
ZASTAVA ZA NAROD

Srce razveseljujoča vest iz biblije za vse ljudi,
ki so dobre volje.

Spisal:

J. F. RUTHERFORD

predsednik

Mednarodne družbe za raziskovanje sv. pisma
avtor še sledečih del

„Lira Božja ‘

„Tolažba za Jude ‘

„Milijoni sedaj živečih ne bodo umrli "
„Svetska stiska  — zakaj?"

„Zaželjena vlada"

„Tolažba za narod"
itd., itd.

5/J^V-
1 v" n ž/?x

"The Slanoard for the People”—Slovenian translation

, PRINTEti IN S\VITZERLAND
Copyrighted 1926 by

INTERNATIONAL BIBLE STUDENTS ASSOCIATION
BROOKLYN, N. Y., U. S. A.

f W »F?

Zastava za narod

a svetu je mnogo milijonov ljudi, ki pošteno

in iskreno želijo, da bi se zbrali okoli

zastave, ki bi jim zajamčila varnost pred
nesrečo in jim osigurala trajno srečo in mir. Brez
sveta so si, ker ne vedo kateri zastavi bi sledili,
Moj namen je, da opozorim ljudi* na zastavo bož¬
jo. Resnica bo vodila ljudstvo k svobodi, ako jo
bo spoznalo in ji sledilo. Prepričan sem, da je že
prišel čas za ljudstvo, da spozna resnico.

Splošen sovražnik je dolga stoletja slepil člo¬
veštvo, da ni videlo resnice. Danes imamo jasne
dokaze, da bo tem sovražnikom kmalu odvzeta
njihova moč in da mu ne bo dopuščeno še dalje
varati ljudi.

Stvarnik je napravil vse ljudi, ki prebivajo na
zemlji, iz ene in iste krvi. Pravi dobrobit posa¬
meznika doprinese svoj delež k splošnemu blago¬
stanju. Ko bodo ljudje to spoznali in se naučili
živeti pravično, konec bo vojn in pravica se ne bo
več izrekala na temelju sile in moči. Potem bo
postala zemlja udobno bivališče za človeka. Bog
jo je ustvaril, da na njej srečno in zadovoljno ži¬
vimo, Priti mora čas, ko bomo uživali sadove
božje previdnosti. Dejstvo, da je človeku predvide¬
na pot, po kateri naj doseže, po čem hrepeni, mu
ne bi dosti pomagalo, ako se bi ga na to opozorilo.

3

Zastava za narod

Iz teh razlogov je spoznanje prva zahteva. Vse
človeštvo lahko brez izjeme razdelimo na dva
dela: vladajoči in podaniki. Široke množice spa¬
dajo k zadnjim. Oni pa, ki vladajo, se pravilno
razdele na tri dele: kapitalistični, politični in
cerkveni vladarji. Od časa do časa se izmenjajo
osebe vladajočega razreda, nekdo izmed podani¬
kov stopi v njih vrste, toda s tem se prepričanje
in načela vladajočih ni malo ne spremeni. Pač pa
spremeni prepričanje dotični podanik, ki stopi v
vrsto vlastodržcev. Kajti prestop iz enega dela v
drugega izvira le iz osebnih interesov in sebič¬
nosti. A sebičnosti je oče splošen sovražnik, o
katerem bomo še govorili.

Čestokrat pride do nesporazumov med enimi
in drugimi, V rednih razmerah bi se kaj takega
ne bi smelo dogajati, ker interesi i enih i drugih
bi se morali skladati. Ljudje si želijo mir, blago¬
stanje, zdravje. Vsak želi dolgo življenje v sreči
in veselju. Mesto tega je moral človek že od
pamtiveka prenašati težko breme vojn, tlačanstva,
siromaštva, bolezni, trpljenja in smrti. Tekom vseh
teh stoletij so se ljudstva mučila odpraviti te
neznosne razmere, da uresničijo svoje zahteve in
hrepenenja in da to uživajo.

Zastava ali prapor služi svrhi, da zbira narod
okoli sebe in da mu kaže smer in vodi po poti,
po kateri naj hodi,

Vlastodržci želijo, da mu ostane narod pokoren.
Da to dosežejo, nudijo ljudstvu neke prapore,
katerim naj sledi. Govori se mu, da je njegova
korist, ako se pozivu odzove. Kajti, tako pravijo,
samo na ta način bo dobilo kar si želi in kar mu

4

Zastava za narod

je treba. Te zastave so bile v različnih časih
različne.

Zastava kapitalističnih vlastodržev ima sledeči
napis: Dajte nam večje bogatstvo in več moči in
popravili bomo slabe razmere. Na zemlji vam
bomo pripravili udobna bivališča. Dali vam bomo
stroje, ki bodo nadomeščali vaše roke in vam
bodo prihranili časa. Vsa hitra prometna sredstva
dobite. Tudi vse vzgojne zavode in šole dobite;
zaradi tega je potrebno, da nam daste vodstvo
v naše roke.

Zastava politikov nosi napis, ki se glasi: Odlične
vrline imamo. Te nas usposabljajo, da vladamo. Mi
smo tisti, ki organiziramo vlade; mi skrbimo, da
se iste obdrže. Snujemo dobre zakone, in budno
pazimo, da se uveljavljajo. Mi ščitimo življenje,
premoženje in svobodo naroda. Zaradi tega je
potrebno, da je narod z nami in da nas podpira.

A cerkveni element, v čigar imenu govore
duhovniki, nosi zastavo z napisom: Mi smo tol¬
mači božje volje. Vaše življenje, vaša svoboda in
vaše izveličanje je odvisno od tega, ali sledite
božji zastavi. Premišljevanje o vseh verskih stva¬
reh bomo mi mesto vas opravili. Potrebno je samo,
da poslušate, kaj je prava vera, kajti mi smo oni,
ki pravo vero uče. Vaše duše izročite v naše
varstvo.

Zviti poglavar tega hudobnega sveta je uvidel,
da bi bilo koristno združiti te tri dele v vladajočo
celoto. Pod pretvezo, da hočejo osrečiti narod in
ga povesti do blagostanja, so trgovski, politični
in cerkveni elementi združili svoje interese v
skupno zahtevo koristi ter dvigajo pred narodom
skupni prapor s sledečim napisom:

5

Zastava za narod

Vse današnje vladne oblike so od Boga posta¬
vljene in zato se jim mora narod pokoravati.

Rabimo večje davščine, da se oborožimo in da
se pripravimo na vojno, kajti samo tako vam lahko
ohranimo mir. Vladi moramo izročiti vso oblast,
tako da nas očuva pred mnogoštevilnimi sovražni¬
ki. Moramo imeti pravo veroizpoved in trgovski,
politični in cerkveni elementi morajo učvrstiti svoje
vrste. Bogataši in veliki politiki morajo biti člani
cerkve, da dobi ista večjo moč in ugled. Da
obdržimo sedanje stanje in osiguramo dobrobit
naroda, nas mora ta patriotsko podpirati in po¬
magati i v času vojne i v času miru. Naša zastava
vam kaže pot k miru, blagostanju, svobodi in sreči.

Toda ljudstvo že iz izkustev ve, da so vse te
trditve laž. Narod vidi kako postajajo bogataši
vedno bolj pohlepni, kako kopičijo vedno večja
bogatstva in brezobzirno uničujejo vsako kon¬
kurenco, da brez motnje nadaljujejo svoje sebično
delo; vidi tudi, kako se politiki poslužujejo
zahrbtnosti, dvoumnosti in prevare; tudi izprevidi,
da nauki ene cerkve nasprotujejo drugi in da to
nikakor ne more biti v skladu s čisto resnico, ter
da niti nauki se ne skladajo medsebojno, niti s
priznanimi zakoni pravičnosti. Narod vidi, da je
glavni znak vseh teh cerkva, posebno pa njih
predstavnikov in poglavarjev, pretvarjenje, bre-
zverje in brezbožnost. Narod je izgubil vero in
zaupanje v zastave, ki so jih dali gospodje. Narod
ve, da so vsa gesla, napisana na te zastave, lažnjiva
in izkustvo je učilo, da te zastave ga ne bodo
nikoli vodile k trajnemu miru, sreči, blagostanju,
svobodi.

6

Hrepenejne vseh narodov

Med ljudmi obojega spola jih je mnogo, ki od¬
krito in resno stremijo za izboljšanjem ne samo
svojega, temveč tudi splošnega stanja. Mnogi
izmed njih so filantropi (človekoljubi), ki žrtvujejo
velikanske vsote za krasne knjižnice ter jih bo¬
gato opremijo z knjigami, ki pa se običajno ne
berejo, čeprav bi bile vredne, da jih vsak človek
prečita. Ti dvigajo prapor višje prosvete ter vabijo
ljudi, da se zbirajo okoli njih češ: „To je tvoja
rešitev, o narod!"

Drugi, ki z isto odkritosrčnostjo in z istim do¬
brim namenom snujejo zadruge, da bi izvršili svoje
načrte, dvigajo prapore in trdijo, da bo samo
zadružno sodelovanje prineslo toli zaželijeno
olajšanje; in ti zopet pozivajo, naj jim narod sledi.

Le pičlo število je onih, ki so sledili klicem, a
kakih posebnih uspehov tudi oni ne zaznamujejo.

Drugi zopet, morebiti ravno tako pošteni,
snujejo različne družbe, ki naj reorganizirajo
ocenitev zemljišč in s tem davščine ter imajo lep
namen, da ocenijo vse za eno enoto: izvršeno delo.
Tudi ti imajo svoj prapor, in pozivajo, toda zaman,
naj se ljudje zbirajo okoli njega.

A malo številni so oni, ki imajo resnično zau¬
panje do teh praporov. Vsi so spoznali, da so vsi
ti sistemi i socijalni, finančni, politični i cerkveni,
odrekli, da niti eden ni dal narodu, kar je ta od
njih pričakoval. Strah in dvomi pred bodočnostjo
polni srce vseh ljudi. Brez sveta so si in v veliki
stiski. Narod sluti velikansko svetovno vojno, ki
bo na bolj grozen način, bolj kot vse druge, mučila
ves svet. Narod, ki tako hrepeni po miru, je pri-

7

Zastava za narod

siljen plačevati davke, da bi se nabavilo še več
peklenskega orožja. Čim dalje, tim huje trpi pod
težkim bremenom velikanskih davkov, ki mu jih
nalagajo oderuške pijavke, izdajalski politiki ter
lažnjivi cerkveni voditelji. Čeprav so ti prapori
dali nekaterim v prošlosti nekaj upanja, je sedaj
še to upanje splavado po vodi. Narod in nacije
vsega sveta se nahajajo v skrajni stiski. Zaradi
tega niso samo voljni sprejeti nekaj boljšega, tem¬
več hrepenijo po spremembi, ki bi jim prinesla
boljše razmere. Božja prilika je tu. Napočil je pravi
čas.

Laž in resnica

Da so končali vsi ljudski načrti s neuspehom,
mora imeti svoj poseben razlog. Da bi samo nekaj
teh načrtov, teh praporov in zastav odobril pre-
modri, pravični, vsemogočni in ljubezni polni Bog,
tedaj bi gotovo prinesli ljudem nekaj olajšave, Kaj
pa je vzrok, da ni ena teh zastav, ni trgovska,
politična, ni cerkvena nimajo uspehov, niti posa¬
mezne, niti njih skupna zastava? Odgovor na to:
Zato, ker so v nasprotju s načrti Jehove. Oni, ki
so te načrte izdelali in jih napisali na svoje za¬
stave, so se odtujili od pravega Boga in hudobni
sovražnik jih je odvedel na stran pota. Vsi ti pra¬
pori, namenjeni narodu, so pustili popolnoma v
nemar božjo voljo. Niso drugega, nego plod nepo¬
polnega človeškega uma ter popolnega zaniče¬
vanja vseh od Boga popolnoma jasno postavljenih
naukov.

Spomnimo se, da je Jehova združil samo eno
ljudstvo v vladavino, namreč izraelsko. Te vlada-

8

Pravi in istiniti Bog

vine si ni ljudstvo samo postavilo, temveč Bog je
sklenil z njimi zvezo ali pogodbo, ter jih na ta
način podučil, da človek ne more brez božje po¬
moči doseči cilj svojih želja. A uspeha Izraelci niso
imeli. In zakaj ne? Ker so pozabili na Boga, kršili
pogodbo in 'ker jih je hudobnež zapeljal. Prva
zapoved, ki jim je bila dana, je bila: „Ne časti
drugih Bogov poleg mene." Ta zapoved je bila
izdana v korist in prospeh Izraelitov, Jehova Bog
jim je bil edini in verni prijatelj, zaradi tega jim je
zapovedal, naj se mu pokorijo. Toda molili so
druge Bogove in zaradi tega jih je Bog zapustil in
izgubili so vse. To naj bo dokaz, da ni en narod ne
more imeti uspehov, ne doseči uresničenje svojih
odkritih in resnih hotenj, ako ne hodi po poti
predpisani od Njega. Zato je božji prapor edini
prapor za vse ljudi. Kdo pa je Bog?

Pravi in istiniti Bog

Beseda Bog pomeni isto kot hebrejska beseda
„Elohim" to pomeni: Močni ali Mogočni. S to be¬
sedo se včasih označuje visokega sodnika ali mo¬
gočnega vladarja, toda služi tudi za označenje
Vsemogočnega. Veliki, večni Bog, stvaritelj neba
in zemlje ima različna imena.

Ko je Gospod poklal Mojzesa k Izraelcem, da
jih odvede iz Egipta, je Mojzes vprašal, kako naj
povo, kdo ga je poslal. In Bog reče Mojzesu: „Jaz
sem ki sem" in dostavi: Tako boš rekel sinovom
izraelovim: Jaz sem me je poslal. — 2. Mojz, 3 : 14.

Z „Jaz sem" ne misli, da je bil, ali da bo, temveč
da je sedaj, je bil in bo, brez začetka in brez

9

Zastava za narod

konca, „od vekomaj do vekomaj". —Psalm 90 : 2.

Ko je Bog sklenil zvezo z Abrahamom, se mu
prikaže Gospod ter mu reče: Jaz sem Bog silni,
Vsemogočni (l.Mojz, 17 : 1). S tem je hotel izraziti,
da je v Njem vsa moč in sila in da se mu nihče ne
more zoper staviti. Njegova volja je njegov zakon.
Kadar, kaj hoče, njegova volja izvršuje. Ko je Mel-
hisedek, veliki duhoven, dal Abrahamu kruha in
vina, spozna Boga kot „najyišjega". Ta oznaka
nosi v sebi misel, da je On veliki Stvaritelj neba
in zemlje in kaže njegov odnošaj do celotnega
božanstvenega načrta. On edini je nad vsem dru¬
gim in nihče ni kot on, — Izaija 42:5; 40:12,25.

Ko se je Faraon, mogočni egiptovski vladar,
branil pustiti Izraelce na prošnjo Mojzesovo iz
dežele, je Bog govoril z Mojzesom ter mu rekel:
In pokazal sem se Abrahamu, Izaku in Jakobu,
Bog silni vsemogočni, ali po imenu svojem se jim
nisem razodel (2, Mojz. 6 : 3). Bilo je to prvikrat,
da se jim je javil pod imenom Jehova, kar znači,
ki je, večni, ki samo njemu pripada ime Jehova,
ki je višji od vseh drugih in ki je edini najvišji nad
vso zemljo, (Psalm 83 : 18) ki ima sam neumrjoč-
nost in biva v nedostopni svetlobi, ki ga ni videl
ljudi nobeden in ga tudi videti ne more; njemu
čast in moč večna! (1. Timot. 6 : 16). Jehova vse¬
mogočni Bog, stvaritelj je neba in zemlje (Izaija
42 :5). Sveto pismo je njegova beseda resnice; na
Gospodov ukaz in po njega navodilih so od sve¬
tega Duha navdahnjeni sveti možje napisali nje¬
gove besede (2. Petr. 1:21;  2, Samuel 23:2;
2, Timot, 3 : 16). Tvoja beseda je resnica (Janez
17 : 17). O tem razpravlja „Lira Božja" poglavje
13 26.

10

Stvarjenje človeka

Zemlja je diven planet, Raznovrstna stvarjenja
so znak modrosti in mogočnosti velikega Stvari¬
telja, Zemlja je kraj, kjer človek preživlja svoja
izkustva. Njo je ustvaril vsemogočni Stvaritelj.
In čemu? Njegova beseda odgovori: Jaz sem na¬
redil zemljo in ustvaril človeka na njej: jaz, moje
roke so razpele nebesa in sleherni njih vojski sem
dal povelja,., Kajti tako pravi Gospod, stvarnik
nebes, (on sam je Bog), obrazovatelj zemlje in
stvaritelj njen; on jo je utrdil, ni je ustvaril puste,
ampak upodobil jo je v prebivanje: Jaz sem Gos¬
pod in drugega ni nobenega (Izaija 45 : 12, 18), Rod
mineva, rod odhaja, a zemlja vedno ostaja. —
Propovednik 1 :4.

Stvarjenje človeka

S svojo lastno močjo se človek ni ustvaril; tudi
ni rezultat razvojnega procesa, kot to uče neka¬
tere pametne glave. Ker je Bog rekel, da je ustva¬
ril zemljo zato, da na njej živijo ljudje, nam zdrava
pamet pove, da jih je ustvaril. Sveto pismo nam
jasno pove ustvarjenje človeka. „Tedaj upodobi
Gospod Bog človeka iz prahu zemeljskega in
vdahne v nosnice njegove dih življenja, in tako je
postal človek živa duša.

Zasadi pa Gospod Bog vrt v Edenu proti jutru
in postavi vanj človeka, ki ga je bil upodobil.
Vzame torej Gospod Bog človeka ter ga postavi
na vrt Edenski, da bi ga obdeloval in ga varoval.
In Gospod Bog zapove človeku, rekoč: Od vsega
drevja tega vrta prosto jej; a od drevesa spoznanja
dobrega in hudega, od tega ne jej: zakaj tisti dan,

11

Zastava za narod

ko bodeš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti! —
1. Mojz. 2 : 7, 8, 15-17.

In Bog da človeku pomočnico in družico
(1. Mojz. 2 : 18). In ustvaril je Bog človeka po
svoji podobi; po Božji podobi ga je ustvaril: moža
in ženo je ustvaril. In blagoslovi ju Bog in reče
jima Bog: Plodita in množita se in napolnita
zemljo ter podvrzita si jo, in gospodujta ribam
morskim in pticam nebeškim in vsem zverem, la¬
zečim po zemlji!" — 1. Mojz. 1 : 27, 28.

Te velike, temeljne resnice, od Jehove posta¬
vljene, nam brez sumnje in izven vsakih dvomov
jasno dokazujejo, da je bila njegova namera, da
človek za vedno na zemlji živi. Ali predno irsu je
dal pravice do večnega življenja, ga je podvrgel
izkušnji, da se pokaže, ali ima toliko moči, da se
upre zlu, a da dobro dela in živi. Prve ljudi je
Bog postavil v prekrasnem vrtu Edenu, kjer je
raslo vse, kar je človek potreboval za hrano in
dobrobit. Tu sta stanovala prva človeka v miru,
blagostanju, kreposti, svobodi in veselju.

Lažni Bog

Lucifer je bil stvor divne lepote in moči, Bog
ga je postavil v Edenu kot nadzornika in pogla¬
varja človeka. „Bil si maziljenec, kerub, ki za-
slanja; in jaz sem te postavil... Bil si v Edenu
vrtu Božjem" (Ezehiel 28 : 14, 13). Razen tega je
Gospod še to o njem govoril: „Popoln si bil v
svojih dejanjih od dne, ko si bil ustvarjen, dokler
se ni našla nepravičnost na tebi" (Ezehiel 28 : 15).
Po svojem organizmu je bil človek sicer popoln,
ali večjih življenskih izkustev, se razume, ni imel.

12

Lažni Bog

Napraviti je moral izkušnjo, ki bi pretehtala in
odločila, ali je sposoben, izvršiti Božji zakon, ali
ne. Zakonu se ne pokoravati, se pravi biti hudo¬
ben; nasprotno ubogati, pomeni biti pravičen.
Sveta dolžnost je bila, da Lucifer varuje človeka
in da ga poduči, da mora brezpogojno ubogati
velikega, večnega Boga. Lucifer je bil nekak po¬
srednik med Bogom in človekom in obvezal se
je, da bo udano in zvesto služil Jehovi Bogu. Toda
kmalu se najde na njem nepoštenost in — padel

i e --

Človek je bil ustvarjen z željo, častiti onega,
ki je nad njim. Jasno je, da je častil Jehova Boga,
ker je vedel, da je Bog njegov stvaritelj in do¬
brotnik,

V svojem častihlepju je hotel Lucifer, da stopi
on na< mesto, ki ga je imel Bog, in da ga nado¬
mesti. Človek naj bi njega častil mesto Boga. Lu¬
cifer je videl, da sta ta dva človeka sposobna, da
stvdrita celo človeško pokoljenje in si predstavlja
zemljo, polno ljudi, ki hrepene po nekom, kate¬
rega bi častili in se mu klanjali. Ker si je hotel to
spoštovanje in to častenje pridobiti zase, je delal
na to, da doseže svoj cilj. Pripravljen je bil izdati
samega Boga, da doseže svoj smoter ter je zaisto
postal izdajalec. Vedel je, da je kazen za prekrši-
tev Božjega zakona smrt. Zakon je bil od Boga
postavljen, da izkusi človeka, predno mu da večno
življenje. Luciferu je bila dana oblast smrti (Hebr.
2 : 14). Pod tem razumemo, da je bil dolžan, vsa¬
kega, ki prekrši Božjo zapoved, kaznovati s
smrtjo. Ker je Lucifer to vedel, je hotel človeka
napeljati k grehu, toda potem bi se branil ga
kaznovati ter človeku s tem dokazati, da je Božja

13

Zastava za narod

zapoved samo pretnja, da je dal Bog to zapoved,
samo da bi ostal človek neveden in mu odvzeti
pravice, ki jih je užival.

Lucifer je mislil, da na ta način človeku dokaže,
da je Bog lažnjivec, ki ga je samo nekaj nalagal,
ko mu je rekel: ,.Kajti, kadar boš užival sad tega
drevasa, umrl boš!“ Satan je nadalje mislil, da bo
s tem v človeku vzbujal misel, da je samo on
njegov prijatelj in dobrotnik. Posledica tega bi
bila, da bi se človek odvračal od Boga in da bi
začel ljubiti njega. Tako se je na njem našla ne¬
poštenost.

V svetem pismu govori prorok tako o Luciferju:
Kako si padel z neba, o lucifer, jutranje zarje sin!
Kako si posekan na tla, ki si poraze napravljal
narodom! Ti si pač govoril v srcu svojem: V ne¬
besa se dvignem nad zvezde Boga mogočnega po¬
višam prestol svoj in sedel bom na gori zboro¬
vanja, na skrajnem severu. Dvignem se nad vi¬
šave, ogrnjene z oblaki, enak bom najvišjemu. —
Izaija 14 : 12, 14,

Lucifer je pripravil vse potrebno, da izrši svoj
nesramni načrt. Pri tem se je posluževal kače,
živali v edenskem vrtu, ter se na zvit in lokaven
način približal Evi rekoč: „Ali vama je res rekel
Bog, da ne jejta od vsakega drevesa s tega vrta?
In žena odgovori kači: ,,0d sadu drevja tega vrta
uživava; ali za sad tistega drevesa, ki je sredi
vrta je rekel Bog: Ne jejta od njega, tudi se ga ne
dotaknita, da ne umrjeta. Ali kača reče ženi: „Ni-
kakor ne umrjeta. Bog namreč ve, da tisti dan, ko
bosta jedla od njega, se vama oči odpro, in bodeta
kakor Bog ter bosta spoznala dobro in zlo." —
1, Mojz. 3 : 1-5.

14

Velika izguba

Tedaj je žena okusila sad ter s tem prestopila
zapoved božjo, Adam, njen mož, se ji je pridružil,
ter istotako prestopil zapoved božjo, 1. Timot, 2 :
14). Tako prevari in zavede Lucifer, krivi Bog
ženo, on je dal povod, da sta prva človeka pre¬
kršila zakon Božji.

Velika izguba

Na temelju svojega pravičnega zakona je obso¬
dil Bog človeka radi nepokornosti na smrt. S to
sodbo je bila odvzeta človeku pravica do življenja
in Bog je svojo sodbo polagoma izvrševal, tako da
je po preteku neke dobe človek umrl. Tako je
umrl Adam in tako je izgubil pravico do življenja.
Vsi Adamovi otroci so bili spočeti in so se rodili
v dobi med izrekom sodbe in nje izvršitve. Adam,
ki je radi greha izgubil popolnost, je postal oče
vse človeške rodbine in zaradi tega se je ves rod
rodil v nepopolnosti in brez pravice do življenja.
Vse to je popolnoma logično in pravilno tolmačeno
na podlagi sv. pisma (Psalm 51 :5; Rim. posl. 5 :
12). Od tedaj naprej je živelo človeštvo v večnih
skrbeh, trpljenju in se še dandanašnji zaman bori
za srečo, mirno življenje, svobodo in življenje. Vse
to je človek izgubil, ker je prekršil božjo zapoved.

Zaradi zločina, ki ga je zakrivil Lucifer, mu je
Bog spremenil ime in od tedaj ga človek pozna
pod imenom satan, kača, vrag, hudič. Vsa ta imena
imajo svoj globji pomen. Lucifer pomeni: nosilec
luči. Bil je stvor silne lepote in prekrasnega sijaja
(Ezehiel 28 : 17). Satan pomeni nasprotnik, so¬
vražnik; in od časa Edena pa do danes je preganjal
vsakega pravičnega. Kača požira vse, in tako je

15

Zastava za narod

tudi on skušal pogoltniti vsakega, ki je hotel biti
pravičen. Kača prevara vsakega, in tako je tudi
on od Edena pa do danes skušal vsakega človeka
prevariti in ga odvračati od poti pravice in re¬
snice. Vrag ali hudič pomeni in je isto kot kle¬
vetnik in glej, od vseh časov sem ne zamudi vrag
prilike, da nebi s klevetami razžalil Boga in se
posluževal svojega orožja, da pod imenom slu¬
žabnikov božjih kleveče njega in take, ki so se
trudili, da Bogu verno služijo. Vse to dovolj ra¬
zjasni okolnost, zakaj se toliko slabega govori o
onih, ki so se ponižno trudili, da služijo Bogu in
da zastopajo njegovo sveto stvar.

Ako razumemo vsa ta dejstva, nam ne bo težbo
uvideti, zakaj je Jehova pravi Bog in zakaj nazi-
vamo vraga krivega, lažnjivega Boga. Pravi in
pravični Bog bi lahko v vsakem času uničil sa¬
tana, a to ni v njegovem načrtu. V začetku je Bog
Luciferju poveril nadzorstvo nad človekom ter
tako izkušal Adama. Tudi potem, ko je Bog obso¬
dil Adama na smrt, ni bila vragu odvzeta pravica
nadzorstva, kajti Bog je hotel, da izkusijo vsi ljudje
zlo smrti in tako je dopustil, da hodi vrag še na¬
prej svoja pota, mu tega tudi ni preprečil in zato
je bilo to kamen izkušnje za človeka.

Beseda „svet‘\ ki se uporablja v Sv. pismu, po¬
meni organizacija narodnih držav pod vodstvom
enega samega vrhovnega poglavarja. Izraelci so
bili edini narod, s katerim je Bog sklenil zvezo in
čigar vlado je on organiziral; Jehova je bil po tem
takem njih glavni poglavar. Vsi ostali narodi so
bili pod vplivom krivega Boga, hudiča. Tekom
časa je tudi izraelsko ljudstvo prišlo pod vpliv¬
om satana in od tedaj je bil vrag ali hudič nevidni

16

Krive zastave

gospodar sveta in Bog vsem ljudem. On je upo¬
rabil vse mogoče zahrbtne zvijače, da je obdržal
svoj vpliv nad človeštvom in da odvrača človeka
od pravega, ljubezni polnega Boga, da jih zaslepi,
da ne vidijo resnice in božje namere, jih rešiti iz
tega kakor stoji zapisano: „Če je pa tudi zakrit
evangelij naš, zakrit je tistim, ki gredo v pogubo,
ki jim je bog tega sveta nevernim oslepil misli, da
jim ne zasveti svetlost evangelija slave Kristusa,
ki je podoba božja. — 2. Korinč, 4 :3, 4.

Krive zastave

Trgovske, politične in cerkvene zastave, ki se
dvigajo pred narodom, bile so vedno in so še danes
krive. Satan, vrag, je prekanil vse te vladajoče
elemente ter ponaredil napise na njih zastavah in
navedel, da so zavrgli pravega pravičnega Boga
in njegove načrte o obnovi človeštva. Te zastave
se lahko upravičeno imeujejo zastave satana,
vraga, hudiča, varalice, ker nas varajo in nikoli
nam ne prinašajo tega, kar nam obljubljajo.
Ljudstvo izraelsko je padlo, ker so zavrgli pra¬
vega, živega Boga. Danes je toliko narodov na
svetu, ki se nazivajo krščanski in trdijo da so
pravi kristjani, med tem ko so v resnici vse kaj
drugega kot pravi kristjani. Najbolj vplivni in
vladajoči mogočniki so pod vplivom Boga tega
hudobnega sveta, namesto da bi bili pod vplivom
pravega, čistega krščanstva. Čeprav trdijo da
sledijo Bogu Gospodu, so v resnici že davno padli;
pustili so si vplivati od krivega Boga, satana, za¬
ničevali so resnico in hodili po poti krivice in ne¬
poštenosti. V vsakem svojem delu so podcenjevali

n

Zastava za narod

Jehova Boga. Da, celo sramujejo se, imenovati
Gospoda. Ako ga kedaj imenujejo, ga na tak način,
kakor da bi se morali opravičiti, da ga imenujejo.
Miti trgovski, niti politični in niti cerkveni ele¬
menti ne kažejo ni malo volje, da bi se zavzeli za
Gospoda. Večina duhovnikov, ki si edini prila¬
stijo pravico voditi ljudstvo v verskem oziru, ve¬
čina njih je zavrgla božjo besedo in samega Boga
in mesto njih uče svojo lastno modrost.

Satan nima moči, da bi dal človeškemu rodu
življenje, saj je nikoli ni imel, Ako bi on to moč
imel bi jo gotovo izrabil; dal bi ljudem življenje in
s tem jih obdržal pod svojo kontrolo, da bi s tem
za večno utrdil svojo oblast.

Jehova Bog edini je izvir življenja (Janez 17 :
3). On je ustvaril človeka in mu dal življenje. In
mu je vzel pravico do njega, ker je prekršil nje¬
govo zapoved, Samo in edino On je, ki daje ži¬
vljenje. In če je temu tako, zakaj naj zapravljamo
čas za druge načrte in namere? Zakaj naj upremo
svoj pogled na druge zastave? Zakaj poslušati filo¬
zofiranje učenih mož? Njih modrost je v očeh
Božjih neumnost. In neumnost je vsakemu, ki po¬
zna Boga in ga ljubi. — 1. Korin. 1 :20.

Načrt rešitve

Kako je mogoče, da potem, ko je Bog vzel člo¬
veku pravico do življenja ker je prekršil njegovo
zapoved, mu da zopet pravico do njega. Na to
stvarno vprašanje je malokdo našel pravilen od¬
govor in hudič je spretno izrabljal propovednike,
da so odvračali ljudi od pravega odgovora.

18

Načrt rešitve

Bog je nespremenljiv, zato ni mogel svojo enkrat
izrečeno kazen preklicati. Pravičnost in prava
sodba sta podstava prestolu Gospodovemu (Psalm
89 : 14). Ker je Bog obsodil Adama na smrt, je
isti moral umreti. Ali Bog je lahko, ne da bi menjal
svojo prvotno sodbo, odredil, da umre nekdo drug,
ki bi bil popolnoma enakovreden Adamu ter tega
s tem rešiti smrti, Adam edini je bil obsojen, ker je
bil on edini izkušan in ker je edini prekršil to
božjo zapoved. Vsi Adamovi nasledniki, toraj vse
človeštvo, je bilo rojeno brez pravice do življenja,
ker so bili v nepopolnosti rojeni. Zaradi tega pravi
Sv. pismo: Kakor namreč v Adamu vsi mrjejo,
tako bodo tudi v Kristusu vsi živeli. — 1, Korin.
15 : 22.

Namen Božji je bil, da pride za Adama in nje¬
govo potomstvo, odrešenje, da se da s tem človeku
prilika, da si pridobi pravico do zopetnega življe¬
nja, Ko se bo v določenem času nudila ta prilika,
bodo oni, ki so se okoristili in se pokoravajo Bogu,
nagrajeni z večnim življenjem v brezkrajni sreči.
Bog je obljubil, da bo rešil človeka smrti in da ga
bo iztrgal iz objemov groba (Ozea 13 : 14), Njegova
zapoved je to določila, kajti popolno življenje se
lahko menja s popolnim (2. Mos. 21 :23). Na celem
svetu ni bilo nobenega, ki bi odgovarjal vsem tem
Božjim zahtevam, ker so bili vsi v nepopolnosti
rojeni (Psalm 49 : 7). Toda moč Božja ni omejena.
Logos ali Beseda je bila začetek stvarjenja; bila je
vedno v skladu z Jehova Bogom in se pokora¬
vala njegovi sveti volji. — Janez 1 : 1-4.

V določenem času je poslal Bog svojega edinega
sina z neba na zemljo. „In Beseda je postala meso
in je prebivala med nami" (Janez 1 : 14), Ko je

19

Zastava za narod

dosegel na zemlji starost tridesetih let, je bil do¬
vršen, v vsakem pogledu dovršen. Bog ga je name¬
raval postaviti na prvem mestu v vesoljstvu, tik
poleg sebe, ako zmaga v izkušnji, ki mu je bila
ravno takrat naložena. In kaka je bila izkušnja, V
tem, da je vstrajal popolnoma in dosledno v po¬
slušnosti pod najtežjimi okoliščinami. — Hebrejcem
5 : 8, 9.

Zakaj je prišel na svet in zakaj je postal človek?
Sv. pismo nam nato odgovori:.. , ampak da služi
in da življenje svoje v odkupnino za mnoge. On
je prišel, da bi imeli ljudje življenje in da bi ga
imeli obilo {Janez 10 : 10). Da izvrši, kar je bilo
namenjeno, je bilo potrebno, da se popolni človek
Kristus^prostovoljno poda v smrt, to se pravi, da
umre namesto grešnika, da bi zavzel mesto člo¬
veka, ki je že bil v umrjaifočem stanju. Z ozirom na
to pravi Kristus: Zato me oče ljubi, ker jaz dam
življenje svoje, da ga 'zopet vzamen. Nihče ga ne
jemlje od mene, marveč jaz ga dajem sam od sebe.
Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga
zopet vzamem. To zapoved sem prejel od očeta
svojega. — Janez 10 : 17, 18.

Jezus je imel pravico živeti na svetu kot človek.
Ko je prostovoljno umrl, je umrl kot človek, da je
s tem rešil človeški rod in mu doprinesel koristi,
kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega
edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli verjame
vanj, temveč da ima večno življenje. Bog namreč
ni poslal Sina svojega na svet, da bi svet sodil
marveč da se svet zveliča.“ — Janez 3 : 16, 17.

Jezus je pod najtežjimi prilikami pretrpel
izkušnje: se je ponižal in je bil pokoren do smrti,
smrti pa na križu. Zato ga je tudi Bog visoko po-

20

Odprava kamenja

višal in mu podelil ime, ki je nad vsako ime; da
se naj v imenu Jezusa pripogiblje vsako koleno
teh, ki so v nebesih in na zemlji in pod zemljo in
vsak jezik pripoznava, da Jezus Kristus je Gospod,
v slavo Boga Očeta. — Filip. 2 :8-11,

Za koga je Jezus umrl? Apostol odgovori na
to: Okusil je smrt za vse (Hebrej. 2 : 9). On je dal
življenje svoje v odkupnino za vse, v pričevanje
o svojem času. — 1, Timot. 2 : 6.

Po vstajenju je bil božanski Kristus, ki je šel v
nebesa da bi tam sam prinesel veliko odkupnino.
— Hebrejcem 9 : 24.

Ali ne učijo duhovniki, da je Jezus naš odrešenik
in ali ne stoji to tudi zapisano na njih zastavah?
Del duhovščine uči, da se je Jezus za človeštvo
žrtvoval, drugi del pa odločno zanika. Toda vsi so
se zedinili v tem, da so uničili vrednost žrtve s
svojimi neštevilnimi krivimi nauki, ki so postali
kamen spodtike, nad katerimi se je marsikak člo¬
vek spodtaknil in padel za večno. Med katoliki
in protestanti se bijejo velikanski boji. Njiju veri
se ne krijeta ni medsebojno ni sami s seboj. V vseh
teh cerkvah in sektah vladajo tako nejasne in za¬
motane razmere, da se človek pri najboljši volji
ne spozna in zaman skuša najti v teh kaj razum¬
nosti in modrosti. Te kamne spodtike je položil
na pot sam satan, da bi odvračal človeka od
edinega Boga.

Odprava kamenja.

Gospod govori ljudem in jim reče: ,,Pridite ven¬
dar in razložimo si pravdo svojo. Ako so grehi
vaši kakor škrlat, bodo beli kakor sneg; ako so
rdeči kakor karmazin, bodo beli kakor volna

21

Zastava za narod

(Izaija 1 : 18). Uvideti moramo končno, da je Božja
osnova pametna in da vse, kar je nespametno, ni
v skladu z osnovo Božjo.

Velik kamen spodtike, katerega se svečeništvo
trdo drži, je nauk, da imajo ljudje nesmrtno dušo
in da faktično ni smrti. Razumni ljudje so iz tega
sklepali: Ako ima človek nesmrtno dušo in ne
more ista umreti, zakaj se je potem Kristus
žrtvoval za nas? Kako je mogel biti Jezus od¬
kupnina nesmrtne duše, to se pravi duše, ki ni
podvržena smrti? Tako uničuje duhovščina s to
krivo vero pomen žrtve Kristusove,

Nauk o nesmrtnosti duše je prva laž, ki jo je
izustil satan. Jezus to potrdi. Bog je rekel:
človek bo umrl. Vrag je lagal: vi ne morete
umreti. Duhovščina pravi isto. Jezus je rekel,
da je vrag lažnjivec (Janez 8 :44). V kateri razred
so se sedaj uvrstili duhovniki?

Sv. pismo pravi, da je Bog ustvaril človeka iz
prahu zemeljskega in mu vdahnil skozi nosnice
duh življenja in da je tako postal človek živa
duša (1. Mojzes 2:7). Človek sam je duša;
on nima duše. Človek umira, to pomeni: duša
umira.

V New-Yorku dobro poznani duhovnik je nekoč
predaval v radio in govoril dobesedno: ,,Silno rad
bi onega našel, ki mi pokaže ono mesto v sv.
pismu, kjer stoji zapisano, da duša umira." To
vprašanje nam je jasen dokaz, da duhovniki ne
poznajo sv. pisma, kajti če bi ga poznali, bi vedeli,
da stoji zapisano: Duša, ki greši, umrje. — Ezekiel
18 : 4; Psalmi 89 : 48.

22

Odprava kamenja

Duhovščina ima na svojih zastavah zapisano,
da človek samo spremeni obliko življenja ko umre;
da- odide v določen kraj, ako je bil dober, na drug,
ako je bil slab. Oni uče, da jih je dosti v vicah,
katere lahko z molitvijo odrešimo, med tem ko
se nahajajo drugi v peklu, ki si ga slikajo kot
kraj večne muke in trpljenja. Jasna pamet nam
pravi: Ako so mrtvi v večnem trpljenju, jih nihče
ne more več rešiti, kajti v nasprotnem slučaju
bi dokazali, da to trpljenje ni večno. In ako so
sedaj trpeči pri polni zavesti in se jih v večnost
muči, kako korist pa naj imajo od. velikanske
Kristusove žrtve? Ta kamen spodtike takorekoč
uničuje moč žrtve in odkupnine.

„Živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar
ne vedo ter nimajo plačila več, ker je nijih spomin
pozabljen." Čvrsto se poprimi vsega, kar ti pride
pod roko, to storiš s močjo svojo; kajti ni ne
dela, ne poudarjanja, ne znanja, ne modrosti
v kraju smrti, kamor greš" (Proroki 9 :5, 10).
ki doli gredo v kraj molčanja. — Psalm 115 : 17.

Beseda ,,pekel" nikakor ne pomeni kraj trpi'
jenja, temveč, kakor se rabi v sv. pismu, pomeni
grob. Nauk o večnem trpljenju je zopet kamen
spodtike, vržen od vraga na cesto, da bi se ljudem
vsilila misel, da je Bog hudoben sovražnik, ki pusti
trpeti svoja bitja brez vsakega vzroka večno.
Ta nauk je imel tolik uspeh, da je odvrnil ljudi
od pravega Boga.

Svečeništvo uči dalje o Trojici; to se pravi, da
je Bog oče, Bog sin in Bog Sveti Duh ena in
ista oseba in da so enaki na moči. Zdrava pamet
pa nam sili vprašanje: Ako je bil Jezus Kristus
sam Bog, kako je mogel isti služit za odkupnino

23

Zastava za narod

in biti enakovreden človeku? Ta brezbožni nauk
ravno tako uničuje načrt odrešenja. Bil je drug
kamen spodtike, ki je ljudi odtujil Sv. pismu,

Jehova je edini pravi Bog, in poleg njega ni
nobenega; svojo čast ne bo delil z nobenim (Izaija
42 :5), Gospod Jezus je sin živega Boga, Kristus
sam priča: „Oče moj je večji od mene" (Janez
14 :28). Pozneje pravi: Ne iščem volje svoje, am¬
pak voljo tega, ki me je poslal (Janez 5 :30).
V noči pred križanjem je molil k Bogu (Janez 17:1).
Ali bi razumen in pameten človek mogel verjeti,
da je Jezus varal svet in samego sebe molil ?
Sveti Duh pa je nevidljiva moč Božja. Nauk o
Trojici je zopet tak krivi nauk, ki ga današnji
duhovniki uče.

Marsikateri moderni svečenik uči in obeša na
svojo zastavo nauk o razvoju ali evoluciji, to je
oni nauk, ki uči, da se je človeško telo razvilo
iz protoplazme ali temeljne snovi stanice in da
je rezultat evolucije. Ta nauk torej zanikuje ne¬
posredno ustvarjenje človeka, zanikuje potrebo
kakega odrešenika, zanikuje vrednost odkupnine.

Svečeništvo uči tudi, da so vsa kraljestva (drža¬
ve) tega sveta, čigar del so tudi oni, kraljestvo
Božje in da obstojajo te države po Božji volji; in
pozivajo narod naj podpira te vladavine. Tu je
zopet kamen spodtike. Jezus pravi: „Moje kra¬
ljestvo ni tega sveta, „in učil je ljudstvo, da se pri¬
pravi za prihod njegovega kraljestva. Obljubil je,
da se hoče vrniti in upostaviti na zemlji svoje kra¬
ljestvo.

24

Osnova obnove človečanstva

Čeprav bi vsi ljudje priznali, da je Jezus umrl
kot odrešenik človečanstva m od mrtvih vstal se
nam nehote vsili še vprašanje: Kako korist bo imel
človek od tega? Besede, napisane na zastave sve-
čeništva nam dajejo sledeči odgovor: Po smrti si
lahko rešen in izveličan samo pod sledečimi po¬
goji: verovati si moral, da je Jezus sin Božji, biti
moraš član njegove cerkve in živeti si moral po
naukih, ki jih je ona dajala. Katoličani pravijo, da
pride oni človek, ki je le količkaj dober v vice ter
da se bo tam nekoliko časa pokoril in sicer tako
dolgo, dokler ne izprosijo njegovi sorodniki potom
molitev, da pride v nebesa. Protestanti pravijo, da
pride takoj v nebesa, ako je bil do smrti dober
član njihove cerkve. I katoličani i protestanti
trdijo, da bo človek, ki je grešil in ki ni bil član
njihovih cerkva, večno trpel strašne muke.

Kaj pa se zgodi z onimi milijoni poganov, ki svoj
živ dan niso ničesar slišali ne o katoliški ne o pro-
testantovski cerkvi? Kaj se godi z onimi milijoni,
ki so umrli, predno je sploh kaka cerkev obstojala?
Nadalje zahteva zdrav razum, da se mu razjasni še
sledeče vprašanje: katoliški in protestantovski si¬
stemi proglašujejo na svojih zastavah nauk, da
pridejo vsi ljudje, ki bodo sploh rešeni, v nebesa,
vsi ostali pa v pekel. Sedaj vprašanje: Ali ni nikake
rešitve na zemlji? Jasno in določno pove božja
beseda, da je Bog ustvaril zemljo zaradi tega, da
živi na njej človek. Ali naj bo namera Božja, da
je zemlja za večno nič drugega kot porodnišnica
za človečanstvo in le kratko bivališče človeka in
da se od tu preseli na druga svetovna telesa.

25 *

Zastava za narod

Samo sv. pismo nam na to vprašanje da lahko
odgovor.

Narod temeljito pozna ta protislovja v stvareh,
ko je duhovništvo kot odgovor na gornje vprašanje
obesil svojo zastavo in gabi še mu vse to in odkla¬
nja. Temeljna obljuba za odrešenje in osvobojenje
vseh ljudi na zemlji je v besedah, ki jih je Bog
rekel Abrahamu: In v tebi bodo blagoslovljene
vse rodovine zemlje (1. Mojz. 12 : 3), Malo kasneje
reče Bog: In blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje
v semenu tvojem, ker si poslušal moj glas (1. Mojz,
22 : 18). Ako je ta Božja obljuba resnična, in to je,
potem sledi iz tega, da se mora seme, ki mora
prinesti blagoslov, najpreje razviti in raznositi,
predno postanejo ljudje deležni teh blagoslovov
Božjih. Ali kaj znači: „seme obljube?" Sv. pismo
nam na to odgovarja: Abrahamu pa so bile dane
obljube in semenu njegovemu. Ne pravi: „In seme¬
nom", kakor da bi jih bilo več, temveč kakor za
enega: „In semenu tvojemu", ki je Kristus. —
Golotom 3 : 16,

Jezus Kristus je glava, in cerkev je njegovo delo.
— Kološanom 1 : 18.

Vsak vernik, ki je v Kristusu krščen, spada v
„seme obljube" ali je del njegov. — Golotom 3 :
27, 29.

Beseda „cerkev“ pomeni razred pozvanih in
izbranih. Ona ne znači ne katoliški sistem ne pro-
testantovski, niti kak drugi obstoječi religijski
sistem. Izraz „cerkev“ (grško „Ekklesia") t. j. po¬
klicani in izvoljeni, označuje telo Kristusovo, ki
sestoji iz ljudi obojega spola, ki so se brez pri¬
držka zakleli, da bodo izvrševali Božjo voljo in

26

Osnova odnove človečanstva

ki to zakletev vestno izpolnjujejo in ji ostanejo
zvesti do smrti. Ti so poklicani in hodijo po
stopinjah svojega učitelja in odrešenika (1. Petrova
2 : 21). Jezus se ni zvezal niti s finančniki, ne s
politiki in niti z duhovniki, ki se ponašajo, da so
zastopnki Božji na zemlji, medtem ko zastopajo
vraga.

Pravi nasledniki Jezusa Kristusa ne bi mogli in
niti ne morejo stopiti v iste vrste kot oni. Da¬
našnji svečeniki uče, da smo del tega sveta in
kako potrebno je to, da moramo imeti v naših
cerkvah i velike politike i bogataše, da se moramo
udeleževati političnega življenja, da se moramo v
času vojne z dušo in telesom boriti in da moramo
pomagati urediti svet.

Toda božja beseda jim govori: „Prešestniki in
prešestnice, ali ne veste, da je prijateljstvo sveta
sovraštvo do Boga? Kdorkoli torej hoče biti
svetu prijatelj, postane Bogu sovražnik" (Jakob
4 : 4). Ti niso prešestniki v smislu, da bi živeli v
nedovoljenem razmerju z drugim spolom, temveč
v smislu, da obstoji nedovoljeno razmerje med
onimi, ki trde, da so pravi Kristusovi nasledniki
in onimi, ki javno priznajo, da so zastopniki tega
sveta, čigar Bog je satan, hudič, — 2. Korinč. 4:4.

Nasprotno, vsaki pravi kristjan, ki je del semena
obljube, je pravi zastopnik Kristusov in se zanj
izpostavlja in žrtvuje. Takim so namenjene izvestne
in gotove obljube, med katere spada tudi ta:
„Bodi zvest do smrti in dam ti venec življenja"
(Razodetje 2:10) S tem ni rečeno, da služi verno
svojemu Bogu, dokler ne pride kaka vojna ali
kaka druga velika brezbožnost, nego znači, da se
Gospodu služi verno do konca. Taki verniki bodo

27

Zastava za narod

dobili plačilo v vstajenju, ker zapisano stoji...
Duhovniki bodo Božji in Kristusovi, in bodo ž
njim kraljevali tisoč let. — Razodetje 20 :6.

Ti, skupno z Jezusom tvorijo kraljevsko družino.
Njim pa govori Jezus: Ne boj se, mala čreda!
Kajti Oče vaš je sklenil vam dati kraljestvo (Luka
12 : 32). Gospod pa jim reče: ,,Njemu, kdor pre¬
maga, dam sedeti z menoj na prestolu svojem,
kakor sem tudi jaz premagal in sedel z Očetom
svojim na prestol njegov. — Razodetje 3 :21.

To so verni in polni vere, v svoji celoti seme
Abrahamovo, ki bo deležno prvega vstajenja in
čigar večno bivališče so nebesa. Toda ti so malo¬
številni. — Luka 12 : 32.

Toda kaj bo z drugimi, ki bivajo na zemlji, s
pogani, nerazumnimi in mnogoštevilnimi, ki so se
odvrnili od Boga, ker so bili zaslepljeni?

Sodni dan.

Bog je določil dan, ozir čas, ko bo dana vsem
prilika, da si rešijo življenje. Apostel pravi: To je
dobro in prijetno pred Bogom, Rešiteljem našim,
ki hoče, da se rešijo vsi ljudje in pridejo do spo¬
znanja resnice (1, Timot. 2 : 3, 4). Smrt Jezusova
je bila sredstvo za našo rešitev in sedaj mora
doznati vsak človek istino. Sodni dan je tisočlet¬
nica vladavine Kristusove in v tem času bo imel
vsak priložnost, da si pridobi življenje (Dejanje
17 : 31), Kako bo plačilo in kak bo blagoslov onim,
ki bodo poslušni in čigar sodba bo dobra? Odgovor
je: Obnovljeno bo ono stanje ljudske popolnosti
kakor sta ga imela Adam in Eva predno sta

28

Sodni dan

grešila. Vsi proroki od Samuela do Maleohija so
izpričali, da bo prišel čas, ko se bo človeštvo
obnovilo (Dejanje 3 : 24). Obnova pomeni obnoviti
vse, kar je bilo zrušeno. Adam je užival, kakor
vemo, mir, blagostanje, zdravje, življenje, svobodo
in srečo. Vse to je izgubil; toda Jezus je vse to
odkupil za one, ki bodo deležni njegove milosti.

Vsak razumen človek bo priznal, da se vsi na¬
rodi nahajajo v skrajno slabem položaju. Celo oni,
ki vladajo današnji svet, so zaprepaščeni in brez
moči. Vsi, prav vsi želijo neko izpremembo, spre¬
membo na bolje, Priznati moramo po teh stoletnih
poizkusih, da take spremembe človek sam, brez
pomoči, ne more izposlovati. Ne ene vladavine
do sedaj ni bilo, s katero bi bil človek kedaj za¬
dovoljen. In ni ga bilo, ki bi kaj takega zmogel.
Zaradi tega se vprašamo: Kdo ima to moč, da
vse to izvede? Odgovor je samo eden: Jehova Bog.
Človeku da življenje, on mu ga tudi vzame in on
je vse pripravil za odrešenje človeka in za njegovo
obnovo v pravo in istinito življenje. Njegova volja
je, da prinese kraljestvo njegovega ljubljenega sina
človeku ves blagoslov, ki mu je namenjen.

Ali naj to pomeni, da hoče Bog izveličati vsa¬
kega človeka, ter mu podeliti večno življenje, ako
isti hoče ali se ga brani? Bog ne vsiljuje nikomur
svojega blagoslova. V sv. pismu je napisano: „Kajti
če je po pregrehi enega smrt kraljevala po tem
enem, veliko bolj bodo tisti, ki prejemajo obilost
milosti in dar pravičnosti, v življenju kraljevali po
enem, Jezusu Kristusu. Kakor je torej po pregrehi
enega prišla obsodba na vse ljudi, tako je tudi po
pravičnem delu enega prišlo na vse ljudi opra¬
vičenje življenja. Kajti kakor so po neposlušnosti

29

Zastava za narod

enega človeka grešni postali mnogi, tako bodo po
poslušnosti enega pravični postali mnogi. — Rim,
5 : 17-19.

Kajti plačilo za greh je smrt, a milostni dar
Božji je večno življenje v Kristusu Jezusu, Go¬
spodu našem (Rim. 6 : 23). S tem nam odgovori
apostol na naše vprašanje. Izrecno naglašuje, da
je življenje dar Božji. Dar je rezultat dogovora.
Za tega pa je treba dvojice: eden, ki daje, drugi,
ki sprejme. Prvi mora biti pripravljen dati, a drugi
istotako sprejemati. Potrebno je tudi, da se po¬
polnoma sporazumejo. Nemogoče je komu kaj po¬
kloniti, ako se isti brani daru. Ravnotako je ne¬
mogoče komu kaj dati, ako o daru nima pojma.
Mesta, ki jih navedemo, so iz Sv. pisma in so nam
jasen dokaz, da bo Bog po svojem sinu Jezusu
Kristusu ponudil večno življenje vsem onim, ki
bodo voljni sprejeti njegove pogoje in se pokora¬
vati njegovim zapovedim.

Prvi pogoj za sprejemanje kakega daru je znanje,
da bo dar ponujen. Ko bo kraljestvo Božje končno
upostavljeno in ko bodo vsi ljudje poučeni o resnici,
potem šele bodo ljudje odgovorni za sprejem ali
odklonitev Božje resnice. Neumestno je trditi, da
so imeli ljudje že v prošlosti prilike spoznati
resnico, kajti resnica jim niti ni bila podana. Lažni
v imenu Božjem razširjeni nauki niso resnice
in taki nauki ne nalagajo človeku odgovornosti.
Apostol pravi v 1. Timot. 2:3,  4: ,,To je dobro
in prijetno pred Bogom, Rešiteljem našim, ki hoče,
da se učijo vsi ljudje in pridejo do spoznanja
resnice." Smrt Jezusa Kristusa je sredstvo za
naše odrešenje, sedaj moramo samo spoznati res¬
nico.

30

Sodni dan

Iz kakih razlogov naj se podučujejo narodi o
resnici in o kaki? Apostol odgovori: „Zakaj eden
je Bog, eden tudi srednik med Bogom in ljudmi,
človek Jezus Kristus, ki je dal samega sebe v
odkupnino za vse, v pričevanju ob svojem času"
(1, Timot. 2 :5-6). S tem nam potrdi, da je samo
en Bog, namreč Jehova, med tem ko duhovniki
uče, da so trije. On pravi, da je eden odrešenik
Jezus Kristus, ki je svoje življenje dal za odkup
nas vseh, ter da bo o tem pričal v času določenem
po Bogu Gospodu, tako, da bodo imeli vsi priliko
ponudbo sprejeti ali odbiti.

Zakaj niso že v času evangelija spoznali ljudje
resnice? Zato sta dva odgovora, in sicer 1) ker
jim je satan oslepil razum, da ne bi jim svetil
plamen resnice (2. Korinčanom 4 : 3, 4); 2) ker še
ni napočil čas, naznaniti vsem ljudem resnico,
Bog dela vse v redu in o pravem času.

Duhovništvo nam je že od davno govorilo, da
je Bog poskušal spreobrniti svet in da je njih na¬
loga, da ljudstvo spreobrnejo in da privedejo člo¬
veštvo zopet v naročje cerkve. Ali to tolmačenje
ni točno in nas zavede. Bog nikoli ni in niti ne
poskuša kaj napraviti. On dela vse po svoji volji.
Izven vsake sumnje, Veliki Bog Jehove ima toliko
modrosti in moči da ne bo poveril ogromne in
težke naloge spreobrnitve nepopolnim ljudem. Za¬
kaj pa so vkljub temu poskušali ljudje, da spre¬
obrnejo svet in da prepovedujejo evangelije? Je¬
hova je pustil, da se ga propoveduje, da bi imeli
ljudje priliko, da čujejo njegove besede; da za svoje
ime izbero sebi ljudstvo, namreč, oni, ki bodo
nasledniki Jezusa Kristusa, ki se izkažejo vernim

31

Zastava za narod

in ki bodo končno z njim združeni v kraljestvu
njegovim. — Dejanja 15 : 14-17.

Bog ni silil ni enega, da bi sprejel njegovo vest
resnice. A pisano je: „Kdor ima ušesa da sliši,
naj sliši" (Matevž 13 :9, 43). Sorazmerno je malo
število onih, ki soi želeli slišati te vesti, pa i ti
so se morali boriti proti vplivom vražjim, ko so
hodili po poti, razsvetljeni po luči resnice. Verni
kristjani, ki zdrže do smrti v veri in udanosti in
ki bodo deležni vstajenja, se bodo preobrazili iz
človeškega v duhovno bitje. Člani bodo nebeške
kraljevske obitelji. Oni tvorijo z Jezusom Kri¬
stusom ,,seme obljube", po tem kar je Bog obljubil
Abrahamu (Golotan 3 : 16, 27, 29). Zapisano je:
„Novih pa nebes in nove zemlje pričakujemo po
obljubi njegovi, v katerih prebiva pravičnost." —
2. Petrova 3 : 13.

Kaj pa je to novo nebo in kaj pomeni nova
zemlja, o kateri se govori? To je, na slikovit
način opisano, kraljestvo Božje, kjer se nanaša
izraz ,,nebo“ na nevidljivi, a „zemlja" na vidljivi
del kraljestva Božjega.

Govori li Sv. pismo o načinu, po katerem bo
Bog objavil ljudem resnico, da jo bo človek ali
sprejel kot milost ali pa odvrgel? Sv. pismo pravi,
da bo Bog z ustanovitvijo kraljestva pravice, to se
pravi, po gori navedenem novem nebu in novi
zemlji, objavil ljudem resnico.

Duhovniki so učili, da so današnja kraljestva na
zemlji — Božja kraljestva, razem tega je ameriški
cerkveni savez, v katerem so zastopane skoro
vse protestantovske sekte, nedavno izdal proglas,
v katerem pravi, da je Društvo Narodov politični
izraz kraljestva Božjega. Ali je to istina ali ni?

32

Sodni dan

Ne samo, da to ni istina, res pa je, da je to veli¬
kanska laž! Društvo Narodov je ono, kar je v Sv.
pismu označeno s „slika zveri" (Razodetje 13:14,15),
kar je zopet delo hudičevo, ki skuša s tem še
bolj si podjarmiti svet in ga obdržati v svoji oblasti
in da odvrača njegovo srce od pravega živega
Boga in njegovega kraljestva.

Ko je stal Kristus pred Pilatom reče: „Moje
kraljestvo ni tega sveta" (Janez 18 :36). S tem
je hotel reči, da je satan, vrag, bog današnjega
sveta. On je njegov nevidljivi gospodar a zemljo
vlada po svojih vidljivih zastopnikih, ki so ravno
taki hudobneži kot je on. Jezus je tako učil svoje
učence, da so molili Boga: Oče naš, ki si v nebesih,
češčeno bodi tvoje ime; pridi k nam, kraljestvo
tvoje, zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako
na zemlji (Matevž 6 : 10). Ta molitev nam kaže
jasno in nedvoumno, na njegovo kraljestvo ni tega
hudobnega sveta in da tako dolgo, dokler traja ta
svet, njegovega kraljestva ni. Kajti, jasno je, kra¬
ljestvo Krivice in kraljestvo resnice ne moreta
istočasno obstojati in vladati narodom na zemlji.

Jedro Jezusovih naukov, ki jih je učil, je bila
vest o kraljestvu Božjem, Nekaj časa' pred smrtjo
je govoril svojim učenčem, da odide, da jim pri¬
pravi mesto in da se bo vrnil in jih vzel s seboj
(Janez 14:2, 3). Vsi preroki so govorili o kraljestvu
Božjem. Židje so pričakovali, da jim napoči čas.
Toda učenci Jezusovi so razumeli, da mora najprej
končati ta svet, šele potem bo prostor in čas za
kraljestvo Božje. Iz tega razloga ga tudi oprašajo:
„Povej nam, kdaj bode to? In kaj bo znamenje
prihodu tvojemu in koncu sveta? — Matevž 24:3.

Smisel Jezusovega odgovora je bil sledeči: Proti

33

Zastava za narod

koncu sveta bode izbruhnila svetovna vojna, ko bo
sel narod nad narod, kraljestvo nad kraljestvo ;
po tem bo razsajal glad, izbruhnile bodo vstaje in
revolucije, a vse to je začetek ljudskega trpljenja;
v tem času se božja‘milost zopet obrača na Žide,
kar se bo kazalo v tem, da se bodo začeli izselje¬
vati v domovino Palestino; narodi bodo v veliki
stiski in brez sveta, kaj naj v svojem obupnem
stanju store in hkrati se bodo pripravljali na še
hujši pokolj, kakoršnega svet še ni videl. —
Matevž 24 : 7-22.

Te proroške izjave so se začele izpolnjevati v
letu 1914 in se še danes neprestano izpolnjujejo.
Sv. pismo kaže, da je Jezus začel leta 1914 iz¬
polnjevati svojo oblast in da vrže satana, nevidlji-
vega vladarja, z njegovega prestola, ker čas je
napočil (Psalm 110 : 1-6). Sv. pismo pravi nadalje,
da je Jezus kot polnomočni izvršitelj Božji vrgel
najprej satana iz nebes, kjer je kot nevidljivi vladar
bival do sedaj. To se je že zgodilo.

Drugi korak je bil, da ruši kraljestvo satanovo
na zemlji, ki se naglo bliža in kjer bo Jezus zmagal,
kakor je zapisano: Ti se bodo vojskovali z Jagnje¬
tom, in Jagnje jih bo zmagalo, ker je gospodar
Gospod in kraljev kralj, in z njim bodo zmagali
poklicani in izvoljeni in zvesti (Razodetja 17:14).
V prejšnjem pomeni beseda „zver“: hudičeva or¬
ganizacija na zemlji; a jagnje je simbolični naziv
za Gospoda Jezusa Kristusa, a oni, ki z njim
zmagajo, to so njegovi verni, ki so izkušnjo prebili
in zdržali ter zmagali.

Kako in na kak način deluje Bog in katera so
sredstva, s katerimi bo blagoslovil človeštvo ?
Odgovor: Potom kraljestva njegovega, čigar kralj

34

Sodni dan

bo Jezus Kristus, ki bo utemeljil nova nebesa
(nevidljiva moč vladanja) in novo zemljo (vidljiva
moč).

Ali je mesto v sv. pismu, kjer bi stalo, da bo
Gospod Bog ustanovil kraljestvo svoje? V sv.pismu
stoji, da bo Bog ustanovil svoje kraljestvo, ko
bodo vladali kralji svojim kraljevinam. Kajti pisano
je: „A v dneh teh kraljev ustanovi Bog nebes
kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano in njegovo
gospodstvo se ne prepusti nobenemu drugemu
ljudstvu; vsa ona kraljestva pa zdrobi in uniči a
samo bo stalo na veke." — Daniel 2 :44,

Pripomniti moramo, da se kraljestvo Božje ne
bo prepustilo ne kapitalističnim izmozgačem, ne
politikom in ne duhovnikom, niti komurkoli dru¬
gemu. Gospod sam bo vladar in v njegovi roki bo
vsa oblast, To kraljestvo bo izpolnitev molitve,
ki jo je učil Jezus svojim učencem, da se godi
volja Božja na zemlji.

Ali je še kaj drugih mest v sv. pismu, ki opravi¬
čujejo zaključek, da je namen Božji ustanoviti po
Kristusa na zemlji kraljestvo, ki bo popolnoma
drugačno od današnjih. Božji prorok Izaija je davno,
davno napisal: „Zakaj dete nam je rojeno, sin nam
je dan, in vladarstvo pride na ramo njegovo in
ime njegovo se bo imenovalo: Čudoviti Svetovalec,
Mogočni Bog, Oče večnosti, Knez miru. Pomnože-
vanje njegovega vladarstva in miru ne bo konca,
na prestolu Davidovem in nad kraljestvom njego¬
vim, da ga utrdi in podpre s pravico in pravičnostjo
od tego časa do vekomaj. Gorečnost Gospoda nad
vojskami stori to. — Izaija 9:6,  7,

Te besede so resnične. Ali so napisali to duhov¬
niki na zastavo, ki so jo kazali ljudem? Ne, niso

35

Zastava za narod

storili tega. Vsak, ki pozna nauk duhovništva naj
primerja njih nauke z zastavo Božjo in uveril se
bo na podlagi dejstev, na kateri strani je resnica.

Zastava Božja.

Izraz „zastava za narod" se nanaša edinole na
pravo in resnično zastavo. Stvaritelj take zastave
ni človek, ker ni tako dovršen, da bi zmogel kaj
sličnega. Zaradi tega mora biti in je ta zastava
Gospodova. Čas bo prišel, ko se bo ta zastava
dvignila pred ljudstvo, da bo spoznalo resnico. A
kedaj bo to? Odgovor se glasi: „Na koncu sveta,
ko bo minilo kraljestvo satanovo, ko se bodo vsi
narodi pripravili na poslednjo veliko, grozno vojno,
ki jo vsak razumen človek vidi v najbližji bodoč¬
nosti. Z ozirom na ta čas je v davnini napisal Božji
prorok: „Idite, idite skozi vrata! Pripravljajte

ljudstvu pot! Nasipajte, nasipajte cesto, odprav¬
ljajte kamenje! visoko povzdignite zastavo ljud¬
stvom!" (Izaija 62 : 10). Kaj pa je zastava, ki naj
se na povelje Gospoda dvigne?

1) Da je Jehova edini pravi in živi Bog poleg
katerega ni drugega. On je stvarnik nebes in
zemlje. On da človeku življenje in mu ga vzame.
On bo pokazal ljudem pot, po kateri jim bo mogoče
priti zopet do življenja. Bog je vstaril zemljo, da
bo človeku prebivališče. Vsako delo Božje nosi
pečat nesebičnosti. On je utelešena ljubezen. On
je pravi in verni prijatelj človečanstva. Ljudje
morajo izvedeti, da je Jehova Bog in pokorni mu
bodo.

36

Sveta pot

2) Da je Jezus ljubljeni sin Božji; da je s svojo
smrtjo na križu rešil svet pogube; da je njemfl
predana vsa oblast v nebesih in na zemlji; da je
on kralj kraljev in cesar vseh cesarjev; da je prišel
čas njegove vlade, izgnati satana, da uniči vse
ničvredne naprave in da zveže in zapre hudiča,
da ne zapeljuje več narodov (Razodetja 20 : 1-3);
končno da bo uničil vsa dela hudičeva. —
1. Janez 3:8.

3) Da je kraljestvo nebeško, kraljestvo Božje
prišlo; da je Jezus Kristus, veliki kralj, začel
vladati in da je prišel čas, ko se mora spraviti
iz poti vse kamenje spodtike, ugladiti pot za
človeka, da spozna resnico in uvidi, da je to pot,
ki ga vodi k življenju in sreči.

In kakor bodo ljudje polagoma spoznali resnico,
se bodo obračali od zastav laži in obračali se bodo
k edini zastavi, zastavi Božji. Ko ga bodo za¬
znali bodo vedeli, da je edina zastava, ki jim je
možna pokazati pot do uresničenja vseh želja.

Psalmist pravi: Skrivnost Gospodova je očitna
njim, ki se ga boje in zavezo svojo jim razodeva
(Psalm 25 : 14). Strah Gospodov je začetek znanja
(Preg, 1 :7). Narod mora začeti spoznavati resnico
o načrtu Božjem. Zaradi tega je za vsakega velike
važnosti, da usmeri svoja čustva, kako bo najbolje
zaznal resnico, ki je zapisana v sv. pismu, kjer je
jasno in razločno označena pot Božja in sredstva,
ki se bodo uporabila pri blagoslovu vseh družin,
da se bo na ta način izpolnila obljuba njegova.

Sveta pot.

Bog Jehova ukaže po svojemu proroku, da se
mora pot gladiti. To je simbolično povedano. Po

37

Zastava za narod

poti se potuje, na tem mestu pa pomeni, da se
mora pot, ki vodi k Bogu, izravnati. Edino sredstvo
je, da se podučijo vsi ljudje o Bogu in o njegovih
namerah. A to mora urediti v začetku Kristusove
vlade. O njegovi vladavini in sodnem dnevu čitamo
sledeče: In bode tam cesta in pot, ki se bode
imenovala Pot svetosti, po kateri ne bo hodil
oskrunjeni, temveč bode zanje same; kdor hodi
po tej poti, tudi nespametni, ne more zaiti, —
Izaija 35 : 8.

Ta pot je zato sveta, ker je Gospodova in vse
kar je Gospodovega, je sveto. S tem nam je dana
nazorna slika vladavine Jezusa, Mesije, od začetka
do konca. Ne enemu brezbožniku ne bo dano, da
bi šel do kraja te poti, ker je pot očiščenja za one,
ki se bodo potrudili, da po njej hodijo. To se pravi,
da bodo začeli ljudje hoditi po tej poti, ko bodo
še v nečistem stanju in med tem ko se ravnajo
po zapovedi Božji, bodo očiščeni in omogočeno
jim bo, priti do kraja. Ako se pa protivijo, jim ne
bo dovoljeno hoditi do konca poti in do odrešenja.
Ta točka je tako točno in tako jasno zapisana
v Božjih besedah, da jo mora popotnik, pa če je
bil član hudobnega sveta, zaznati in biti v stanu,
jo pravočasno spoznati.

Kaj Bog zahteva.

Predno bo Bog po Kristusu započel delo obnove
človečanstva, mora, prenehati carstvo satanovo.
Po Kristusu bo uničil vsa dela hudičeva (Psalm
110:5, 6). Vsi narodi se danes pripravljajo na
veliko vojno. Vsak državnik jo vidi v najbližji
bodočnosti. Sv. pismo jo imenuje Harmagedon, ki

38

Kaj Bog zahteva

je boj vsemogočnega Boga proti satanu in njegovi
vojski, kjer bo satan popolnoma podlegel. To bo
doba nesreč, kakršnih svet še ni videl. Jezus pa
pravi, da se te strahote ne bodo nikoli več povrnile.
— Matevž 24 : 21, 22.

Do sedaj ni Bog ukrenil ničesar, da bi preprečil
delovanje hudičevo in njegovih pomočnikov, tako
da so oni dosegli vrhunev hudobije, toda sedaj se
bo izpolnilo, kar je prorok prorokoval: „Zakaj pre¬
pir ima Gospod z narodi, brezbožnike izroči meču
(Jeremija 25:31). Tedaj opisuje prorok ta boj:
,,Tako pravi Gospod nad vojskami: Glej, nesreča
pojde od naroda do naroda in silen vihar se dvigne
od skrajnih strani zemeljskih. In ubitih od Gospoda
bo ležalo ta dan od enega konca zemlje do dru¬
gega; ne bo se žalovalo po njih, ne bodo jih po¬
birali, ne pokopavali; za gnoj bodo na površju
zemlje. — Jeremija 25 : 32, 33,

Kakor danes, so se izdajali tudi v preteklosti
duhovniki za božje zastopnike in zahtevali od na¬
roda da jim prizna vodstvo, da ga učijo in vodijo;
toda ljubljenci so jim bili politiki in kapitalisti,
kajti od njih so imeli koristi. Ko govori o tem
času skrbi in nesreč, pravi Gospod po proroku:
„Tulite, pastirji, in vpijte in valjajte se po pepelu,
vi prvaki črede! kajti dopolnjeni so dnevi vaši,
da boste poklani; in razkropim vas, ko popadate
kakor drage posode. In pribežališče premine pa¬
stirjem in prilika rešiti se prvakom črede, Čuj!
vpitje pastirjev in tuljenje prvakov črede; kajti
Gospod pustoši njih pašnik. — Jeremija 25:34-36.

Ko opisuje Gospod to strašno dobo, primerja
ljudi s pijanci, ki se dolgo opotekajo, a končno
padajo na tla. — Psalm 107 :22-29.

39

Zastava za narod

Po zapovedi Gospodovi se bo v času svetovne
vojne in te dobe nesreče in stiske razglašovalo
kraljestvo njegovo v znak vsem narodom (Matevž
24 : 14). To se je že zgodilo in danes se to na¬
daljuje. Toda ravno v tem času zasleplja satan
ljudi z vsemi slepili, da bi odvračal pozornost od
Boga. Toda i Gospod povzdigne svojo zastavo proti
satanu. — Izaija 59 : 19; 62 : 10.

Svrha povzdignjenja Božje zastave je, da di se
vsem ljudem, ki so dobre volje in ki imajo odkrito
in srčno željo, da spoznajo resnico, jim to omogoči.
Ali je kaj posebnega obljubljeno ljudem teh želj?
Gospod odgovori s temi besedami: „Predno se
uresniči, kar je ukrenjeno (tisti dan poleti mimo
kakor pleve), preden pride nad vas togota srda
Gospodovega, preden pride nad vas dan jeze
Gospodove! Iščite Gospoda, vsi krotki v deželi,
ki ste vršili sodbo njegovo; iščite pravičnost, iščite
ponižnost; morda dobite skrivališče ob dnevu jeze
Gospodove!" — Zefonija 2:2,  3.

Tukaj je razlog, zakaj se bo v tem času govorila
ljudem resnica, To se ne godi, da bi koga pridobili
za kako cerkev ali kako sekto, ali kake organi¬
zacije. Edini cilj je povzdigniti zastavo za narod
in opozoriti ga na dejstvo, da je Jehova edini Bog,
da je Kristus postal kralj in da njegovo kraljestvo
služi kot sredstvo za rešitev človeštva. Satan je
marsikoga navedel da veruje, da je Bog zato dal
zapovedi, ker je sebičen. Bog ni nikoli kaj storil
iz sebičnosti, tudi ni bila povod kaki njegovi za¬
povedi. On je nesebičen. Kar on stori za človeka,
pride le temu v dobro in korist.

Kapitalistični izmozgači nimajo niti malo obzira
do sočloveka in se niti od daleč ne spomnijo na

40

Kaj Bog zahteva

dolžnosti, ki jih imajo do njih. Tudi oni vidijo,
da se približuje čas Božje jeze. V strahu za sebe
uvidijo, da morajo nekaj storiti, da se je ubranijo.
Iz svojega nepravično nagromadenega premoženja
žrtvujejo nekaj milijonov za kake dobrodelne
svrhe, ustanovijo kako univerzo ali kaj sličnega,
da jih ta žrtev reši jeze Gospodove in jim ohrani
svobodo.

Politiki so lažni zastopniki naroda, ker ne služijo
istemu, temveč svojim interesom. Zavedajo se sicer,
da ne delajo prav, toda mislijo, da je narod do¬
volj močan, da prenese škodo, ki jo oni delajo.

Duhovništvo kot tako, je tako prevzeto in o-
holo s svojo navidezno pobožnostjo, da rade volje
vzame vsako pomoč in podporo od politikov,
finančnikov, kakor da bi bilo to njih težko za¬
služeno plačilo za delo, ko so tem pomagali držati
narod v neznanju in pokornosti. Od naroda in
države zahtevajo brez vsega, da ga priznajo duho¬
vnim voditeljem in svetovateljem, toda vkljub temu
preganjajo brez usmiljenja vse one, ki se drznejo
govoriti o pravem in resničnem Bogu.

Ti trije elementi mislijo, da se bodo Gospodu
prikupili, ako mu žrtvujejo nekaj denarja in malo
pameti. Pred davnim časom je rekel Bog z ozirom
na njih in na njim sličnim: „Ali se bo Gospod
veselil tisoč ovnov, desettisoč potokov olja? Ali
naj dam prvenca svojega za prestopek svoj,
svojega telesa sad za grehe duše svoje? Naznanil
ti je o človek, kaj je dobro; in kaj zahteva Gospod
od tebe, nego da strežeš pravici'in ljubiš usmiljenje
in da hodiš ponižno z Bogom svojim? — Miha
6 : 7 , 8 .

41

Zastava za narod

Pravica, usmiljenje in poslušnost so tri glavne
stvari, ki jih zahteva Bog od vsakega, predno ga
prizna otrokom svojim.

Pravično delati se pravi pravično živeti. Pomeni
biti iskren, veren in resnicoljuben. Pomeni posto¬
pati pravično in nepristransko. ,,Bog je zvest,
krivice ni v njem, pravičen in resničen je! —
5. Mojzes 32 : 4.

Od vseh onih, ki žele biti otroci Božji, se zahte¬
va, da se nauče biti napram vsakemu pravični.
V devetnajstem poglavju 3. Mojzesove knjige na¬
števa Bog nekaj stvari, ki se zahtevajo, da jih
vsak človek izvrši. Med drugimi da sledečo za¬
poved : „Ne delajte nič krivičnega v sodbi, pri

dolgostni meri, pri tehtnici in pri votli meri; pra¬
vična tehtnica, poštene uteži, poštena efa in pošten
hin bodi pri vas. Jaz sem Gospod, Bog vaš.” —
3. Mojzes 19 : 35, 36,

Ni pravično, da trgovski oderuhi vršijo kontrolo
nad vsemi, narodu potrebnimi potrebščinami, da
jih potem prisilijo plačati dvojne cene in s tem
pahniti mnogoštevilno množico v pomanjkanje in
skrbi. Ni pravično rabiti krivo mero, varati in pod¬
cenjevati, Tudi ni pravično tlačiti ljudstvo. Ni
mogoče, da izravnajo vse miloščine in ustanove
ono bol, ki so jo pridejali siromakom. A vendar
bodo oni, ki so usmiljenji, prejeli plačilo: Blagor
mu, kdor se sočutno ozira na siromaka: ob dnevu
nesreče ga otme Gospod, Gospod ga bo zaslanjal
in ga ohranil življenju, da ga bodo blagrovali na
zemlji: in ne izdajaj ga želji sovražnikov njegovih.
— Psalm 41 : 1, 2.

Ni pravično in pošteno kar delajo trgovski go¬
ljufi in politiki raznih narodov, da sejejo intrige in

42

Kaj Bog zahteva

razdore in kujejo vojne načerte in da potem po¬
zivajo in trkajo na patrijotsko mišljenje naroda,
naj naloženo mu vojno hrabro izvojuje. Ni pravično
in ne pošteno, kar zahteva duhovščina, da se jo
smatra za naslednico Kneza miru, medtem ko
proži roko trgovskim in političnim hijenam ter
blagoslovlja vojno. Toda Bog jim tega ne bo od¬
pustil: ,,Celo na robu oblačil tvojih je kri duš ne¬
dolžnih ubožcev, ki jih nisi zalotila pri vlomu,
ampak vsled tiste zlobe svoje si jih morila, —
Jeremija 2 :34.

Usmiljenje pomeni sočutno pomagati nesrečnim
in revežem, splošno: izkazati ljubezen in usmiljenje
do drugih,

Ako bi bila pravica sodila, tedaj bi Adam in
vse njegovo potomstvo propalo. Toda Bog je s
človekom usmiljen, pobrigal se je za njegovo ob¬
novo in dovršenost, — Psalm 86 : 5,

Razlika je med krivico in Jistimi, ki krivično
živijo. Pisano je o ljubljenem sinu Jezusu: „Ljubil
si pravičnost in sovražil krivico, zato te je po-
mazilil Bog, Bog tvoj, z oljem veselja pred to¬
variši tvojimi (Psalm 45 : 7). Bog sovraži greh, toda
je usmiljen z grešnikom. Tako mišljenje mora
imeti vsak, ki hoče biti Bogu podoben, To je
merilo Gospodovo, Nagon, druge tlačiti, je tuj
pravičnosti. Božje pravilo je: Temuč ako je lačen
tvoj sovražnik, ga nasiti, ako je žejen, ga napoji;
kajti če to delaš mu nakopičiš žerjavico na glavo.
Ne daj se hudemu premagati, ampak premaguj v
dobrem hudo (Rimljanom 12 : 20, 21), „Glejte, da
ne vrne kdo hudo za hudo, temuč vedno hodite
za dobrim med seboj in do vseh (1, Tesoloničanom

43

Zastava za narod

5 : 15). Kaka razlika je med to zastavo ljubezni
in med ono vladajočega razreda v prošlosti in
sedanjosti!

Vsi, ki hočejo dobiti priznanje Božje, morajo
živeti čednostno in ponižno, kar pomeni, da se za
vse življenje pokoravajo zakonom Božjim. Božje
zapovedi so pravične in ako hočemo, da ponižno
živimo, moramo ljubiti pravičnost in da pravično
živimo. Prva in glavna zapoved se glasi: „Ljubi
Gospoda, Boga svojega," Ljubiti Boga se pravi,
biti mu vdan. Ni mogoče, da da kdo prednost
vražjim ustanovam in da jih podpira ter hkrati
ljubi Boga.

Onim, ki so našla dopadenje Božje, mora biti
v veselje in ponos izvrševati kar jim je Bog za¬
ukazal.

Ponižno živeti se pravi, truditi se iz Božjih
besed razbrati resnico in se potruditi po zakonih
živeti. Resnice ne more nihče doznati, ako ne
prouči Sv. pismo, a Biblija je Božja beseda res¬
nice. Zaradi tega je potrebno, da vsak, ki hoče
biti deležen blagoslova Božjega, si nabavi Sv. pismo
■in pomožne knjige in časopise, s pomočjo katerih
bo lažje razumel Sv. pismo, nakar naj jo nepre¬
stano dobro in temeljito proučava.

Filantropi, razni zadrugarji in socjalni reforma¬
torji ter organizacije, ki imajo podobne si cilje,
so prepričani, da je njih način dela dober in da
bo osigural človeštvu napredek, ali, ta njihova
nada je jalova, ker se gradi na prazno ljudsko
učenost. Niso iskali sveta v Božji Besedi, ali je
njihovo delovanje v skladu z Božjim. — Izaija 55 :
9, 10.

44

Stvarno upanje

Duhovništvo in razni modri ljudje so skušali
spreobrniti človeka in ga privesti v njih organi¬
zacije. Toda, tak prestopek se naslanja na ljudske
zaključke in ne na Sv. pismo. Bog pravi onim, ki
ga prosijo milosti: Upaj v Gospoda iz vsega srca
svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj. Na
vseh potih svojih ga spoznavaj in on ravne naredi
steze tvoje. — Pregov. 3 :5, 6. Kako si moremo
predstavljati, da bi imel človek sam ali večja sku¬
pina toliko modrosti in pameti, da osnujejo načrt,
ki bi prinesel ljudem mir, srečo, zdravje in življe¬
nje? Že skozi šestdeset stoletij se snujejo taki
načrti, dvigajo različne zastave, toda vse so zgre¬
šile cilj, ker se niti ena ni ozirala na Boga. Gos¬
pod Bog je dovršen v modrosti, pravičnosti, lju¬
bezni in moči. On ne more zgrešiti. Dopustil je,
da hodi človek svoja pota, dokler ne zaide v najve¬
čjo stisko. A sedaj bo dal ljudem priliko, da končno
ponižno opazijo pot Božjo in mu poslušno sledijo,
da bi končno dosegli cilj svojih srčnih želja. Ljudski
načrti ne dado nikak temelj za kakršnokoli upanje.
Zakaj se ne oprimemo potem Božje besede?

Stvarno upanje

Upanje pomeni želja za nekaj prijetnega, ki se
osnuje na dobro podlago, da se izpolni. Dovoljeni
razlog za upanje bi bil na primer, ako bi kdo iz
verodostojnega vira prejel potrdilo, da bo zaželjeno
stvar tudi v resnici prejel. Toda ni upanja brez
vere. A vere ni tam, kjer ni predhodnega znanja
ter poverjenje in zaupanja v zagotovilo. Mogoče
obstoja upanje, ki temelji na vero ali na kako oblju-

45

Zastava za narod

bo; ali, da bi se tako upanje tudi izpolnilo, je po¬
trebno, da tisti, ki daje zagotovilo, uživa dovolj
zmožnosti in da ima trdno voljo, to upanje tudi
izpolniti. Ljudje, ljudske naprave ter od ljudi usta¬
novljene vladavine so marsikaj obljubovali, toda
niso imeli zmožnosti, te obljube uresničiti. In samo
iz tega vzroka, tudi če ne bi bilo drugih, je nemo¬
goče, da bi se njih obljube izpolnile.

Bog je vsegamogočen, Njegova beseda je re¬
snična. Ako Bog kaj obljubi, ima i moč i volje, da
obljubo izpolni. On je vedno izpolnjeval svojo
obljubo. Bog se ne menja (Malahija 3 :6). Gospod
Bog reče: „Govoril sem in tudi storim, da pride
tisto; načrt sem napravil, pa tudi izvršim tisto"
(Izaija 46 : 11). „Tako bode beseda moja, ki pri¬
haja iz mojih ust: ne povrne se k meni prazna,
temveč izvrši, kar me veseli, in bo uspeh imela
v tem, za kar jo pošljem," — Izaija 55 : 11.

Človek je lahko popolnoma siguren, da, ako Bog
nekaj obeta, isto tudi izpolni. Naslanjajoč se na
obljube Božje, ima človek sigurno jamstvo za njih
izpolnitev.

Preiskusimo sedaj nekaj Božjih obljub in razmo-
trivajmo kake so stvari, ki jih sme človek priča¬
kovati ob svojem času. Upanje človeštva je mir,
blagostanje, zdravje, moč, življenje, svobodo, ve¬
selje in srečo. Tako dolgo, dokler bo človek sledil
zastavam, od ljudi postavljenih, je njegovo upanje
zaman. Ko je Bog obljubil, da bo poklonil človeku
te blagoslove, je siguren, da jih ob svojem času
sprejme, ako bo izpolnil pogoje, ki so z obljubo
vezani. Tu je resnično upanje, in samo Božja zasta¬
va vsebuje to upanje.

46

Blagoslov kraljestva njegovega

Jehova je Bog. Jezus Kristus je njegov ljubljeni
sin odrešenik nas vseh in maziljeni kralj. Bog je
obljubil, da bo postavil na koncu satanove vlade
kraljestvo v dobro vsem ljudem, da tega kraljestva
ne bo nikomur prepustil in da bo isto trajalo ve¬
čno. V njem ne bo ne oderuhov, ne politikov in
ne lažnih pridigarjev. Kristus, nevidljivi kralj, bo
vladal; na zemlji bo imel svoje zastopnike, ki bodo
pod njegovim neposrednim vodstvom in nadzor¬
stvom upravljali svet. „Glej v pravičnosti bo kra¬
ljeval kralj in po pravici bodo kneževali knezi."
— Izaija 32 : 1.

Zvesti možje starih časov, kot Abraham, Izak
in Jakob, bodo, potem ko bodo kot popolni ljudje
vstali od mrtvih, vidni zastopniki ali knezi na
zemlji. — Psalm 45 : 16.

Tedaj se bo človek cenil kot nekaj, kar ima vi¬
soko vrednost. V krasnem poetičnem govoru pravi
prorok: „In mož bode kakor zavetje pred vetrom
in pribežališče pred povodnijo, kakor potoki voda
na suhem kraju, kakor senca skale velike v žejni
deželi. In vidcev oči ne bodo več zalepljene in
ušesa poslušalcev bodo pazljivo poslušala. —
Izaija 32 : 2, 3.

Knez miru bo imel vso oblast v svojih rokah in
brez konca bo rasla njegova moč (Izaija 9 : 6, 7).
V njegovem kraljestvu ne bodo vojne opustošile
krajev in uničile narodov, kajti Gospod je rekel
da bo ,,pokoval meče svoje v lemeže in sulice svoje
v srpe; narod ne dvigne meča nad narod, in več
se ne bodo učili bojevati (Izaija 2 :2-4). Samo s
kraljestvom Božjim se bo izpolnilo hrepenenje na-

47

Zastava za narod

rodovo, hrepenenje za mirom, kjer bodo živeli
ljudje v slogi in brez strahu pred vojno in pred so¬
vražnimi napadi. „A sedeli bodo vsak pod svojo
trto in pod svojo smokvo in nihče jih ne bo strašil;
kajti usta Gospodova nad vojskami so govorila.
Kajti vsa ljudstva hodijo, vsako v imenu boga, mi
pa hodimo v imenu Gospoda, Boga svojega, vedno
in vekomaj. — Miha 4 : 4, 5.

Obilica vsega

Ako bi bili na zemlji vsi pravični drug proti
drugemu, potem bi bilo za vsakega veliko izobilje.
Ni pravega vzroka za pomanjkanje hrane, kuriva
itd. Med tem, ko uživa manjšina velikansko bo-
gatstvo, trpi večina pomanjkanje, da nekateri sploh
ne posedujejo ničesar, Bog je obljubil, da v njego¬
vem kraljestvu ne bo gladu .,. Oderuhom bo delo¬
vanje sploh onemogočeno. Nihče ne more v tem
svetem kraljestvu delati shode (Izaija 11 : 9). Go¬
spod bo vladal pravično in s pravico bo sodil siro¬
make (Izaija 11 :4). Kajti, ko bo Božja sodba za¬
dela človeštvo, se bo naučilo pravice. — Izaija
26 :9.

Naučili se bodo, drug drugemu pomagati in slu¬
žiti. Gospod bo dal ljudem sredstva, da očisti zemljo
trnja in plevela, da bo zemlja obrodila sad (Izaija
55 : 13). Šele tedaj bo plodna in bo rodila sadove
(Psalm 67 :6). „In Gospod nad vojskami napravi
vsem ljudem na tej gori gostovanje z mastnimi
jedili" (Izaija 25 :6), „Sodi naj ljudstvo tvoje pra¬
vično in uboge tvoje po pravici. Mir naj ljudstvu
gore rode in griči, po pravičnosti. On oskrbi pra-

48

Zdravje

vico ubožcem ljudstva, pomoč sinom siromakov,
stiskalnico pa zdrobi. Bali se te bodo, dokler bo
svetilo solnce in dokler bo trajal mesec, od roda
do roda. Pride kakor vlaga na pokošen travnik,
kakor deževje, ki namaka zemljo. Pravični bode v
cvetu ob času njegovem, in miru bo obilost, dokler
ne izgine luna, — Psalm 72 :2-7.

Zdravje

Tudi zdravje je stvar, ki so si jo narodi od nekdaj
želeli. Ni ga človeka, ki ne bi bil kedaj bolan. Vsi
napori niso prinesli ljudem stalnega zdravja. V no¬
beni izmed zastev, ki se nudijo ljudem, ni niti od
daleč kaka beseda, ki bi dala ljudem nado, upati na
trajno zravje. Ali, poglejte sedaj na zastavo Božjo
in glejte, kaj obeta onim, ki ponižno žive. Gospod
pravi: Glejte, jaz ga pripravim v pravi stan in
zdravje, ter jin ozdravim in jim razodenem obilost
miru in resnice (Jeremija 33 :6). „In noben prebi¬
valec ne poreče: bolan sem! Ljudstvu, ki v njem
prebiva bo odpuščena krivica." — Izaija 33 :24.

Življenje

Največja človekova želja je, živeti v miru in
sreči. Skozi šestdeset stoletij je hiralo človeštvo
in milijoni so v tugi in nesreči odšli v grob. Vsi
načrti, ki so si jih izmislili ljudje z oziron na bo¬
dočnost, vse obljube in vse zastave, ljudje in nji¬
hove organizacije so bile in so še danes napačne

49

Zastava za narod

in lažne. Hudič trdi, da ni smrti, a njegovi zastopni¬
ki so od nekdaj pridigovali, da človek ne umira,
Ali izkustvo nas uči, da je vse to mišljenje krivo
in lažno. Zakaj bi se dali še naprej varati od ljudi
in njih zastave? Zbirajte se sedaj pod zastavo
Božjo in poglejte, kako nado na življenje vam on
nudi.

Jezus Kristus pravi: „Večno življenje je pa to,
da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in ka¬
terega si poslal Jezus Kristus (Janez 17 :3). Ne
smemo pustiti iz vidika dejstvo, da je Bog prvotno
dal človeku življenje ter da mu je to pravico do
življenja radi neposlušnosti vzel. Spomnimo se, da
je Bog bil tisti, ki podvzel korake, da izpolni svojo
obljubo, ki jo je dal ljudem, da jih re^ši smrti in gro¬
ba. Rešitev sloni na žrtev Jezusa Kristusa. Spo¬
mnimo se, da je Bog določil gotovo dobo, ko bo
dana vsakemu človeku prilika, da se okoristi z
žrtvijo Jezusa Kristusa, da se obnovi v dovršeno
življenje človeško. Ta prilika bo za časa kraljestva
Mesije, in ta čas je že napočil. Apostol nam tolma¬
či, da je svrha njegovega drugega prihoda in vla¬
danja Gospodovega ta, da najprej podari živečim
to priložnost, potem mrtvim; in da bo ta priložnost
v času njegovega vladanja (2. Timot. 4 : 1). Kra¬
ljestvo se snuje in to je vzrok, zakaj je prišlo zna¬
nje resnice sedaj med ljudi.

Prorok opisuje na pesniški način jadno stanje
ljudstva, in kaže, kako gizdavo je slediti zastavam,
ki so jih dvignili ljudje, potem pa govori poslaniku
zveze, Jezusa Kristusu, kralju kraljev. Pokazuje
nam, da je ta veliki glasnik eden od tisočev ter da
bo imel Bog z vsakim usmiljenje, ki posluša njego¬
vega poslanika in da bo rekel: „Reši ga, da ne

50

Življenje

pade v jamo" a človek bo odgovoril: našel sem
odkupnino, S čim pa bo potem oni obdarovan, ki
je našel odkupnino, in ki je poslušen in pravično
živi? Prorok odgovori: „potem bo meso njegovo
bohotnejše nego otročje, povrne se k dnevom mla¬
dostne kreposti svoje. — Jobova knjiga 33 : 19-25.

Apostol Peter je govoril, da so vsi proroki po
vrsti pričali o blagoslovu obnove, ki ga bo človek
prejel,- ako bo pokoren Božjim zakonom. — Dela
apostolov 3 : 19, 20,

A apostol Pavel pravi, ko govori o Kristusu:
,,Res pa je Kristus vstal iz mrtvih, prvina tistih, ki
so pozaspali... Kajti on mora kraljevati dotlej,
dokler Bog ne dene vseh sovražnikov pod svoje
noge, A najzadnji sovražnik, ki se odpravi, je
smrt" (1. Korinč. 15 : 20, 25, 26). Apostel Janez
divno opisuje novo nebo in novo zemljo, t. j. novo
nevidljivo vladno moč in novo vidljivo vladavino
tukaj na zemlji; a po zapovedi Božji jo za nas ta¬
kole opisuje: ,,In obriše vse solze ž njih oči; in
smrti ne bode več, ne žalovanja ne vpitja, ne bole¬
čine ne bode več; kajti prvo je prešlo. In rekel je
sedeč na prestolu: Glej, novo delam vse. In mi veli:
Piši, ker te besede so resnične in zveste." — Ra¬
zodetje 21 :4, 5.

Najprej bomo imeli priložnost na zemlji živeti,
pozneje bodo prišli v prahu zemeljskem spavajoči
iz grobov. Prorok Danijel, spominjajoč najprej na
čas, ko bo vzel Mihael, Kristus, oblast v svoje roke,
govori takoj za tem, o vstajenju mrtvih (Danijel
12 : 1,2). Jezus Kristus, kazaje na ta čas, govori:
„Vsi, ki so v grobeh zaslišijo glas njegov in pridejo
ven” (Janez 5 : 28, 29). Potem pravi Kristus o istem

51

Zastava za narod

času govoreč: „Resnično, resnično vam pravim:
ako kdo ohrani besedo mojo, ne bo videl smrti
vekomaj. — Janez 8:51.

Na tem mestu je jasno in nedvoumno povedano,
da človek, ki živi v pokornosti in ponižnosti pred
Gospodom, nikoli ne bo umrl. Seveda je prej po¬
trebno, da dozna in spozna resnico, in ravno iz tega
razloga se sedaj propoveduje resnico. In ako se bo
pokoril in poslušal, tedaj zares ne bo nikoli- umrl.
Še o tem času govoreč, pravi: In vsak, kdor živi
in veruje vame, ne umre vekomaj. Veruješ li to?
— Janez 11 :26.

Vsi narodi so že vse veke slabi in pokvarjeni,
ker so živeli pod vplivom hudiča, vraga. V sv.
pismu jasno je rečeno, da bo zvezan, da ne bi i v
naprej zavajal ljudi (Razodetje 20 : 1-3). Ako se bo
krivičnik poboljšal in postal pravičen, bo tudi
živel in ne bo umrl, „In ko se brezbožnik izpre-
obrne od brezbožnosti svoje, s katero je grešil in
dela, kar je postavno in pravično, ohrani dušo
svojo v življenju, ker je izprevidel in se je izpre-
obrnil od vseh prestopkov svojih, ki jih je zakrivil,
gotovo bo živel, ne umrje. — Ezehijel 18 : 27, 28.

Ker živimo v času, ko se vse te resnice izpolnijo,
v času, ko je prišlo kraljestvo Gospodovo in ker
traja človeško življenje nekako petdeset let, lahko
polni zaupanja trdimo, da živijo sedaj milijoni na
zemlji, ki jim bo dana priložnost, da prejmejo luč
resnice Božje, pred njim ponižno živeti, pa, ako
bodo tako delali, svoje sedanje življenje spremeniti
v večno in polagoma se spremeniti v polno dovrše¬
nost telesa in duha.

52

Svoboda

Svoboda je tudi taka stvar, ki so jo narodi za¬
stonj pričakovali. Od nekdaj je moral človek pre¬
našati vedno kako tlačanstvo ali robstvo. Bil je
tudi suženj svojih ljutih sovražnikov, bolezni in
smrti. Gospod Jezus izjavlja, da bo onega, ki
sprejme resnico in po njej živi, osvobodil. Ni dvo¬
ma, da bo oni, ki bo osvobojen, zares osvobojen
vseh okov, ki ga oklepajo (Janez 8 : 32). Tu je
torej temelj za svobodo, katero si je narod tako
dolgo želel.

Radost in sreča

Tudi po radosti in sreči je hrepenel človek. Vse
veselje, ki ga je človek užival na zemlji je bilo
kratko in minljivo. Ko je sledil zastavam laži, ni
užival pravega veselja ne resnične sreče, ker kaj
takega ni bilo niti mogoče.

In zakaj bi potemtakem še naprej hodili za za¬
stavami, ki nam ničesar ne nudijo? Naš um naj se
vendar sedaj, ko nas je razsvetila resnica, obrne k
zastavi Božji in naše srce naj mu bo verno. Po
njegovi zapovedi se dviga njegova zastava pred
vsemi narodi, pa da vidimo, ali postavi ona jak
temelj za srečo našo in našo radost.

Kaj pa vzbuja veselje in srečo? Odgovor je:
večni mir, večno blagostanje, večno zdravje in
življenje; vse to nam je zajamčeno v sv. pismu,

Ako bi vsi slepi videli, a gluhi, hromi in drugi
nesrečneži ozdraveli; ako ne bi bilo ničesar, kar
bi povročalo škodo; ako bi bile vse oblasti vedno

53

Zastava za narod

pravične in narodi pravični, in ako bi bila ljebezen
gonilna sila njih dejanj, ali bi ne bila srečna in
veselja polna doba? Ali ni ravno to tisto, kar si
človeštvo želi? Božja beseda nam da gotovo upanje
na izpolnitev teh želj.

Ko pokaže na vse to blaženstvo kraljestva Go¬
spodovega, reče prorok Božji: „Recite njim, ki so
plašljivega srca: Srčni bodite in ne bojte se! Glejte,
Bog vaš se bliža, maščevanje prihaja, povračilo
Božje; on sam pride rešit vas! Tedaj izpregledajo
oči slepim in gluhim se odpro ušesa. Tedaj bo hro¬
meč skakal kakor jelen in nemega jezik bo pre¬
peval; zakaj privrele so v puščavi vode in potoki
v samoti. Peščeno zrcaljenje se je izpremenilo v
jezero in žejna tla v vrelce voda; v brlogu šaka¬
lov, kjer leže, bode trava s trsjem in bičjem. In
odrešenci “Gospodovi se povrnejo in pridejo na
Sion s petjem in večno veselje bode nad njih glavo;
veselje in radost jih objame, a žalovanje in zdiho-
vanje pobegne." — Izaija 35 : 4-7, 10,

Odprava mrene neznanja in praznoverja ter
osvoboditev uma in srca ljudskega od brezbožnih
zastav in svetskih ustanov je prva naloga in prvo
delo v novem kraljestvu. Z ozirom na to pravi
Kristus: „In na tej gori (Kraljestvo) uniči tisto za¬
grinjalo, ki zagrinja vsa ljudstva, in tisti zastor, ki
je razprostrt čez vse narode. Smrt bo posuta za
vekomaj; Gospod, Jehova, obriše solze z obličij
vseh in ljudstva svojega sramoto odpravi z vse
zemlje, kajti govoril je Gospod:" — Izaija 25 : 7, 8.

Resnično, Jehova je edini istiniti pravi Bog, poln
milosti in ljubezni. Njegova pravica, modrost, lju¬
bezen in moč učinkujejo skupno vedno harmonično.
Vse kar je potrebno za rešitev in odkup človeka,

54

Radost in sveča

vse je pripravil; in sedaj, po dolgi noči teme Skrbi
in trpljenja je napočilo zlato jutro čiste resnice.
Zastava Božja se razvije pred narodi. Ta zastava
je zastava ljubezni. Ljudstvo se poživlja, naj se zbi¬
ra okoli nje, naj drug drugemu povedo: Pridite,
pojdimo v kraljestvo Božje, ki nam bo pokazalo
pravo pot k pravičnemu življenju in dosegli bomo
nepričakovano izpolnjenje vseh naših odkritih,
srčnih želja.

55

(Novinski glas.)

Obnova sveta.

beseda božja kot zastava za vse narode

Na velikem zborovanju kristjanov je bila soglasno sprejeta
sledeča resolucija. Veliki govor sodnika Rutherforda za
sprejem resolucije.

Indianapolis, Ind. U. S. A., dne 30. augusta 1925.

V nabito polni dvorani v Cadlu je danes imel sodnik
Rutherford velik govor v prilog resolucije, ki so jo izdali
Mednarodni raziskovalci Biblije.

Gosp, Robert I. Martin iz New Yorka je prečital skup-
činski sklep, resolucija, ki ga prinašamo potem dobesedno,
ter dal besedo sodniku Rutherfordu. Izvajanja govornika
je občinstvo napeto poslušalo in na koncu navdušeno
izražalo svoje privoljenje. Resolucija je, kakor ima' že
naslov ,,Vest nade“. „Vest nade" je naslovljen na vse
narode sveta, ki so dobre volje in v njem se naglaša,
da morajo vsi narodi spoznati resnico o obnovi sveta.

„Vest nade“ imenujemo lahko po pravici dokument,
vodeča vest, ki se nesebično žrtvuje in dela in varuje
njih interese.

Sodnik Rutherford je posebno naglašal, da kristjani,
ki so sprejeli to vest in oni ki jo dajejo, ne vprašujejo
ne po denarju ne po priznanju ljudi. Že to dejstvo naj
priporoča pazljivo proučavanje ,.Vesti” in se po njej
ravnati.

56

Vest nade

vsem narodom, ki so dobre volje

In tople pozdrave vsemu prijateljskemu narodu poši¬
ljajo s svojega velikega zbora Mednarodni raziskovalci
Sv. pisma.

Ko so narodi tekom človeške zgodovine dosegli
skrajno stanje nezadovoljstva, je prišel pravi čas, da
spoznajo ljudje pravi vzrok, ponujena, toda neodgo-
varjajoča zdravila ter pravo sredstvo rešitve. Vabimo
jih prisrčno, naj proučujejo to vest. Edini namen je nuditi
narodu tolažbo in upanje z ozirom na bodoči napredek.

Človek je stoletja žrtev robstva, vojn, gladu, bolezni,
trpljenja in smrti. V vseh časih je hrepenel po miru,
blagostanju, zdravju, življenju, svobodi in sreči.

Svetovne sile, znanstvo in filozofija, trgovina in vere,
vse to je po vrsti poskušalo svoja zdravila za ozdra¬
vljenje človeštva.

Ko narodna potreba kaže, se oni združujejo in nasto¬
pajo pod skupnim imenom, da bi enotn® ali posamezno
ponudili narodom svojo pomoč in moč in silo da bi za¬
dovoljili njegovi potrebi. Vsi skupaj trdijo, da so oni
solnce in vso luč za razjasnitev in vodstvo človeštva po¬
sedujejo le oni.

Politični in trgovski ljudje se brezvestno poslužujejo
intrig, dvoličnosti; goljufije in zvijačnosti; znanost in fi¬
lozofija se odlikujsta z lastnim povzdigovanjem, medlem
ko verski voditelji, tako katoliški kot protestanski izka¬
žejo s pretvarjanjem, brezverstvom in brezbožnostjo. Za-

57

Zastava za narod

radi tega je jasno, da so vsa zdravila, ki so jih gornji
elementi priporočali, brez moči in da niso zmožna pri¬
našati utehe in izpolnitve želj in hrepenenj.

Katoličanstvo si prisvaja moči in stvari, ki so samo
Božja last. Takozvani svobodomiselni zastopniki vere pa
ne priznavajo Boga, besedo njegovo in načrt obnove in
kažejo samo na naravo, ki bo edina ozdravila nesrečno
stanje človeštva.

Ortodoksi sicer mislijo, da verujejo v sv. pismo, toda
s svojim delovanjem ga ne priznavajo. Učijo krive nauke
in skupno s katoliškimi in svobodomiselnimi zastopniki
vere so zvezani s političnimi in trgovskimi veličinami v
zvezo, ki brezbožno prisvaja, da bodo oni vpostavili
Božje kraljestvo. Vsi skupaj so se združili pod vodstvom
satanovim, da bi odslovili Boga in onečastili njegovo ime.

Posledica je, da ljudstvo stoka pod težkim pritiskom
finančnih izmozgavcev, mogočnikov in njihovih zavezni¬
kov, da so izgubili zaupanje v politične voditelje, da ne
častijo več svojih verskin voditeljev, ki so jih speljali na
kriva pota. Pod učinkom tega brezbožnega ravnanja so
narodi zašli v temo. So kakor ovce, raztresene po vsem
hribu, brez pastirja, brez hrane, brez trehe in zatočišča
in izročene divjim zverinam.

Vzroki tega žalostnega stanja so sledeči: Človek je s
prvim grehom izgubil prvotno popolnost; satan, nasprot¬
nik božji in vsega pravičnega je postal vladar sveta in
s svojimi mnogovrstnimi zastopniki je odvračal ljudstvo
od pravega Boga.

Največja in najopasnejša kriza stoji pred nami, ki
napoči lahko vsak dan; kajti stari svetski poredek je
nehal in satanova moč je prišla do kraja. Ker je to opa¬
zil in ve, da je njegov čas le kratek, pokuša vrag pre-
plAViti svet s poplavo napačnih in slabin naukov in ver
in odvračati ljudi popolnoma od Jehove. Toda čas je

58

Vest nade

prišel, ko je Bog odredil, da se proslavi in utrdi ime
njegovo in da se narodu tolmači resnica o Božjem načrtu,
v katerem je edino sredstvo za rešitev človeštva.

Zaraditega vzdigujemo zastavo Božjo v njegovem
imenu in po njegovi volji, zastavo resnice in pravice v
dobrobit vsem narodom in proti vsakemu sovražniku
istega.

Ta zastava je resnica, da je Bog Jehova edino pravi
Bog, Najvišji, Vsemogočni, Začetnik in Izvršitelj svojega
velikega načrta rešitve človeštva in da je plačnik in na-
graditelj vseh onih, ki ga iščejo in ga ubogajo; da je Sv,
pismo njegova beseda; da je njegov ljubljeni sin Jezus
rešitelj in odrešenik človeštva in da ta, zvest svoji oblju¬
bi, je zopet prišel, da vlada in blagoslovi vse narode; da
so sedanji nemiri, stiske in brezglavost vseh narodov
izpolnitev prorokovanj Sv. pisma, dokazujoč, da propada
satanovo kraljestvo in da prevzame vlado Gospod, Pra¬
vični; nadalje, da bo začel sedaj pravično vladati Jezus
Kristus in da bo uničil satanske utrdbe, da bo vodil
narode iz teme v svetlo luč resnice, da bo sodil svet
pravično in da je njegovo kraljestvo edino zdravilo za
zlo človeštva.

S polnim zaupanjem stojimo pred narodom in ga po¬
zivamo, da se zbere in strinja okoli zastave božje resnice,
da upozna pota in sredstva, ki vodijo k srečnemu življe¬
nju, Obračamo se na vse ljudi, ki so dobre volje, na
vse, vseh jezikov in krvi, da opustijo krive nauke hudi¬
čeve in da sprejmejo Božjo osnovo rešitve človeštva,
kakor ga uči sv. pismo.

Božje kraljestvo, katerega prihoda so dolgo priča¬
kovali in zanj molili, je prišlo. Edino to kraljestvo bo
močan in siguran temelj za boljšo bodočnost. Njegov
prapor resnice je zastava, ki se danes dviga pred ljud¬
stvom. Jezus Kristus, kot izveličani kralj in veliki sodnik

59

Zastava za narod

Jehove Boga, je postal zakoniti vladar sveta. Naj mu
se narodi poklonijo, naj vanj veruje in naj se pokorava
njegovim zapovedim. Vsi, ki bodo to storili, bodo spre¬
jeli njegov blagoslov miru, blagostanja, življenja, svo¬
bode in večne sreče.

Indianopolis, Ind. U. S. A., dne 29. augusta 1925.

International Bible Students Association
117 Adams Street, Brooklyn, N. Y., U. S. A.

Mednarodna družba za raziskavanje sv. pisma
Allmendstrasse 39, Bern, (Švica)

60

Mednarodno

udruženje raziskovalcev sv. pisma

Naziv ..Mednarodno udruženje raziskovalcev sv.
pisma" murp je skupno ime vseh posvečenih in
maziljenih kristjanov na celem svetu, ki delujejo
v medsebojni skladnosti na oznanjevanju božjega
načrta.

Pri različnih narodih so v raznih mestih, trgih
in vaseh udruženja ali krajevni odseki, to se pravi,
možje in žene, kisose zbrali, da bi po gotovem
načrtu in pravcu proučevali sv. pismo ter sistema¬
tično razširjevali poslanstvo kraljestva božjega na
zemlji.

Vse te različne organizacije ali krajevni odbori
priznavajo „WatchTower Bible and Tract Society"
(Stražni stolp bibljisko Traktat udruženje) ter vse
one družbe, ki so stema v zvezi kot orodje božje,
kinaj nosi v » svet delo njegovo med ljudstvom
svojim na zemlji. Vsi, ki so stem v zvezi, verujejo,
da se Bog poslužuje družbe, ki sestoji iz njego¬
vega ma ziljenega naroda, kot priča na zemlji, ki
posebno izjavlja sledeče: Jehova je Bog; Kristus
Jesus je Kralj, in Bog ga je posadil na prestol
svojem; nebeško kraljestvo božje je prišlo, da
imajo vsa pokolenja priliko, pridobiti si blagoslove
življenja.

Imenovane organizacije se trudijo, vpeljati delo
posvečenih kristjanov v svet. Ne vodijo nikakih
seznamov članov in ne skušajo pridobiti si članov;
toda oni, ki verujejo v resnice, ki jih uči sv. pismo
in ki so resnično delovoljni, so srčno vabljeni in
dobrodošli.

'







-■v,











' t ■



-v

*





.