je zdaj valjevsko podjetje za nizko ceno odkupilo vsa osnovna sredstva, občina pa je morala prevzeti breme medtem narasle velike izgube. Med integracijskimi gibanji so v zadnjem času pomembni primeri priprav za integracijo podjetij na širokem območju Jugoslavije, pri čemer se uveljavlja zlasti nova oblika združenih podjetij. Take velike združitve nujno zahtevajo temeljite priprave ter podrobne analize in razprave v samih kolektivih. Zato ne smemo biti nestrpni. Bolje je, da se kolektivi prej pogovore o vseh podrobnostih, kakor da bi pozneje prišlo do nesoglasij. Po »Delu« Pravilniki kmalu v razpravi prave po kolektivu. Niso pa še vsi komisijsko pregledani. Pravilnik o delovnih razmerjih je prav zadnji čas v razpravi. Za tem pravilnikom bosta kmalu v razpravi še drugi splošni akti, zato želimo, da se o vseh osnutkih najprej pogovorite z najbližjimi sodelavci med seboj, najdete pripombe in le-tc poveste na organiziranih razpravah. FRANCI RAKOVEC Nove analitske ocene kmalu na DS podjetja Verjetno vsi veste, da je lansko jesen delavski svet podjetja izvolil, na eni izmed rednih sej, komisijo za analitsko oceno delovnih mest in norme. Naloga komisije je bila, da naredi analitsko oceno delovnih mest za vsa delovna mesta v tovarni. To delo bi morali opraviti do 1. 1. 1967, vendar je bil za takrat postavljeni rok prekratek, zato ocenjujemo delovna mesta šele sedaj. Komisija dela po določenem sistemu, ki si ga je sama izbrala misleč, da bo šlo tako najbolje naprej. K svojemu delu je tako pritegnila tudi ostale strokovne sodelavce, predvsem pa HTV komisijo, ki ocenjuje delovne pogoje. Prav v času, ko sc je komisija aktivnejše oprijela dela, pa iz različnih koncev to- varne sprašujejo posamezniki po telefonu, ustno pa tudi pismeno, kako so ocenjeni, zakaj imajo manj kot drugi in podobno. Prav zaradi tega bi hotel seznaniti vse člane kolektiva, da zaman sprašujejo člane komisije, kajti analitska ocena še ni tako daleč, da bi mu lahko dali kakršnekoli informacije. Delo je zelo obširno in lahko pride do neljube napake, ki bi lahko povzročila slabo vzdušje med posamezniki. Zato priporočam članom kolektiva, naj počakajo še nekaj časa, da komisija konča s svojim delom, saj bodo ocene delovnih mest dane v obravnavo vsem delovnim enotam, kot vsi drugi pravilniki in važnejši akti v tovarni, predno jih bo obravnaval delavski svet podjetja. LOJZE ZALAR Poklicnih funkcionarjev ne potrebujemo, toda . . . štvu in uredniškem odboru vsi za to, da bi bilo naše glasilo zanimivo, da bi obravnavali delo kolektiva, proizvodnih delovnih enot, strokovnih služb in posameznikov na zanimiv, preprost in objektiven način. Zavedamo se, da nismo sami sebi namen. Zavedamo se naših nalog, in dolžnosti, žal, je pri tem majhna težava: kdo naj piše? Urednik, člani uredniškega odbora, strokovni delavci? Večina meni, da urednik. Ali si zamišljate, da bi za vsako številko Save urednik moral napisati dve, tri strani (časopisa)? Tega nikjer ne delajo, ker je nemogoče napisati npr. deset člankov, ne da bi se avtor pri tem ponavljal, da bi ubral določen stil (kritika, hvala, poročilo itd.) in se ga držal skozi vse svoje pisanje, čla- delavcev, zakaj ne dopisujejo oz. zakaj ne izpolnjujejo danih obljub (da bodo napisali vsaj prispevek). (Iz)Odgovori nas niso presenetili. Na prvem mestu so: — Sankcije ali pripombe prizadetih avtorjev. Skušali smo ugotoviti, kdo, kje in kako izvaja sankcije proti avtorjem objavljenih prispevkov. Iz odgovorov lahko izsluščimo, da ni doslej še nihče »nastradal«, če je nekaj napisal v časopis. Res pa je, da prizadeti ali drugi dajejo svoje pripombe avtorju, mu oporekajo objektivnost objavljenega prispevka. Kolikor smo lahko zvedeli, pa je to tudi vse. — Naslednji odgovor: saj nič ne zaleže, tudi če pišemo o nekem problemu, če koga hvalimo ali grajamo. To pa je po mojem mnenju že bliže resnici. Primer: v V februarju, marcu in aprilu poteka mandatna doba funkcionarjem v sindikatu, organizaciji ZK in upravnemu odboru. Kadrovske komisije bodo imele polne roke dela, ponekod bodo, drugje ne bodo volivci razpravljali o novih predlogih. V glavnem pa zelo ozek krog. Od tedaj, ko je bil sekretar ali predsednik izvoljen na osnovi dogovora treh, štirih ljudi (ponavadi funkcionarjev ostalih forumov ali v sodelovanju z direktorjem), smo naredili korak naprej: teh dogovorov v glavnem ni več. Toda tisto, kar je bilo predlanskim najbolj demokratično in najbolj pošteno, je letos zanič in zastarelo (čeprav taisto politiko kodro-vanja zagovarjajo skoraj vedno isti!). O tem razvoju v miselnosti in odnosu do demokratičnosti pri kadrovanju za funkcionarje ne bi razpravljali, prepustimo to teoretikom, ki nam pripravljajo vedno nove metode dela, nove naloge in ne vem kaj še vse — čeprav se v resnici komaj v desetih letih res nekaj spremeni. Za nas je bolj zanimivo vprašanje — lahko imenujemo to tudi problem, in zato tudi pišemo ta sestavek, od kod in kako kadrujemo družbenopolitične delavce ali predsednike organov upravljanja. Praksa kaže, da to delamo zelo nenačrtno, nesistematično. Takole: za predsednika sindikata je bil izvoljen delavec, ki poprej skoraj ni delal v družbenopolitičnih organizacijah ali v samoupravnih organih, najmanj pa v tej organizaciji, za predsednika delavskega sveta podjetja izvoljen delavec, ki ni bil poprej niti v enem forumu družbenopolitičnih organizacij ali samoupravnih organov. To sta dva od petih primerov. 22. št. časopisa, 25. novembra lani, smo v prispevku »Iz naših prodajaln« opozorili na težave naših prodajalcev v Beogradu. Odziva na to ni bilo. Pričakovali smo, da se bodo v prodajni službi zganili in uredili tiste drobne stvari, ki prodajalce ovirajo pri normalnem in hitrem delu v prodajalni. Popolnoma enak dopis, kot smo ga dobili v uredništvu, so iz Beograda morali poslati namestniku glavnega direktorja in le-ta ga je dal v razpravo UO. V prodajni službi so za vso zadevo slišali šele zdaj. Drug primer: v našem glasilu smo nekajkrat opozorili na problem umivalnic in kopalnic v valjarni II in av-topnevmatikami. še danes je to nerešeno in kaže, da v bilžnji prihodnosti še ne bo. Ni denarja, so Morda ima kdo od vas že pripravljen odgovor; to je dosti bolje, saj poklicnih funkcionarjev ne potrebujemo. Ne gre za to! Vedeti moramo, da ima kljub vsemu funkcionar še kako velike in odgovorne naloge pred seboj. Naenkrat se znajde pred njim delo, ki ga ni vajen, delo in naloge, katere ga obremenijo z vso svojo težo. Pričnejo se (zanj) sestanki, razgovori, posvetovanja in z gotovostjo lahko trdimo, da mine leto, predno se novinec vključi v vse to. Vsi pričakujemo, da bo kot »nova moč« naredil ali rešil vse ali skoraj vse probleme organizacije. Stoji pred tem: ali naj svoje redno delo opravlja kot pred sprejetjem funkcije, ali to delo nekoliko zanemariti na njen račun. Največkrat pred novopečenim funkcionarjem stoji reorganizacija ali pa je bila tik pred njim izvršena in praktično začne pri proučevanju dejanskega stanja. Vse besede in obljube: saj ti bomo pomagali, sodelovali bomo in delo si bomo razdelili — ostanejo vedno le prazne besede in obljube. In posledica tega je kritika, da je neka organizacija v tovarni le njen predsednik ali sekretar. Za višek teh napak, ki jih iz malomarnosti ponavljamo iz leta v leto, se največkrat primeri, da se funkcionar povrne iz anonimnosti v anonimnost. Redkokdaj izkoristimo njegovo pridobljeno znanje. In da zaključimo; ne gre za to, da bi funkcionarje izbirali po nekakšnem ključu, niti za to, da naj bo nekdo na vrhu neke organizacije ali organa toliko časa, da minejo vse nadaljnje možnosti, ampak zato. da bi morali kadre vzgajati sistematično, spremljati njihov razvoj, njihovo aktivnost in ne nazadnje njegove uspehe na delovnem mestu. težave in podobno. Še bi lahko naštevali podobne stvari. — In na koncu še odgovor, ki v resnici ni na zadnjem mestu: premajhni honorarji. Za honoriranje prispevkov uporabljamo pravilnik, ki z zelo malenkostnimi spremembami velja štiri leta. Jasno je, da tak, kot je, ne ustreza več in marsikoga to tudi moti. Za prispevek, ki ga je npr. delavec iz neposredne proizvodnje pripravljal dva dni in obsega eno in pol tipkano stran, bo dobil 1.000 do 1.500 SD nagrade. Nekateri so mi rekli, da gredo raje na sprehod. Toliko o tem. Ko smo lansko leto napravili analizo vsebine našega glasila, smo zaključke in rezultate posredovali družbenopolitičnim organizacijam v razpravo. Sindikat je In tudi za to, da bi končno res izpeljali že tolikokrat načeto delitev dela, definirali položaj funkcionarja in se dogovorili o njegovih dolžnostih (in možnostih) na delovnem mestu in v organu. Toda doslej ni bilo in kot kaže, nobena organizacija v Savi tega tudi nima na programu. Dostikrat slišimo pripombe, kaj pa imamo npr. od sindikata, kaj od tega ali onega. Te pripombe so največkrat upravičene, saj delavec v neposredni proizvodnji končno res ne ve, kaj ima od sindikata ali zakaj je sindikat, če pa dvakrat na leto lahko pove svoje misli in prikaže svoje probleme na zboru delavcev. Podobno je z organizacijo ZK. Člani na sestankih osnovnih organizacij poudarjajo, da niso obveščeni o najosnovnejših vprašanjih, ki se jih tičejo. Pred nami so letne konference, razprave o delu organizacij. Kaj, če bi namesto visoko leteče politike obravnavali in reševali probleme nas, našega dela in če bi namesto gore besed in fraz rekli; tole bomo naredili! In da bi res! JOŽE ŠTULAR Malenkost, ki pa ni več malenkost V nedeljo, 29. januarja letos so se srečali mladinci naše tovarne s pripadniki JLA na športnem in kulturnem področju. Tekmovali so v odbojki, šahu, streljanju in namiznem tenisu ter popoldanskim kulturnim sporedom, kjer so se nastopajoči zvrstili od folklore pa do pevcev zabavne glasbe. S precejšnjo voljo in veseljem je pela Metka, za njo pa še večkrat v veliko zadovoljstvo poslušalcev in plesalcev — naš Frenk, ki je požel že precej aplavza tudi na drugih prireditvah. Vidi se, da mladina dela s polno voljo in to se ji tudi obrestuje. Stiki s pripadniki JLA naj bi bil odskok za nadaljnje delo. Tudi vojaki nas niso razočarali. Njihov ansambel in pevec sta pokazala veliko prizadevnosti. Naštudirali so tudi skeč. Nam, Savča-nom, pa je lahko v opozorilo, da bomo morali najti v kolektivu tudi take ljudi, ki bodo znali v smešni obliki zabavati ljudi z resnico. Po pestrem programu smo imeli zvečer ples. čeprav je bil naš kolektiv obveščen o tem srečanju, zgleda, da še ni zanimanja za tako zvrst zabave, saj je bilo izredno malo poslušalcev oz. gledalcev. Čudno se mi zdi, kaj delajo in kje se zadržujejo predvsem mladi (nadaljevainje na 4. str.) uspel o tem spregovoriti še v lanskem letu, Tovarniški komite ZK pa komaj letos, mladina pa še ni razpravljala. Na razširjeni seji sindikalnega predsedstva so člani o tej problematiki razpravljali zelo konkretno in dali precej pripomb ter predlogov. Kako je potekala razprava na seji TK ZK, nam ni znano. Za zaključek naj povemo, da nam sklepi družbenopolitičnih organizacij kot »bomo morali«, »bo treba« in podobno, ne pomagajo dosti. Od besed bi končno že morali priti na dejanja, če ne že organizacije, službe, pa vsaj posamezniki. Tisti, ki venomer nekaj kritizirajo — tudi naše glasilo — naj se oglasijo in javno povedo svoje mnenje in dajo svoje predloge. Od obljub, ki so jih dajali sekretar, predsednik in drugi, da bodo pripomogli k boljši vsebini in pestrosti našega glasila, ni ostalo ničesar, še besede ne več. urednik KRATKA RAZČLENITEV PRAKSE ZA KONTROLO SUROVIN I. V kontrolnem laboratoriju 3« kontrolirajo surovine po pred-piših raznih provenienc, kot n^pr. Conti, Monsanto, Bayer, ICI, Jug.Qum. itd. Vsi ti predpisi so verjetno že ostareli, uctMJ uut ar precej surovin je brez predpisov (v takih primerih predpise sami na podlagi povprečij), vsi predpisi pa so brez toleranc. Predpise za surovine, ki se rabijo pri proizvddnji avto pnevmatik*jbomo verjetno dobili od Semperita, za vse ostale surovine, ki se rabijo pri vseh ostalih gumenih izdelkif^ pa nimamo za enkrat nobene možnosti jjohnrr-., ^ ^ II. Nikjer niso navedene metode preizkušanja teh surovin, metode h*a- n^preks^ V *£_ III. ^ečin (v praksi) odvzemanja vzorcev surovin, način skladiš- čenja surovin z ozirom na požarno vernost po stopnjah gorlji-vostih, ter način I-nneip»Bja surovin v proizvodnjo. IV. p-ni pr^nh-i ostaranj^ surovin v skladišču. OtL zJbaxaM^€- Gumarski izobraževalni center je poslal upravnemu odboru v razpravo predlog za strokovno izpopolnjevanje naših delavcev v inozemstvu. Istočasno pa je upravni odbor dobil tudi ta dopis. Objavljamo ga zato, ker v vrsti dopisov, ki krožijo po tovar- ni opažamo skrajno površen odnos do natančnosti — predvsem pa do slovenskega jezika. Prizadevanje jezikoslovcev za čistočo in ohranitev slovenskega jezika bi morali spoštovati vsaj naši strokovni delavci. ZAKAJ IME PISEM ? V letošnjem letu imate pred seboj že tretjo številko Save. Marsikdo od vas mi je dejal, da sta bili zadnji številki dosti slabši kot sicer in marsikomu sem tudi povedal, zakaj. Zadnjič me je npr. ustavil v TH planer iz SOP in iz njega se je vsula ploha pripomb na račun časopisa, izbora prispevkov, vsebine in urejenosti. Marsikdo pravi, da v prispevkih ni kritičnih pripomb in predlogov. Rad bi odgovoril vsem tem. Ne zato, da bi s tem sprožil polemiko, ampak zato, da vam povemo, da smo v uredni- ni uredniškega odbora niso dolžni (čeprav bi morah vsaj občasno) pisati v časopis; prav tako ne strokovni delavci! V lanskem letu smo skušali vpeljati način dopisovanja s pogodbenimi dopisniki. Ni šlo. Potem smo se domenili, da bodo iz posameznih področij pisali strokovni delavci. To je le deloma uspelo. Pred zaključkom redakcije današnje številke, ko smo videli, da bo težko izšla v normalnem roku, smo povprašali nekaj naših stalnih dopisnikov in strokovnih Odločno premalo v našem glasilu enotah. pišemo o proizvodnih delovnih S kakšnimi problemi se je srečevala socialna služba v letu 1966 V preteklem letu se je v socialni službi prijavilo za razgovor preko 500 članov kolektiva. Teme razgovorov so bile različne vse pa so bile povezane z življenjem naših članov kolektiva v podjetju. Iz teh razgovorov se je dalo razbrati, kako različno ljudje pojmujejo enake težave. Mnogi so bili presenečeni, ker so po enem ali več razgovorih spoznali, da njihov problem tiči povsem drugje, kot so sami prvotno mislili. Več je bilo tudi takih, ki so mislili, di bo njihovo težko situacijo rešil edino le denar. V največ primerih se je izkazalo, da denar ne igra odločilne vloge, jkakor še vedno mnogi trdijo. Izkazalo se je, da so veliko več vredni dobri medsebojni odnosi, ki dajo človeku voljo do dela in do nadaljnjega življenja. Zaradi lažjega razumevanja bomo našteli oz. opisali nekaj tem razgovorov: Nekdo je prišel na razgovor z željo, da bi se rad premestil v drugo delovno enoto z razlogom, da mu delo ne odgovarja. Ker smo zahtevali utemeljitev, se je izkazalo, da mu sicer delo odgovarja, vendar nam je zaupal, da se s šefom ne razumeta. Pravi, da šef upošteva take, s katerimi se po delovnem času večkrat dobi v gostilni. Ker je bilo to strogo zaupno, je tako tudi zanj ostalo. Sam šef je moral popustiti. Končni komentar pa je bil, da ima danes človek preveč zaščite. Prišel je član kolektiva in dejal, da za sodelavca ne bodo več delali. Ta je hodil na delo zelo utrujen, in drugi so morali opraviti tudi njegovo delo. Ugotovili smo, da je bil resnično utrujen in da se je ta utrujenost še stopnjevala. Najbolj je bil utrujen v ponedeljek, ker mu je zaužiti alkohol delal preglavice. Ko smo iskali vzrok, zakaj pije, smo dognali, da pije zato, ker otroci nimajo kruha in ker ga žena ne razume. Začudili smo se npr. nekomu, ker je prišel zato, češ da nima dovolj dela. Njegov osebni dohodek pa je iz meseca v mesec enak. Izmenski delovodja mu je rekel, da naj, če bi kaka sumljiva oseba prišla mimo, kar nekaj počenja, tako da bo izglodalo, kot da dela. Tudi pritožb ni manjkalo. Nekdo se je npr. pritožil, da ga je vodja delovne enote prijavil di- našem podjetju vsako leto večjo škodo. Nadaljnjih 30 % problemov povzročajo slabi medsebojni odnosi, posebno s strani strokovnih oseb. Če se ne bodo izboljšali odnosi posameznika do ljudi in do dela, se bomo morali zopet poslužiti skrajne poti. To pa je, da bo potrebno zamenjati tistega človeka na vodilnem delovnem mestu, ki ne bo spremenil svojih metod dela. V našem podjetju je zaposlenih nekaj nad 40 % žena. Menimo, da bi jim morali posvečati še več skrbi in jim omogočiti čim normalnejše delo. ‘S JŠL /-/? / sciplinski komisiji zato, ker je dvakrat zamudil na delo. Pritožbo je utemeljeval s tem, da vodja ni prijavil njegovega sodelavca, ki dvakrat sploh ni prišel na delo. Takih in podobnih primerov je bilo veliko. Skušali smo jih rešiti tako, da smo odstranili glavni vzrok in sklenili, da do tega tudi v bodoče ne bi prišlo. V največ primerih nam je to uspelo, včasih pa ne, ker nismo naleteli, na ustrezno razumevanje drugih strokovnih služb. Ko smo iskali vzroke teh problemov, smo ugotovili, da je 30 odst. kriv alkohol oziroma njegovi pivci. Zato smo se odločili, da bomo v letu 1967 pričeli v našem podjetju z akcijo proti kroničnim pivcem alkohola in hkrati preventivno delovali, da do kroničnega stanja sploh ne bi prišlo. Pri tem nam bodo morali priskočiti na pomoč tudi drugi (strokovne službe, zdravstvena služba, disciplinska komisija) in vsi tisti, ki vedo, da imamo zaradi alkoholizma v Probleme povzročamo tudi sami, ko skušamo ljudem vsiljevati svoje mnenje, ne zavedajoč se, da morda drugi drugače mislijo, in da nimamo vedno prav. Mnogi so po takih razgovorih popustili in spoznali, da nimajo prav in da se bo situacija bistveno spremenila, če sc bodo prilagodili drugim, če delamo v skupini, in to z namenom, da bi nekaj proizvedli, se moramo brezpogojno drug drugemu prilagoditi, sicer nastanejo zastoji, ki škodujejo vsem nam. Nekaj problematike odpade na različne vzroke, ki jih ne moremo direktno prišteti k eni izmed naštetih problematik. Sicer ne mislimo, da v bodoče ne bo prišlo do podobnih težav, hočemo pa s tem opozoriti na to, da bo treba spremeniti slabe odnose, do dela in do ljudi. BLAŽ STUDEN VTISI IZ TOVARNE RUNA - HLLS Buna-Huls je najmočnejša tovarna za proizvodnjo sintetičnega kavčuka v zahodni Nemčiji (blizu Essena), predvsem pa za proizvodnjo univerzalnega tipa striol-butadien. Poleg tega je to podjetje tudi prvo pričelo s proizvodnjo sintetičnega kavčuka v večjem obsegu že pred drugo svetovno vojno. S svojimi 130.000 tonami SBR-proizvodnje letno, s 40.000 tonami polietilenskega kavčuka letno ter z manjšimi količinami drugih sintetičnih kavčukov predstavlja danes približno 7 odstotkov svetovne proizvodnje sintetičnega kavčuka. Tovarna zavzema približno 5 km2 zazidalne površine, na kateri nešteti cevovodi vežejo 'komplicirane naprave za potek številnih kemičnih reakcij, vsaka od njih predstavlja nenadomestljiv kamenček v mozaiku celotnega proizvodnega procesa. Po drugi svetovni vojni je sicer podjetje imelo dovoljeno proizvodnjo le 500 ton na mesec, kar je 1 -tL -» * <4 i 1 k / ™ r A' * ■ r FTTi «3 m UmiiSSSilSIS! Vabimo člane kolektiva, ki se zanimajo za zadružno gradnjo, naj se oglasijo v službi za družbeni standard __ .. . StMvovaojsta —ye