POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PEVEC GLASILO PEVSKE ZVEZE UREDNIŠTVO: FLORI JANŠKA ULICA 18 - UPBAVNIŠTVO : MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 7 IZHAJA KOT MESEČNIK V DVOJNIH ŠTEVILKAH IN VELJA ZA CELO LETO Z GLASBENO PRILOGO VRED 30 DIN, ZA ITALIJO 18 LIR, /A AVSTRIJO PET ŠILINGOV, ZA AMERIKO EN DOLAR 1928 MAREC—APRIL ST. 3-4 * LETO VIII ,1 v JEKiVEJ LOZAR CJUnCJANA, SV. VETRA CESTA 20 Prečastiti duhovščini in bogoslovcem priporočam vsakovrstne vratnike, pralne in celulozne, šmisete in druge potrebščine. — Specialni t salon za izdelavo talarjev in promenadnih oblek. Dobavljam tudi na obroke! Na željo pomerjam tudi na domu! Vedno v zalogi angleško in |češko sukno! Konkurenčne cene ! Točna ^postrežba ! Vsebina: Dr.A.Dolinar: Ob stoletnici Schubertove smrti — Prof. M. Bajuk: Mera v slovenski narodni pesmi — r.:. Naši pevski tečaji — Vestnik Pevske Zveze — Iz koncertnega življenja — Nove skladbe — Iz glasbenih listov — Razne vesti — Slika T SALDA. KONTE - ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE - ODJEMALNE KNJIŽICE - RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNIIOOVCZNIC\ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6, II. NADSTROPJE f s Dr. A. Dolinar: Ob stoletnici Schubertove smrti. Umetnost je zvesta spremljevalka človeka na vseh stopinjah njegovega kulturnega razvoja. To dokazuje kulturna zgodovina, ki nam svedoči obstoj umetnosti že v prvih zgodovinskih pričah človeške kulture, to nam dokazuje na drugi strani tudi etnografija, ki ne pozna naroda brez umetnosti, dokazuje isto tudi za posameznika psihologija, ki šteje umetnost med najelementamejše instinktivno zasledovane pojave človeškega življenja. (Stele, Dom in svet, letnik 36.) V glasbi je narodna pesem najsplošnejši izraz narodovega glasbenega življenja, vsak ustvarjajoči umetnik pa istotako odtis svojega naroda, in sicer v najbolj različnih potezah narodovih lastnosti. Narodnost in umetnost sta ona dva činitelja, ki v vsakem ustvarjajočem umetniku rodita rezultanto, ki določi prav posebno potezo skladatelja in ga natančno označi. Vsak glasbeni umetnik stoji do umetnosti v prav samo njemu lastnem razmerju in to razmerje potem docela subjektivno izoblikuje in to subjektivno razmerje je tudi tisti vrelec vsakterega umetniškega stvarjanja. Zato se to razmerje po-edinega umetnika do umetnosti v vsakem narodu tolikokrat očituje, kolikor resničnih umetnikov narod ima in to razmerje posameznika do naroda in umetnosti se pri umetnikih istega naroda prelestno preliva v vseh mogočih različinah (variantah), kot se najlepše spreminja lok sedme-robarvne mavrice. Zgledov za to imamo mi sami med nami dovolj: imena Schwab, Premrl, Savin, Adamič, Lajovic, Kimovec, H. Sattner itd. so samo različni izrazi zgoraj imenovanega razmerja, vsak svojo posebno noto izrazito poudarjajoč, kljub temu pa vsi eno in isto vprašanje rešujoč. Kako povsem drugačna je ta struna Foersterjeva, Nedvedova! Čutiš in občutiš vso lepoto v teh delih, slutiš pa tudi dih, ki ne prihaja iz naših tal, ampak ima v sebi nam sicer sorodne prvine, a vendar ne onih nam prav znanih, v notranjosti vsakega izmed nas udarjajočih. In naloga glasbenega umetnostnega zgodovinarja je potem, da zasledi one vsem skupne pojave, da nta te zida potem vse ono, kar je v vsakem umetniku še posebej svoji-skega, da razbere vsa ona vlakenca, ki jih je posameznik še posebej prav idividualno gojil in negoval, to potem vse skupaj sestavlja, prijmerjja med seboj, primerja z življenskimi razmerami in dogodki, pritegne zraven celotno miselnost prav tistega časa — in na podlagi vseh1 teh poedinih dejstev ugotovi, resnično, nepristransko, povisem stvarno sliko narodovega umetnika-glasbenika. Svojo posebno smer izrazito poudarjajoč in jo izoblikujoč stoji pred nami tudi Schubert, čigar stoletnico smrti proslavlja letos glasbeni svet. — Poudariti hočemo samo nekaj značilnih na Schubertov pomen zadevajočih momentov! Schubert otvarja v glasbenem razvoju dobo romantike. Izčrpne opredelitve tega pojma skoro ni mogoče podati, pač pa moramo našteti nekaj poglavitnih lastnosti, ki iz del posameznih zastopnikov odsevajo, in sicer ene bolj druge manj, pri gotovih skladateljih zopet se pokaže bolj izrazito, druge pa v najmanjiši meri. Različni so bili vzroki, ki so to umetnostno dobo povzročili in tako je bilo tudi njeno javljenje prav 13 različno v politiki, slikarstvu, slovstvu in prav svoje vrste tudi v glasbi. Njen postanek se more zaznati okrog leta 1791. v Nemčiji in precej istočasno tudi v Angliji. (Mentor, Debevec.) Kar se glasbe tiče, rečemo lahko že naprej, da je romantika — kot reakcija klasični dobi — mati vseh za njo nastalih smeri, ki se v obliki raznih — izmov imenujejo v strujah 19. stoletja, pri romantiki teko tudi viri novejše in najnovejše glasbe, svetna, kakor cerkvena glasba sta si ob njenih izvirih vsrkali novih krvnih telesc, da sta zamogli od klasičnih zahtev preperelima telesoma nuditi nove hrane. Da bi mogli čim najbolj celotno miselno usmerjenost romantične dobe zadeti, poudarimo najprej tole dejstvo: V celotnem idejnem glasbenem živi jenskem razvoju si stojita zmeraj nasproti dve glavni vprašanji, okrog katerih se sučejo vsa ostala notranje-idejni razpored zadevajoča vprašanja: to sta vprašanje oblike in vsebine v glasbenih umotvorih, če si stavimo vprašanje iz psihologije: Kaj se godi v notranjosti človeka, ki posluša glasbeno umetnino? Kako taista vpliva na človeka, na njegove duševne zmožnosti? Pri tej zasnovi, pri tem sprejetju (apercepciji) glasbenih prvin (tonov) in potem iz teh prvin nastalih tvorb sta soudeležena razum in srce (čuvstvo). Delo obeh teh dveh zmožnosti je praktično seveda v najožji zvezi; prevladuje gotovo zmeraj sodelovanje srca (čuvstva). Ker je glasba pač govor in izraz čuvstev, toda tudi delo razuma pri tem sprejetju ni neznatno. Na kratko se izrazimo glede tega obojnega delokroga takole: To, kar spada pri tej zaznavi, pri tem sprejetju glasbene umetnine pod območje razuma, to posreduje oblika in to kar spada pod sfero srca (čuvstev), to posreduje vsebina v glasbenih tvorbah. Če sedaj na podlagi tega primerjamo miselnost klasične in romantične dobe, tedaj moramo reči o prvi: Bistvo klasičnega sloga sploh obstoji v medsebojnem ravnovesju sestavnih delov in pododdelkov med seboj, v umerjenosti arhitekto-ničnega oblikovanja, v zmerni porabi izraznih sredstev, skratka, v lepi skladnosti med notranjo vsebino in zunanjo obliko, tako da ni nikjer nič preveč in nič premalo. Tudi izraznost notranje vsebine ne sme iti predaleč, ostati mora kar najbolj v mejah stvarnosti. (Pevec VII, št. 3—4.) Romantika je — v nasprotju s klasično dobo, ki poudarja ravnovesje med obliko in vsebino — podčrtala kar najbolj notranjo, vsebinsko izraznost, ki ji je podlaga ravno čuvstvo, in bolj vnemar pustila oblikovno vprašanje. Čuvstvo pa je neizčrpljivo, zato je tudi nemogoče izčrpati vse klice in korenine, odkoder se hrani in krepi deblo romantike. Tehniško sredstvo v glasbi, s katerim se to neizčrpno bogastvo izraža, je pa harmonija in zato moremo ravno romantiko imenovati dobo, ki se je najbolj potopila in pogreznila v harmonske čare, prisluhnila vsem najmanjšim utripom in zato njen razvoj kar najbolj pospešila. Romantika je doba harmonije; zato ne moremo njenih razvojnih možnosti nikjer bolje proučevati in zasledovati, kot ravno v tej' dobi. Enako moremo doumeti bogastvo njene mnogovrstne izraznosti, v njej tleče in skrite moči in jih obenem primerjati s posebnim časovnim občutjem, njega stremljenji, hotenjem in vrvenjem. Harmonija je v tej dobi prvič postala činitelj, ko se je prvič vrgla vsa moč izrazljivosti na njo in je bila nujno in zavestno postavljena kot nosilka vsebinskega izraza. 0 Schubertu bi zato mogli reči, da je utemeljitelj modeme harmonike1^ od njega dalje gre pot preko vseh vrst — izmov — prav do najnovejše dobe: Harmonija je bila pri tem zmeraj tisti kazalec, ki je kazala, kako visoko stoji napredek v vsebinskem izrazu in kolikšno stopnjo »modernega« sloga smo že zavzeli. (Dalje.) 14 Prof. M. Bajuk: Mera v slovenski narodni pesmi. (Dalje.) Opomba: V zadnji številki »Pevca« je treba popraviti sledeče tiskovne pomote: na str. 2. v 1. vrsti tretjega odstavka: »simetrije* meslo simpatije (?), na 3. str. v 2. vrstici >soldatom« mesto solda tom, v prvi vrsti not črtaj poudar A na 4. noti drHgega takta, na 5. strani v zadnji vrsti not mora stati: E J J J i mesto E j ! J l 6. Tam za turškim gričem.11 Žirovnik jo meri v štiridobnem taktu tako, da dobi v vsem 6 taktov. Prav tako tudi dr. Kimovec: »Pevec«, 1. IV., štev. 18. Ta mera je sumljiva in nekaj ni v redu, ker ima pesem očividno temeljno mero slovenske narodne pesmi. Treba je torej iskati napake; dobiti treba nekje še vsaj dva takta. Prvi stavek obsega prvi dve vrstici: Tam za turškim gričem, tam je dost fantičev ... Ta sestoji vedno iz dveh polstavkov, od. katerih obsega vedno zopet vsak dva takta, skupaj torej štiri takte. Če premotrimo ta stavek in primerjamo njegove poudare, pridemo do zaključka, da sla v vsaki vrslici v resnici po dva poudara, t. j.: Tam za turškim gričem, tam je dost fantičev. Če postavimo pred te poudare taktnice, dobimo štiri dvodobne takte v meri: yk i '•i I v 's N > -4 •* • I • • o • I N I S v N S 0*0 I 0000 To je popolnoma v redu in mislim, da ni mogoče dvomiti o pravilnosti. ker je to značilna mera skoroda vseh naših pesmi. Drugi stavek je pa bolj zapleten, ker obsega samo eno vrstico, ki je za en nepopolni trohej daljša, a se zato ponavlja. Prvi dve obsegata po 3 troheje, tretja vrstica pa obsega 4 troheje, zadnji je tudi nepopoln; obsega torej prvi stavek vsega 6 trohejev, drugi pa 8. Poleg tega je mera v prvem delu drugega stavka ritmično raztegnjena iz osmink na četrtinke: Druga polovica ali ponavljanje pa ima zopet sliko prvega polstavka: I V S V S S ! 0% 0 0 0 0 0 0 Kaj s tem? Če štejemo obe vrstici (tudi ponavljanje) skupaj v eno enoto, potem bi ju morali meriti v stiridobni meri, da dobimo pravilno štiri takte. Temu se pa upira ponavljanje kitice, ki povzame metrično mero prvega, odnosno drugega polstavka in jo moramo tako tudi meriti, namreč dvodobno. 11 Žirovnik I. št. 9. 15 Ostane nam torej še srednji polstavek z dvema taktoma v štiridobni meri. Ta oblika pesmi 4+2+4 je nenavadna, tudi po osnutku neutemeljena, zato sem opravičen, da merim tudi srednji stavek dvodobno in dobim iz dveh taktov štiri. Temu se tudi poudari ne upirajo z ozirom na to, da je pesem vojaškega značaja, torej merjena bržkone že (s tega stališča dvodobno po koraku. Sicer bi meril srednji stavek v resnici štiri-dobno, vsaj z ozirom na prvo in sedmo kitico. Po zgornji utemeljitvi ima pesem torej sledečo mero: J. J' Dostavek |# (Ponavljanje) #* # | 6 Zadnji polstavek dostavka v raztegnjeni meri o j_ • je utemeljen v osnutku (simetriji) pesmi same in je tudi navada med našimi fanti, da zadnji akord radi malo podaljšajo tudi pri pesmah, če ga po osnutku ne bi bilo treba daljšati. Ta podaljšek je torej v resnici v skladu tudi z resničnim petjem fantov. h N N h I 0 0 0 0 I h h > | • * • » I' is * N h I 7. Zmiraj vesel.12 Mera ji je predpisana 4/4 6/8, urejena je tako, da se v resnici menja v vsakem polstavku en takt v 4/4 in eden v °/8 . Tako dobimo v vsakem pol-stavku sicer dva takta, toda od teh šteje v resnici samo drugi k pesmi sami, ker je prvi takt v 4/4 taktu v vseh polstavkih le z a p e v, torej i $ J J I 0~V~. I štirikrat. Nočem sile delati naši pesmi, a varovati jej hočem njeno simetrijo, ki jo odlikuje pred vsako pesmijo svobodnega ritma. Ta njena simetrija je njen bistven znak, zato jo moram iskati do skrajnosti v vsaki pesmi. Če ločimo zapev, ki je štiridobno pisan in teče s pesmijo sporedho pri vsakem polstavku, od 6/8 taktov, in merimo samo pesem zase, dobimo v vsaki vrstici dva glavna, enakovredna poudara: Zmiraj vesel, vesel, dokler na svet bom živ. Zmiraj bom rince pil, dokler bom živ. Če postavimo pravilno pred poudare taktnice, dobimo v vsaki vrstici po dva talcta. Ker so zlogi vsi enako dolgo merjeni in so stopice daktilske, merimo pesem pravilno tridobno in dobimo tako pravilno obliko perijode, ki sestoji iz 8 taktov (4+4), poleg nje pa teče sporedno zapev, ki je vložen pred vsakim polstavkom. Tudi zapev, naj bo že enkraten ali periodično se ponavljajoč, ni redek v naši pesmi. Osnova pesmi brez zapeva je torej 4 12 Ravnotam, št. 13. J J J J I J J J I štirikrat. 16 Gerbič je čutil tridobnost mere in je pesem v II. zv., št. 47, tudi popravil v s/8 takt. Ravnotako jo je harmoniziral v tridobnem (a/4) taktu Hubad v svoji zbirki. To je torej v redu, mera pesmi je s pridržkom na 2. mahu prvega in na 1. mahu drugega takta, kakor jo je popravil Hubad, tale: J J J* / I J* .N I štirikrat. Zapev je vprašanje zase. Jasno je, da ne spada konstruktivno v pesem, temveč teče z njo sporedno. Žirovnik mu je dal v štiridobni meri obliko J_j a j, Hubad v dvodobni: 2/4 | J l j, Gerbič pa v 3/4 taktu J"j J |, prav tako tudi Kuba v zbirki: Slovanstvo v svych zpevech, V. del, štev. 18. Tri različice (varijante) imamo, katera je prava? Žirovnikova tvori podlago; deliti jo je treba na dva takta. Hubad je lo tudi instinktivno čutil in zadel pravo. Poudar na zlogu »ja« Je čutil tudi Gerbič, zato je napisal noto nad zlogom v dveh mahih, torej navidezno sinkopo. Ne uvidim pa potrebe, zakaj bi menjala pesem takt iz dvodobnega v tridobnega, če ni za to nujne potrebe. Kolikor sem slišal pesem peti, in peli smo jo svojčas zelo veliko, smo peli tudi zapev vedno tridobno, in sicer neko rezultanio med vsemi omenjenimi različicami v meri: In ne najdem vzroka, da ne bi dal prednost tej različici pred vsemi gori omenjenimi. Hubad jo je pisal v dveh taktih, temu principu odgovarja tudi ta. Pred vsako različico je zapisal »Zategnjeno« in s tem priznal, da mu v bistvu ne pove dvodobni takt tega, kar je čul med ljudstvom, čutil sam in hotel zapisati. Morda ga je zapeljal Žirovnikov zapisek. Gerbičeva različica pa nima podlage in jo popolnoma odklanjam. Pripomnim pa, da so imeli vsi trije pri zapisovanju zapeva težave, ki jih ima vsakdo pri zapisovanju zapeva, še posebno tedaj, kadar poje zapev en sam pevec. Kazni solisti take zapeve večkrat vlečejo, raztezajo in krčijo po »svojem trenutnem okusu«. Opravičeni smo torej, da se v takih slučajih še prav posebno oziramo na mero pesmi v splošnem in spravimo zapev v mero pesmi, če ni menjava mere popolnoma jasna in izrazita. Kritika ni le dopustna, temveč celo potrebna. Vse to me potrjuje popolnoma v prepričanju, da je prava mera pesmi tale: Zapev: 1 1 1 0—0 1 J-II Pesem: 1 i. M 0 0 0 1. IH 1 ] 0' 0 0 \ 1 1 1 0 — 0 1 J- II J- • J. F 0' 0 M. * 1 1 1 0* 0 0 \ 1 1 1 0 — 0 \ o' 1 1 1 0 J- > 1 J. «N 1 1 1 1 0—0 \ J- II 1 0 l- i | 0 0 1 ©• 8. Rasti, rasti rožmarin.13 Pri Žirovniku je zapisana točno v dvodobni meri, tako da obsega pesem 4+4 takte in pripev v 1 taktu. To je v skladu z osnovo, ki jo poznamo do danes. Isto pesem pa meri Hubad14 dvodobno tako, da dobi 1:1 Ravnotam, št. 17. 14 Pesm. Dr. sv. Moh., I. zv., 62. štev. 17 vsak polstavek 3 takte, skupaj 6+6; po njem jo je posnel tudi Gerbič’r' in še mnogo drugih. Osnova Žirovnikovega zapiska mi je všeč na prvi pogled. Ker poleg tega cenim Žirovnika zelo visoko in mu prisojam zelo dobro razvit ritmični čut, kar tvori za me bistveno podlago muzikalnosti sploh ,me sili različica, ki se je odcepila od njegovega zapiska, da pretehtam mero kolikor mogoče kritčno. Na pomoč moram vzeti besedilo. Poudari so razdeljeni sledeče: Rasti, rasti, rožmarin, ti deviški drag spomin! Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen al pa suh, Jasnejša je druga: Kadar jaz umrla bom, venec lep imela bom, z rožmarina nemškega, nagelna rdečega. Mera vseh nadaljnjih kitic kaže samo po dva poudara v vrstici. V Hubadovi meri pride v tretji in četrti vrsti poudar na zadnji zlog, t. j. na — nemškega, — rdečega, — počivala bom, — imela bom, itd. Ti zlogi pa nimajo pravice do nikakega poudara. V prvi in drugi vrstici vseh kitic pa tudi ni utemeljen poudar na drugi stopici. Nasprotno, temu se več stopic upira. Zato bi brez pomisleka pritrdil Žirovniku in meril pesem: S h ! ! ■ !S ^ 1 0 0 0 0 0 0 0 S h h 1 1 h h 1 0 0 0 0 1 • • 0 h rs h h ! 1 N h 1 0 0 0 0 0 0 0 h h' h h 1 h > 1 0 0 0 0 • 0 0 s [S 0 0 1 0 (Dalje prihodnjič.) Naši pevski tečaji. Celje. Franc Klančnik, pev. in org., Marija Klančnik, Marija Kumer, Šmartno ob Paki; Alojzij Jagodič, Fr. Svetličič, Ivan Gajšek, s. Hiacinta, s. Dulcissima, Alojzij Preklic, Vitanje; Nikolaj Pustinek, Sevnica; Franjo Petek, Sv. Jedert, p. Laško; Alojzij Kranjc, Slovenjgradec; Anton Šupar, Vojnik; Franc Ulaga, Slov. Bistrica; Anton Somrek, Vransko; Karel Virant, Braslovče; Anton Lasbacher, Celje; Jos. Močan, Celje; Alojzij Mihelčič, Celje. Sv. Križ pri Slatini. Kropušek Ivan, Obč. tajnik in organist, Zibika pri Šmarju; Dragotin Zelič, Šmarje pri Jelšah, org.; Anton Vrečko, Zibika, org.; Franc Šket, Sv. Peter na Medvedjem selu, org.; Martin Kostrun, Rogatec, org.; Rotar Bogomil, Žetala, org.; Colnarič Anton, Sv. Florijan pri Rogatcu, org.; Fischer Vinko, Sv. Križ pri Slatini, org. 15 Album slov. napevov, I. zv., 21. štev. 18 Vestnik Pevske Xveze. GODBENIM ODSEKOM! Prosvetne tekme: Vestnik prosvetnih zvez, št. 1—2, IX., piše: Ljubljansko Pevsko okrožje si je na sestanku zborovodij 21. febr. izvolilo tale odbor: Predsednik: Lovro Hafner, Preska; tajnik: Franc Hvastje, Ježica; pevovodja: Marko Bajuk, Ljubljana. Prihodnji okrožni koncert se bo vršil v nedeljo 29. aprila v Št. Vidu nad Ljubljano. Za skupno petje so določene sledeče pesmi: A. Foerster: Večerni A ve (Pevec, VI. letnik), M. Tomc: Majeva (Pevec,. V. letnik). A. Lajovic: Pastirček. Vsak posamezen zbor nastopi z dvema točkama. Dolžnost vseh zborov ljubljanskega okrožja je, da se v največjem številu odzovejo tej prireditvi in da se tudi skrbno pripravijo za ta nastop. Ljubljansko okrožje ima vse predpogoje, da postane vzor-okrožje! IX. PEVSKI TEČAJ I*. Z. se je v dneh .13. in 14. marca vršil v Sv. Križu pri Slatini. Misel naše organizacije je s tem prodrla tudi v štajerski »Urwald«. Predavanj se je oba dneva udeleževalo 10 pevovodij; precej že prijavljenih je vsled skrajno slabega vremena izostalo. Ob tej priliki se je ustanovilo tudi rogaško pevsko okrožje, ki si je izvolilo kot predsednika: V. Fischerja (Sv. Križ pri Slatini), kot tajnika in okr. pevovodjo: Martina Kostrevca (Rogatec). NA IV. REDNEM LETNEM OBČNEM ZBORU PEVSKEGA ODSEKA NA JEŽICI je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Šubelj Lovro podpredsednica: Dobnikar Iva, tajnik: Presetnik Ivan, blagajnik: Dovč Franc, arhivarka: Škerl Iva, gospodar: Strah Jakob. Franjo Zacherl — učitelj v pok. in posestnik, naš sotrudnik — je praznoval 5. marca 60-letnico svojega rojstva. Poleg svojega stanovskega dela se je zmeraj zanimal za glasbeno umetnost in tudi dejansko veliko storil za njen procvit. Jubilantu veljajo naše iskrene čestitke! Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« priredi na cvetno nedeljo 1. aprila ob 16. uri v dekanijski cerkvi na Vrhniki koncert ruskih cerkvenih pesmi. Na sporedu so skladbe Arhangelskij-a, Zavodskij-a, Bort-njanskij-a, Ivanova i. dr. Kot violinski solist nastopi konservatorist K. Rupel s 3 skladbami od Bacha in Handla. »Ljubljana« izvršuje s tem le načrt, ki je bil že določen, pa vsled obolelosti dr. Kimovca prekinjen. S tem programom nastopi »Ljubljana« tudi v Mariboru in Celju. Mladinski koncert trboveljskega pevskega odseka se je vršil 4. marca v Trbovljah (Društveni dom) pod vodstvom g. Tončka Radanoviča. Nastopila sta dva zbora: prvi z blizu 40 pevci, drugi z okroglo 50 pevci. Na sporedu so bili skladatelji: Adamič, Premrl, 'Vodopivec, Schvab, Dolinar. PEVSKI ODSEK PROSV. DRUŠTVA V KRANJSKI GORI je priredil 18. marca zvečer v društvenih prostorih pod vodstvom g. Plantana svoj elitni koncert. — Kot vmesna točka je služil Vodopivčev dramatični prizor: »Snubači«. G. pevovodja se s svojo pevsko družino trajno in sigurno izpopolnjuje! Nov mogočen činitelj v vrsti zborov P. Z. se je pojavil v »MARIBORU«. Z izvajanjem Haydnovega oratorija »Stvarjenje« — 7. marca — je zbor prejel ognjeni krst. Izvedel se je oratorij tako, da si je pridobil s tem odkritosrčno priznanje in velik ugled. Iz navadnega društvenega zbora je postal kar čez noč koncertni zbor. Zboru se je poznalo, da je notranje že precej konsolidirali, da ima smisel in razumevanje za harmonično enotnost in ravnovesje glasov. Vsekako je zbor nalogo častno rešil in marsikoga presenetil. Njegov umetniški vodja je kapelnik Gasparič. Njegov prvi nastop, dirigiranje, suvereno obvladanje kompozicije, zbora in celotnega aparata je vzbudilo opravičeno priznanje! Mi se njegovega napredka le veselimo! »MATI«: Po Andersenovi pravljici priredil Ks. Meško. Pevske točke priredil dr. A. Dolinar. Naroča se pri P. Z. v Ljubljani in pri Mohorjevi tiskarni v Celju. PEVSKA ZVEZA ima še v zalogi: Dra-niatske prizore: »Snubači« in »Rožmarin« kot tudi vse letnike (I.—VII.) »Pevca«. Pevovodje ponovno na to opozarjamo! PROSVETNE TEKME. Letos praznujemo prvo desetletnico samostojne države SHS. Lepše pač ne moremo proslaviti tega zgodovinskega jubileja, kakor da dokumentiramo napredek slovenske kulture pred vso javnostjo. V ta namen se bodo letos vršile po sedežih vseh dekanij prosvetne tekme. Tekme so zamišljene v sledečem sporedu: L Javna razstava prosvetnih društev z vsemi odseki. Na tej razstavi naj se razstavijo slike odsekov, predstav, tečaji, prireditve. Dalje statistika posameznih društev, letaki, poslovanje knjižnice itd. 2. Ob tej priliki bodo nastopili vsi pevski zbori v dekaniji, posamezno in skupno. Vsak zbor bo posebej ocenjen. 3. Istočasno se na licu razstave vrši tekma t a m -buraških zborov, orkestrov in godb. — K vsaki taki prireditvi »Prosvetnega dne« pride ocenjevalna komisija, ki bo določila nagrade za najbolj delovna društva. Društva, ki se ne bi hotela udeležiti teh prosvetnih tekem, se bodo črtala iz seznama prosvetnih in izobraževalnih društev. Čemu društva na papirju, ko vendar rabimo društvenega življenja tako, kot svežega zraka za dihanje. — Okrožni odbori P. Z. naj o tem razmišljajo! 19 GODBENI ODSEK. Na zadnjem občnem zboru Pevske zveze v Radovljici se je izrazila želja, naj bi P. Z. organizirala iudi godbene krožke naših kat. .prosvetnih društev. Zveza namerava namreč ob priliki svoje desetletnice 1930 pokazati poleg pevske tudi višino godbene izobrazbe med našim narodom. Oblastni odbor sam se je zavzel za našo idejo in nam obljubil vsestransko pomoč. Nameravamo že letos pričeti z godbenimi tekmami, zato pa nujno rabimo v ta namen statistične podatke o stanju godbenih krožkov. Vabimo vas torej, da nam javite svoj ristop k Pevski zvezi, Miklošičeva cesta 5, jubljana, najkasneje do 15. aprila. Pripominjamo takoj v začetku, da. ne mislimo nikogar siliti k pristopu; vsak krožek naj se povsem svobodno odloči. Izjaviti pa moramo, da se na nepriiglašene naša organizacija v nikaki zadevi ne bo ozirala. Prosimo, da nam odgovorite na sledeča vprašanja: 1. Kakšno godbo ima vaše društvo: a) na pihala, b) na lok, c) tamburice? 2. Kdaj je bila ustanovljena? 3. Koliko in katere instrumente godba vsebuje? 4. Koliko moči pri godbi sodeluje in ime sedanjega dirigenta? 5. Ali godba prireja koncerte in letno kolikokrat? Prosimo, da odbor društva opozori na to okrožnico voditelja godbenega odseka. Primemo bi bilo tudi povabiti k zvezi godbo dotičnega kraja, katera ni včlanjena pri društvu. Is Koncertnega življenja. Krepko začeta sezona v januarju in februarju se je enako plodonosno razvila tudi v marcu. Za koncertom Jelice Stankovičeve je bil zlasti pomemben koncert »Cantarea Roma-iei«; koncert reprezentativnega pevskega društva (okrog 100 članov) .je bil za nas izreden dogodek. Spoznali smo romunske skladatelje Musicesca, Teodoresoa, Galinesca, Viduja, Joro, Movilo, zraven tega so nam interpretirali še Beethovna, Schiitza, Rome-aua, Moriuszka in srbskega Mokranjca. S pesmijo so zainteresirali svet za svojo domovino! Črnogorski guslar Tanasije Vučič je 2. marca nastopil v Unionu s koncertom srbskih narodnih pesmi. Pel je najprej >Smrt majke Jugoviča«, potem »Kraljevič Marko i Ljetica Bogdan«, dodal 1. 1912 zloženo »Kumanovo«, svojo skladbo o neodre-šenih Slovencih in »Taljaninu ljutem« ter moderen kupletni šlager »Sarajevo«. Ta glasba je bila večini odkritje; videli smo pred seboj živega guslarja, culi živo staro herojsko pesem. Je to deklamatoričen stil, ki se spremlja v enoglasju na enostranske gusli. Tak nekako je moral biti koral, preden so ga vpregli v naš notni sistem. Vokalna melodija je natlačena z rahlo četrttonsko melizmatiko. Tonski sistem spominja na ciganski in orientalski, melodično gibanje se odigrava v ozkem okviru 3—6 tonov in se vrti okrog nekega osnovnega tona v monotonih sekvencah, pri čemer bme gusle kot otožen roj čebel. Vučič je neko odkritje, kar se tiče posluha: kakor britev ostro zadeva četrtone! (Dr. Vurnik.) Dne 5. marca je bil v Unionu koncert Orkestralnega društva s sodelovanjem zbora Gl. Matice in A. Trosta. Na sporedu je bila v spomin Schubertovega jubileja njegova italijanska uvertura, dalje 2 stavka iz Stra- vinskega Zar-ptice, štirje stavki iz Janač-kove godalne suite ter Rahmaninov koncert C-mol za klavir in orkester, v katerem je klavirski part igral naš prosluli umetnik prof. A. Trost. Matica je pela tri Gallusove a-capella-zbore: Musiča noster amor, Laus el perennis gloria in Ave Maria pod vodstvom direktorja konservatorija M. Hubada. Orkester je vodil E. Adamič. Zbor »Gl. Matice« nam je samo nekoliko odprl pogled v program, ki ga bo izvedel na svoji turneji po Cehoslovaškem, ki jo nastopi 20. aprila. Želimo zboru in njega vodju najlepših uspehov! Spremljale ga bodo naše iskrene želje! Bolgarskoi-slovenski večer sta priredila 8. marca v Unionu ga. soproga tukajšnjega opernega pevca Gospodinova Vanja in njen soprog Grigori, ki je veljal ideji bolgarsko -slovenskega zbližamja, ki ga moramo pospeševati Slovenci z vsemi silami. Culi smo 11 bolgarskih pesmi, prirejenih za klavir omuziki«!) razmaha in zmage doma in na tujem«. B. V »Domu in svetu« je začel priobčevati dr. St. Vurnik izčrpen uvod v razumevanje glasbenih umetnin. Razprava je zasnovana prav na globoko in začenja prav od kraja, a jo bo s pridom razumel vendar le sam» oni, ki ima že nekaj strokovnega znanja. Glasbeno umetnost tolmači, rekel bi, po receptu arhit. umetnosti in bo. kakor kaže, pojasnil na zgodovinskih umetninah ne le vse izrazite glasbene stile, temveč podčrtal primerno tudi bistvene znake umetnin. Drugi narodi imajo tozadevnih del na kupe, pri nas je to prvi poskus. Nam bi bila potrebna podobna knjiga, ki bi šla med široke sloje. Morda bi bilo dobro poskrbeti ponatis tega zanimivega spisa. Zbori, IV. letnik, 1. št.: Na prvi strani je slika skladatelja E. Adamiča, ki je praznoval ob koncu lanskega leta petdesetletnico. Naslednja stran se spominja s kratkim obvestilom šestdesetletnice dr. Ant. Schwaba in petdesetletnice goriškega skladatelja V. Vodopivca. Zatem sledi nadaljevanje Sch\vaibo-vega predavanja: Ipavci in jaz. Med dopisi je sprožil g. Skalar vprašanje, ali naj naši pevski zbori še dalje ob poljubnih pogrebih pojo nagrobnice, ali naj ostane ta čast pridržana samo aktivnim društvenim članom. Pisec zastopa zadnje stališče, ki je pač povsem pravilno. Joj, kako daleč je prišla zloraba »pogrebnega petja«. Ali ni to zloraba, če je mogoče najeti pevce s primerno 21 takso? Mi smo že pred leti sprožili misel, naj je in ostane spremstvo pevcev s pesmijo čast, ki jo je mogoče samo zaslužiti, in sicer zaslužiti samo ljubezen in delovanje za pevsko umetnost ali pa kak drugi ekvivalent. Pevci, ki pa pojo povsod radi, da je le »taksa« zagotovljena, prav pogostoma spremljajo s pesmijo na zadnji poti tudi take ljudi, ki so petje službeno in zasebno popolnoma prezirali. Pevski zbori bi morali svoje člane nadzirati v tem oziru, ker se na ta način po vseh pravilih manjša ugled petju in nastopu pevskega zbora v onih slučajih, ko je nastop utemeljen in v resnici prisrčen. Med poročili iz raznih listov se pri : Pevcu« opravičuje urednik na moj očitek, da so bile tri pesmi iz »Pevca« v »Zborih«: ponatisnjene brez navedbe vira. Uredništvo odvrača krivdo za ponatis, češ, da so skladatelji te ponatise dovolili. O tem ne dvomim. Gre mi pa za to. da je lojalno pripomnjeno mesto, kjer je bila pesem že prej natisnjena. Sem tudi prepričan, da uredništvo ni tega namenoma izpustilo, temveč, da je to v gladkem teku dela neopaženo ušlo. Ko bi šlo za pesmarico, ki bi zajemala snov iz vseh strani, bi me to ne motilo, v periodičnem listu pa, ki naj prinaša vendar rokopisne stvari, je pa stvar taka, da me to moti. Moje pripombe so pa od prve do zadnje vedno vse odkritosrčne, mišljene pošteno, samo skupni stvari v prid. Kdor bi jih sodil drugače, bi mi delal krivico. Moje zadnje pripombe ni pojasnilo v Zborih nič omajalo, namen je pa gotovo dosegla, ker sem prepričan, da ne bom imel več prilike za podobno opozorilo; sem pa prost vseh osebnosti in vseh intrig. Za Glasbenimi no vos t-m i slede poročila o operi in o koncertih in nekaj dobrih pripomb glede na razmerje časopisja do petja, države, do pevskih društev itd. V Glasbeni prilogi je Gotovčev mešani zbor: »Barbari mi smo«, ki je poln markantnih, ritmično značilnih misli. Melodija mu teče skoro vseskozi v liniji, ki jo hrvatska najnovejša glasba posebno goji, t. j. dijatonska črta. Zdi se mi, da bo vendar kmalu zmagal med skladatelji vokalnih del slog, ki bo peven. V druigi prilogi je Adamičev mešani zbor: »Le padaj dež«, Dolinarjeva za mešani zbor: »Iz pisma«, Šan-tlova »Pesem« za moški in Jerebova »Prepelica« za mešani zbor. »Muzika«, 3. štev. (2. nismo dobili): Dr. Miloje Milojevič se spominja v kratkem spisku petdesetletnice prof. Nejedlyja iz Prage, dr. B. Milankovič piše o umetniškem svi-ranju na klavirju (tonski problem, meha-niono-fiziološki problem, Ant. Lajovic pa o naši glasbeni kulturi in evropskem nivoju. Povod za to kratko razmotrivanje mu je dalo poročilo v »Prager Presse« o jugoslovanskem festivalu v Pragi. Članek zaključuje z zahtevo, da ni treba dirjati za splošno evropsko moderno glasbo, temveč moramo poudariti svojo lastno individualnost, ji najti njej primernega, od drugih kultur se razločujo- čega izraza iin v konsekvenci s tem ji najti tudi povsem svojo individualno tehniko kot nujno posledico svojevrstnega izraza. Med raznimi dopisi je zanimivo poročilo, ki ga je sestavil dr. Mil. Milojevič o svojih predavanjih po Južni Srbiji: >0 nar. muziki Južne Srbije in srbski umetni muziki«. Številki sta priloženi dve glasbeni prilogi: Prva obsega pesem iz Južne Srbije »L j u 1 j a 1 a je Janka«, ki jo je obdelal za klavir in en glas M. Milojevič, druga pa »Caprice Mi-gnon«, ki jo je zložil za klavir Mihovil Logai, in Alletgro viv. iz klav. suite »šumadijka«, ki jo je napisal J. Slavenski. »Jugosl. Muzičar« št. 2. »Značajna godina«, članek se nanaša na 10 letnico ujedinjenja naše države in češkoslovaške republike in 20-1 etn ico ustanovitve Slov. glasbene unije« v Pragi, pisal ga je podpreds. podružnice Unije v Pragi prof. Krtička. Šidak poroča o sklepu, ki so ga storili lastniki kinematografov radi previsokih davkov, in obžaluje, da bi moralo z zatvoritvijo kinematografov biti toliko godbenikov brez kruha. Nadaljuje se »Osnutek pravil za Zvezo glasb, društev v Kraljevini SHS«, ki jih je sestavil za pre-osnovo muz. org. prof. M. Bajuk. Sledi več zanimivih poročil. V 3. številki, ki je posvečena bolgarski glasbi, je več zanimivih informativnih člankov o glasbenih razmerah v Bolgariji, o njihovi muzikološki literaturi (posebno zanimivo), o macedonskih narodnih popevkah, ki jih je obdelal Jos. Češmedžijev, o festivalu bolgarske glasbe v Pragi in o več podrobnih stvareh. Prof. Druzovič piše o naših glasbenih organizatoričnih razmerah in poziva k skupni, splošni organizaciji vseh glasbenikov, ki jih druži idealni cilj, dviganje glasbene kulture celega naroda in pospeševanje njegovih glasbenih zmožnosti. O, ko bi bilo mogoče doklicati v tako organizacijo vse merodajne faktorje! Taki organizaciji bi mogla dati okvira pravila v 2. štev. letošnjega letnika. »Vestnik«, pevski in glasbeni, št. 2, obsega spored velikega festivala, ki se bo vršil v Pragi dne 7., 8. in 9. aprila (o velikonočnih praznikih). V soboto zvečer bo nastopilo l(i pevskih zborov, v nedeljo popoldne najprej združeni pevci iz Prage (krog 1000), potem pa združeni zbori Čehosl. pevske zveze (krog 5.000 pevcev). Peli bodo daljše kantate s spremljevanjem gledal, orkestra iz Prage. V nedeljo zvečer bo nastopil najprej zbor moravskih učiteljic, ki je bil že tudi v Ljubljani pod istim pevovodjem Vachom. V ponedeljek popoldne se bo vršil zopet koncert njihovih pevskih žnp in združenih zborov (krog 5.000 pevcev), zvečer pa bodo nastopili razni gostje; računajo na priglašene jugoslov., poljske, lužičkosrbske, ruske in ukrajinske zbore, večinoma v nar. nošah. Pevska zveza pošlje k festivalu svojega zastopnika. Dne 15. aprila pa bodo nastopili mladinski zborr 22 osnovnih, meščanskih., srednjih šol in učiteljišč. Čehi so dale«, daleč pred rami. A zato uživajo njihovi pevci od države vsemogoče ugodnosti in podpore. A pri nas? Ludvik Kuba, ki je pravkar izdal zvezek bosensko -hercegovskih nar. pesmi, je priobčil daljši članek o nar. petju, zlasti o guslarjih na našem jugu. B. Rasne vesti. Tečaj za vzgojo iu izobrazbo glasu je piiredila Prosv. zveza v Ljubljani v sredi januarja. Tečaj je vodil dr. H. Egenolf iz Berlina. Predavanja so vzbudila mnogo zanimanja za tovrstna vprašanja. Tečaj je bil prav dobro obiskan. V zadevi radio-oddajnc postaje v Domžalah je bila dne 8. februarja podpisana pogodba med ministrstvom za pošto in med Prosvetno zvezo. Z obratovanjem se prične v septembru. Dotedaj morajo biti urejena in dovršena vsa pripravljalna tehnična dela. V Sarajevu se je ustanovil »Slovenski klub?, ki prav pridno goji tudi slovensko pesem. Klubov arhivar je Janko Urlep, Zvo-nimirova obala št. 5/1. Občni zbor pevskega zbora učitelja UJU se je vriši v soboto 17. marca v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Bajukom na čelu. Za revizorja sta bila izvoljena Tavčar in Trpin. Občni zbor »Ljubljanskega Zvona« se je vršil v nedeljo 25. marca. Pri volitvah je bil izvoljen ves dosedanji odbor! Popularnost našega Sclmaba dokazuje pismo dr. Dernovšeka v Brežicah dr. Antonu Schwabu v Celju ob priliki koncerta v Brežicah. Velespoštovani g. doktor! Srečen sem, da Vam morem sporočiti, da je koncert našega pevskega društva sijajno uspel, predvsem v onih točkah, v katerih smo prednašali Vaše kompozicije. Peli smo »Vasovalca«, »Pala je slanica« in »Dobro jutro«. Občinstvo, ki je zasedlo veliko dvorano Narodnega doma do zadnjega kotička, je te pesmi sprejelo s takim navdušenjem in aplavzom, da smo morali vse tri pesmi ponavljati. Pri pesmi »Dobro jutro« je v polni meri storil svojo dolžnost tudi tukajšnji orkester, ki je s svojo dovršenostjo in diskretnostjo pripomogel od svoje strani, da se je z zborom zlil v harmonično enoto. Vedeli smo sicer, oziroma vsaj domnevali, da Vas bo zanimal uspeh. Če si vkljub temu nismo upali Vas povabiti, leži vzrotk v tem, da vadi naš zbor šele dobre tri mesece in da se po tako kratki dobi pač nismo upali stopiti pred avtorja pesmi, ki so se nam jako priljubile in ki smo jih peli res z ljubeznijo. Sicer pa bomo našli priliko tudi za to. Po koncertu ne mislimo mirovati niti malo in smo si že zastavili kot cilj nadaljnji koncert v prihodnjih mesecih. Tudi pri tem koncertu bomo sprejeli v program različne Vaše bisere, med njimi posebno »Zlato kangljico«. Že pri tej priliki bi Vas prosil za prijazno informacijo, če bi se lahko tudi ta pesem spremljala z orkestrom in kje bi se dobile morebitne partiture. Zahvaljujem se Vam ponovno v imenu celega pevskega zbora za razigranost, užitek in predvsem moralni uspeh, ki nam je bil naklonjen z izvajanjem Vaših kompozicij, beležim . Pod naslovom »Obrazi in duše« piše »Žensiki svet« o M. Eleonori Hudovernik, voditeljici nunskega kora v Ljubljani : V somrak in sijaj luči in rož lepe uršu-linske cerkve v Ljubljani se že dolgo vrsto let izlivajo umetniško zbrani zvoki orgel in petja, tako da je zaslovela uršulinska cerkev po tem in zbirala in še zbira v sebi duše, ki so žejne notranjih lepot in lepot glasbe. Zakaj v gledališčih, zabavali, koncertih je hrup in zunanjost; v cerkvi pa je tihi dom pogleda v dušo. Ta pogled je še bolj poglobila umetnost ženske — skladateljice, katerih baš med Slovenci nimamo. V Radovljici na Gorenjskem je bilo, kjer se je 25. marca 1. 1863. rodila Josipina Hu-dovernikova, s sedanjim redovniškim imenom mater Eleonora Hudovernik. Že kot otrok v naj nežnejših letih ni poznala drugega veselja in zabave ko petje. Sloneč ali sedeč na oknu je prepevala domače in cerkvene pesmi, ki se jih je naučila od svoje matere, dobre cerkvene pevke iz Radovljice. Prišedši v osnovno uršulinsko šolo v Ljubljano, so vsi občudovali velik zaklad pesmi, ki jih je znala mala osemletna učenka. Šolala se je dalje pri uršulinkah. Dovršila je ondi učiteljišče in se ves čas učila glasbe, izprva le pri domačih učiteljicah red ovni c a h-urš u-linkah v Ljubljani, zlasti pri odlični pevki m. Serafini Pleničar, ki je pela nekoč celo vpričo bivše cesarice Elizabete. A ko je dovršila maturo, ji je ponudil tedanji ravnatelj dunajskega konservatorija, profesor Dumba, prosto mesto na dunajskem konservatoriju. Mlada umetnica si je bila pa že prej začrtala drugačno pot: izbrala si je samotno, težavno stezo, odločila se je za redovniški poklic in postala učiteljica-uršu-linka. Kot taka je napravila pred državno izpraševalno komisijo v Ljubljani usposob-ljenostni izpit za osnovne šole in za meščanske slovenske in nemške z odliko. Mimo lega, da se je bavila tudi s študijem francoskega jezika, je vendar posvetila vse svoje moči glasbi: klavirja jo je učila konservato- 23 ristinja Valentina Haringer, petja učiteljica petja Berta de Pap-Stockert, orgel pa ravnatelj ljubljanskega stolnega kora in skladatelj Anton Foerster. Posebni izpit iz petja, klavirja in orgel je naredila m. Eleonen / odliko pred izpraševalno komisijo v Ljubljani. Vsa leta od mature, lco je vstopila v uršulinski red, do leta 1913 je poučevala na notranji osnovi in meščanski šoli, tudi je bila v letih od 1903 do 1923 ravnateljica notranje uršulinske šole in dve leti tudi ravnateljica uršulinskega učiteljišča. Po 32 učnih letih se je posvetila le glasbenemu pouku na notranjih uršulinskih šolah. 2e od 1.1879 je pri šolskih mašah oskrbovala orglanje, od 1. 1887 in vse do danes pa vodi cerkveni kor v uršulinski cerkvi in poučuje petje in deloma tudi klavir v zavodu. M. Tomc: Koncertno življenje na Dunaju. Kakor je stala lanska koncertna sezona v znamenju Beethovnove umetnosti, tako stoji letošnja v znamenju Schubertove. (Ako bi se hotel izraziti z dopisnikom »Slovenca«, bi rekel: Kakor je -Dunaj vrtel lani Beethovnovo lajno, tako vrti letos' Schubertovo.) 19. novembra 1928 bo poteklo 100 tet, kar je zatisnil komaj 31 let stari umetnik oči. Vendar je kljub kratkemu življenju ustvaril toliko del, da človek kar osupne, pa naj jih sodi po kvantiteti ali po kvaliteti. Saj ni skoraj glasbene panoge, v kateri se ne bi udejstvoval. Pisal je instrumentalna dela od simfonije preko komorne glasbe do skladb za solo-instrumerite; vokalna dela od opere do preproste pesmi, katerih število gre v lepe stotine; saj je znan predvsem pod imenom »Liederkomponist«; pa tudi cerkvenih del je lepo število. Krona vseh prireditev bo pa pevski praznik v juliju, katerega se bo udeležilo samo pevcev okoli sto tisoč. Prišli bodo ne samo iz Avstrije in Nemčije, ampak skoraj iz celega sveta, kjer obstojajo nemška pevska društva. Tudi za nas lep zgled, kako mora vsakega pevca in pevko prešinjati zavest skupnosti, tudi takrat, ko je treba nekoliko seči v žep. — Izmed koncertov so seveda v vsakem oziru najbolj zanimivi filharmonični, ki jih menjaje se dirigirata Schalk (ravnatelj dunajske opere) in Furt-\vangler (Berlin). Zanimivi so ne samo zato, ker se šteje dunajska filharmonija med najboljše orkestre, ampak tudi vsled svojili sporedov, ki družijo starejše z novejšimi in naj-novejšimi. (Dalje prih.) 'fv ■ ''k ‘,riJ JUBILEJNI FE stival v^stava a s je zd i PEVECKfi OBCE , 'j K S KO S LOVE N SKE '-9.DUBNA 1928 V PRAZE v... ■ • Izdajatelj: Pevska zveza (Blaž Poznič) v Ljubljani. — Urednik: Dr. A. Dolinar v LjubljaDi. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čec. 24