Amerikanski
Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	
35 številka	Joliet, Illinois. 7. avgusta 1908	Letnilí XVII
VELIKI GOZDNI POŽARI V KANADI.
V krajini Crow Nest, Manitoba, jela goreti hosta in plameni uničili več mestec.
400 MRTVIH IN 8 MIL ŠKODE
Velka beda. Ogenj še ni pogašen. Pa poguma prebivalci niso izgubili.
Spokane, Wash., S. avg. — Požar grmovja, ki je zadnje štiri dni strašil prebivalce v Elk River-dolini vzhodnega Kootenaia, se razširja proti severu v gorate okraje, ki so skoro neobljudeni. Mesto Michel, ki je bilo včeraj v naj večji nevarnosti, je začasno rešeno, tudi Hosmer in Crows Nest sta izven nevarnosti, dokler se veter spet ne obrne proti jugu.
Iz dobropoučenih virov se čuje, da je bil novi del mesta Michel, ki leži kake pol milje zapadno od starega mesta in je obsegal 25 ali 30 hiš rudarskih družin, včeraj poolnoma razdejan.
Mesto Fernie je popolnoma zgorelo, a so začeli že novo graditi.
Winnipeg, Man., 5. avg. — Posebna brzojavka iz Michela pravi, da je mesto vendarle posvečeno pogubi. Iz lahnega zahodnega vetra je nastal orkan, ki je še tleči ogenj razvnel v visoke plamene in že je zgorel velik del preostalih hiš.
Winnipeg, B. C., 4. avg. — Prebivalstvo mesta Fernie ni obupano, dasi je izgubilo vso svojo lastnino in mnogo svojcev. Moški so poslali ženske, starce in otroke z železniškimi vlaki v kraje, kjer bo skrbljeno zanje, a sami pa že zopet grade svoje ' razrušene hiše. Eni odstranjujejo razvaline, dru gi postavljajo šotore in tretji kopljejo stavbišča.
Skupna škoda je cenjena na $8,000, 000 ter se razdeljuje vsled vzratnih zavarovanj dokaj enakomerno na bri tanske, kanadske in ameriške zavarovalne družbe.
Galgary, Alberta, 4. -avg. — Po nizkih cenitvah je zahteval požar goščave, kj je opustošil okraj Crow Nest v Manitobi, nič manj nego 400 človeških žrtev. Število ranjencev cenijo na naj manj 300. Mnogoternike je ogenj tako presenetil, da se niso mogli rešiti.
Cranbrock, B. K., 4. avg. — Katastrofa v Crow Nest-distriktu je povzročila gmotne-' škode nad $7,500,000, a zavarovalnina znaša samo $1,500,000,
Winnipeg, Mann., 3. avg. — V požaru grmovja, ki je v soboto in i&eraj razsajal v Crow Nest-distriktu doline Kootenay v Britanski Columbiji, je storilo smrt nad 200 ljudi. Gmotno izgubo cenijo nad $18,000,000 in kraji Fernie, Coal Creek, Hosmer, Michel, Elko, Frank in Morrissey so popolnoma ter Sparwood, Crows Nest, Cran-brook in Olson deloma uničeni. Reševalci in zdravniki dohajajo od vseh strani.
Crow's Nest-distrikt je eden najbogatejših v Kanadi; bil je pokrit z o-gromnimi gozdovi in hostami ter obsega nadalje velika premogova ter drugorudninska ozemlja.
Cranbrook, 4. avg. — Največjo izgubo imasta Canadian Pacific-želez-nica ter “Tretes Wood and Lumber Company”. Zgorelo jima je 25,000,-000 čevljev obdelanega lesa.
Izreden pogreb.
Pittsburg, Pa., 1. avg. — V McKees-portu se je danes vršil vpričo 5000 oseb pogreb za boleznijo “elephantiasis” umrle gospe Ane E. Lynch. Gospa je tehtala ob smrti več nego 500 funtov.
Potrebna velika krsta je tehtala 350 funtov, in z železnimi podporami in truplom v njej je tehtala celo 1200 funtov. Nič manj nego 12 moških se je tri ure trudilo, da so spravili truplo v krsto, in 26 moških je moralo pomagati pri spuščanju krste v grob. In 15 mož se je moralo napenjati na vse kriplje, da so krsto, ki so jo morali dvigniti skoz okno na cesto, prenesli na voz in na pokopališču spustili v gomilo. Ker ni bilo dobiti mrliškega voza, da bi mogla nanj o-gromna krsta, se je moral navaden tovoren voz uporabiti za prevožnjo.
NAJET MORILEC RANIL SULTANA.
Člani odstavljenega ministrstva turškega dejani v zapor obtoženi kot zarotniki.
NOVI MINISTRI ODSTOPILI.
Bivši načelnik tajne policije linčan. Mladoturki upapolni.
Pretep na plačilni dan.
Uniontown, Pa., 2. avg. — Eden mrtev in 25 ranjenih, to je zaključek streljanja in pretepa med italijanskimi in slovanskimi delavci, zaposlenimi pri Frickovih kokovih pečeh v kraju Ga-tes, blizu Hannastowna.
Že dlje časa so bili na dnevnem redu plemenski prepiri med tamošnjimi delavci. V soboto je bil plačilni dan, kar je dalo ljudem priliko, da so se napili. Jakob Furance, kolodvodja Italijanov, se je nazadnje podal v stanovanje Slovanov, katere je izzval na boj. Trajalo ni dolgo in pretepal se je z Aleksandrom Molanskim, voditeljem Slovanov. Že v nekaj minutah se je razvila bitka, ki se je šele končala, ko je večina borcev, ranjenih s kroglami iz revolverjev, obležala na tleh. Ustreljenec je Antillo Bončo, katerega je baje v zmešnjavi usmrtil Furance. _____________________
Posledice vročine.
Chicago, 111., 4. avg. — Meseca julija je v Chicagi umrlo nič manj nego 669 še ne erto leto starih otrok. Nad 75 odsto teh smrtnih slučajev se je pripetilo v gosto naseljenih okrajih, kjer prebivajo ubožni sloji. Oblasti se trudijo poučiti ljudi, kako ravnati z otroci ob veliki vročini, ampak uspehov je malo. Ponekod je še veliko nevednosti.
Kardinal Gibbons v Rimu.
Rim, 1. avg. — Kardinal Gibbons je bil danes dopoludne sprejet v zasebni avdijenci po sv. očetu. Papež se je ■prisrčno razgovarjal ‘s svojim gostom celo uro. Govorila sta o splošnem po ložajtt cerkve, posebno v Združenih državah in Južni Ameriki. Sv. oče je izrazil veliko zadovoljstvo s položajem cerkve v Ameriki. Nadškof Farley iz New Yorka je dospel semkaj danes.
Eksplozija v rudniku.
Pottsville, Pa., 3. avg. — Povodom plinove eksplozije v premogovem rudniku Knickerbocker, ki pripada Philadelphia & Reading Coal & Coke-kom-paniji, sta bila dva moška usmrčena in trije so bili težko ranjeni, bržkone smrtno. Eksplozija je povzročila potres in temu je sledil plaz kamenja, pod katerim je bila petorica zasuta. Ponesrečenci so vsi Slovani.
Velik štrajk.
Winnipeg, Man., 5. avg. — Največji delavski spor, ki ga je kdaj imela Kanada, je danes povzročil splošen štrajk zaposlencev po delavnicah Kanadske pacifiške železnice od atlantske do pacifiške brežine. Kačih 8,000 zaposlen cev je tekom dneva odložilo svoja o-rodja in zapustilo delavnice. Štrajk je sledil odloku, ki ga je nedavno iz dala razsodna komisija in ki ni zadovoljil delavcev. Tu štrajka kacih 1000 zaposlencev, ostanek se razdelju je us-df-agc kraje.
Gozdni požari.
Hoquiam, Wash., 4. avg. — Neki potnik je v nepaznosti odvrgel iz že lezniškega voza v suho grmovje gorečo žveplenko, ki je povzročila velik ogenj. Ves gozd v bližini mesta, ki se razteza 12 milj daleč ob obeh straneh Rimp Tullips-ceste, je bil po ognju uničen in napravljeno škodo cenijo na $250,000. Kacih 13,000,000 čev ljev rezanega lesa je zgorelo.
Demokratski program.
Buffalo, N. Y., 5. avg. — Norman Mačk, predsednik demokratskega na rodnega odbora, je danes sporočil, da bo#gospod Bryan med volitvenim bojem imel govore v vseh delih dežele od atlantske do pacifiške brežine, na jugu in severu in v osrednjih državah Gospod Kern, demokratski podpredsedniški kandidat, bo gospoda Bryana spremljal na nekaterih teh potovanj ter deloval posebno na zapadu dežele
Požar v Gary, Ind.
Gary, Ind., 3. avg. — Ogenj je uničil tukaj šest prodaj alnic in napravil škode za $50,000. Nastal je ogenj zara-rana ob 5. uri v ozadju Broadway Hotela, ob Broadway in 17. cesti. Zgorel je tudi J. A. Jurichev salun. Ko je spoznal svojo izgubo, je Jurich začasno zblaznel. Bil je tačas v Chicagi in ko se je vrnil, so ravno podirali zidovje njegovega saluna. Prepeljali so ga v Gary-bolnišnico, kjer ga je moralo stražiti več moških, da ni skočil skoz okno^__________________
Rus posnema Američana.
Petrograd, 2. avg. — V zadnji rusko-japonski vojski so se pokazali nedo-statki oprave ruske pehote. Ruski pešec nosi vedno na puški bajonet in iz-gleda tako, kakor je izgledala avstrijska pehota leta 1870. Zdaj nameravajo izpremeniti opravo tako, kakršno nosi ameriška pehota.
Obtoženi izdajstva.
Budimpešta, 5. avg.—Državno pravd ništvo v hrvatskem glavnem mestu Zagrebu je začelo preiskavo zaradi veleizdajstva, ki vzbuja velikansko pozornost. Naperjena je proti dvema srbskima članoma poslanske zbornice ogrskega državnega zbora, z imenom Budisavljevič in Predičevič, ki se zdaj strogo zaslišavata.
Povod preiskavi je dala neka brošura z naslovom '“Kronske priče v črnogorski pravdi glede bomb”. V tej brošuri je baje odkrita zarota, ki ni na meravala nič manj, nego povzročiti revolucijo v Bosni, Hrvatski in na Južnem Ogrskem. Omenjena poslanca sta označena kot-glavna kolovodji.
Carigrad, 5. avg. — Turški sultan je bil zaboden v prša po nekem nižjem uradniku v palači v ponedeljek zvečer. Poskušalo se je preprečiti, da bi novica prodrla v javnost, in še sedaj se ne ve, ali je sultan resno ranjen.
Poroča se, da je morilčev poskus izjalovila edinole železna srajca, ki jo sultan vedno nosi. Bodalo je zadelo ob njo in spodletelo - od sultanovega srca.
Napadalec je bil prijet. Bržkone je bil podkupljen, da izvrši umor, ker je imel veliko zlata v svojih žepih in svoj kovčeg je imel pripravljen za beg.
Odgovornost za poskušeni umor pripisuje sultan odličnim članom stare vlade, ki so bili predkratkim odslovljeni na zahtevo Mladoturkov. Zato je ukazal dejati v zapor Memduh pašo, Hassan Rami pašo in Rechid pašo, o-ziroma bivše ministre notranjih zadev in mornarstva ter bivšega carigrajskega prefekta. Aretirani so tudi drugi bivši visoki uradniki.
Pravijo, da so aretiranci obtoženi izdajstva, ampak položaj je še zavit v temo.
Drug član stare vlade, glasoviti Fe-him paša, bivši načelnik tajne policije, je bil linčan v Yenishiru, vilajet Brous-sa, Mala Azija. Fehima je ljudstvo naj bolj sovražilo izmed sultanovih ljubljencev. Bil je skrajno krut zatiralec in grabežljivec.
Ker se boje napadov, so veliki ve zir Said paša in vsi novi ministri od stopili. Sultan je sprejel njihov odstop in bo nocoj imenoval novo ministrstvo.
Ponedeljkov poskus umoriti sultana je bil samo zadnji v dolgi vrsti po-skušanih napadov, odkar je turški via dar zavzel prestol. Dne 21. julija 1905 je neki Belgijec vrgel bombo proti sul tanovi kočiji na poti v mošejo. Bom ba je usmrtila do trideset oseb, a sultan je utekel smrti, ker se je iz previdnosti vozil v neki drugi kočiji.
Koliko oseb je bilo usmrčenih med zidovi sultanove palače zaradi zarot proti sultanu, ne ve nihče. Ob spominu na svoja dva neposredna predni ka -— eden je bil usmrčen in drugi je zblaznel — je sultan v neprestanem strahu, da ga kdo napade. Zato strelja ob najmanjšem povodu.
Straže nadzirajo njegove kuharje, ko mu pripravljaj© hrano in vsaka jestvina se skrbno zapečati, ko jo okusijo, in razpečati šele vpričo sultana na mizi.
Abdul Hamid ima na tucate spalnih sob in nihče ne ve, v kateri spi kako noč. Njegove straže so izbrane iz mo ških vseh plemen, ki tvorijo prebivalstvo njegove države, in vsako pleme preži nad drugim in poroča najmanjšo stvar, ki diši po zaroti. Taka poročila sultan bogato plačuje.
Ismet Bey, veliki mojster sultanove oblačilnice, je njegov edini zaupnik, ki spi v istej sobi ž njim in mu je tako podoben, da ga dostikrat pooseblja, to je, da nastopa kot pravi sultan v javnosti, če je priložnost zelo nevarna.
Pariz, 2. avg. — V interviewu je rekel danes Ahmed Riza, vodja Mladoturkov, da je proglas sultanov glede uvedbe ustavne vlade na Turškem zmagodobitje za njegovo stranko, ta pa, spametovana po izkušnjah z ustavo 1. 1876., ne odloži poprej orožja, dokler se sledeče tri zahteve tudi resnično ne izvedejo: 1., sklicanje turškega parlamenta, ki izide iz volitev, v katerih se Mladoturkom jamči primerno zastopstvo; 2., dopuščenje tiskovne svobode, in 3., pomiloščenje za 7000 v prognanstvu živečih pristašev mladoturške stranke. "Dotlej,” je rekel Ahmed Riza, “‘ostanemo v defenzivi. To bo oboroženo premirje. Naši oboroženi pristaši v gorovju o-stanejo na bojišču, in naš odbor bo nadaljeval agitacijo po celi državi."
Sočutni.
Washington, D. C., 5. avg. — Častnike signalnega zbora naše zvezne armade, ki začasno poskušajo balone in zrakoplove, ki se dajo voditi, je vest o razdejanju Zeppelinove zrakoplovnice zelo ganila. Vsepovsod izražajo najgloblje, najiskrenejše pomilovanje.
Treskavi plini.
Scranton, Pa., 1. avg. — Vsled tre-skavih plinov so bili danes v premogovem rudniku Bellevue, ki pripada Delaware, Lackawana & Western-kompaniji, en delavec usmrčen, dva težko ranjena iii štirje lahko ranjeni
GROF ZEPPELIN IMEL SPET SMOLO,
Njegova zrakoplovnica zgorela, ko skoro dovršila dolgotrajno sijajno vožnjo.
STRELA UDARILA MED VIHR3.
Več oseb ranjenih, grof nepoškodovan, bo gradil novo.
Čuden štrajk.
Boston, Mass., 1. avg. — Prihodnji ponedeljek bo v Novi Angliji več nego 2000 delavcev "International Paper”-kompanije ob zaslužek, in sicer iz dvo jih vzrokov. Prvič so tovarnarji sklenili ustaviti poslovanje v svojih tovarnah v državah Nove Anglije, češ, zaradi potrebnih poprav; in drugič so radniki unije papirarjev proglasili štrajk, ker je družba naznanila znižanje plače za deset odstotkov.
Fonograf v volitvenih bojih.
Fairvicw, Lincoln, Nebr., 4. avg. —
Ko so danes g. Bryana opozorili na sklep g. Tafta, govoriti več kratkih govorov v zvočnice fonografov in “rekorde” potem vporabljati v volitvene svrhe, je rekel:
"Republikanski časopisi so se norčevali, ko sem hotel vporabiti fonograf, da se obrnem na volivce. Ko pa namerava storiti isto republikanski kandidat, bodo zabavljice pač prenehale in tovrstni volitveni govori se bodo odslej smatrali za skrajno dostojne. Zdi se mi, da bo demokratom letos težko, ščititi svoje patente. Videti je, da republikanci posnemajo ne-le našo platformo, marveč tudi naše načine volitvenih bojev. Mi pa imamo vsaj to prednost, da smo iznajditelji patentov.”
Vsled neprevidnosti.
Winona, Minn., 4. avg. — Anton Pi-lowski, zaposlenec Winona Gas-kom-panije, je v čistilnici zažgal žveplenko, da najde razpoko v neki plinovi shrambi; posledica je bila strašna eksplozija, ki je užgala poslopje in napravila ogromno škodo. Mesto je bilo več dni brez plina. Trije moški, med njimi Pilowski, so bili ranjeni, eden smrtno. ___________________
Pettibone je mrtev.
Denver, Colo., 1. avg. — Operacija, izvršena danes v bolnišnici sv. Jožefa v tem mestu na George A. Pettibonu, bivšem članu izvrševalnega odbora zveze “Western Federation of Mi ners”, je razodela, da trpi vsled raka, in zdravniki se strinjajo, da njegove ga življenja ni možno rešiti. Petti hope je zbolel, ko je bil v ječi v Ida-
hu, čakajoč svoje obravnave zaradi ,	.	.	_
’	... i vsakem oziru uspesno. Danes so
namišljene udeležbe pri umoru bivše- ,7_.______________
ga guvernerja Franka Steunenberga, iz katere je izišel oproščen.
Denver, Colo., 3. avg. — George A.
Pettibone je nocoj umrl vsled operacije za rakom.
Stuttgart, Nemčija, 5. avg. — Med silnim viharjem je bila Zeppelinova zrakoplovnica odtrgana s svojega sidrišča, začela je goreti in je izginila v zraku.
Več oseb je bilo ranjenih; grof Zeppelin pa je ostal nepoškodovan.
Stuttgart, 5. avg. — Kakor je zdaj dognano, je zrakoplovnica eksplodirala danes popoludne ob treh med hudo nevihto. Bržkone je strela udarila v zrakoplovnico. Po zadnjih poročilih iz Echterdingena je zrakoplovnica popolnoma razdejana.
Stuttgart, 5. avg. — Vihar je prišel čisto nepričakovano, odtrgal je zrakoplovnico z njenega sidrišča in jo odgnal kacih 50 čevljev v jugozapadni smeri. Tu je njen zadnji del obtičal, in ogenj in dim sta buknila iz več odprtin. Potem je v nekaj minutah sledila eksplozija in liki steber je švignil ogenj v zrak. Kmalu nato so ob velikem hrušu popadali navzdoli motorji in spodnje podstave zrakoplovnice. Več ljudi, ki so stali v bližini, je bilo pometanih po tleh. Iz dveh vzrokov je morala zrakoplovnica pristati k tlom v Echterdingenu. Prvič, ker je bilo oglavje sprednjega motorja pre-razgreto in drugič, ker je velika množina plina izpuhtela, ko je grof Zeppelin spustil zrakoplovnico v višino do 6000 čevljev.
Zeppelinova zrakoplovnica je bila pravkar dokončala eno najuspešnejših in najznamenitejših voženj. Zapustila je Konstanz včeraj v jutro, dovršila vožnjo do Moguncije (Mainz) in se davi. podala na povratek. Stroji so delovali izborno in potovanje je bilo v
Grozovitnež.
Tulsa, Okla., 1. avg. — BelokožeC Clay Harris, ki je dne 4. julija v Fair* fieldu, 111., ustrelil necega moža, je predkratkim dospel smkaj, kjer je svojo ženo, hčer bogatega polukrvnega Indijanca, pod grožnjo z revolverjem prisilil, da je prodala svojo zemljo. S skupičkom je pobegnil v Clarembre, Okla., in ji velel, da pride za njim.
Tega ni storila, pač pa so prišli-tjakaj illinoiski uradniki, ki so ga zasledovali. Utekel jim je, se vrnil v Tul-so, kjer se je prošlo noč skrival v svojem stanovanju. Ko je prišla njegova žena z dojenčkom v naročju iz stanovanja svojih staršev, kjer je prebila noč, danes domov, ji je stopil nasproti Harris ter je ustrelil njo in otroka s štirimi streli.
Necega moža imenoma Vaan, ki ga je skušal prijeti, je kar ustrelil, potem je ukradel konja z vozom in zbežal v gorovje. Vann umira.
Iz Osrednje Amerike.
San Francisco, Cal., 4. avg. — Iz Osrednje Amerike semkaj dospeli potujoči kupci poročajo, da je razmerje med osrednjeameriškimi vladami zelo napeto ter da je vojna med ljudovla-dama Salvador in Guatemala z republiko Honduras samo vprašanje časa. Več vojnih ladij čaka v Corintu povelja za'odhod.
Ameriške klavnice.
London, 1. avg. — V začetku meseca septembra se bo pričela graditi ameriška klavnica v francoski luki Havre, prva te vrste v Evropi, Finančniku A. A. Ebersonu iz St. Louisa se je po triletnem trdem boju koneč-no posrečilo, da ga je mestna oblast v Havru pooblastila, zgraditi tako klavnico, a njeno poslovanje bo podvrženo dotičnim francoskim postavam. R.
M.	Frisby, prejšnji poslovodja Swifto-vih klavnic v Kansas City, Mo., bo vodil gradnjo in uravnavo nove klavnice v Havru in potem prevzel njeno vodstvo. Novo podjetje ima glavnice $2,-
500,000	in polovica zneska se zbere na Francoskem, druga na Angleškem. Načrt so pobijali francoski kmetje, veliki in mali klavničarji ter skoro vsi časopisi, in tudi francoska vlada je nameravanemu podjetju nasprotovala. ____________________
Živel ob jagodah in ježih.
Winton, Miun., 2. avg. — James Gaffney je bil zapustil šotorišče ob gorenjem koncu Baswood-jezera in odplul s čolnom. To je bilo dne 26. junija, odkar je bil pogrešan. Te dni pa se je vrnil živ in zdrav in je povedal svoje doživljaje. Čoln mu se je bil popolnoma razbil ob obrežju Kanade. Iskal je izhoda iz gozda, a se mu ni posrečilo. Živel je ob raznih ja godah in ježih, kteri se nahajajo tamkaj. Slednjič se je sestal z dvema Indijancema, ktera sta ga dovedla v Winton, Minn.
Velikanska peticija.
London, 1. avg. — Nasprotniki postave o žganjetoču v angleški zbornici so bili v torek neprijetno iznenade-ni. V veselje pristašev postavnega načrta in v presenečenje cele zbornice so pripeljali v zbornico voziček, na katerem je bila velikanska vloga s 610,-000 podpisi. Vloga je bila težka 12
Friedrichshafenu pričakovali, da se zrakoplovnica vrne. • Sinoči je morala zaradi neznatnih poprav pristati k tlom ob Renu. Pa to. ni dolgo trajalo in kmalu je nadaljevala svojo vožnjo po zraku. Danes, ko je bila ravno pričakovana v Friedrichshafenu, je mo rala spet pristati k tlom radi nekaterih potrebnih poprav na oglavju enega motorja, in tamkaj jo je strela razdejala.
Grof Zeppelin je posvetil mnogo let svojega življenja in svoje premoženje zrakoplovstvu. Razdejana zrakoplovnica je bila četrta, ki jo je napravil. Ko mu je denar pošel, mu je priskočila na pomoč državna vlada z $125,000 in s tem denarjem je zgradil 4. zrako-plavnico. Državna 'vlada jo je hotela kupiti, ako bi se obnesla in bi vztrajala 24 ur v zraku.
Zrakoplovnica je bila 443 čevljev dolga in bila debela v premeru 45 čevljev.
Friedrichshafen, 5. avg. — Vest, da je bila grof Zeppelinova zrakoplovnica pri Echterdingenu popolnoma razde jana, je delovala tukaj kakor gromska strela. Na tisoče in tisoče ljudi je tu pričakovalo povratka zrakoplovnice, mesto je bilo v zastavah in vse pripravljeno, da grofa navdušeno sp.rej-mo. Pred mestno zbornico je stala vojaška godba. Naenkrat, proti 4. uri popoludne, je pritekel nekdo iz bližnje tiskarne v največji razburjeno sti z brzojavko v krajevnem časniku, da je balon zgorel. Ljudje niso hoteli verjeti od začetka. Ko je žalostno vest potrdila druga brzojavka, je nastala grobna tišina. Mnogi so se zjokali, drugi so kleli usodo, ki se je proti Zeppelinu zarotila. Vmes je prišla Zeppelinova hči. Ko je cula o nesreči, so jo zalile solze in glasno je vzkliknila: “To ga usmrti!” Nato se je množica molče razšla.
Jolietske novice.
—	Pokopan je bil v sredo dopoludne na slovenskem pokopališču 20 let stari George Težak. Umrl je za jetiko. Pokojnik zapušča tukaj starše in dva brata. Zavarovan je bi pri neki zavarovalni družbi za $1000, kojo svo-to je zapustil svojemu očetu. N. p. v m.!
—	G. Josp Peterlin, ki je bival svoj-čas v Jolietu, se prihodnji torek poroči V Calumetu, Mich., z gdčno. Ma-mie Klobucher.
Pametno vprašanje.
Nekdo je pripovedoval, da je treba človeka, ki je zmrznil, drgniti s snegom. Nato vpraša nekdo: “Kaj pa bi bilo, ako bi se kaj takega zgodilo poleti?” ____________________
V slovo 1
Pred odhodom v staro domovino y Črnomelj na Kranjskem se poslavljam od svojih prijateljev in- znancev, v Jolietu in Chicagi terJLrom ljudovlade. Kličem vsem z_ Bogom! Morda se še vidimo.	Anton Jerman.
Zahvala.
Tem potom izrekam svojo srčno zahvalo vsem darovalcem, ki so mi naklonili svojo pomoč ob priliki smrti moje nepozabne soproge Johane Kuna
in darovali po svoji moči, da se je oskrbel dostojen pogreb. Posebno se zahvaljujem gg. Nicku Klepec in Mathu Cvetich, ki sta delovala, da je se naredil dostojen pogreb.
Allegheny, Pa., dne 29. avg. 1908.
Math Kuna, žalujoči soprog.
V slovo!
Pri odhodu v staro domovino se Z veselim srcem poslavljam od nebroj-nih prijateljev in znancev ter jim kličem z Bogom.
John Južna, Ely, Minn.
Naznanilo!
Naznanja se vsem udom društva Sv-. Cirila in Metoda št. 1 J. S. K. J., oni m, ki so na Ely ali izven sedeža društva, da o priliki onemoglosti ali bolezni mo rajo naznaniti svojo bolezen bolniškemu načelniku, ker to zahtevajo pravila društva. Ko bolnik ozdravi mara istemu tudi poslati zdravniško spri-čevalo. Kdor tega ne Stori ni opravičen do podpore. Bratski pozdravi John Habjan, tajnik,
Mart. Petek, boln. načelnik.
Izgredi vsled suše.
Budimpešta, 31. jul. — Iz Udbine na Hrvaškem se brzojavno poroča o kr-'vavem spopadu med žandarji in Seljaki. Povod izgredu je dala strašna suša ozir. stiska glede krme, ki je obupane kmete gnala do nepostavnih dejanj. Ko so se žandarji vmešali, je nastal srdit boj. Dva kmeta sta bila na mestu usmrčena. Mnogo jih je bilo bolj ali manj ranjenih.
Pozor rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste glave, od katerega Vam lepi lasje popolnoma zrastejo in Vam ne bodo več spadali, cena $2.50. Potne noge, kurje očese, bradovice in oželi-' lino Vam v 3 dneh popolnoma ozdra-| vini za 75c. Da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje 1 po Post Money Order pošiljati.
John Wahcic,
' P. O. Box 69., Cleveland, Ohio.
I
Opomin.
— Radi slabih časov so nekateri naročniki malo zaostali z naročnino. Ne radi jim ustavimo list, ker vemo, da bodo pošteno poravnali. Ni misliti, da bi bili naši naročniki slabih misli.
Ob priliki se naj pošlje zaostalo in za nadaljevanje pa bo prav.
Uprav. "A. S.”
Zrakoplovstvo v Avstriji.
Dunaj, 4. avg. —• Avstro-ogrsko vojno ministrstvo namerava, vzpodbujeno po uspešnih poskusih drugih velesil na polju zrakoplovstva, posvečati temu delu armadne oborožbe še več pozornosti, nego doslej. Ministrstvo namerava, nakupiti zrakoplovov, ki se
— Čitajte poročila K. S. K. J. in pomislite, da je to največja, najmogočnejša in najzanesljivejša podporna družba slov. naroda, katere član ¡bi moral biti vsak zaveden Slovenec.
angleških funtov. Peticijo je vložil j dado voditi, v inozemstvu in sicer na Mr. Henderson, voditelj	delavske 1 Francoskem ali Nemškem, kajti goto-
stranke.	vo še ni, kje se dobe boljši.
— Kdor hoče citati skoro vse zanimive novice iz slovenskih naselbin se mora naročiti na "A. S”, ker le ut jih dobite. Samo $1.00 na leto; za inozemstvo $2.00.
Joliet, 111., S. avg. — Danes dva meseca, to je, dne 5. okt. t. 1., se prične v Pittsburgu, Pa., X. glavno zborovanje K. S. K. Jednote, na katero pojdejo iz našega mesta kot delegat-je sledeči gospodje: Anton Fritz, Anton Glavan in Frank Živic, za društvo sv. Jožefa št: 2; Josip Klepec in Štefan Stanfel, za društvo Vit. sv. Jurija št. 3; Martin Kambič, za društvo sv. Cirila in Metoda št. 8; Rev. F. S. Šušteršič, Martin Težak in Mihael Ward jan, za društvo sv. Frančiška št. 29; Math Lavrič, za društvo sv. Antona Pad. št. 87, in John Dernulc, za rock-dalsko društvo Sv. Treh Kraljev št. 98. Vseh .naših delegatov skupaj je torej 11. Poleg teh pojdejo na zborovanje iz Jolieta sledeči člani glavnega odbora, gg.: Anton Nemanich, prvi podpredsednik; Josip Dunda, gl. tajnik; John Grahek, blagajnik; dr. Martin Ivec, vrhovni zdravnik; Anton Golobitsh in George Stonich, nadzornika; Josip Sitar, pravni in prizivni odbornik. Jolietska deputacija bo štela potemtakem osemnajst mož.
—	Slovenski fantje, ki so zadnjo nedeljo pri Troyu nastopili kot “The Slovenic-American Team” v tekmovanju proti “Herald-Republican-News Teamu”, so sijajno zmagali. Posebno so se odlikovali mladi gg. John Brunskole, John Ivanšek, John Stu-kel in Štefan Vertin, ki so največ pripomogli, da si je naša naselbina tudi na polju baseballa stekla takorekoč lovorjev venec. Le tako naprej: vsepovsod in vsestransko delujmo in zmagujmo!
—	Za tri mesece v staro domovino in sicer v Črnomelj so zadnji ponedeljek odpotovali g. Josip Jerman, do-broznani salunar v Rockdalu, s svojo go. soprogo Marijo in hčerko ter g. Anton Jerman iz Chicage. Želimo jim srečno pot — in na veselo svidenje!
—	Košaro temnordečih in velevkus-nih breskev ter velikanskih jabolk v premeru po 4 palce (inče), je koncem zadnjega tedna dopošlal v dar Am. Slovencu g. F. Gram, Naylor, Mo. Tako lepega sadja še nismo videli iz-lepa, še manj pa okusili breskev, ki bi imela tako rajsko slast, čisto staro-krajsko.
—	V bolnišnici sv. Jožefa se zdravijo sledeči rojaki in rojakinje: Mr. Mavrič, je imel kilo, pa je bil srečno operiran in pojde te dni domov; Mrs. Beruš iz mesteca Romeo, srečno operirana; Mr. Slako, je imel dolgotrajen revmatizem, pa bo skoro zapustil bolnišnico ozdravljen; Mr. Bavdek, je imel pljučnico in tur na pljučih, pa je že mnogo boljši in pojde kmalu ven, kakor zatrjuje dr. Ivec.
—	Nad dvajset otročičev je umrlo v Jolietu julija meseca. Razsajala je takozvana cholera infantum, to je, o-troška kolera.
—	Vročina je še vedno huda. Sredi zadnjega tedna je kazal toplomer ob
1.	uri pop. 101 stopinjo. Sedaj je malo bolje, ker pihlja vsaj včasih prijetna sapica.
—	Mihael Milakich je vložil proti Illinois Steel-kompaniji odškodninsko tožbo za $10,000, ker je bil svojčas pri delu zelo poškodovan.
—	Pisma rla pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Crnkovič Jožo, Selni-ker Anton in Stivic Karlo.
—	Ako se ponesrečite; ako kupite hišo a!.1 posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih ali ameriških postav—: obrnite se na «ne, ki sem edini avstrijski advokat v Jolietu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg.
—	Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711
N.	Chicago St., Joliet. 111.
Allegheny, Pa., 2. avg. — Slavno uredništvo Amer. Slovenca! Prosim, da natisnete teh par vrstic v priljubljeni nam list. Malokedaj se kaj oglasim, še zdaj nimam nič veselega. Umrla je Johana Kuna, roj. Gašperič. Johana Kuna je rodila dvojčke, eno punco in enega fanta 18. julija in je umrla za 9 dni po porodu, to je, 26. julija. To je bil tak prizor, da vsako oko, katero je videlo, je bilo mokro, ko je videlo v zibeli dva 9 dni stara otroka in enega v rokah očeta, kateri je le eno leto star. In Matija Kuna je bil brez dela-in brez denarja. V društvu ni bila nobenem, ker ji ni bilo mogoče pristopiti, ker je bila dvakrat ovr-žena. Zatoraj smo nabirali za dostojen pogreb. Johana Kuna, roj. Gašperič je bila doma iz Belčega vrha, fare Dragatuš na Dolenjskem. Tukaj zapušča žalujočega moža in dva brata, nekje v Michiganu, in v starem kraju zapušča enega brata in eno sestro. Bog jej daj mirno v tuji zemljici počivati! Pozdravljam vse rojake po širni A-meriki, posebno pa tiste, kateri so darovali za pogreb Johane Kuna, ko sem nabiral.	Nikolaj Klepec.
Buswell, Wis., 3. avg. — Ime tega kraja še pač gotovo ni znano cenjenim čitateljem Am. Slovenca, zakaj
tukaj v tej puščavi si je še malo Slovencev služilo svoj kruh in bi si ga še morda sedaj ne, ako bi po bolj prijaznih krajih ne vladala tako neznosna kriza. Tukaj se za sedaj sicer nahajamo samo štirje Slovenci, ki delamo pri parni žagi, druzega dela tukaj itak ni. Ta kraj se nahaja že ob meji Minnesote v deželi Wilas in je jako samoten kraj; daleč naokrog ga vežejo sami gozdi, jezera in močvirje, zraven pa tudi jako mrzel; izrazil se mi je celo prijatelj rojak, da traja zima 13 mesecev, ko je bilo še maja tako mrzlo. Priča, da je to jako zimski kraj, je še to, da ni daleč na okolu kmetije in jih mislim zlepa ne bo. Kaj neki bi tudi zrastlo od meseca maja do oktobra? Ostale mesece je še mraz. Na drevesih se kaže počasna rast ter se vidi, da je čakalo tisoč in tisočletja delavske roke. Društev tukaj ni, premalo Slovencev a še nas bo zmanjkalo zdaj enega zdaj druzega, ako se časi zboljšajo. Podpisani sem k sreči član društva sv. Janeza Ev. v Milwaukee, Wis., odkoder sem došel sem lansko leto in se gotovo tudi vrnem. Konečno pozdravljam vse rojake širom Amerike kakor tudi člane društva sv. Janeza Ev. v Milwaukee, posebno še g. župnika Ivana Smoleja, želeč jim na novoustanovljenej slo-venskej fari in novopridanej krasnej cerkvi v West Allis mnogo uspeha in na veselo svidenje!
Mihael Kramer.
Chicago, 111., 1. avg. — Slavno uredništvo Am. Sl., prosim nekoliko prosim v našem velepriljubljenem in cenjenem glasilu K. S. K. J. Tukajšnja društva jako lepo napredujejo. Pred par dnevi mi je prišlo v roke glasilo neke nove jednote, to je, zopet nekaj blata. Ta revček pri S. N. P. J. so videli kaj je delal, so mu vrata pokazali. Sedaj je pa začel zopet novo jednoto. Mene nič ne briga zanj in za vse jednote, h katerim on spada. Ali hočem le rojake opozoriti pred tem, da jih ne bode več vlekel za nos. Vsem Slovencem je znano, kaj se je godilo s S. N. P. J., dokler je imela tega človeka za voditelja in ta nesramni list za glasilo. Dolgo so se člani narodne jednote pustili, da jih je vodil za nos, ali vseeno so spregledali ter mu pokazali, da tudi drugi znajo voditi jednoto, a ne po takem tiru kakor on. Sedaj do pa ustanovili novo društvo, ki je pa le skrivo ter vabi rojake, da bi ustanavljali društva, da bi se zopet jednota ustanovila, da bi zopet mogel on knofe pucati. Lahko ga spoznate rojaki tega ptička in njegove potomce. Koliko je bilo njim za S. N. P. J., ste razvideli. Toliko časa se je potegoval zanjo, dokler mu je kaj v žep palo. Sedaj ko je pa videl, da ne bode več kruha po nji, pa nanova misli: “Saj smo Kranjci, saj mi vse vrjamejo!” Tukaj v Chicagi ima 17, da se mu pustijo za nos vlačiti; bomo le videli, koliko jih je po drugih naselbinah.
Ne morem pozabiti tega lista, namreč “Glas Svobode”. V 31. štev. pod naslovom “Vesolna sodba” nesramnež piše naravnost proti Bogu, se naravnost norčuje iz Boga. Groza me je obšla, ko sem čital ter še polno v drugih krajih. Povem ti bogoklet-než, da meni nikar ne pošiljaj lista na ogled: ako ga še enkrat dobim, ti ga bodem osebno prinesel nazaj. Vendar da bi se ljudje nekoliko 'spametovali! Saj je veliko listov, akoravno niso katoliškega mišljenja, ali takega svinja-renja še nisem čital. Zatoraj rečem: Fuj, G. Svob.! Fuj tistemu, ki tako piše! Fuj vsem tistem, ki mu roko držijo! Sramota za slovenski narod, ki ima take nesramneže med seboj.
Končno pozdravljam vse katoliške Slovence in člane naše slavne K. S. K. Jednote. Rojakom pa priporočam, da takim ljudem hrbet obrnejo ter vrata pokažejo.	J. N.
Chicago, 111., 4. jul. — Umrla je tukaj predzadnjo nedeljo Johana Petelin, roj. Blekoš, stara 23 let, doma pri Škofji Loki na Gorenjskem. Umrla je v bolnišnici za prvim porodom. Pogreb se je vršil predzadnji torek. Tukaj zapušča poleg svojega soproga tudi očeta, Johna Blekoša, a v starem kraju mater.
Dodson, Me., 2. avg. — Slavno u-redništvo Am. S. Prosim Vas, da sprejmete ta dopis v predale nam priljubljenega list A. S. Sporočati Vam nimam nič kaj veselega iz naše male naselbine. Tukaj je sedem slovenskih družin in več samcev. Delamo v pre-govem rovu, ker druzega dela ni tukaj. Kakor je pa naša naselbina še majhna, nas smrt redno obiskuje. Od,4. julija smo pokopali 4 otročičke. Dne 8. julija je tudi na večno zaspal Anton Lev stik vsled dobljenih ran pri pretepu. Pokojnik je bil doma nekje iz Dolenjskega. Tukaj zapušča neko žensko, in malega otročička. Pri društvu ni bil nobenem. In tako je bil tudi pokopan, kakor je živel, brez duhovnika in tudi ne na katoliško pokopališče. Zopet lep vzgled tistim, ki niso še pri nobenem društvu. Kako dobra bi bila usmrtnina otroku, ker mora po ne-
dolžnem trpeti. V verskem oziru smo prav slabi. Iz Kajzarja nas pride obiskat 4—Škrat na leto katoliški duhovnik in nam bere sv. mašo v šoli.
Kriza ni tukaj še nič pojenjala, delamo 2—3 dni na teden, tako da zaslužimo komaj za hrano in stanovanje. Tako je večina, ki imamo kačo v žepih, na zadnji strani se nam pa vidijo večinoma spodnje hlače. Zatoraj ne svetujem rojakom sem hoditi dela iskat. Ako bode boljše, bodem zopet naznanil v A. S.
Koncem mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Združenih držav kakor tudi one v starem kraju. Listu A. S. pa želim obilo predplačnikov.
Frank Vodopivec, Box 3.
Ely, Minn., 26. jul. — (50 letna jubilejna slavnost prečastitega g. Monsig-nora Jos. F. Buha.) Prišel je enkrat za nas župljane v Ely prezaželjeni čas, katerega smo hrepeneče pričakovali z obljubo, da kolikor mogoče počastimo našega slavljenca in mu pokažemo našo udanostno ljubezen, katero smo gojili v naših srcih do njega, kateri nam je storil toliko dobrot. Prišel je končno tisti dan, dan nepozabnosti, da smo počastili in hvalo peli Bogu vsemogočnemu za njega dobroto, ki nam je dodelil nam Elyškim župljanom to redko prezvišeno slavnost, slavnost 50 letnega delovanja v vinogradu Gospodovem. Zahvalili smo vsemogočnega Boga, ker je bil tako dober, da nam je ohranil našega prečastitega dušnega pastirja Monsig. Rt. 'Rev. Jos. F. Buha toliko vrsto let, da je zamogel med nami Slovenci, v zakotnem severnem delu Minnesote, brati zlato sv. mašo. Res redka slavnost, in to je prva v tej duluthskej škofiji. Ponosni moramo biti mi Slovenci v Ely, da je ravno nas ta čast zadela. Morebiti pozni rodovi, kateri bodejo sledili za nami v tej naselbini, ne bodejo take slavnosti dočakali kakor smo jo mi sedaj; a ta slavnost 501etnega jubileja ostala bode v spominu nam in poznim rodovom, kateri bodejo nastopili za nami.
Da mi župljani svojega slavljenca ljubimo, pokazali smo to tudi v mate-rijalnem smislu. Že 3 dni pred slavnostnim dnevom delalo se je na vsej črti, da razne cerkvene prostore okrasimo kolikor mogoče. Možaki so imeli nalogo, da okrasijo z raznimi dekoracijami in zastavami cerkveno dvorano ter tako tudi zunaj na ulici med cerkvenimi poslopji. Naša dekleta in ženice so pridno spletle mnogo krasnih vencev, med temi par prav težkih, kateri so krasili cerkev v notranjščini. Ženstvo je imelo polne roke dela, da okrasi z raznimi cvetljicami cerkev in župnišče. Vse je bilo tako krasno o-zaljšano, da je napravilo človeku čaroben vtis. Ulica med cerkvenim poslopjem bila je opremljena z zelenim drevjem in zastavami. In na vhodih cerkvenih poslopij so krasili razni slavoloki. Na enem slavoloku se je lesketalo naše voščilo: “Bog živi našega slavljenca Mnsg. Rt. Rev. Jos. F. Buha! Bog daj da bi dqživeli dijamant-no sv. mašo!”
Na 25. zvečer se je ljudstvo zbralo v cerkveno dvorano, katera je bila do kotička polna. Na ta večer se je takorekoč začela slavnost Tu so ob navzočnosti raznih dostojanstvenikov in uradnikov J. S. K. J. nastopili razni govorniki, kakor n. pr. cerkveni odbor in drugi, vsi želeč v imenu tukajšnje župnije na mnoga leta našemu slavljencu. G. George L. Brozich je izročil ta večer slavljencu krasen dar J tukajšnjih slovenskih katoliških podp. društev: zlat kelih, v znak udanosti našega slovenskega naroda. Tudi go-spojinska društva niso z darili izostala. Društvo sv. Ane je darovalo lepo izdelan podglavnik ali naslonjač z napisom 501etnega jubileja. To krasno darilo je izdelala gdč. Ema Baribon.
V dan 26. julija so priredila tukajšnja društva veličastno parado z mnogimi zastavami. Ob 10. uri se je začela sv. maša, katero je daroval zlato-mašnik Rt. Rev. Jos. F. Buh, ob azi-stenci Rev. Bilbana iz Eveletha, Rev. Wortna iz St. Paula in domačega župnika, Rev. Šifrer. Slavnostno pridigo sta imela Rev. Bilban v slovenskem jeziku in Rev. Worm v angleškem. Na večer se je vršil v Gleasnovi dvorani banket (večerja), katerega so se udeležili razni dostojanstveniki. S tem je bila slavnost končana.
Ob sklepu mojega skromnega dopisa kličem našemu prečastitemu slavljencu: Bog Vas ohrani na mnoga leta čvrste in zdrave! Bog daj, da bi slavili med nami dijamantno sv. mašo!
Cenjeni čitatelji mi naj ne zamerijo, da sem to slavnost, katera je bila sicer dvojnega pomena, malo na kratko opisal. To pomeni, da sem izpustil slavnost tičočo se slavne J. S. K. J. “Vsakemu svoje.”.
Pozdravljam cenjene rojake po širnih državah ameriških. Tebi, nam priljubljeni list Am. Sl., pa želim, da te bi kmalu vsak Slovenec čital, in da nas bi dvakrat na teden kmalu obiskoval.	Jos. J. Peshell.
Ely, Minn., 29. jul. — Naš prečastiti gospod Monsignore Jos. F. Buh so dne 28. julija v jutro odpotovali iz naše naselbine proti rojstni domovini. Pred' odhodom na večer je veliko naših rojakov tudi druzih obiskalo častitega gospoda, kjer so vzeli slovo od njih, želeč jim srečen pot in zopet na svidenje. Tudi v jutro jih je mnogo rojakov spremilo na kolodvor. Tudi
jaz spodaj podpisani Vam prav iz srca kličem: Ljubi Bog Vas spremljaj na Vašem potovanju po raznih krajih 1 Ohrani Vas ljubi Bog mnogo mnogo let čilega! Predvsem pa da Vas ljubi Bog dovede čvrstega na zdravju zopet nazaj med Vam udani narod. Kličem Vam: Z Bogom in na veselo svidenje!
Jos. J. Peshell.
Hibbing, Minn., 2. avg. — Slavno uredništvo Amerikanskega Slovenca! Po dolgem odmoru sem se namenil zopet enkrat oglasiti se v našem priljubljenem listu.
Dne 12. julija je bilo tukaj prvo sv. obhajilo. Lepo je bilo videti nedolžne otročiče pomikati se v sprevodu k Gospodovej mizi. Bilo jih je 36. Še bolj ginljivo je bilo videti očeta prejeti sveti krst in potem skupno s sinom sveto obhajilo. Večkrat se čuje, da vera propada: evo dokaz, da ni to res, da je ravno nasprotno, da napreduje.
Z delom gre tukaj bolj počasi, ker nočejo se prejšnji časi povrniti. Jaz ne vem, kaj je temu vzrok. Nekoliko seveda jesenska kriza; nekoliko pa tudi to, ker z nekega dela Evrope prihaja neko ljudstvo, katero ti dela za vsak denar in pripravljeni so base podkupovati, samo da dobi delo. Nekoliko od teh se nahaja tudi tacih, da bi brez dela radi živeli. Pred nedavnim časom je šel iz 4 milje oddaljenega mesta neki mož, dobijo ga te vrste možakarji trije, in mu pravijo, da naj jim da nekaj denarja, da bodo imeli za lunch. On se je branil, potem so mu pa sami žepe preiskali in grozili mu s samokresom. Dobili so par dolarjev pri njem, dali so mu pa 25c nazaj. Rekli so mu: “Da bodeš vedel, da smo mi tebi bolj dobri, kakor ti nam.” Navedel bi lahko še več takih novic.
Vročina je tukaj jako občutna; suho je tako vse, da se večkrat pripeti kak požar.
Pretečeni mesec se je v tukajšnjem mestu poročil g. Tonej Kramar, obče-znani gostilničar.
Naše mesto se vedno bolj širi, zidajo se vedno nova poslopja, sedaj so začeli pripravljati za novo bančno poslopje.
V sklepu dopisa pozdravljam vse v Ameriki bivajoče rojake; tebi, dragi mi list, pa veliko uspeha in obilo naročnikov.	Frank Golob.
Lorain, Ohio, 3. avg.— Lorainska ladjedelnica bo svoje prostore zelo razširila; kakor tukajšnje novine poročajo, bo'do vkratkem pričeli z delom in bode 1800 ljudi dobilo delo; in kadar bo vse gotovo, bo za 4000 ljudi delo.	Poročevalec.
Omaha, Nebr., 25. jul. — Slavno u-redništvo: Ker sem zadnjič v “Amer. Slov.” bral en dopis iz Omahe, sem si pa mislil, da bi nič ne škodovalo, če bil tudi jaz napisal par vrstic za naš priljubljeni list. Res je, da danes nimam nič veselih novic, ali to nič ne stori, saj za žalostjo spet pride veselje.
Tukaj je namreč pretečeni teden umrl dobro nam znani in občespošto-vani rojak g. Jožef Pezderc. Previden s sv. zakramenti je po kratki, a jako mučni bolezni izdihnil v sredo ob 11. uri zvečer v St. Joseph Hospitalu. V soboto, to je, danes teden pa je bil pokopan iz cerkve sv. Neže v South Omahi. Pogreba so se udeležili obilni njegovi prijatelji, in tri društva so ga spremila k zadnjemu počitku. Pre-videl s poslednjimi sv. zakramenti je pokojnika naš rojak č. g. Ivan Zaplotnik, ki ga je po skupni sv. maši-zaduš-nici tudi pokopal vpričo splošnega žalovanja sorodnikov ter ostalih navzočih. V svojem lepem nagrobnem govoru je g. župnik posebno povdarjal, da bomo tako spali, kakor si bomo postlali irf da bomo dobro spali le, ako si bomo dobro postlali. Pač zlate besede, le da bi se mi tudi ravnali po njih in da bi malo bolj rabili svojo pamet, ki nam jo je Bog dal, pa bi nam bilo vsem dobro. Kako lepo je imeti svojega domačega duhovnika ob smrtni postelji, vsi vemo in si želimo,1 da bi tudi nam Bog to milost ali gna-do dal, da bi tudi tako lepo umrli, kot je pokojni g. Jos. Pezderc. Bodi mu zemljica lahka! Izražajoč svoje sožalje žalujoči družini, rojakom po Ameriki in “Am. Sl.” pa mnogo sreče ostajam vaš udani	Joža Šveder.
Poplar Bluff, Mo., 31. jul. — Ne morem kaj, da ne bi se oglasil na dopis od gosp. J. Zakrajšeka iz Poplar Bluff, Mo., ker vidim, da mene doleti. Jaz sem res svaril rojake pred kom-panijo in agenti v korist drugim, da ne bi tudi druge tako odrli do kosti kot so mene, kakor pravi g. dopisnik
J.	Zakrajšek. Mene so ravno tako. In pravi g. dopisnik “naše oderuhe in fučkarje”. Jaz nisem noben oderuh in fučkar in nobene zemlje ne prodajam, od mene je še ni noben kupil in noben jo ne bo; zavoljo mene naj vsak kupi zemljo kjer hoče. Jaz ne poznam dopisnika, a slišal sem pa že ve-likrat o tisti slovenski naselbini pri Poplar Bluff, Mo., da je skoro vsak dva prajza plačal zemljo. Jaz sem prr vi Slovenec prišel semkaj in tudi že malo vem, kakšen svet je in koliko je vreden. Sicer pa skoraj bolj pravičen dopis dene g. F. Gram kakor pa g. Zakrajšek. Z Bogom 1
John Resnik.
San Francisco, Cal., 2. avg. — Cenjeni gospod urednik! Priobčite teh par vrstic iz naše naselbine v nanj priljubljenem listu Amer. Slovencu.
Bilo je 19. julija, ko je J. S. K. J. praznovala slavnost svojega lOletnega delovanja. Tako je tudi društvo sv. Jožefa št. 23 v San Franciscu, Cal:. pri pravljalo in po časopisih vsa druga sosedna društva vabilo na njihovo slavnost. Njihov program je bil, da bode zgoraj navedeni dan slovesna sv. maša ob 9. uri, po maši da bojo marši-rali od slovenske cerkve na Mission St., za svojo godbo, ki obstoji iz 8 lastnih udov na Ingle Side Picnic Ground.
Bilo je lepega jutra, solnce je že rano zjutraj kazalo, da bode lep dan, in tako sem se namenil pogledati to parado, in potem na piknik. “In kaj je bilo?” Sv. maša je res bila, h kate-rej so se spravljali udi omenjenega društva, kakor da jih je sram. In po sv. maši so šli iz cerkve, kakor katero drugo nedeljo, vsak k sebi. A o paradi ni bilo duha ne sluha. Toraj tako se znajo bahati po časopisih, kako njihovo društvo napreduje, a kadar pride čas, da se bi izkazali, jim pa vse pogrezne, da ni nikjer nič.
Tako je cdšel čas tistega jutra, in podal sem se popoldne na njihov piknik. Resnično je bilo od začetka lepo. Prezident društva, Mr. Kukar, je pekel jagnjeta, kakor v starem kraju Vivodi-dinci na žegnanjih, Tam je delil pečenko brezplačno in tudi pijača je bila zastonj. Le 1 dolar je veljal vstopni listek, in si bil vsega prost. “Prost, prost!” Nobenega policaja. In tako se je nabralo nekaj angleških fantov, ki so se poprej zastonj napili, in potem so se pa potepli z društveniki. Oni so se tepli pravilno, kakor se spada v tej deželi. A društveniki so zgrabili kole, in vdar po angleških fantih. Res fantje so prebežali ven iz parka, in iz gate kamnali kakor sv. Štefana. Nato je bil piknik končan, akoravno je bilo komaj 5. ura popoldan, ko bi se imeli najlepše zabavati. Ženske in otroci so se plazili in pretikali čez ograjo, ki je spletena iz bodečega drata, in tudi veliko moških je tako naredilo. Kar se samo ob sebi ve, da so si vsi raztrgali obleko. A udje društva so pa pri-marširali z razbitimi glavami domov, tako da so drugi dan doktorji v San Franciscu po 10 dol. služili, ker so jim glave šivali. So tako modri, da nočejo policaja najeti, ampak postavijo svojega uda za policaja, ki ga noče noben ubogati, in tudi prvi dobi po glavi. Toraj se imamo lepo zahvaliti za tako lepo parado in tako fajn piknik, ki ga je priredilo društvo sv. Jo-
(Nadaljevanje na 6. strani. )
^	«V*	*9* J9* *9* *9* *9* «v* *9* ^ sA
^	Sevcrova družinska zdravila prinesejo upanje, moč in zdravje trpinom in	^
t*	bolnikom vseh krajev-	$5*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Zanesljivo zdravilo.
Najzanesljivejše zdravilo zoper vse nerede prebavnih organov, kakor, neprebavnost, zabasanost riganje, kruljenje v želodcu, ščipanje v trebuhu in oslabelost je
Severov želodčni grenčec.
Krepča oslabeli sestav, prinese izgubljeno zdravje ter je posebno izvrstna tonika za one, katerim se že zdravje povračuje. ker daje dober okus in odstrani vsako slabost želodca.	Cena 50c in $1.00.
“V teh vročih dneh bi jaz nikakor ne mogel delati, ker moj želodec je slab, tako oslabel, da brez Severovega želodčnega grenčeca bi ne mogel prebavati nobene težje jedi posebno mesa. Ne samo to zdravilo pomaga prebavnim organom pri delovanju pač pa tudi okrepča človeka čudežno ”	• JOHN K0PECKY,
13328 Buffalo Ave-	Hegewisch, 111,
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
• Zdravilni nasvet zastonj -
* Nevralgija.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
in glavobol sta vzrok vročine krvi, pekočine po koži in žilah ter nervoznosti. Nervoznostjo nevarnaboiezen, zoper tako bolezen je pa treba jemati dobro zdravilo, ki gotovo prinese zdravje, in to je
SEREROV PRAŠEK ZOPER
GLAVOBOL IN NEVRALGIJO
ki ozdravi in odstrani bolečine brez kakih nasledkov ali ostankov bolezni.	Cena 25c.
Dobra tonika
in izvrstno krepčilo za ostarele ljudi, tudi za mlade in oslabele, zoper vse nasledke zabasanosti, izgubi veselja in potrtesti ter je-ternili neredov je
SEVEROV Ž1VLJENSKI BALZAM.
Teje absolutno najbolje zdravilo zoper vse prejomenjene bolezni, ker je priporočano po onih, ki so ga že kedaj rabili. Cena 75c.
Prodaje se v vseh lekarnah.
Vprašajte samo za “Severova.”
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS - IOWA
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega Juž nega kolodvora se je odpeljalo dne 16. julija 5 Slovencev in 1 Hrvat; iz Amerike se je pa pripeljalo 600 Slovencev, Ogrov in Poljakov.
—	Ljubljana, 18. julija. Dežja še vedno primanjkuje. V posameznih krajih ga je padlo nekaj, a zemlja šc ni premočena.
—	Sneg je pobelil v noči od 15. na 16. julija Grintovec in Kočno. Ponoči je silno treskalo in nekaj deževalo, toda za sušo, kakoršna je bila, še premalo.
—	Po Dolenjskem je vendar v noči med 15. in 16. julijem padlo nekaj dežja. Skrajni čas je že bil. Vode je vže pomanjkovalo. Za prašiče je nastopil čas posta, kajti ničesar ni več zrastlo.
—	Prekupci za seno. V novomeški okolici so se pojavili kupci, oziroma prekupci za seno. Plačujejo stari stot po 5 K in še več. Kmetje niso pomislili, kaj so storili. “Bom pa živino pro dal, če ne bo krme”, tako si je mislil marsikdo od — agenta preslepljen.
—	Nakup sena. Kranjska deželna vlada je nakupila štiri tisoč vagonov sena in sicer tri tisoč vagonov cent po 5 K.
—	Ljubljanski mesarji so znižali cene mescu za 8 vinarjev pri kilogramu.
—	Štrajk v Medvodah. Dne 18. julija je pričelo stavkati delavstvo Medvodami v papirnicah družbe Leykam Josefsthal v Medvodah in Goričanih. Nezadovoljnost je trajala že več časa. Stavile so se tudi prošnje na družbo. Ker niso bili odgovori zadovoljni, je pričelo delavstvo štrajkati. Delavci in delavke so v najlepši red postavili stroje in vse osnažili. Potem so popustili tovarno v Medvodah in šli so medvodski delavci in delavke vse v Go riče. Tam so delavci tudi zapustili tovarno. Potem so odšli v Presko čisto mirno in v naj lepšem redu.
—	Dolenjska železnica je imela lani nad poldrugi milijon transportnih dohodkov, to je za 33 tisoč več kakor 1. 1906. Dobička je bilo lani nad 571,-000 kron, ki je pa šel večinoma za o-bresti. Izplačala se je dividenda 4 K rta delnico.
—	Železnica Trbnje-Št. Janž. Dne 15. jul. se je pričela graditi dovozna cesta na Mirni.
—	Velika slavnost kranjskih gasilcev. Dne 15. avgusta zboruje na Vrhniki zveza kranjskih gasilnih društev. Ognjegasna društva iz cele dežele po-hite na to slavnost gasilcev, ki bo zopet priča procvitajočega gasilstva naše dežele. Popoldne se društva vrnejo v Ljubljano, kjer se zvečer priredi velika slavnost kranjskega gasilstva v proslavo 601etnega vladarskega jubileja cesarja Frančiška Jožefa.
—	Plemenito dejanje. Nikolaj pl. Gutmansthal v Radečah pri Zidanem mostu je kupil hišo za ubožnico za 10,000 K in za vzdrževanje ubožnice napravil ustanovo za 20,000 K.
—	Usahneli studenci. Zadnja suša je po Notranjskem škodovala mnogo tudi v tem oziru, ker je tekom meseca junija usahnil tudi marsikak gorski studenec, ki je služil ljudem in živini za pijačo, pranje in kuho. Tudi vodovodi so trpeli pomanjkanje. Poleg tega pa je bila še ostala voda po reser-voarjih močno segreta.
—	Za vodovod v Mošnjah in na Brezjah. Iz Dunaja z dne 15. jul. se poroča: Finančno ministrstvo je dovolilo 40 odstot. prispevek k za vodovod v Mošnjah in na Brezju proraču-njeni svoti 64,000 kron.
—	Umrl je 891etni gospod E. Bobek, okrajni zdravnik v pok. in hišni posestnik v Ribnici.
—	Umrl je 12. jul. najstarejši mož v šentjernejski fari Anton Rangus z Drame št. 7. Dosegel je starost 94 let.
—	Umrla je 16. jul. ob 3. zjutraj baronica Lilly Schoenberger, soproga kočevskega okrajnega glavarja Erne-
i sta Schoenbergerja. Umrla je za hčerko, ki je kratko pred njo preminula.
—	Ubil se je na Stolu 12. jul. tvor-niški delavec s Save-Jesenic, Rabič. Trgal je planinske rože, a se mu je iz-podrsnilo in se je ubil.
—	Umrla je na Ježici posestnica in gostilničarica Uršula Dermastija, roj Sonc, v 55 letu svoje dobe.
—	Uboj radi “krivcev”. V Podbor-štu pri Kamniku je Ant. Stupar, Andreja Stele tako udaril z motiko na lobanjo, da mu je prebil črepinjo in da ni upanja, da bi Stele okreval. Vzrok: Stele se je postavljal s “krivci” in klical na korajžo.
—	Zastrupila se je v Celju 26 letna delavka Antonija Tomažin iz Rake na Kranjskem. Dekle je dobilo otroka, vsled tega zgubilo delo v tovarni in pri šlo v tako revščino, da se je s fosforjem zastrupila.
—	Umrl je v Gorici in bil pokopan v Ljubljani goriški laški deželni poslanec in industrijalec Ernest Holzer. Pokojnik je deloval mnogo v trgov-sko-obrtni zbornici, pri zavodu za pospeševanje obrti ter je užival v in-dustrijalnem svetu ugled. Holzer je rodom Ljubljančan. Ko je prišel v Gorico, je stopil med Lahe, ki so ga radi delavnosti in nadarjenosti radi spreje-jli medse ter ga volili tudi za deželnega poslanca. Pokojni je govoril prav dobro slovenski; ko ga je kdo radi tega poprašal pri kaki prireditvi, na primer zavoda za pospeševanje obrti med Slovenci, je rekel povdarjaje: “Saj sem ljubljanska srajca!”
—	Velik ogenj v Stražišču. Ogenj je dne 17. julija, ponoči uničil lepa poslopja Uršule Ješe v Stražišču. Pogorela je ena hiša, vse gospodarsko poslopje in poslopje za izdelovanje spredene žime. Škode je nad 20,000 K, zavarovana svota ne znaša niti polovice škode. Živino so še pravočasno rešili, zgorel je pa hlapec, o katerem se domneva, da je kriv požara. Prišel je po polnoči pijan domov in šel ležat v podstrešje.
—Viteški križec reda sv. Silvestra je bil dne 12. julija, slovesno pripet na zaslužne prsi preblagorodnemu gospodu stolnemu kapelniku prof. Antonu Foersterju v Ljubljani. V okrašeni veliki dvorani knez.-škof. palače se je ob 11. uri zbrala kaj odlična družba pričakujoč slovesnega trenutka. Presvetli gospod knez in škof v slavnostni opravi je sam pripeljal slavljenca v dvorano. V krasnem govoru je potem mil. škof slikal življenje slavljenčevo, ki je bilo polno dela in najlepšega sadu na polju cerkvene glasbe na Kranjskem, katero je v resnici reformiral. Profesor Anton Foerster je izboren teoretik, spisal je več jako dobrih slovenskih glasbenih knjig in tukaj takore-koč oral ledino. Pa je tudi praktik: izboren zborovodja, skladatelj, ki hodi svoja pota, pa dobra, saj njegove skladbe vse preveva pravi cerkveni duh. Tako z lepimi, ljubeznjivimi prijaznimi skladbami širi po naši domovini slavo božjo; njegove skladbe stoje umetniško na višini. Kot organist je pa neprekosljiv. Presvetli pohvalno priznava lepo družinsko življenje in zares skrbno vzgojo slav-sko življenje in skrbno vzgojo sla\'-Ijenčevih otrok, ki vsi zavzemajo častna mesta v naši družbi, eden je celo postal virtuoz, ki bo umetniško tradicijo tega rodu nadaljeval. Spričo teh in veliko drugih zaslug, ki si jih je gosp. profesor stekel na raznih poljih, zlasti zaradi požrtvovalnega in nesebičnega delovanja na polju cerkvene glasbe, ga je Presvetli priporočil sv. Očetu. Z željo, naj bi se še dolgo veselil zasluženega odlikovanja in da bi Bog priznal te zasluge in ga nazadnje uvrstil v nebeške zbore prepevat slavo božjo, mu pripne križec na prsi. Navdušeni živio-klici so spremljali slovesni trenutek.
—General slovenskega rodu v Ljubljani. Pri koncertu dne 13. jul. tv “Unionu” je bil navzočen tudi brigadir generalmajor g. Blaž Schemua, (Žemlja) katerega rod izhaja iz gorenjske fare pri Bledu in katerega sorodniki še tam žive. Generalni major Schemua se zaveda svojega rodu in je pred leti obiskal svoje pripžoste sorodnike.
—	Na II. državni gimnaziji v Ljubljani je bil 15. jul. konec šolskega leta. Dijakov je bilo na gimnaziji 421, vsi Slovenci.
—	Zlet notranjskih sokolskih dru štev v Logatec je sijajno uspel. Udeležilo se ga je nad 400 sokolov vseh notranjskih sokolskih društev, nadalje treh ljubljanskih, šišenskega in tržaškega sokolskega društva. Telovadilo se je dobro, najbolj je ugajal nastop naraščaja.
—	Obrtno-nadaljevalna šola v Metliki dobi po pooblastilu ministerstva za uk in bogočastje od deželne vlade 640 K državne podpore.
—	Osuševanje cerkniškega jezera in Planinske doline. Poljedelski odsek drž. zbora je sestavil poročilo o predlogu poslanca Gostinčarja glede na odtok voda Cerkniškega jezera in pa osuševanje Planinske doline. Odsek priporoča, naj zbornica naroči vladi, naj izdela po strokovnjakih natančen načrt o osuševanju, melioraciji in o izrabljanju vodnih sil notranjskih kotlin.
—	Postojnsko jamo sta obiskala 11. julija angleški admiral Drury in pod-admiral princ Battenberg, vračajoč se od avdijence iz Išla.
—	Kmetijski učni tečaji. Deželni odbor je sklical dne 17. jul. na posvet o prireditvi učnih kmetijskih tečajev zastopnike raznih organizacij in potovalne učitelje. Predsedoval je deželno-kulturni referent grof Barbo, “Zadružno zvezo” je zastopal dr. Pegan, “Gospodarsko zvezo” dr. Lampe, “Mlekarsko zvezo” g. Kump, kmetijsko družbo ravnatelj Pirc, grmsko šolo ravnatelj Rohrmann in adjunkt Zdolšek, dalje so bili navzoči gg. Skalicky, Legvart, Gombač in Pregel. Slednjič se je sklenilo, da deželni odbor pozo-
ve vse občine in organizacije, da naznanijo, kdaj in kje si žele kmetijskih učnih tečajev. Vsi navzoči so se v svojem ali v imenu organizacij, zavezali, da sodelujejo pri tečajih, ki jih bo organiziral deželni odbor.
—	Prvi piloti za osuševanje barja. Dne 1. julija so pričeli tesarji svoje delo na koncu Prul ob izlivu Ljubljanice v Grubarjev kanal. Ondi se postavi močna zatvornica, in zdaj žabi-' jajo v tla pilote, na katerih se bo izvršilo ostalo delo. Ob narasli vodi ali povodnji se bo zatvornica za potrebni odtok vode seveda odpirala. Najemnik ribolova bo imel v kratkem zabavno delo, ribe po suhem pobirati ali pa jih "velikodušno” prepustiti revnejšim slojem!
V novi “Zadružni dom" (prej Grajžarjev hotel) na Dunajski cesti v Ljubljani so se preselile “Zadružna zveza”, “Gospodarska zveza” in “Mlekarska zveza” z dnem 1. avgusta.
—	Pobegla vojaka. Dne 16. jul. je pobegnil prostak 27. domobranskega pešpolka Leopold Štrukelj, 17. jul. pa dragonec Dragotin Pavlič. Oba sta pobegnila v vojaški obleki.
—	Letoviško življenje v Kranjski gori se je začelo kaj živahno razvijati. Vsak dan prihajajo letovičarji in izletniki, da se nadivijo romantičnega kraja in nasrkajo z ozonom prepojenega gorskega zraka. Ako si slab na živcih in imaš pokvarjen želodec, pridi sem za 14 dni. Voda in zrak te bosta tako okrepila, da boš čvrst in čil kot planinski orel. Sedaj 15. jul. je tukaj nad 100 letovičarjev in še vedno prihajajo.
—	Cesarjev spomenik v Kranjski gori. Koncem avgusta odkrije slovesno vojaško veteransko društvo v Kranjski gori cesarjev jubilejni spomenik.
—	Metliški telovadci so poslali veliko množino pravih sokolskih peres Zvezi telovadnih odsekov za njene telovadce.
—	Planinska koča se je otvorila 19. jul. na BegUnjščici.
—	Tržič je pa le slovenski. Tako je lahko vsakdo s ponosom vzkliknil, ko je videl ob otvoritvi železnice ves Tržič ogrnjen v slovenske trobojnice. Le ena posiljenka-franfurtarica se je plaho prikazala na dan okrog 11. ure dopoldne na dan slavnosti iz Mali-jeve tovarne za čevlje. Slovenci so jo pozdravljali z glasnim žvižganjem, da je slednjič po policiji kot nebodijetreba sramotno izginila okrog 3. ure popoldne.
—	V novo ministrstvo za javna dela je imenovanih okrog 150 različnih u-radnikov, a med njimi ni niti jednega Slovenca. Po razmerju slovenskega prebivalstva bi jih pa moralo vendar biti vsaj 6—7. Novo ministerstvo torej ni namenjeno tudi Slovencem?
Iz Metlike. V nedeljo dne 5. je I. belokranjski “Sokol” priredil koncert, čegar čisti dobiček je namenjen za sokolski prapor. Svirala je vojaška godba iz Karlovca.
—	Pogreša se od 2. jul. 60-letni Josip Zupan iz Krške vasi štev. 11, okr. Litija. Ko je odšel od doma, je imel nekaj,čez 3000 K denarja pri sebi. Zupan je velike postave, črno oblečen in ima umetno desno nogo.
—	Deželni glavar Šuklje je v družbi z deželnim odbornikom Lampetom, deželnim poslancem Jakličem in stavbenim svetnikom Klinarjem šel čez Rakitno in Dolenjo vas v Ribnico proučevat krajevne razmere, med drugim vodovod.
—	Premog je našel v občini Kalobje na več krajih Al. Zapušek.
—	Letošnje jesenske vaje. 17. pešpolk v Celovcu odkoraka 7. avgusta na vaje v Belopeč, potem čez Radeče, Kranjsko goro v Čojno pod Dobračem in nato v Beljak, kjer se bodo pričele -vaje v brigadi, to je od 21. do 27. avgusta. Od 28. avgusta do 2. septembra se bodo vršile vaje 6. pehotne divizije med Vrbo-Rožakom in Beljakom. 28. pehotna divizija bo pa ob tem času imela vaje na zapadni komenski planoti na Primorskem. Prvi bataljon 17. pešpolka v Ljubljani se pripelje 1. avgusta k polkovnim vajam v Celovec. Vaje bodo končane 2. septembra, vojaštvo se pa vrne 3. septembra v stalne garnizije.
rojstni hiši na Vršnem in nagrobnika tam gori pri Sv. Lovrencu pod sivim Krnom, odkritje skromnega znaka hvaležnosti slovenskega naroda na-pram geniju velikega pesnika. Spominska plošča in nagrobnik sta delo slovenskega umetnika Bitežnika v Gorici, omogočila pa je to delo požrtvovalnost častilcev Gregorčičeve Muze.
—	Ljudska šola v Drenju, župnija Sv. Lucija na Skitači v Istri, bo te dni dovršena. Naučno ministrstvo je dalo v ta namen 3000 K podpore, družba sv. Cirila in Metoda za Istro 2000 K, župnik Ferdo Hrdy v Sv. Lovrecu, ki vodi stavbo, iz svojega nad 500 K, občina Labin pa niti počenega groša ne. V občini vladajo socialisti.
—	Strela je ubila na Kontovelju pri Trstu 37 letnega Antona Starca in 36-letno njegovo nevesto Ano v njunem stanovanju, ko sta v kuhinji sedela ob vznožju malega ognjišča. Antonovega očeta, 701etnega Franca Starca, je strela samo omamila.
—	Zastrupila se je 20 letna šivilja Ana Glavina iz Lonjeva pri Trstu. Vzrok je ljubosumnost.
—	Norec se je ustrelil. Ustrelil se je v Trstu jestvinčar Andrej Norec. Bil je takoj mrtev.
—	“Jadranska banka” v Trstu zviša delniško glavnico od 2 na 3 milijone kron.
—	Gorica, 13. julija. Včerajšnja slovenska dirka je bila sijajna manifestacija goriškega slovenstva. Slovencev je bilo v Gorici zbranih do 8000. Lahi so priredili klavrno protiveselico v ljudskem vrtu. Lahov je bilo komaj toliko stotin kot Slovencev tisočev. Mir se ni kalil.
—	Laške kramarje so pognali v nedeljo 12. jul. z Gorjanskega na Krasu. Lahi si bodo zapomnili, kdaj so Slovence v Gorici napadali.
-— Važna iznajdba Ljubljančana. Sarajevski "Hrv. Dnevnik" poroča, da je iz bosenske vstaje slavnoznani Miroslav Hubmajer, sedaj v Sarajevu, izumil pripravo za samotvorno spajanje železniških vozov. Iznajdbo so preizkusili nemški strokovnjaki ter je iznajditelj prijavil patent za isto v Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Iznajdba omogoča lažje in hitrejše skopčevanje vozov, veza je trdna, tako da vozovi sami od sebe ne morejo narazen; loči se jih zopet lahko — z omenjeno napravo. Kar je pri tem glavno, pa je okolnost, da bo poslej izključena vsaka nevarnost za uslužbence, ki so bili pri vezanju vozov doslej mnogokrat poškodovani ali pa tudi našli smrt.

— Odkritje nagrobnika in spomin ske plošče Simonu Gregorčiču. "Osred nji odbor za Gregorčičev spomenik” je sklenil, da se praznuje dne 6. septembra 1908 odkritje spominske plošče na
—	Letošnja suša je pač povsod na Štajerskem huda, a tako strašnih nasledkov ne kaže pač nikjer, kakor na ptujskem polju. Dne 15. in 16. julija je dež precej namočil tla, a na mnogih krajih je bilo že skoro prepozno. Najbolj so si ubogi ljudje v skrbeh za živino, kateri cena vedno pada.
—	Toča. Maribor, 14. julija. Tukaj je danes bila toča, ki je po deželi naredila nedvomno mnogo škode. Dežja pa, za katerega tako prosimo, ni bilo mnogo.
—	Iz Laškega trga se poroča graškim listom: Suša okrog našega trga je naravnost strašna. Travniki so popolnoma izsušeni, trava do zadnje koreninice sežgana. Seno se prodaja po 10 K meterski stot; ker ga je malo, prodajajo kmetje na vse kriplje svojo živino. Kaj bo pa drugo leto? Kmetje brez živine, mleka in gnoja?
—	Ljutomer, 17. julija. Suša v ljutomerski okolici je tako silna, da bo kmalu povsod zmanjkalo vode, ako ne bo potrebnega dežja. Posebno hudo se godi sedaj viničarjem po goricah južno od Ljutomera. Po hribih so suhe vse mlake, ljudje si morajo silno daleč nositi vso vodo.
—	Iz Šmartnega na Paki. Ko se je zbudila' pri naši požarni brambi misel, da bi se nabiralo za društveno zastavo, so nam zlasti priskočili hitro naši rojaki v Ameriki z znatno svoto po K 161.70 na pomoč.
—	Grad Vitanje je kupil Ljubljančan, hud nemškutar Oroszy. Škoda, da ni prišel v slovenske roke!
—	Umrl je v Bad Gasteinu slovenski zdravnik dr. Josip Weingerl.
—	Umrla je na Vranskem dne 18. julija gospodična Fani Šentakova iz znane odlične narodne rodbine na Vranskem.
—	Umrla je v Trbovljah soproga tamkajšnjega župana in šolskega ravnatelja gospa Josipina Vodušek.
—	Umrl je dne 11. julija t. 1. g. osmošolec Ivan Pleničar. Pokojnik je je bil kremenit značaj in vrl Slovenec.
—	Umrl je pri Sv. Petru nižje Maribora slikar Franc Gornik. Zadel ga je mrtvoud. Pokojnik je slikal mnogo cerkev in kapelic po Spodnjem Štajerskem.
—	Slovenski notranji uradni jezik. Vse nemško časopisje je pokonci. O-krajni sodnik v Šmarji, g. Anton Mladič, je v Gradec poslal uradom slovenske dopise. To je pač samoobsebi u-mevno v deželi, katere spodnji del je popolnoma slovenski. Gospodje v Gradcu se morajo privaditi na — pravičnost!
—	Iz Št. lija v Slov. goricah. Sv. Ilj je gotovo naša trdnjava, da, smemo ga naravnost imenovati Port Artur vse Slovenske. Sovražnik nas že napada, s tem, da nam pred nosom kupuje slovenska posestva. Ta naša mila slovenska pokrajina pa vzdihuje in prosi na pomoč—toda nihče se ne zgane. — Zelo žalostno.
KOROŠKO.
—	V slovenske roke je prišla pri Velikovcu na Koroškem graščina Gor» nje Trušnje (Truxen) z obsežnimi go» zdovi.
—	60-letnico mašništva obhaja letoi č. g. Val. Legat, vpokojeni župnik iž Zajezera, knezoškofijski duhovni svet» nik, zdaj vpokojen v Dobrlivasi. Slav» ljenec je bil rojen 11. februarja 1825. v Ljubljani ter je bil v mašnika posvečen 5. julija 1848.
—	Umrl je v Grabštanju na Koroškem kočar Astaj. Dočakal je lepo starost 90 let.
—	Samoumor. Ustrelil se je 16. jul. ob 1. uri opoldne pri Celovcu v drevo* redu na spi proti rezervoarjem mestnega vodovoda izkuhar Noribert Trebelsberger, bivši gostilničar “Zur Alm’' v Celovcu.
—	Zahomec ob Žili. (Svatba.) Ženitev v Zahomcu! To je nekaj posebnega. Ob tej priliki se mi pojavljajo v spominu slike staroslovanskega pobratimstva. Sešla se je zopet na svatbi zahomska družina, družina pravim, ne Zahomčani, kajti naši vaščani niso si samo sosedje, ampak še bolj bratje, zvesti pobratimi. Polne dvorane. Na častnem mestu novoporočenca Fr. Zwitter, naš vrli kmet-narodnjak in vzorni gospodar, zraven njega zaročena mu družica za življenje, vrla narodna mladenka iz bližnjih Drašč. O-krog srečne dvojice pa sedijo naši korenjaki v slavnostnem razpoloženju, vzor sloge in prijateljstva. Vsak Za* homčan si šteje za dolžnost, počastiti s svojo prisotnostjo na novo poročenega soseda.
. — Sneg je pobelil vse gore okoli Trbiža. V hribih sneg, v dolinah Suša!
HRVATSKO.
— Toča. V Lepoglavi na Hrvaškem je 15. jul. padala pol ure strašna toča ter uničila vse pridelke. Ves kraj je bil pokrit z belo plastjo kakor po zimi.
g-
— Umrl je v Zagrebu duhovnik č. Ivan Ožbold, star 24 let.
—	Zastrupil se je v Zagrebu Štefaft Križič, hišni posestnik.
—	Hrvatski slikar pozvan na Angleško. Prof. Vlaho Bukovac odpotuje za mesec dni na Angleško, da potre-tira neke bogate Angleže.

mmwmmwmw

*
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St.
NEW YORK, N. Y. CLEVELAND, O.
6104 St Clair cAve., N. E.
Pošilja najhitreje in najceneje
IV denarje v staro domovino
nalaga denarje v dobre hranilnice in posojilnice.
-!K—vK~v!c-
Vsaka denarna pošiljatev pride v stari kraj v 10-12 dneh; nikdar se še ni culo, da bi denaiji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisoč
krat čuje od druzih.
Prodaja
parobrodne listke
za vse prekmorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potujoči rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York, in na ktero postajo ; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago teh ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov.
To je zelo važno, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Torku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ti goljufi speljejo ljudi navadno za drag denar na slabe parnike.
Petnajstletno delovanje in vedno rastoči promet svedoči za solidnost te tvrdke.

A-MERIKANSKI SLOVENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-Ai. TISKOVNA DRUŽBA,
Jittročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
©opisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. IS41-
Pri spremembi bivališča prosimo aaročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
Tfhe first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 8LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI		KOLEDAR.
9.	avg.	Nedelja	Roman, muč.
10.	<(	i ondeljek Lavrincij, muč.	
11.	ti	Torek	Suzana, dev. muč.
12.	u	Sreda	Klara, dev.
13.	tt	Četrtek	Hipolit in Kasijan
14.	n	Petek	Evzebij, spozn.
15.	u	Sobota	Vnebov. M. Dev.
pričakujejo zmage, žugajo vendar zdatno oslabiti obe prevladajoči stranki. Prohibicijonisti prerokujejo za svoje' kandidate več kot en milijon glasov z ozirom na njihove pridobitve v južnih državah in vedno bolj se raztezajoče prohibitično gibanje v uniji. Populisti stojijo “stand pat”, vendar se nadejajo večjega števila glasov, kakor kdaj poprej. In najnovejša politična stranka “The Independence League”, ki je posebno močna v državah New York in Massachusetts bo bo gotovo rezala globoke brazde na demokratskem političnem polju in kolikor toliko pripomogla svojemu voditelju Williamu Hearst, da se maščuje nad svojim nekdanjim prijateljem in soboriteljem, W. J. Bryan.
Volilni boj bo vsekako silen in sr dit. Četudi vpljivni časniki priporo čajo “a clean campaign”, se bo gotovo metalo veliko blata na nasprotujoče si kandidate in njih agitatorje. Središče boja bo letos v Illinois. Obe stranki imata svoje “headquarters” v Chicagi. Bryan bo napel vse svoje moči, da zmaga. Obiskal bo vse države in večja mesta v uniji, porabil vso silo svoje mojsterske zgovornosti, delal po dnevu in po noči. Gre mu za življenje. Če izgubi to bitko, bo za vselej politično mrtev in bo postal, kakor mu nasprotniki prorokujejo “a living demonstration of failure.” Taft obljubuje, da hoče nadaljevati Rooseveltovo politiko in pričakuje, da mu bo popularnost predsednikova pripomogla do zmage. Hearst bo v svojem privatnem vlaku prepotoval vso deželo in skušal kar največ mogoče škodovati republikanskemu in demokratskemu kandidatu. Neodvisna stran ka bo gotovo odvzela mnogo glasov demokratom, prohibicijska pa republikancem. Izmed Rooseveltovih repu-publikancev jih bo mnogo volilo za Bryana in izmed anti-Bryanovih demokratov za Tafta.
Pri teh razmerah je nemogoče reči kaj določnega o izidu volitve. Gotovo je le toliko, da bo izvoljen ali Taft ali Bryan. Kateri bo? Vederemo!
kolikor mogoče, in kdor nima več gozda, naj bi ga nanovo zasadil. Samo lastni gozd ozir. blizu farme se nahajajoči državni ali zasebni gozd ima za farmarja in za farmo vrednost, saj je vendar za farmarja v Arkansasu n. pr. prav malo tolažno, da stoje po gorah in v dolinah države Washington prekrasni gozdovi, dočim ni okrog njegovega posestva na milje daleč videti nobene drevesne skupine. Če druzega ne, bi moral vendar vsak farmar nasaditi vsaj takozvane vetrolomce, to je, gozdiče v zaščito farm in gospodarskih poslopij pred spomladanskimi viharji, ki prihajajo večinoma iz iste smeri. Ako bi tudi sam ne imel nič več od tega, pa pride vendar nekoč njegovim potomcem v hasek, in tem nekaj dobrega zapustiti, je vendar tudi dolžnost človeštva.
APOSTOLSTVO ČASNIŠTVA.
Izbrane posode milosti, apostoli, so žareli ljubezni in navdušenja za Jezusa. Zaradi tega se niso ustrašili nobenega truda, nobene nevarnosti, nobenih ovir in težav. Veselo so šli zjutraj na delo in zadovoljno so legli Zvečer spat. Z veseljem, svetim navdušenjem so hiteli v smrt za onega, ki so ga oznanjali po širnem svetu.
A sedanji časi so drugi, razmere so drugačne, kakor so bile takrat. Seme, ki so je sejali neutrudni Gospodovi sejalci, je kadilo, pognalo in rodilo ogromen, obilen sad. Iz male družbe 12 apostolov je nastala velikanska družba Kristusova, sv. Cerkev. In v tako velikem vinogradu je treba dosti in vstr^jiiih delalc.ev, ki naj delajo od jutranje zore do trde noči z dejanjem in z besedo, na prižnici in v časopisju.
Kerje število, časopis ja zadnje čase tako naraslo, in ker je časopisje skoro edina dušna hrana do mala vseh slojev, ni bilo li umestno, da se je lotilo katoliško časopisje tudi časniškega a-. postol.stva,?
, Posebno sedanja doba, ko se nravnost in vera zatira s slabim časopisjem, odločno zahteva razširjanja dobrih knjig, dobrih časnikov, ki res z vnemo zagovarjajo in širijo Kristusove nauke.
Kako-■ delajo, taki knjigo- in časopise!?
Polagoma jamejo širiti krivih naukov v svojih' spisih, v brezverskih in brezbožnih knjigah. Ne vsega naenkrat; tu eno besedo, tam drugo. — In neuko ljudstvo bere prvič, maje z glavo, drugič že misli, da je res.
In temu je treba priti v okom. Vsakdo je dolžan skrbeti za zlato zrnje sv. vere: za knjige polne vere in za časopise navdahnjene verskega duha.
NAŠ POLITIČNI POLOŽAJ.
Znak sedanjega političnega položaja v- Združenih Državah je največja negotovost. Zato bodo letošnje narodne volitve čez vse zanimive. Nihče si ne upa reči, koga bode šestnajst milijonov volilcev naše republike meseca novembra t. 1. posadilo na predsed niški stol v beli hiši.
Obe najmočnejši, stranki sta razdeljeni, kakor redkokdaj poprej.
V republikanski stranki sta dve raz lični strugi —■ Rooseveltovi republi kanci, radikalni za reforme v narodni ekonomiji po smislu sedanjega predsednika; in anti-Rooseveltovi republikanci, ki zagovarjajo visoko colnino, truste in prosto rabo injunkcij.
Demokratska stranka je skoraj še bolj razkosana. Tu imamo Bryano-ve demokrate, ki so še bolj radikalni kot Rooseveltovi republikanci; in anti Bryanove demokrate, ki se cepijo na tri dele: pristaši Clevetandove šole, Tammany Hall in demokrati iz južnih držav.
Razven teh dveh velikih strank imamo več političnih organizacij, ki bodo brezdvombeno igrale važno ulogo v volilnem boju prihodnjo jesen. Socialisti se hvalijo, da je njih stranka tako močno narasla v zadnjih štirih letih, da bo njihov predsedniški kandidat Debs prejel še enkrat toliko glasov, kot jih-je 1. 1904. in dasiravno ne
hudobnega beriva! Sovražniki duš to vedo, oni poznajo moč beriva, in skuš-1 nja uči, kako hudobno ga znajo obračati v škodo nedolžnosti. Radovedni naslovi, lep papir, vabljiv tisk, zanimive ilustracije, prijazen slog, okusni o-kraski, ognjeno opisovanje, vsega tega se poslužujejo s satansko umetnostjo.
Neobhodno je tedaj potrebno, da se krščanski vzgojitelji zoperstavljajo z orožjem orožju, da iz rok našim rojakom iztrgajo strup, da se z dobrimi knjigami zoperstavijo slabim. Gorje nam, če bomo spali! Kakor sta dobra jed in pijačo koristni za telesno zdravje, tako je dobro branje koristno za dušno. Kdor vedno prebira le dobre časnike in knjige, ta skrbi za dušno zdravje; nasprotno pa mori svojo dušo, kdor sc živi s slabimi spisi. Povej, s kom greš, in ti bom povedal, kdo si;
GOZDNI POŽARI.
Liki rdeča nit se vleče po zgodovini naše dežele gozdni požar, eden naj-večjih sovražnikov varnemu razvoju našega poljedelstva, ki se je v zadnjem času pojavljal v nevarni meri. Tak gozdni požar uničuje lesovino še vse drugače nego lesne družbe in izvršuje svojo stvar mnogo temeljiteje. Poprej so nad tem z ramo skomizga-vali; saj je bilo gozdov v preobilici, in če je tudi naseljencu, ki je prodrl v pustino, zgorela obenem vsa letina, si zato niso pulili las. Pustili so, da je gorelo, kar je hotelo zgoreti. Sča-som so se pa vendar jeli strašiti. Za les se začenja stiska, in tudi poljedelci niso več voljni, izročati svojo žetev nevarnosti po ognju. V raznih krajinah po deželi so se lastniki gozdov združili, da nastopijo po gotovem načrtu proti uničevanju njihove lastnine po ognju; v državi Idaho se je državna uprava sama zavzela za stvar in plačuje stroške iz državnega zaklada; železnice ukrepajo, kako zaščititi lesovino ob svojih progah itd. Glavno delo pa opravlja gozdarski urad, čegar naprave se jemljejo kot vzgled tudi za vsa zasebna podjetja v tem oziru.
Naše gozdarsko oblastvo čisto prav misli, da se morajo gozdovi oskrbljati in gojiti ne sami zase, marveč vedno z ozirom na poljedelstvo. Zato morajo naši poljedelci tudi od svoje strani podpirati ohranitev gozdov in nove zasade, kajti šele prav osnovani in zasajeni gozd daje poljedelstvu potrebno zaščito proti pogubnim prirod-nim dogodkom.
Glavna naloga gozdne oblasti kakor farmarjev obstaja v tem, preprečati gozdne požare, t. j. gozdove, velike kakor male, takisto nadzirati, da ne more nastati požar. Potem je vse potrebno ukreniti v gasitev ognjev, ki utegnejo nastati, in v zopetno pogozdovanje zgorelih gozdnih kosov. Ve vseh teh točkah ima gozdarsko oblastvo doslej zaznamovati napredek. Lahko pravimo, da se je škoda po ognju v naših gozdovih dejansko omejila na malenkost. Leta 1907. je znašal obseg po ognju uničenega gozdovja sa-
DOSMRTNO ZAVAROVANJF.
Prava vrednost in veliki gospodar ski pomen dosmrtnega zavarovanja se najočitneje razodeva v hipu, ko terjatve zavarovancev ali njihovih zapu-ščencev doteko in jih družbe porav najo. Prav posebno še baš potem, ka dar se botra skrb bliža hiši, da s koščenimi prsti potrka na duri. V tisočerih in tisočerih slučajih tvori zavarovalnina zadnje zasilno sidro starih ljudi ali hranitelja oropanih družin. Plačevanje prispevkov se utegne pač prav dostikrat občutiti kot nadležno breme, izplačanje zavarovalnine pa deluje skoro vedno blagodejno. Denar pride, kadar se nujno rabi. Starim ljudem, katerih delavna moč je izčrpana, nudi brezskrben večer življenja, ter vdovam in sirotam daje zaslombo v bedi in sili. Velikanski obseg za varovalništva nam nekoliko pojasnuje sledeča sestava, ki jo je izdelala new-yorška “Insurance Press”. V zvez nem ozemlju in v Kanadi se je na zavarovance ali njihove zapuščence iz plačalo:
1905	.............$307,0191972
1906	............. 327,576,199
1907	............. 351,115,592
ali v treh letih skoraj eno milijardo dolarjev. Ta svota Odgovarja znesku, ki ga je Francija imela plačati Nemčiji leta 1871. kot vojno odškodnino. Zavarovalne družbe bridko tožijo c tem, da so bile v zadnjem času po sovražnih postavodajcih občutno oškodovane. “Novi business” je leta 1907 zaostal za $478,000,000 za onim leta 1905. Zdi se torej, da je pretres javnega zaupanja prav zelo prizadel tudi zavarovalne družbe. Ampak tudi tukaj je viden, četudi začasno samo še majhen povrat k boljšemu. Leta 1906, so se pri 31 družbah nazaj kupile police (zavarovalna pisma) v imenovani vrednosti $207,870,000. V prošlem letu so se znižale te številke na 29 in $205,500,000. Opomniti je konečno še, da so med zadnjo borzno paniko zelo mnogi zavarovanci vzeli posojila na svoje police, in da ni “Insurance Press” doznala o nijednem slučaju, v katerem ne bi družbe hitro in redno ustregle prosilcem posojil. Ameriško zavarovalništvo je torej na zdravem temelju. Kot Američane nas to zelo veseli, kot Slovenci pa hočemo še bolj delovati in se vnemati za našo slavno K. S. K. Jednoto.
svoje ¡zveličanje, Boga in večnost.” Spoznal je nečimurnost vseh stvari, uvidel je svojo slepost ter je ostale dni svojega življenja z ostro pokoro posvetil Bogu in svoji duši.
O da bi tudi naši mladeniči mrtvi-čili svoje telo; da bi jim ne bil nikak trud in nikaka žrtva prevelika za svojo neumrjočo dušo!
narje inozemske in islandske si je kupilo velik parnik, ki spremlja povsod ribiče, kadar so na lovu. Kjerkoli s. ustavijo, zakotvi se oni parnik sredi te plavajoče morske župnije, broječe o-krog dvatisoč ladij. Na njem je bolnica, cerkev in stanišča za duhovnike, zdravnike, in strežnike. Ribiči dobivajo tam vsega, kar potrebujejo za dušo in za telo. Velikemu parniku je prideljen manjši — njegov sel, ki vedno šviga križem po morju. On prinaša razna naznanila, privaža zdravnike, dovaža zbolele. Kadarkoli zaplapola na kaki ribiški ladiji bela zastava, takoj hiti parniček tja. — Mnogo renneskih ribičev se zelo vestno pripravlja na nevarno pot na morje. V primorskem mestu St. Servant, kjer biva okrog 15,000 ribičev, je velika hiša za duhovne vaje, na katere zahaja vsako leto po 400—500 ribičev. Nenavadna je njihova pobožnost. O duhovnih vajah obnavljajo krstno obljubo, obetajo slovesno, da hočejo zvesti ostati Zveličarju in njegovi sv. veri, in se vneto priporočajo Mariji, “morski zvezdi”. Meseca listopada se vračajo domov in zopet se z duhovnimi vajami zahvaljujejo Bogu za ribji lov in srečno vrnitev.
Obrtne in kupčijske šole v Chicagi so štele letos do 12,000 učencev.
RAZŠIRJAJMO DOBRI TISK.
Umestno se mi zdi, da tudi jaz nekoliko spregovorim o slabem in dobi em tisku, kar mi bodete gotovo, g. urednik, drage volje sprejeli v naš edini katoliški list.
Človek ne živi ob samem kruhu. Če bi mu zadostoval sam kruh, bi ne bil več človek: med človekom in živaljo bi ne bilo bistvenega razločka. Človek ima razven telesnega življenja še drugo, duševno življenje. Tudi to življenje potrebuje hrane. A vsaka hrana ni zdrava; nekatera koristi in hrani življenje, druga škoduje in prinese smrt. To hrano imenujemo strup. Kdor hoče ohraniti življenje, naj se izogiblje strupa. In kakšen je strup, ki ugonobi naše dušno življenje? Je različen in povsod razširjen, a najbolj grozovit in najbolj razširjen je—slabi tisk.
Tit Livij je hvalil Marka Atilija in mo dve stotinki enega odstotka vsega konzula Postumija, ker sta sežgala po-gozdnega sveta, v Združenih drža- hujšljive knjige in rešila mesto ne-vah, in še manj nego stotinko enega nravnosti in pohujšanja. Tako bi mo-
ods.totka vsega drevja je ogenj uničil. Nasproti pak neznatni, stroški niti ne pridejo v poštev, kajti ne znašajo več nego navadni zavarovalni obroki za mestno lastnino.
Da se zagotovi polna rodnost gozdov, je pa treba tudi drva sekati, s čimer se napravi prostor mlademu po-rastku. Kakor pri poljedelstvu se ima tudi tukaj vše odstraniti, kar je odveč. To se godi potom izbire. Gozdarji od-berejo drevesa, ki se imajo posekati, in je zaznamujejo z drevnico ob korenu in v prsni visočini. Ta z “U. S.” zaznamovana debla se potem poseka-vajo, kar nadzira vladen nadzornik. V tem obstaja tudi vsa uspešna gojitev gozdovja na Avstrijskem, Nemškem in Francoskem. Čeprav se je takisto prav znatno število dreves iztrebilo, se je gozdovje lepo razmnožilo, ker se pametno in premišljeno seka in vedno skrbi za potrebni pora-stek, kar se pa žal ne more trditi o izsekavanju po lesnih družbah.
Vpričo takih koristi jč vsem gozdnim posestnikom priporočati, da sami posnemajo postopanje gozdarskega oblastva. Posebno tisti farmarji, ki imajo še kaj gozda, bi morali biti vendar pametni, da poskušajo ohraniti
ral storiti vsak katoličan s pohujšlji-vimi knjigami in protikrščanskimi časopisi. In zakaj ne stori? Ker ne razume, koliko škode prinašajo taki spisi. Oh, koliko jih je, ki so bili nekoč verni, a zdaj so mlačni, morda celo odpadniki od sv. cerkve. Hudobni spisi so jih privedli na pot pogube.
Najgrši verski indiferentizem se je s slabim tiskom vrinil v mesta in vasi, v družine in posamna srca, in je onesrečil toliko src, ki so zapustila one sladke krščanske besede: “Jaz verujem, jaz upam, jaz ljubim.” Iz tega izvira nered, to razdira družinski mir in človeško družbo. To mori vero in vzbuja v srcih sovraštvo do višjih o-blasti, celo do Boga.
Zakaj joka oni oče ali mati nad onim neubogljivim sinom? Vsled hudobnih knjig, ki so mu zastrupile dušo in srce. Pil je in se napajal s strupom pohujšljivih spisov, in vkratkem ga dobri starši niso mogli več poznati. Ne vidijo več jasnega obličja, ne slišijo več sladkih besedi: trmoglav, nepokoren, ošaben, zloben izvablja iz prs svojih dragih globoke in grenke izdihe, ker opazijo v njem nečast svoje hiše.
In koliko mladeničev postane žrtev
Župnija na morju.
Iz veleškofije renneske na Franco skem odhaja vsako leto na tisoče ribičev na morje. Celo tja do novega Fundlanda in do Islanda jadrajo lovit treske. Dolgih osem mesecev jih obdaja vedna smrtna nevarnost. Kako hudo jim je, ako jih napade tam na širnem morju bolezen ali se jim približa celo smrt. Siromaki hrepene po dušni ta pregovor lahko obrnemo na časnike (in telesni pomoči, a kdo jim jo da? in knjige: Povej, kaj bereš, in ti bom Krščanska ljubezen je vsestransko povedal, kaj boš.	1 skrbna in izumljiva. Za uboge, zapu
Dragi mi bralec, gotovo se boš že ščene ribiče se je osnovalo posebno dolgočasil pri teh vrsticah a vsejedno društvo v Bretagni. Društvo za mor-te prosim, prečitaj še to, kaj pravi u-redništvo zelo razširjenega krščanskega lista na Dunaju “Reichspost”. Pravi: “Koga smatrate za največjega in najhujšega sovražnika ljudstva?” To vprašanje je stavilo uredništvo zgoraj navedenega lista, “Reichspost”. Razpisalo je tudi nagrado sestoječo iz dveh krasnih slik in ene knjige za tri najboljše odgovore na stavljeno vprašanje, kateri odgovori pa niso smeli obsegati več ko 50 besed. V prav kratkem je dospelo 1142 odgovorov.
Posebna komisija, sestavljena v svrho, da pretehta in presodi odgovore, je enoglasno prisodila nagrado trem sledečim odgovorom, ki jih je spoznala za najboljše in kateri so tudi v resnici najboljši.
1)	Najhujši in največji ljudski sovražnik je podkupljeni, nenravni ju-dovsko-liberalni tisk, t. j. časniki in knjige, ki jih izdajajo judje, bodisi ne-krščeni in krščeni, kajti ta je poglavitni vzrok in največ kriv, da je brezštevilno drugih ljudskih sovražnikov in škodljivcev, ker nele podpira njih sramotno, gnusno in protiversko počenjanje, nego tudi mami, bega in slepi ubogo nerazsodno ljudstvo, da ne pozna sovražnikov in njihovega zločinskega dejanja.
2)	Brezvestni učitelj, kateri z besedo in vzgledom vero zaničuje in smeši ter jo tako v otroških srcih maja in slabi in počasi iz njih ruje, ta je največji in najhujši ljudski sovražnik.
Vzemite priprostemu delavskemu ljud stvu njegovega Boga in njegovo vero, vzeli ste mu vse. S čim mu nadome stite to izgubo?
3.) Največji in najhujši ljudski sovražnik je alkohol. On vodi človeka od pijančevanja k lenobi, kajti pijancu se ne ljubi delati, in dosledno ga peha v revščino in nezadovoljnost Alkohol stori, da postane človek nesposoben za gospodarjenje, nezmožen dobro hoteti in zlemu Se ustavljati, ter povzroči njegov nravni, dušni in telesni propad in pogubo.
Kaj pa zopet pravi priprosti delavec Jos. Nevarol? “Ako. ne uničimo svojega najgroznejšega sovražnika, t. j protikrščanskih časnikov, ni za krščansko ljudstvo duhovnega, nravnega in gospodarskega prerojenja in rešitve.”
Skoro polovica vseh onih 1142 odgovorov proglaša slab tisk, slabe, brezverske, umazane časnike in knjige za največjega in najhujšega sovražnika naroda.
Globoko naj si zapiše vsakdo v srce besede ljudskega pisatelja Albana Stol-za: “Na papirju in s črkami se bojujeta v našem času nebo in peklo. Hočeš spadati h Kristusu, drži se le krščanskega branja. Z vsakim vinarjem pa, katerega daš za slabe liste, daš h... denar v pogubo svoje duše.
Ako hočemo zatreti sovražnike našega naroda, moramo poruvati korenino, moramo odpraviti slabi tisk, brez verske, liberalne in socialno-demokra-ške časnike in knjige ter jih nadomestiti z dobrimi krščanskimi listi in knjigami.
Nikar ne podpirajte zastopnikov, kateri prodajajo protikrščanske časnike in knjige; odslovite jih. Ako bi vsak to naredil, bi se ne šopirili tako, in bi bilo kmalo konec slabega tiska. Zatorej posezimo po dobrem krščanskem berilu, zakaj samo ono nas more braniti, da ne pademo brezvercem v roke.
J. Podpečnik, Barberton, O.
misel, ustanoviti vseslovansko banko Sklenilo se je, da bo v Peterburgu hajal list, ki bo prinašal kratke kritične razprave v vseh slovanskih jeti. kih o vsem, kar se tiče slovanske znanosti, književnosti in umetnosti. y Pragi se osnuje slovanska čitalnica.
Nedavno je v Pittsburgu, Pa., nekemu Joseph Balaucu odtrgalo vseh pet prstov na jedni roki. Ker pa hoče
na vsak način imeti zopet roko z vsemi prsti, je objavil v časopisju, da pla-ča za vsak odstopljeni mu prst 300 dolarjev. Vsled tega se je javilo na stotine ljudi, ki bi radi prodali svoje prste, samo da izpopolnijo roko premožnega Balauca. Nekdo mu je pisal, da zamore denar bolj rabiti nego svoje prste, ker itak nima dela, da bi si z njimi služil kruh. Nekdo drugi mu je ponudil kar celo roko za skrajno nizko ceno ali na “bargain”, toda pred vsem je zahteval predujma 25 dolarjev. Med tem se je pa Baulau-čeva roka v toliko popravila, da je sklenil, da bode v nadalje živel brez tujih prstov, in tako so oni, kateri so mu ponujali prste, za jedno skušnjo bogatejši.
Štirinajst javnih knjižnic je v Chicagi, ki obsegajo 1,482,931 zvezkov, nevštevši brošure in zemljevide.
Vselovanska razstava v Moskvi bo 1. 1911. Tako je sklenil vseslovanski kongres.
Francoska svetna šola “dela” zdaj tako, da se že zgražajo svobodomisel-ci, ki bi se ne ganili, ko bi učitelji napadali katoličanstvo. A otroci se uče po šolah, da je lastnina tatvina in da človek ne potrebuje oblasti. Najbolj se je pa izkazal učitelj Morizot. Učil je šolarje, da so le taki vojaki kaj vredni, ki postrele.svoje častnike. Domovina je kapitalističen pojem. Norec je, ki verjame, da je Bog. Med človekom in kravo ni razločka. Seveda se je za Morizota potegnilo ostalo franc, učiteljstvo, ko so mu pričeli stopati na prste. Naučni minister pripravlja postavo, naj se napadi po šolah proti domovinskemu čutu naznanijo sodišču, a zaradi napadov po učiteljih na vero sodišča ne bodo smela več posredovati
Chicago ima devetinšestdeset bolnišnic, večje število v razmerju k prebivalstvu nego katerokoli veliko mesto v deželi, dasi ima najmanj smrtnih slučajev med vsemi.
Lep honorar obetajo predsedniku Združenih držav, Rooseveltu. Ko bo odložil predsedništvo, se poda Roosevelt na lov v Afriko. Neki založnik v Philadelphiji mu je obljubil za potopis od vsake besede — en dolar.
Izpreobrnjen mladenič.
Sv. Frančiška B. je pogled na mrtvo cesarico tako presunil, da je sklenil, odpovedati se vsem častem in vstopiti v tovarištvo Jezusove družbe. — Nekaj sličnega se bere v življenju sv. Gregorija. Mladenič, za katerega se je ta svetnik zelo zanimal, je bil tako oslepljen strastne ljubezni, da je ob tem pozabil na Boga in na večnost. A nepričakovane smrti umrje ona oseba in mladeniča se loteva obup. Sv. Gregorij se poprime najskrajnejšega pripomočka, da bi rešil mladeniča. Prime ga za roko ter mu pravi: “Pojdi z menoj, pokažem ti osebo tvoje grešne ljubezni”. Pelje ga do groba in mu ga veli odpreti. Kak strašen pogled! Kak prizor! Mladenič je hotel zbežati, toda svetnik ga pridržuje rekoč: “Ne hodi proč, nego ostani in oglej si podobo, ki ti jo kaže smrt. Poglej, kaj je postalo iz te oboževane lepote. O-glej si ta ostudni obraz, te ugasnjene oči, te začrnjene ude, to od gnjilobe in črvov razjedeno truplo. Glej tu predmet tvoje strasti, glej osebo, kateri na ljubo si žrtvoval svojo dušo,
Dve italijanski torpedovki, ki sta križarili okrog Zadra, je avstrijska mornarica ujela in odpeljala v Pulj. Zadnje čase se vobče italijanske tor-pedovke pogosto pojavljajo ob dalmatinskem obrežju. Navadno plovejo pod tujimi zastavami. Tudi znamenje časa.
Nekateri berolinski diplomatski krogi trdijo, da hoče kralj Edvard angleški v Išlu pridobiti cesarja Franca Jožefa za to, da še Avstrija približa Angliji in Rusiji, ne da bi se zato sprla z Nemčijo. Na ta način bi Avstriji bila zagotovljena interesna sfera do Soluna.
Poročalo se je, da ob vajah angleške mornarice v Severnem morju ni admiral Scott izvedel povelja, ki mu ga je dal poveljnik Beeresford. Na Beeresfordovo vprašanje, zakaj ni u-bogal, je odgovoril Scott, da zato ne, ker se je bal, da bi bilo nevarno, če povelje izvrši. Beeresford je na to odgovoril, da je Scott popolnoma pravilno postopal.
Kako je kardinal Manning postal abstinent. Veliki konvertit Manning, ustanovitelj, vodja, agitator in glavni govornik lige “Roman Catholic Total Abstinence League of the Cross”, je enkrat opominjal nekega delavca, naj se ne opija, ker se s tem spravi v nesrečo. Delavec mu je odgovoril: “Pa saj tudi vi pijete, samo da je vaša pijača dražja od moje.” Manning je rekel na to: “Pa od sedaj zanaprej ne bom več pil.” In ostal je mož-beseda do smrti.
“Italia all’ Estero” poroča, da je imela v Yildiz Kiosku vojaška komisija več sej, ki sta se jih udeležila tudi von Goltz paša in nemški general Hoff mann. List pravi, da se je šlo za to, koliko rojakov bi morala mobilizirati Turčija v slučaju vojske. Posvetovanja imajo baje namen, da se pripravi tajna zveza med Nemčijo in Turčijo. "Italia ali’ Estero” to objavlja oči-vidno, da še poveča razdor med Nemčijo in drugimi velevlastmi.
Vseslovanska konferenca se je vršila v Pragi. Slovence so zastopali Hribar, Gabršček, Vošnjak. O političnih vprašanjih se na kongresu ni obravnavalo nič. Med drugim se je tudi sprejela
NASLOVNIK
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev ia
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
BAMBICH FR., 920 N. Chicago St Gostilničar.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu moata.
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in mošlrili oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
FREUND S. E., advokat in namestnik avst. konzula, 114 N. Chicago St., Barber Bldg.
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St, Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec a likerji na debelo.
JURICIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
PRAŠNIKAR IN VOLK, 1116 N. Broadway. Krajača finih oblek.
SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N. Chicago St. Trgovca z moškimi! oblekami (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Izdelovalec in popravljalec čevljev.
VOGRIN ANA, 618 N. Broadway, cor. Stone St. N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife).
VPRAŠAJTE SVOJEGA MESARJA' za Adlerjeve domače klobase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C Adler & Co., 112 Exchange St, Joliet
ROCKDALE, ILLINOIS.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave. Prva slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbajl Ave. Salun in prodaja šifkart
PITTSBURG, PA.
HOTEL REINHOLD, 5400 Butler St, R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN, H. A. DubHn, last.. 5438 Butler St

K. S. K.
-S/
JEDNOTA
Nasveti posameznih udov | za X. zborovanje	♦
K. S. K. J.	I
Orgamzovana v Joliet-u, 111. dne j. aprila 1694. Inkorporovana v državi Illinois la. januarja 1898.
RAZMOTRIVANJE O PRILIKI X. GL. ZBOROVANJA K. S. K. J.
II.
K. S. K. Jednotin Koledar.
Že zadnjič sem omenil, da praznuje naša sl. Jednota prihodnje leto 151et-nico svojega obstanka. AH se bode ta dogodljaj od strani Jednote ali posameznih društev oficijelno kaj praz-
predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
JI. podpredsednik:.........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo..
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
(L Tajnik:.................Josip Jarc, 1677 St. Clair St, Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111. I noval, mi ni znano. Ta zadeva se bo-
pooblaičenec:  ..........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111. de morda pri prih. glavnem zborova-
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicagd St, Joliet, 111. nju rešila. Kakor že razglašeno, vrši
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St, Joliet, III PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, mL, Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
NOVA DRUŠTVA SPREJETA.
se naša prihodnja konvencija letos meseca oktobra v Pittsburg, Pa. Pričakovati je, z ozirom na to prikladno mesto, središče velike Pennsylvanije, kjer je največ naših rojakov naseljenih in bližnje države, prav obilne vdelež-be od strani delegatov. Zajedno naj bi se letos obhajala tudi lOletnica konvencij ali Jednotinih zborovanj v kakem primernem duhu.
Z ozirom na gorioznačena dejstva, priporočam c. delegatom, da bi upoštevali mojo današnjo točko, namreč K. S. K. Jednotin Koledar.
Veliko število nas je članov naše sl.
Kako lepo bi
Novoustanovljeno društvo sv. Jožefa v Rocksprings, Wyo., vsprejeto v K.
S. K. Jednoto dne 6. avgusta 1908 pod številko 122. Imena članov: 13080 Franc Gosar, roj 1887, 13081 Jožef Demšar, roj 1887, 13082 Franc Kostain
šek, roj 1886, 13083 Maks Keržišnik, roj 1884, 13084 Janez Demšar, roj I in najstarejše Jednote 1882, 13085 Franc Perčič, roj 1882, 13086 Janez Šubic, roj 1881, 13087 Blaž bilo, ako bi si s prihodnjim letom po-Pustovrh, roj 1881, 13088 Franc Demšar, roj 1880, 13089 Matevž Ferlič, čenši, omislili naš lastni Jednotin Ko-roj 1878, 13090 Anton Demšar, roj 1878, 13091 Janez Demšar, roj 1875, ledar, za katerega naj bi vsak član 13092 Valentin Benedičič, roj 1875, 13093 Lovrenc Ferlič, roj 1874, 13094 ali članica mal znesek 30c žrtvovala, Antona Sedej, roj 1874, 13095 Matevž Ramovš, roj 1873, 13096 Janez Do- sebi v korist, kratkočasje in vedrilo, lene, roj 1873, 13097 Janez Košir, roj 1869, 13098 Anton Leskovec, roj Jednoti pa v dobiček. Koledar naj bi 1864.	Dr. št. 19 članov, bil sestavljen sledeče: Na prvih stra-
članice društva sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, so vstanovile samostojno neh letni kalendarij z evropejskimi in društvo, ki je vsprejeto v K. S. K. Jednoto kot društvo sv. Ane štev. 123, | ameriškimi prazniki; zatem kratka zgo z dnem 6. avgusta 1908. Društvo šteje 23 članic.
pristopili Člani.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 13099 Peter Kokalj, roj 1882, spr. 16. avg.
1908.	Dr. št. 249 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 13100 Franc Morin, roj 1877,
dovina in opis Jednote v minolih 15 letih in zgodovina Jednotinih zborovanj. Vzemimo v tem slučaju v roke Koledar občeznane “Družbe sv. Mohorja” na Slovenskem! Kako rado ga naše domače ljudstvo prebira. In ta
spr. 6. avg. 1908.
Dr št. 83 članov! praktično sestavljen imenik vseh udov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 13101 Janez Butala, roj 1890, spr. 6. avg. 1908.	Dr. št. 367 članov.
K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 13102 Lovrenc Mihelič, roj. 1885, 13103 Janez Živčič, roj 1883, 13104 Pavel Pušic, roj 1866, spr. 6. avg. 1908.	Dr. št. 177 članov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 13105 Andrej Milavec, roj 1888,
13106 Matt Savoren, roj 1888, 13107 Andrej Smrdelj, roj 1884, 13108 An- | P?1 moram ton Nemanič, roj 1883, 13109 Franc Gregorič, roj 1883, 13110 Janez Smr
Čemu bi si tudi mi kaj sličnega ne omislili? V našem novem Koledarju naj bi bile razvrstene po štev. vse posamezne postaje ali društva po starosti z imeni uradnikov in vseh članov koncem društvenega leta. Pripomniti da bi se ne smelo tiskati natančnih naslovov ali stanovanj itd.
tem! In ko bi mladeniči dosegli starost 18 let, bi lahko vstanovili svoje društvo in zvišali svojo zavarovalnino.
O tem mislim, da bi naša Jednota dosegla mnogo novih društev in mnogo novih članov. In to si lahko vsaki ud K. S. K. J. misli, da naša Jednota lahko dobi v tem slučaju vsako leto najmanj kakih tisoč novih udov. Ali ne bi bilo to lepo, ko bi mladeniška društva se vstanavljala po naših slovenskih naselbinah v Ameriki in bi mladeniči držali svojo versko ljubezen se svojimi stariši in prijatelji in bili zjedinjeni v K. S. K. Jednoti? To mislim da bi prinašalo mnogo in mnogo novih udov v K. S. K. Jednoto, če si eden premisli. Zato prosim vse delegate in društvenike K. S. K. Jednote, da bi se o tem kaj pomenili na svojih sejah in naročili delegatom svojim, da bi mogli s previdnostjo to narediti na 10. glavnem zborovanju v Pitts-burgu, Pa. V to želim sreče!
Sklepom tega pisanja pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote.
Martin Težak, delegat.
V POMOČ ČLANOM IZVEN BOLNIŠKE PODPORE.
zdravljam vse brate društva sv. Ant. Pad. št. 87. in brate cele Jednote. Bog blagoslovi X. glavno Jed. zborovanje, da bi prineslo obilo koristi vsem bratskim društvom. Tebi, vrli list, pa da bi prinašal še leta in leta vesele društvene novice in Jed. glasilo, katero naj bi bilo vsak dan bolj veselo.
Math Judniž, predsednik.
delj, roj 1880, 13111 Anton Guštin, roj 1878, 13112 Emil Milavec, roj 1876, I'n to radi tega ne’ da, bl n® zam°gh spr. 6. avg. 1908.	Dr. št. 53 članov, ««ni newyorski humbugarj., kakor:
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 13113 Andrej Ščinkovec, roj 1878, Kolomonžegnarji, -rnc ^	0 a
13114 Anton Gole, roj 1877, spr. 6. avg. 1908.	Dr. št. 113 članov. kari' in drugl .slePal? zl°.rabljatl ,teh
K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 13115 Janez Ancel, roj 1879, spr. naslovov v srojo orist, a 1 s ,° 0 c a 6. avg. 1908.	Dr. št. 33 članov. | z raznimi pamfleti “
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 13116 Jožef Kuhar, roj 1889,
Temu imeniku naj bi sledilo kaj po-
Franc Ljubič, roj 1879, spr. 6. avg. 1908.
PRESTOPILI ČLANI.
Dr. št. 32 članov.
13117 Alojzij Pretnar, roj ’l887, 13118 Anton Železnik, roj 1883, 13119 učnega in zabavnega berila pesmi, po-
topisje ali v prvi vrsti življenjepis o-nih znanih in slavnih rojakov-Sloven-cev v Ameriki, ki so si stekli tukaj kaj zaslug. Teh žalibože prav malo poznamo, dasiravno jih je več.
Glede stroškov bi trdil z mirno vestjo, da nam jih občeznana tiskarna “Am. Slov|.” 5000 iztisov naredi za zmerno ceno. Poleg tega naj bi se na
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., k društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 8859 Karol Okleščan, 3. avg. 1908.	I. dr. št. 124 članov.
Ud dr. št. 248 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu sv. Cirila in Me toda 59, Eveleth Minn., 12887 Janez Nosan, 29. julija 1908. I. dr. št. 82 čl.
II. dr. št. 232 članov.
Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Petra in Pavla, 91 Rankin, Pa., 3508 Jožef Kroteč, 29. julija 1908. I. dr. št. 36 članov.
II, dr. št. 54 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 7657 Franc Meglen, 30. julija 1908.
Dr. št. 247 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 383 Franc Turk, 364 Matija Vivoda, 27. julija 1908.	Dr. št. 83 članov.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 9553 Janez Marolt, 9556 Janez Jeršin,
7231 Janez Kalamič, 9723 Janez Vidmar, 27. jul. 1908. Dr. št. 326 članov.
Od društva sv. Frančiška Sai. 29, Joliet, 111., 6674 Janez Pikush, 3. avg. 1908.
Dr. št. 200 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 9476 Janez Majerle, 27. julija 1908.
,	Dr. št. 367 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 9299 Jožef Bradač, 12813 Franc Zbačnik, 12321 Anton Novak, 4. avg. 1908.	Dr. št. 105 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 12535 Jožef Franke, 3. avg. 1908.
Dr. št. 88 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 12382 Franc Kostelec, 12479 Jo- I ¿¡¡j ra(je v0’ije s primernim gradivom žef Hribar, 9105 Franc Kostelic, 31. jul. 1908.	Dr. št. 111 članov. | na pomoč. S kakim veseljem bi nas
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 8525 Janez Kovačič, 24. julija 1908.
Dr. št. 32 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 7599 Valentin Rode, 3. avg. 1908.
Dr. št. 109 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
j zadnjih stranih tiskali oglasi poštenih solidnih narodnih tvrdek tuživečih obrtnikov za 1 stran po §30.00 kar bi prineslo Koledarju lep znesek. Seveda je potreba zato od posameznih članov in od strani glavnega urada po-| trebne agitacije in reklame. Za ta koledar bi bilo mogoče dobiti celo 2nd Class matter, kot oficijelna priloga ali glasilo Jednote. Poštnina bi ne znašala dosti za razpošiljanje.
Ko bi bil Koledar dotiskan, naj bi se ga razposlalo vsem postajnim tajni kom več istisov v razprodajo, katere l bi lahko dotičnik pri sejah razpečal | ali privatnim potom.
Moči za sestavo tacega Koledarja | imamo med raznimi člani Jednote do j velj, gradiva pa še preveč. Ozreti bi se mogli tudi za podporo od gg. slov. duhovnikov, ki bi nam gotovo prisko
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 7473 Lovrenc Deržaj, 27. julija 1908.
Dr. št. 366 članov.
IZLOČENI ČLANL
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 5925 Janez Saje, 4. avg. 1908.
■__________________ Dr. št. 104 člane.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 3721 Terezija Medic, roj 1879, spr. 6, avg. 1908.	Dr. št. 18 članic.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 3722 Frančiška Mezek, roj 1887, spr.
6. avg. 1908.	Dr. št. 52 članic.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 3723 Barbara Tomec, roj 1884, 3724 Marija Zalokar, roj 1883, 3725 Ana Bahor, roj 1882, spr. 6. avg. 1908.
Dr. št. 76 članic.
na pomoč, starokrajski rojaki pozdravljali na tem napredku in naročevali ga celo iz Ev rope! Smelo bi potem lahko trdili, da ima naša sl. Jednota najbolje svoje glasilo in svoj najboljši lastni Koledar. Torej na delo dragi mi rojaki! Vsi se držimo tega principa, da naj se na račun Jednote izda prih. leto društveni Koledar kakor sem ga zgoraj označil in videli boste kmalu, da bo imela pri tem Jednota lep dobiček, mi pa kaj lastnega in primernega čtiva v rokah.	Št. 7265 iz N. Y
MALO ZA NAPREDEK K. S. K. J,
Joliet, 111., 4. avg. — Berem v glasi lu K. S. K. Jednote o napredku iste v korist njenim članom. Res dobro bi bilo trse to, če bo mogoče doseči K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 3726 Ana Ivanac, roj 1882, 3727 Ana Nekaj za napredek K. S. K. J. naj si Majerle, roj 1880, 3728 Terezija Aničič, roj 1879, 3729 Katarina Majhen, društva premislijo in če bi bilo dobro, roj 1867, spr. 6. avg. 1908.	Dr. št. 110 članic. naj vsako društvo svojemu delegatu
S društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 3730 Ana Živčič, roj 1888, naroči, da bo mogel glasovati zato na 3731 Marija Pušic, roj 1871, spr. 6. avgusta 1908.	Dr. št. 44 članic. 10. gl. zborovanju.
^ društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 3732 Marija Legan, roj 1884, spr. 6.	1) Moje mnenje je to, da bi naša
1908.	Dr. št. 25 članic, glavna Jednota sprejemala v svojo sre
K društvu sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 3733 Veronika Simončič, roj 1889, dino mladeniška društva, od 16 do 18
La Salle, UL, 2. avg. — Kakor je članom in članicam K. S. K. J. znano, je glavni predsednik John R. Sterbenz dal poziv na društva, da naj razmotri-vajo o izboljšanju stanja Jednote. V štev. 34. A. S. sem bral dva članka. Prvi članek je o “Razmotrivanju o priliki 10. glavnega zborovanja”; drugi je “Slovenski narod v Ameriki in K.
S. K. Jednota.”
Pisec prvega članka dobro piše, da bi si ustanovili svoj “Jednotin dom”. Pa tisto ni premislil in izračunal, koliko bode stala stavba in njena uprava za vzdrževanje zavoda. Pisec piše, da bi bil dom za onemogle člane naše Jednote. Pa to je težko. Kje more vzeti član denar iz oddaljenih krajev, če je brez denarnih sredstev in če mu je društvo, h kateremu je spadal, že izplačalo vso bolniško podporo? Kako pisec misli o tem? Na katere stroške bo prišel tak član v “Jednotin dom”, in na katere stroške se bode takega člana tam obdržavalo? On še v nadal-nje priporoča, da bi vsako društvo pripomoglo s tem, da bi vsako leto priredilo veselico v ta namen. Zdaj so že tako slabi časi, da se delavec komaj pošteno preživi. Če priredi društvo zdaj veselico v prid bolniški blagajni, se že komaj izplača trud in delo, samo zase. Potrpimo še nekaj časa, da bodemo prav na trdnem stališču in povsem dobro zavarovani pred kako naglo katastrofo. Potlej še le lahko si še kaj drugega omislimo.
Pisec drugega članka je sprožil dobro misel, da bi imela Jednota svojega uradnika, da bi ustanavljal društva po raznih kj-ajih. Jaz mislim, da je še to prezgodaj. Kajti ako bi imela Jednota enega uradnika in bi mu plačala vožnjo in zamudo časa, bi že bili veliki stroški na leto. Še postavim, ako bi prišel uradnik v kako mesto, kjer so naši rojaki, katerim niso vsi jednih misli in nazorov in spadajo h kaki naši Jednoti nasprotni stranki, bi se precej vnel boj po časopisih in še s tem bi naša Jednota svoj ugled zgubila pri eč rojakih.
Jaz bi na srce polagal in apeliram na vsa društva K. S. K. Jednote, da bi na 10. glavnem zborovanju kaj ukrenila v pomoč članom, kateri so že iz ven bolniške podpore od strani nji Levega društva. Član, kateri je dolgo bolan, potrebuje zmeraj več denarja za zdravila in postrežbo. Društvo, h ka tc-remu je spadal, mu je izplačalo celo bolniško podporo. Kam naj se obrne potem? Večinoma se jih obrne s proš njami do vseh društev naše Jednote. Pa tudi ta zaloga, katero dobi od društev, mu kmalu prejde. Kaj potem? Revež nima denarja, da bi svoje ases-mente plačeval. Za take člane bi se morala Jednota potegniti in jih pod svoje okrilje spraviti. Veliko je liu di, ki pravijo: “Kaj mi pomaga usmr-nina po moji smrti, ko zdaj v življenju nimam svojega najpotrebnejšega.’ Zato apeliram na vsa društva, naj naročijo svojim delegatom, naj kaj ukre nejo na 10. glavnem zborovanju kaj 1 pomoč članom izven že izplačane bolniške podpore od društev. Kajti ako bodemo skrbeli za vse jednako, za zdrave ali bolne, bode naša Jednota postala pravi živi “Jednotin Dom”, in bode rastla in cvetela ter razširjala svoje veje in prijetni vonj po vseh Zjedinjenih državah. Njen namen in njena dobrota se bode razširjala in dru štva se bodo klopile pod njeno okrilje, kajti potem šele bode prava mati svojih otrok.
Josip Bregač, delegat.
Denver, Colo., 3. avg. — Dragi mi Am. Slovenec! Ker se malokedaj kaj sliši iz našega mesta, zatorej naj omenim najprvo kaj od društvenih-zadev.
Tukajšnje društvo sv. Roka štev. 113. K. S. K. Jednote je imelo izven-redno sejo dne 19. julija 1908. zavoljo društvene veselice. Prdlagal je g. John Turk, da naj se naredi veselica društva sv. Roka dne 15. avgusta in ker so bili vsi sobratje zelo vdani in zadovoljni, da se naredi, je bilo enoglasno sprejeto. Zatorej vabim vsa sosedna društva, ako jim je mogoče, se udeležiti te prve veselice, katera se bo vršila 15. avg. Že vnaprej se moramo zahvaliti. Zelo lepo se tukajšni denver-ski Slovenci zanimajo za vsa društva. Tukaj v Denverju vlada prav lepa sloga, torej gre vsem Slovanom čast in hvala.
Omeniti moram tudi nekaj od Za-padne Slovanske Zveze, v katero spadam tudi jaz, kako lepo napreduje. Dne 1. avg. se je vršila seja Z. S. Zveze in je pristopilo 13 članov, katerim se je prav dopadel prvi vstop v to Zvezo. In nadalje se morajo vsi dru-štveniki društva sv. Roka št. 113 zahvaliti g. predsedniku Z. S. Zveze za vabilo na veselico društva sv. Roka, kako je on lepo vabil vse društvene sobrate Z. S. Z., da popolnoma pomagajmo eden drugemu kar je v najboljši moči.
Kar se tiče dela tukaj v Denverju, gre prav počasi, zatorej ne svetujem rojakom sem hoditi.
Pozdravljam vse brate K. S. K. Jednote. In tebi, Amer. Slov., pa obilo naročnikov in predplačnikov.
John Klun, tajnik.
ni zavoljo. Večkrat pride kakšen poseben sklad na člana, ki ga marsikateri člani nočejo spoznati. Kedar ga pa bolezen obišče, takrat ne premisli, jeli se ravnal po društvenih predpisanih zakonih ali ne. Se vsakim članom, kateri se ne bode ravnal po pravilih, bode društvo postopalo tudi po pravilih.
Omenjam tudi, da je bila dne 2. avg. društvena seja, takrat je bila volitev delegatov, za prihodnje gl. zborovanje: Delegat Josip Kompare in delegat Jurij Laich. In obljubila sta, da bosta delovala za društvo in v blagor Jedno-¡te, zato jima- je društvo nazivalo trikrat Shva.
Ob koncu svojega dopisa pozdravljam vse sobrate in članice, ter iskreno želim tebi, A. Slovenec, da bi tudi po prihodnjem gl. zborovanju se boril za nas in za našo slavno K. S. K. Jednoto.	Matija Černetič, tajnik.
Allegheny, Pa., 2. avg. —- Slavno u-redništvo A. S., prosim, da natisnete teh par vrstic v priljubljenem nam listu, da naznanim članom društva sv. Roka št. 15. K. S. K. Jednote, da bode društvo imelo skupno spoved 15. avgusta zvečer in sv. obhajilo 16. zjutraj ob 8. uri. Vsi člani se imajo zbrati v cerkveni dvorani o polosmi uri zjutraj 16. avgusta t. L, odkoder bodemo skupno odkorakali k mizi božji. Ker društvo vsako leto to spoved obvršava na čast sv. Roku, dr. patronu, zatoraj se bode se vsakim članom ravnalo po dr. pravilih, kateri ne opravi svoje dolžnosti. Ker bode isti dan mesečna seja, se item potom opominjajo vsi člani, da se udeležijo polnoštevilno te seje in točno ob drugi uri popoldne in da vsak svoj dolg plača, ker društvo ima ogromne stroške, denarja pa malo noter pride. In tudi pri istej' seji bodemo volili delegata za X. glavno zborovanje K. S. K. Jednote.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, A. S. obilo naročnikov in predplačnikov.
Nikolaj Klepec, I. tajnik.
Rocksprings, Wyo., 26. jul. — Prosim, g. urednik, da sprejmete ta moj dopis v predale Vašega cenjenega lista. Precej časa je že, ko ni bilo več slišati nobenega dopisa iz tukajšnje slovenske naselbine, akoravno se zmerom kaj novega dogaja tukaj.
Dne 12. maja je umrl v tukajšnji bolnišnici Alojzij Buh, in sicer za boleznijo na strani. Bolehal je deset dni in bil" previden s sv. zakramenti in izdihnil svojo dušo. Pokojni je pripadal društvu sv. Alojzija št. 18 J. S. K. J., katero mu je priredilo jako krasen pogreb. Bodi mu zemljica lahka!
Dne 16. junija so se pa zbrali tukaj Slovenci in si ustanovili novo društvo in ga imenovali Kranj sko-slovensko katoliško podporno društvo sv. Jožefa in ga priklopili h K. S. K. J., ker so večina že vsi članje J. S. K. J., in si je izvolilo sledeči odbor:
Predsednik Matevž Ferlič, podpredsednik Anton Leskovic, tajnik Frank Gosar, podtajnik Frank Demšar, blagajnik John Demšar, zastopnik Max Keržišnik, nadzorniki John Košir, John Demšar in Fr. Kostajnšik,
bolniški obiskovalci Anton Sedej in M. Ramovš,
poslanec Lorene Ferlič, maršal Fr. Perushek, vratar Blaž Pustovrh.
Društvo bode imelo svoja zborovanja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v John Mrakovi dvorani in vabi Slovence, da pristopijo.
Dne 19. julija je pa imelo društvo sv. Alojzija veselico v proslavo lOlet-nice J. S. K. J., h katerej pripada, ka tera se je vršila v jako lepem redu in se je dobro tudi obnesla.
Kar se pa tiče dela, je tukaj še precej dobro. Dela se vsak dan, samo zaslužek je bolj slab, ker je toliko ljudi. Dela pa sedaj še ni sem hoditi iskat, ker je ravno zborovanje v Den ver, Colo., z operatorji in delavci. O izidu, ko bodem izvedel, bom že poro čal.
Zdaj pa pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom Amerike, posebno pa čitatelje in čitateljice Am. Sloven ca. Tebi, Am. Slovenec, pa želim obilo naročnikov in predplačnikov.
Max Keržišnik, zastopnik.
340400404040404V -H
Društvene vesti.
Sa-
3734 Ivana Rutar, roj 1882, 3735 Lena Rutar, roj 1876, 3736 Frančiška Androjna, roj 1874, spr. 6. avg. 1908.	Dr. št. 27 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 2393 Barbare Cvetic, 28. jul. 1908. I. dr. št. 70 članic.
II. dr. št. 40 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2250 Ivana Kalaminc, 27. julija 1908.
Dr. št. 166 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
^d društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 2345 Ana Majerle, 27. julija 1908.
Dr. št. 106 članic.
JO8IP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
let stare mladeniče, in ta se naj bi zvala mladeniška društva.
2)	Zavarovalnino naj jim bi dala Jednota od $100.00 do $300.00. Za to svoto naj bi Jednotini delegatje na 10. glavnem zborovanju se zmenili, kolik asesment bi jim naložili za to svoto.
3)	Koliko mladeničev je v Ameriki te starosti, ki niso pri nobenem društvu, ampak pri kaki drugi Insurance Co. Koliko starišev je v tej Jednoti in imajo sinove te starosti, ki ni pri nobeni katoliški jednoti; in ko bi to dočakali, bi z veseljem vstanavljali mladeniška društva in množili K. S. K. Jednoto. Koliko napredka bi bilo po-
Joliet, 111., 2. avg. — Tem potom naznanjam članom društva sv. Antona Pad. št. 87. K. S. K. J., da se udeležite polnoštevilno redne mesečne seje, katera se bo vršila dne 9. avg. ob navadnem času v šolskih prostorih. Te seje se je dolžan vsak ud udeležiti, izvzeti so le oni, ki jim delo ali bolezen brani. Kakor Vam je znano, se bo vršilo X. glavno zborovanje, zatoraj vljudno vabim vse brate društva sv. Antona Pad. št. 87., da se udeležite seje in da se tudi mi dogovorimo o potrebi zboljšanja našega društva in naše nam mile in visokocenjene matere K. S. K. J.
Koncem mojega malega dopisa po-
So. Chicago, 111., 3. avg. — Slavno u-redništvo Am. Slovenca! Prosim malo prostora v našem cenjenem listu.
Dolžnost mi je oznaniti okoli raztre-šenim članom društva Vitezov sv. Florijana št. 44 K. S. K. Jednote sledeče: Praznovali smo dne 26. pretečenega meseca 161et. veselico. Kakor je vsem dobro znano, v sedanji krizi je težavno prirediti kako veselico za ,v prid društvene blagajne. A ker je bil precej ugoden dan, je naša veselica prav dobro obstala. K temu se moramo lepo zahvaliti našim sosednim društvom, kakor društvu sv. Petra in Pavla N. H. Z. in društvu sv. Jurija J. S. K. Jednote, ki sta se z obilo svojih članov udeležili našega praznovanja. Tudi sa mostojno društvo Sloga je svoj namen skazalo po vsej svoji moči. Tudi mi bodemo v prihodnjič na pomoč na njih prošnj e.
Opozarjam tudi vse one člane, lfi zanemarjajo svojo društveno dolžnost, da bi bolj marljivo prihajali k društve nim sejam, ker društvena seja je zgled ljubezni med člani in do društva. Nekateri člani se ne udeležijo skoro celo leto društvene seje. K temu ga mora tajnik društva opominjati in prositi za plačevanje društvenih prihodkov vsaki mesec posebej in še takrat mu
Naši zastopniki.
Rojakom, ki žele naročiti naš list, priporočamo naše zastopnike, ki so sledeči:
ARKANSAS.
Za Jenny Lind, Ark.: John Lovša. CALIFORNIA.
Za San Francisco, Cal. in okolico: John Stariha.
COLORADO.
Za Denver, Colo: Geo. Paulakovich.
Za Pueblo, Colo.: Joseph Hočevar in Math Novak.
Za Leadville, Colo.: Ant. Korošec. IDAHO.
Za državo Idaho: John Težak. ILLINOIS.
Za Chicago, 111.: Fr. Banich,
Za South Chicago 111.:	Lov.
motarčan.
Z Waukegan, 111.: John Divjak.
Za Peoria, 111. in okolico: Math R. Papich.
Za La Salle, 111.: Simon Jesenšek.
Za Springfield, 111.: John PeternelL Za Mt. Olive, UL:	M. Gaishek.
Za Oglesby, 111.: Anton Ass. INDIANA.
Za Indianapolis, Ind.: John Hribernik.
KANSAS.
Za Fleming, Kans.: A. Skubitz.
Za Kansas City, Kans.: Geo. Veselič.
Za Frontenac, Kans.: Leo. Krusitch. MICHIGAN.
Za Calumet, Mich, in okolico: Nick Grabrijan.
MINNESOTA.
Za Ely, Minn.: Jos. J. Peshel.
Za Chisholm, Minn.: Fr. Tancig.
Za Eveleth, Minn.: Pet. Srnovršnlk. Za Hibbing, Minn.: Fr. Golob.
Za Soudan, Minn.:	John Lovšin.
Za St. Joseph, Minn, in okolico: John Poglajen.
MISSOURI.
Za St. Louis, Mo.: Jos. Simonič. MONTANA.
Za Great Falls, Mont.: Math. Urich NEW YORK.
Za Little Falls, N. Y.: Fr. Gregorka.
Za Brooklyn, N. Y. m okolico:	Fr.
G. Tassotti.
OHIO.
Za Cleveland, O.: John Russ.
Za Newburg, O.: John Lokar.
Za So. Lorain, O : Ant. Kerhin.
Za Bridgeport in Lansing, O.: Mih. Hočevar.
Za Barberton, O.:	Jos. Podpečnik.
PENNSYLVANIA.
Za Wilkinsburg, Pa.: Geo. Previč.
Za Conemaugh, Pa.: Mart. Černetič. Za Pittsburg in Allegheny, Pa.: John Verbiščar.
Za Broughton, Pa.: Anton Demšar. Za Burdine, Pa.: John Demšar.
Za Moon Run, Pa.:	Fr. Machek.
Za Forest City, Pa.: Alois Miklau-cich.
Za Johnstown, Pa.: Jos. Likar.
Za Imperial, Pa.: Fr. Lokar.
Za Canonsburg, Pa.:	Geo. Shaltz.
Za Rankin, Pa.: Math Kozan.
Za Reading, Pa.: John Jakljevich. Za Pittsburg, Pa. in okolico: Igaac Podvasnik.
Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik.
UTAH.
Za Sunnyside, Utah: Anton Kosec. Za državo Utah: Anton Palčič. WYOMING.
Za Cumberland, Wyo.: John Pagoa. Za Rocksprings, Wyo.: Max KeržH-nik.
WISCONSIN.
Za Milwaukee, Wis. in okolico: Jos. Kastigar.

IV aznanilol
Naznanjamo Slovencem in Hrvatom da smo ot-vorili trgovino s
PREMOGOM.
I
I
I
Urad vogal Jackson & Indiana St.
Pokličete nas lahko po TELEFONU N. W. 176.
Obila naročila pričakujoči
oliet Slovenk Coal Co.
Corner Jackson and Indiana Streets JOLIET, ILL.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY
izdelovalci
ULEŽANE PIVI
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
VSAKDO YE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
910 N. 6feicago Stre. JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa t Wj stroi" spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
WYWWMW.V«V.%VW.V«V.V.*.V.V«\V.\V.V.V.V.W.V«V.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in 5* hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in ¡¡» prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista druž- ■* ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-poroči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
Roj ari, o priliki obiftčit*
Uovenskijtom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN,
Na prodaj farme
v Wisconsin.
Zemljišča in farme v Marinette County, Wisconsin prodaiem prav po ceni. Blizu cerkve, šole in dobrih potov. Za nadalnje pogovore pišite na lastnika: THEO. KERSTEN, ali pa pokličite po telefonu g. August Schoenstedt, Loughran Bldg., Joliet 111.
Theo. Kersten,
CRIVITZ, WIS.
Mahkovec & Božicti
208 Jackson St., Joliet, 111.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer točimo fino “Elk Brand” pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poset.
N. W. Phone 384.
MAHKOVEC & BOŽICH
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so nase
"The D. S” m. in "Meerscnamn” 5c.
Na d. ono se prodajajo povsod,
□a debelo pa na
108 Jefferson' Street. Joliet, 111.
(Nadaljevanje s 2. strani.)
žefa št. 23. v San Francisco, Cal.
Pozdrav vsem rojakom v širnej A-meriki, tebi pa, Am. Slov., želim polno uspeha.	Jurij Dragelj.
Wardner, Idaho, 26. jul. — Dragi nam Amerikanski Slovenec, prosim malo prostora, da nekoliko rojakom čitateljem sporočim. Že sedem let nisem videl črešnjevega drevesa. Dne 23. julija sem pa videl to omenjeno sadno drevo tukaj v Wardnerju, na katerem so se lesketale rudeče čreš-nje. Spregovorim le toliko, da si poiščemo vsak pri svoji moči farme, ker na zemljišču bode za nas glavni urad. Običajno imajo tukajšnji ljudje veselje pogledovati kegljanje. Nato o-menjeno kegljanje se ozira moško in žensko, staro in mlado, ki se razvija igralno nežno veselje. V soboto zvečer 25. mal. srpana so z radovednostjo se pripeljale v “last chench” rudnik dve ženski in tri mlade dekleta, katere so bile v rudniškega delavca z obleko v hlačah opravljene. Ta ženski spol je zelo pogumno ogledoval žile srebrne in svinčene rude. Vrtalni stroj jim ni ugajal z močnimi udarci, zato so se vrnile v svojih mislih nazaj.
Ja, res je, da za nesrečo ni nikoli krize. Tako smo mislili v nedeljo 26. mal. srpana, ko je rojaku Antonu Kon da pri njegovem delu mal vagon poln naložen kamenja ogulil na desni roki dva prsta.
Pozdrav čitateljem Amer. Slovenca John Težak, P. Q. Box 128.
West Allis, Wis., 4. avg. — Veselica, katera se je priredila za slovensko cerkev, uspela je prav dobro. Udeležila so se je društvo sv. Janeza, sv. Jožefa, pevsko društvo “Zvon”, ki je udeležence razveseljeval s petjem slovenskih pesmi, za kar mu bodi s tem izrečena srčna zahvala. Na veselico prišel je tudi Fr. Wal~h, mayor iz West Allis, s soprogo, in več aldermanov, mej njimi Burbach in Philipps. Koliko je čistega dobička ostalo, bom pa poročal prihodnjič. — Sedaj se samo na vsa društva K. S. K. Jednote obračam še enkrat s prošnjo, da bi nam drage volje razpečali tickete, katere smo jim poslali. Storili bodo vsestransko dobro delo!
Rev. Ivan Smolej.
Wilkinsburg, Pa., 4. avg. — Slavno upravništvo! Ker Vam ravno sedaj pošiljam naročnino za 5 novih naročnikov bi želel omeniti v listu par besedi iz našega mesta, ker smo itak preveč pozabljeni.
Tu nas je kakih 30 Slovencev, a je le par samcev so večinoma oženjeni. Sedem rojakov imajo svoje hiše. V bližnjem mestu Trestle je pa več rojakov.
Kar se dela tiče še ni preslabo,'sicer je tu tudi tovarna za cement, vendar smo vsi Slovenci zaposleni le v premogovnikih. Vročina nas tudi muči, ker nismo vajeni solncu. Drugič kaj več.
“A. S.” želim, da bi ga kmalu čital vsak rojak, in se tudi naročil, ker je res pravi list za slovenski narod v Ameriki.	Geo. J. Previch.
St. Louis, Mo., 25. jul. — Slavno u-redništvo Amer. Slovenca, prosim Vas, sprejmite teh par vrstic v časopis, ker vljudno prosim Slovence, kateri delajo v šumah ali v gozdih, če bi bili toliko prijazni, da bi mi naznanili, ako bi se kje delo dobilo v gozdih, ker Vam bodem zelo hvaležen.
Anton Fabčič, 2705 LaSalle St.
Preloka, Belokrajina, 29. jun.—(Dalje.) V Ljubljani nastanili smo se ob (44. v Union Hotelu, kjer smo bili pogoščeni. Tam nas je pozdravil gospod deželni glavar, dvorni svetnik ran Šuklje. Nato je zapel Metliški pevski zbor pod vodstvom gospoda Alojza Mihelčiča nekaj narodnih belokranjskih pesmi. Tamburaši metliški zasvirali so koračnico. Potem smo imeli skušnjo belokranjske svatbe, katera je že v Ljubljani dobila izvanred-no pohvalo. Zlasti smešen je bil Zeleni Jurij. Nato smo šli k počitku.
Drugo jutro maševal je častiti gospod Ivan Šašelj v križarski cerkvi, kjer je metliški organist Mihelčič org-ljal in pevski zbor pel. Ko je bila sv. maša končana, ogledal sem si ljubljansko stolnico, uredništvo "Domoljuba”, Katoliško bukvarno, Ljudsko kuhinjo, Frančiškansko cerkev. Ko sem si ogledal več ljubljan. znamenitosti, pridem nazaj v hotel Union, kjer je že čakala mestna godba, katera nas je spremljala na kolodvor.
Zopet sedim v železniškem vozu. Pred mano se vzdiguje Triglav. (O!)
V	Št. Vidu se belijo Škofovi zavodi sv. Stanislava. Isto jutro sem se bil srečal s čast. gospodom profesorjem istega zavoda v katoliški bukvami. Triglav izginja bolj in bolj izpred oči, slednjič se skrije popolnoma. Sedaj smo v Jesenicah, treba je iti skoz predor karavanški, čez katerega gre vlak 12 km. Železni konj leti jako hitro, ni mu treba dajati ovsa ali celo priganjati z bičem. Ko se izvlečemo iz predora, odpre nam se nov svet dično s svojo krasoto, Rožna dolina, katero vedno na levo bolj in bolj zapuščamo.
V	prijetnem govorit je minil čas do Celoyca, glavnega mesta koroškega. Mislil sem, da bode tu kaj več časa; rad bi bil obiskal tiskarno družbe sv. Mohorja, katere sem dosmrtni ud; pa na moje veliko začudenje samo 10 m.
Kaj smo tu zagledali na levi strani? Pokopališče imenovano Ana britof; tam počiva dosti Belokranjcev vojakov, lahka jim tuja zemlja.
Sedaj proti Dunaju! Bolj ko sem se oddaljeval od doma, ložje mi je bilo pri srcu. Človek pride iz enoličnosti domačega življenja med šumno vrvenje, da pozabi vsakdanje skrbi ter se razvedruje vedno ob novih prizorih. Dan se je že nagnil, ko odrinemo od Celovca. Ozka dolina se začne polagoma širiti, vendar preje nego je vzelo solnce slovo, pridemo v Brežice — Friesach. So izmed najstarejših mest koroške dežele. S svojimi sivimi in podrtimi gradovi delajo nenavaden vtis na popotnika. Železnica se vije skozi sotesko navzgor. V Št. Mihelu mudili smo se eno dobro uro časa in večerjali na kolodvorski restavraciji. Tu se je zbralo precej občinstva, mislim zato, ker je Metliški pevski zbor iz vse moči prepeval belokranjske narodne pesmi. V Št. Mihelu smo svoj vlak okrasili z zelenjem in cvetjem, morda radi tega, da bomo naslednje jutro tudi zelenim vlakom bolj imenitni na cesarskem Dunaju.
(Dalje sledi.)
Javna zahvala.
Cenjeni doktor Collins N. Y. Medical Instituta: —
Odgovarjajoč na Vaše pismo Vam naznanjam, da sem popolnoma zdrav. Srčno lepo se Vam zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vas hočem vsakemu priporočati naj se na Vas obrne za pomoč. Vas še enkrat zahvalim in lepo pozdravim, Vaš slovenski rojak	Johan Grive,
Box 236, Aurora, Minn.
Naši branilci.
Poleg rdečih telesc vsebuje naša kri veliko število belih telesc, ki so zelo važna, kajti naloga jim je, braniti telo proti navalu bolezenskih zarodkov. Bržko ti bolezenski zarodki napadejo kak organ, se začne srdita bitka med njimi in temi telesci, in zmaga zavisi od krvne kakovosti. Če je kri zdrava in krepka, se napad prežene, ne da bi oseba vedela kaj o tem; če pa je kri slaba, zmagajo zarodki. Natura se obnese po vaši krvi. Kadarkoli vam je slaba, opazite izgubo slasti in moči, bledost, utrujenost. Potem potrebujete Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, ki deluje naravnost na prebavne organe, ustvarjajoč naravno slast, popolno prebavo, čisto in obilno kri, čvrste živce. Pri vseh boleznih teh organov je to vince edino zanesljivo zdravilo. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, III.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosar Co.
318 E. 89th St., New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOBAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše.
Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa.
JOUET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Pijte samo “Elk Brand” pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
Podpisani naznanjam rojakom, a se. kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodaja.., izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln, CHICAGO, ILL.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da oem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, fino žganje, dobro vin.o in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli!
Math. Stefanich
400 Ohio St.,
Joliet, 111.




ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti,' ako se posluša
dober svet in se začne rabiti .
*
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne nared i.
aOBBPH TKXlSnSiM»
«o.	^
Daie zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice,
«5isti kri,
«lit je zdlravo l>arvo obraza,
krepča energijo, okrani zdravje.

Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj i ker vam dajo ponarejeno grenko vin vo grenko vino. Bodite pozorni in niških nasvetov, pišite nam in naš zdr
sprevideli, da vas trgovci goljufajo, o mesto Trinerjevega; ki jeedino pra-odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav avnik vam ga pošlje brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland A ve.
CHICAGO, ILL.

Anton Nemanich & Son
305-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL. /
Prvi slovenski pogreToniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.

Predsodki so zunaj mej pameti, zato se pa človek zoper nje tudi boriti ne more. . .
*
Naši vojaki dobivajo sedaj provi-jantne praške. Kako bi se jim prilegli bonboni iž whiskey in tablete iz piva... *
V	Iowi prislužil si je nekdo s svi-njerejo nad $1,000,000. Ta je imel res pravo — “svinjo”.. .
*
V	kosu leda iz reke sv. Lovrenca na-ef je nek newyorski delayec $10.00.
Kaj je to? Nič. Trust je še veliko več denarja iz leda izvlekel...
*
Nek list iz Kansas se pritožuje, da njihova država še ni bila nikoli zastopana po kakem članu v predsedniko-em kabinetu. Naj se potolaži! Kansas je bil dostikrat zastopan pri pro-hibicijonističnih budalostih in drugih neumnostih...
*
Sicer nad vse zgovorni zastopnik Ki tajske v Washingtonu je naenkrat obmolknil. Ni čuda! Njegova “boljša polovica” je dospela sem. —
*
Andrew Carnegie začel je pesniko-vati. Vendar jeden pesnik, ki ni prepozno prišel, ko so bogovi razne darove delili...
*
Da si je neka ženska v Philadelphiji kupila najedenkrat 32 bluz, še ni dokaz, pravi sodnik, da ji nekoliko v glavi “manjka”. Ko bi si pa mož naenkrat kupil 32 spodnjih hlač, bi ga pa takoj proglasili za norca...
*
Čudno! Vsak bi rad dolgo živel, gleda pa le nato, kako bi bil krajši
J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
Ivseh parobrodnih družb.:;
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjera dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
«J. «J. KUKAH
536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL.
FRANK MEDOSH
9478 Ewlag Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif karte ter pošilja d enat v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telepbone 123; South Chicago
Joliet, ill.
HITO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. **
WAVA'.V.'.VAV.V.'AVV.V.WiV.'iVi'/iViV.'.V.V.V.".V.*.*.* ¡
Kje ie najbolj Tamo naložen denar ?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron
Rezervne"0 -ak'ada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejii denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh j. ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana z vsem «J ! svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to-1 lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznavs * 1 država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-\ letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poe 1 jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
1 Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno ! varnost za vai denar.
> Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah
1 Naš zaupnik v Združenih državah FRANK SAKSEF
!	je ze vec let nas rojak	---------------------
; 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA ■ POHRUŽNICA «104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
VAWWAWAY.V.V. V	AWWiW.NY.'.V.W.'.YA'M
ISKRICE.
Spisal Rev. Ivan Smolej.
cej temno, zgrabi kuharica po nesreči ono steklenico, v kateri je bilo olje ter natoči kmetu mesto vina olja. Kmet požre enkrat, ali ker mu pijača ne ugaja, ne pije več. Župnik to zapazi in reče: “Ali ti moje vino ne tekne?” "Ne posebno,” odgovori kmet, bri-saje si usta, “ker je nekoliko premastno.”
Marljivi kmet.
Kmet, kateremu ni dišalo delo, po-prijemal se je dela samo toliko, kolikor je moral. Gospa idoč mimo njegovega polja in opazivši, da nič ne dela, reče mu: “No, oče, kako to, da vi zmerom le stojite?”
Je li res, gospa?” odvrne ji kmet, "no če je temu res tako, pa bodem sedel.”
Siromak pogorelec.
Pogorelec je prosil vbogajme in povsod pristavljal, da mu je ogenj pokončal vso imovino. Nekdo ga vpraša, ali se more izkazati pismeno, da je reg pogorel.
— “O jaz siromak sem tako nesrečen,” odgovori pogorelec, “da mi je celo pogorelno izpričevalo pogorelo.”
Graščak in kmet.
Graščak je poklical kmeta k sebi in ga zaradi neke malenkosti prav grdo ošteval. Kmet dolgo posluša mirno; ko se mu pa naposled vender že zdi preveč, stopi na noge in reče: “Gospod, ako ne jenjate, povem vam nekaj, kar vam gotovo še ni rekel nihče.”
“No, pa reci, porednež!” zavpije gra ščak?
“Veste kaj, gospod graščak? Vi ste prav dober človek!” odgovori kmet, prikloni se in odide.

“Klobuk bi rada imela, a najnovejše mode.” “Da, milostljiva, samo nekaj minut blagovolite potrpeti. Ravnokar moda menja”...
*
Sodnik vlomilcu: “Kako to, da ste trikrat zaporedoma v jedno in isto trgovino ulomili?” “To je tako: Znotraj visi napis: Prosimo, obiščite nas zopet kmalu.. .
*
Ni bolj pustega in sitnega človeka, kakor onega, ki bi vedno rad govoril, za povedati pa nima nič.. .
*
Marsikako neumnost naredi človek, če se zanaša na svojo lastno skušnjo; še veliko več jih pa napravi, če se zanaša na skušnje drugih ljudij.. .
*
Nikoli ne povej vsega, kar veš; a to pazi, da boš vedno vedel, kaj poveš. ..
*
Če se komu za kako dobroto zahvališ, to še nikakor ni dokaz, da si tudi v resnici hvaležen...
*
Prihodnjost prohibicijonističnega kandidata za predsedniško mesto Cha-fin-a je res prav — vodena...
*
Lepoto in krasoto v življenju najde le ta, ki si jo išče, ne pa ta, ki čaka, da bi sama prišla...
*
Če si kaj dosegel ali se iti je kaj posrečilo, o tem, vrjami mi, te ne bo prepričala pohvala in priznanje drugih, pač pa gotovo njihova nevoščljivost ...
*
Kdor bi na vsakega psa, ki ga med potjo oblaja, metal kamnje, ne bi nikdar ne prišel do cilja...
*
Za kogar njegova lastna dela govore in pričajo, tak vsak lahko molči.. . *
Smejanja in zasmehovanja ljudij se pikar ne boj, pač pa njihovega smehljanja. . .
*
Za vsakim vrhuncem je tudi — prepad in brezno.. .
Za kratek čas.
Prebrisan vrtnar.
Laški plemič pošlje svojega novega vrtnarja na vrt delat. Da bi se pa sam prepričal o njegovi umetnosti in pridnosti, pride kmalu za njim. Ali kako se začudi, ko vrtnarja nikjer ne zapazi. Gleda semtertje. a zaman. Naposled ga vendar najde prav sladko spečega pod drevesom.
“Ti grdoba lena!” zareži nanj, “vreden nisi, da te solnce obsije.”
"Prav pravite, gospod,” odgovori; vrtnar urno, “prav zato sem legel v senco.”
na svetu je trdno zdravje. Zatoraj naj vsaki rojak, ako oboli takoj v početku gleda, da ss poveri izkušenemu zdravniku ter se precej prične zdraviti, ker s tem si hrani denar ter okrajša trpljenje. Na kakšnega zdravnika pa se je treba obrniti ko se jih toliko hvali po časopisih ter vsaki hoče biti najboljši? — Vedno le na takega, katerega delovanje pozna in katerega mu prijatelji priporočajo, katere je že popolnoma ozdravil.
THE
COLLINS N. ¥. MEDICAL INSTITUTE
Prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje.
Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov:
THE
Collins IM .Y. Medical Institute (!nc.)
140 West 34th St.,	NEW YORK.

POZOR, SLOVENCI!
Ko seninditer naše m inestn se nadejani naše vašega poseta
mojej moderni gostilni.
Toèim dobro Schoenhoffen-ovo pivo in drnge pijače, tudi prodajem We ‘Union-Made’ smodke.
Rojakom se priporočam.
FtTJDOLF
Washington St., blizo 10th Ave ,	GARY, USD
Prodaiein parobrodue listke; pošiljam denar v staro domovino in pnsrekujem pri kupovanju zemljišč in lot.
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
=J
♦©♦OO
0404404040404040
Napačno umel.
Sedaj,” zagrozi župan porednemu ponočnjaku, ko ga privede predenj občinski sluga, “sedaj bi bilo že čas, da se poboljšaš, če ne, pa dobiš drugič 24 ur.”
Porednež: “Prosim oče, kakšnih pa, srebrnih ali zlatih?”
Izjema.
Policaj: “Stojte, gospodje, ujeti ste! Ali ne veste, da je župan še le nedavno strogo zaukazal, da se mora po noči mirno hoditi domov?”
— “Res je, gospod policaj, toda mi ne gremo domov, ampak v drugo krč-
Dober izgovor.
Gospod zapazi v mesečni noči tatu, ki hoče po nastavljeni lestvi zlesti ravno nekam v hišo.
Gospod (zakriči); “Česa iščeš tu gori, lopov, takoj se mi poberi doli!”
Tat: “Pst, pst—gospod, ne dramite me, mesečen sem!”
Premastno vino.
Kmet prinese župniku pismo. Župnik je ravno dobre volje in da prinesti kmetu kupico vina. Ker pa je že pre-
%\v.v.v.v.v.v.v.\v.v.\v.v.v.v.v.v.v.\\v.v.v.v.,.v.v.*.v.,.v.v.v.*.v.v.v.v.v.v.v.*.v
__________________________________________________________________H i
Kranjska hranilnica v Ljubljani. \
USTANOVLJENA LETA 1820.	j*
sprejema vloge in jih obrestuje pn 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. j.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron. ^ Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.	^
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa ^
82,000.000 kroti, in sicer znašajo med drugimi zakladi:	¡¡»
Zemljeknjižno zavarovane	»I
terjatve ....37,814,374	K *■
Posojila občinam in kor-	N
poracijam ... 2,048,214	K j.
Menice ......... 676,000	K .J
Vrednostni papirji..30,028,626	K V
Vrednost hiš v Ljubljani,	•.
Trstu in na Dunaju ter	.»
graščin ..... 2,025,746	K JJj
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki | se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
WWAV.V.V.V/.W.,.V.V.,M,.,.V.V/A'.V,W.,.V.".V.,.V.,.W.WWimVWAVAWAVA

Ker se je oglasilo več rojakov, kateri bi se naselili rajši na jugu, poiskal sem V JACKSON CO., 22 MIL OD GLAVNEGA MESTA EDNA V TEXAS-U, lep prostor za slovensko naselbino.
Prevzel sem tam v prodajo 17,000 akrov najlepše zemlje ter določil za Slovence f,000 akrov. Okoli tega prostora prodaja se zemlja že sedaj po $18.00 — $25.00 aker, a jaz jo prodajam po $15.00 in sicer pod jako ugodnimi pogoji. Ta cena pa velja le do 1. avgusta t. 1., potem se pa zviša na $17.50 aker.
Jackson Co. je zdra* kraj, toda dobra, dežja je vsako leto 35--40
col, toplota znaša največ 95.
O tem so se slovenski zaupni možje 21. aprila in 2. junija t. 1. prepričali na lastne oče.
“Slovenci, kateri nočete iti na sever, združite se tukaj v večjo slovensko-katoliško naselbino. Če kupi najmanj 100 družin, od katerih vzame vsaka vsaj 80 akrov, zavežem se dati brezplačno 10 akrov zemlje za slovensko-katoliško cerkev, župnišče, šolo in za vrt preč. g. župnika, ter postaviti na svoje stroške primerno cerkev, župnišče in šolo.
Dana Vam je sedaj prilika, napraviti si v kratkem času lepe domove. Obrnite se zaradi daljnih pojasnil z zaupanjem na mene in pripomnim, da jamčim z vsem svojim premoženjem za to, da je ta kraj popolnoma zdrav in dam vsakemu denar nazaj, če ni vse tako, kakor kraj jaz opišem.
Kupcem se bodo na zahtevanje poslale slike o tem kraju. Priporoča se, da kupi vsak 80 akrov, ker se toliko potrebuje za vspešno poljedelstvo.
Slovenci, poslužite se te lepe prilike, ker bi bilo škoda, da bi pokupili ta kresna zemljišča ljudje drugih narodnosti.
Prodajam tudi zemljišča v Michigan-u, Lake Co. aker od $7.00 naprej. Že obdelane farme dobijo se tam za ceno od $600.00 naprej. Nadalje prodajam vozne listke (šifkarte), preskrbim zavarovalnine, kupujem in prodajam nove in stare hiše v Chicagi, sli pa jih zamenjam za farme, pošiljam denarje na vse kraje, iztirjavam zapuščine in opravljam vsa notarska dela po najnižjih cenah ter obrestujem mi zaupane denarje po 5 odstot. Dopisujem v slovenskem jeziku.
JOHN J. POLLAK
\
Hišni in zemljiški poseslnik. javni siov. Notar. 534 XV. 18th St./Chicago
>
Volivni boj na Angleškem.
(Po Dikensu.)
i
Stavni angleški pisatelj je podal svetu v svojem spisu krasno sliko votivne torbe v njegovi domovini.
Pikvikerji so družba poštenih, domovino ljubečih meščanov, katerim načeluje Pikvik, debelušni, dobrodušni kratkovidni filantrop. S fino ironijo opisuje Dikens svečano-resno, važno-smešno obnašanje teh mož. Delokrog v domačem mestu jim postane skoro preomejen. Tuptam, Winkle in Suod-gras se napotijo pod Pikvikovim vodstvom po Angleški. Namen jim je premotriti življenje vseh slojev in spoznati .tako koristi ali ovire narodnega blagostanja. Vse doživljaje tega potovanja je zabilježil zvesto Pikvik. da-ko najdemo v njegovih zapiskih opisano volitev v mestu Castanvillu. Ime tega mesta nismo mogli najti na najbolj natančnem zemljevidu Angleške. Gotovo je zamolčal nežnočutni Pikvik pravo ime.
“V Castanville so prišli Pikvikerji na predvečer volitve. Mesto je bilo razburjeno. Kričeče tolpe so polnile trlice. Na klobukih so se zibale tu modre, tam zelene kokarde, raz oken hiš so veli modri ali zeleni trakovi. Očaran splošnega zanimanja za narodno blagostanje, je vzkliknil tedaj Pikvik: “Kako krasen in .vzvišen pribor — kako razvijanje domoljubja, moči!”
Vse izvišene ideje so izlile svoje žarke po Pikvikovi duši. S plemenitim veseljem je opazoval vrvenje po mestu in spoznaval, da se poveča ob volitvah važnost Castanvilla in njega prebivalstva do nepreračunljive višine. Spoznal je, da vladata d,ve močni stran ki v mestu.
Vsak prebivalec je bil ali moder ali zelen, vsak se je potegoval vneto za svojo stranko. Dušo in telo, čast in premoženje je bil pripravljen žrtvovati pristaš “modrih” ali “zelenih”. Stranki sta škodili o priliki druga drugi. In groznejsy ko je bil boj — bolj se je veselila dežela svojih sinov.
Stranki sta razdelili mesto v dva bojna tabora. Na trgu je imela vsaka svoje prodajalce in kupce. Kadar so priredili modri veselico, so jo pokvarili zeleni — in obratno. Če so zahtevali modri nov vodnjak, tlakanje ulic, znižanje živil — so protestirali zeleni. In če so hoteli zeleni, da se nasadi drevored, pomete ulica, so nasprotovali modri. Vsaka teh dveh strank je imela list, v katerega je od-kladala izbruhe jeze in zavisti na drugo. Kaka sveta jeza, kaka dramatična razburjenost se je lotila in opojila duhove, kadar se je začel uvodni članek njih lista približno tako:
“Intanpendentove podle laži...” “Castivillskcga lista nesramno obrekovanje. . .”
In zdaj, ko je bila volitev tu.. . Častivredni kandidat modrih, Samuel Slumkcy iz Slumkeyskega gradu se je boril srdito zoper gospoda Horaca Fickina, kandidata zelenih. “Castan-villski list” je trdil, da se ozira oko Angleške v Castanville^—da pričakuje ves civilizovani svet zmage resnice, to je: modrih. “Indipendent” je pravil, da je mir Evrope odvisen od izvolitve zelenega kandidata, da pride po gospodu Flpkinu zlati vek ne le Castanvillu, temveč vsemu svetu.
V tako visokem toku je plala tedaj reka javnega življenja po Castanvillu tisti večer, ko so prišli Pikvikerji v slavno mesto. Oko načelnika trudne družbe je iskalo varnega pristanišča iz razburkanih valov strasti. Uvidel je že, da so bile vse gostilne v posesti prve ali druge stranke.
Iz oken najbližje hiše so veli široki modri trakovi. Pikvik je mignil svojim in poskušali so priti skozi gnječo. Na vsakem oknu gostilne so čitali v velikanskih črkah napis:
" Cukaj permanetni odbor častivrednega Samuela Slumkeya”.
Raz balkona gostilnice je izlival debeli mali mož toke svojega govora. Bolj kakor poslušalci se je vnemal ob lastnem govoru on sam. Kri mu je stopila v glavo, da je žarela kot baklja. Pod balkonom je zijala gruča postopačev in kazala navidezno zanimanje za besede govornika. Tega slavospeve na gospoda Slumkeya je preglasilo grmenje štirih velikanskih bobnov, katere je nastavil kandidat zelenih, gospod Fickin, ob vhodu v ulico.
Vselej, ko so naznanjale govornikove geste novo cvetko retorike, kedar je zažarel njegov obraz navdušenja je dal mož pod balkonom znamenje za glavni hura.
In leteli so klobuki v zrak. Okna so se tresla od navdušenega grmenja vsklikov. Govornik se je priklanjal, se smehljal in nadaljeval... Sovražni boben pa je grmel v hura! in živijo! klice, je motil govor...
Pikvikerje je obsula tropa modrih, jih pozdravila s trikratnim gromovitim '■'živijo”. Vsa po ulici nastavljena množica se je zadrla za njo. Vse je upilo tako glasno hura in živijo da je moral prenehati govornik na balkonu.
Med “Živel Slumkey!” kričečo tolpo so bili zagnječeni pikvikerji. Njih mol Čanje je bito izzivanje modrih. Grozeči pogledi so se uprli na tujce... Pre vidni Pikvik je snel klobuk in zaklical: “Živel Slumkey!”
“Proč s Fickinom!” je klical močan drvar in gledal preteče Pikvika. “Gotovo! Doli s Fickinom!” je ponovil filozof.
“Kdo je ta Slumkey?” je vprašal Tupman po tihoma svojega plemenitega in časti vrednega tovariša.
“Mari vem?” je odgovoril ta. “Ne vprašajte — kričite... Treba je tuliti z volkovi.. .”
“Pa če se zbero tu zastopniki dveh strank — s katero naj držim?”
Tako je' mrmral malodušni Suod-grap, Pikvik mu je odgovoril modro: “S tisto katera je močnejša.”
Zapomni si to dragi čitatelj! V tem kratkem stavku tiči modrost življenja. ..
Klici naših junakov so udobrovoljili šumečo tolpo. Modra armada se je umaknila spoštljivo in Pikvikovi so korakali v glavni stan. V gostilni so poprašali natakarja najprej za sobe. Dobili so nejasne odgovore.. . Nata kar je ogledoval naše može in popra-šal: “Gospodje so vendar modri?” Gospod Pikvik ni vedel s katero bar vo se diči imenitno mesto Castanvill.
V	zadregi si je snel naočnike, drgnil steklo in svoj nos. To je pomagalo
V	tem samem kritičnem momentu se je domislil mož, da je poznal advokata ki je imel znanca v tem mestu. Natak nil je naočnike, pogledal veličastno natakarja in vprašal s povdarkom:
“Ne poznate advokata Perkerja?” “Pač. On je zaupnik častitega Sa rnuela Slumkeya.”
“Je on pri modrih?” je vprašal zvito Pikvik.
“Seveda,” je odgovoril natakar.
“No, tedaj smo tudi mi modri,” je razsodil Pikvik in težki kamen se mu je odvalil od srca. Še je dvomil natakar. Pa Pikvik mu je izročil vizitko in prosil, da jo izroči Perkerju. To je izdalo. Natakar jih je vodil v podol gato dvorano, kjer je sedel gospod Perker, zaupnik modrega kandidata, med gorami papirja. Prisrčno je sprejel tujce. Po prvih poklonih je rekel zadovoljno: “Prišli ste ravno prav: Borba je krasna.”
“Krasna!” je ponovil Pikvik in si mel roki. “Kedar vidim, da se razvija eneržija domoljubja, se oživi moje sta-ro-angleško srce. Volitev bo tedaj jako otežkočena?”
“Jako. Kolikor mogoče! Mi smo se izkazali. Daši smo se polastili vseh novil Pikvik ves trd začudenja. Ta-ostale samo žganjarne.. . Ni li to krasno?”
“Tedaj ste gotovi vspeha?”
“Ne popolnoma. Nevarni udarec so nam dali Fickinovi včeraj: Oni stražijo trideset volivcev v hlevu “Veselega zajčka.”
“Trideset volivcev v hlevu!” je po-cega dejanja ni mogla razumeti njegova poštena duša.
“Seveda — v hlevu,” je rekel zaupnik modrih. “To je najboljše sredstvo zagotoviti si jih. Tako jih nikakor ne moremo izmamiti. Pijejo kolikor se jim poljubi, samo bližati se jim ne sme nikdo.' O ta Fickin je zvita buča — to je mož politike — iz tega bo še kaj.. .”
Pikvikovo oko je strmelo, usta so zijala. Molčal je in občudoval... Perker je nadaljeval svoja razjasnjevan-nja:
‘Toda tudi mi nismo sanjači. Nabasali smo vse puške. Tukaj se je se-šlo sinoči petinštirideset mestnih dam. Večer je bil imeniten — jaz sem predsedoval. Vsaka teh dam je sprejela modrosvileni solnčnik najnovejše fa-zone iz mojih rok...”
“Petinštirideset solnčnikov?!”
“Po sedem in pol šilingov komad. Uspeh je bil čudapoln. Ideja, popolnoma nova, je bila moja. Drugi si bi omislil darilo iz flanele ali gingama. Solnčnik pa je bolj posebna, ljubka in prikupljiva stvar. Vsi zakonski možje, polovica bratov, je naša, na ca-stanvillskih ulicah vidite samo modro-svilene solnčnike.. .”
Zadovoljen sam s seboj se je zakro-hotal Slumkeyev zaupnik — tudi Pik vik je udaril v smeh. Pa odprla so se vrata. Vstopil je širopleč, debelovra-ten mož, srednje starosti. Nosil je rjavo obleko, širok klobuk, čigar kraj ci so senčili resno možato lice. Važnost tega moža se je spoznala že po njegovem nastopu. Votlo je odmeval njegov težki korak po dvorani, resna in povdarjena je bila vsaka njegova beseda. Bil je glavni urednik castan villskega lista, gospod Polt. Perker je seznanil potujočega filozofa s politikom — konverzacija se je začela: “Rezidenca se zanima gotovo zelo za -volivno borbo našega mesta?” je vprašal gospod Polt slovesno.
“Na vsak način,” je odgovoril Pikvik. Urednik se je ponosil in vzkliknil veselo:
“Bil sem prepričan... Seveda—moj članek prejšnje sobote... Da, da, gospoda. Časnikarstvo je moč. Časnik je organ domovinskih koristi, reprezentant človeške vede, vladar sveta... Kar se tiče mene — jaz rabim časnik vselej le v obrambo plemenitih načel in domoljubnih idej. Nikoli gospoda moja — nikoli ne boste videli, da bi jaz zapustil tako plemenito delo. Naj se zanašajo prebivalci tega mesta, naj se zanašajo londonski prebivalci — naj se zanaša preteklost in prihodnjost
— sedaj in vselej na mene!”
Ko je končal gospod Polt svoj govor, si je obrisal čelo s svileno rutico. Naš junak mu je stiskal roko, zago-tavljaje ga, kako je presunjen od tako plemenite zgovornosti, od tako visokih misli. V tako resnem položaju se je sukala konverzacija okoli važnega vprašanja prenočišča za pikvikske filozofe.
Domenili so se tako:
Načelnika ekspedicije in enega njegovih prijateljev je povabil gospod Polt k sebi. Druga dva se podasta v gostilno “k pavu”. Zjutraj naj se snidejo prijatelji zopet pri gospodu Pol-tu, da pomnože število proselitov častivrednega Samuela Slumkeya. Po taki odločitvi so se ločili. Gospod Winkle je šel s Pikvikom k Poltu, Tupman in Snodgras v gostilno “k pavu.”
Strah Castanvillcev, nemejski lev, gospod Polt, je bil kakor večina takih jezičnežev pravo jagnje v bližini stroge in ponosne gospe Poltove.
Gospodar “največje moči”, “vladarja sveta” je sklanjal ponižno glavo pred soprogo in nosil udano sladki jarem. Gospi Poltovi se je zdelo življenje v provinciji in njenega moža večno govorjenje o politiki jako pusto. Zato je sprejela z velikim veseljem gosta iz rezidence. Pri večerji je prepovedala možu zelo odločno vsako besedo o politiki, spraševala, kake obleke, klobuke in sončnike nosijo v Londonu in povabila Pikvika na partijo ekarte. Polt je bil zelo zadovoljen, da se zabava njegova gospodarica tako prijetno s Pikvikom. On se je polastil Winkleja in velike mape. Winkleja je vlekel v skriti kot, v mapi je poiskal iz kupa papirjev številko “Castanvillskega lista” iz 1. 1830. Ko je potisnil nesrečnega Winkleja v kreslo, se je postavil pred njega in čital brez oddihljeja ... Članek katerega je čital je bil res zmagovit v zgovornosti... Ta “kratek” članek šestero strani petit-tiska je čital Polt z vnemo in povdarkom...
Od tedaj je občudoval Winkle mnogokrat svežost in eneržijo v slogu tega klasičnega dela politične zgovornosti. Toda Pikvik, ki je opazoval prijatelja takrat z očetovsko skrbjo — Pikvik je trdil, da je sedel Winkle ves čas ko je čital Polt, mirno v kre-slu, oko zaprto — kimajoč od časa do časa z glavo...
Solnce je zažarelo nad Castanvillom. Prvi glas, prvo gibanje v mestu, je naznanjalo, da se bliža moment volitve. Največji sanjač bi bil prisiljen zanimati se za splošno zanimanje. Bobni so grmeli, konji rezgetali, rogovi tulili. Po cestah so se zbirali ljudje v živahne gruče — dvigale so se pesti, kvedrasti škornji. Pikvik je bil v vzhitu. Pogledovaje z okna na ulico, se je oblačil. Sam se je napravljal častiti mož, njegov sluga Veller, ki ga je spremljal tako zvesto, je odplaval gotovo na toku volivne reke. Ko je bil Pikvik že oblečen kakor se spodobi angleškemu gentlemanu je pomolel Veller svoje zvesto, veselo lice skozi vrata.
“No” — je rekel Pikvik, “mesto se giblje —- vroč dan bo danes...”
“Izvrstno! Imenitno!” je klical Veller. “Naši so že v trumah pred vrat-mi in tulijo tako, da bodo šest mesecev hripavi.”
'Tedaj so jako vneti?” “Seveda — prisežem, da so”.
Gorijo za s'tojo stranko?”
Gorijo s plamenom. Vsak je za dvanajstero mož in pije za štirideset.... Jutri bo Castanville en sam veliki pokvarjeni želodec.”
“Taka velikodušnost višjih slojev je nekoliko neprevidna,” je pripomnil res no Pikvik. Sluga ni odgovoril, ker je bil druzega mnenja. Gospodar si je krtačil glavo in rekel:
“Prebivalstvo Castanvilla je zelo zanimivo. Na ulici vidim mnogo viso raslih fantov. Vsi so tako krepki in sveži.”
“Seveda so sveži,” se je smejal Veller. “Posebno neodvisni volilci.. .Nas troje — oba natakarja in jaz — smo jih skopali danes zastonj... Ali, da se izrazim -— dali smo jih pod tuš.”
“Pod tuš?”
“Seveda. Falotje niso štedili vina, ne piva. Ležali so kakor klade po tlaku... Naredili smo jim uslugo... Vlekli smo jih pod pumpo in pumpali to liko časa — dokler se ni povrnilo volivcem zdravje in življenje... Zato smo dobili od odbora modrih po šilingu od glave.”
“Ali je to mogoče!” je vzkliknil Pik vik in si nataknil rokavice.
“Mogoče? Kaj pa je na tem? Pri-prosta šala.”
“Šala?” “O zgode se čisto drugačne.. . Predvčerajšnjim so ponudili “zeleni dekli” v gostilni “modrih” zlat., zato, da bi “hokuzala” žganje za štiri desetero modrih volivcev.”
“Kaj pa je to hokuzati?”
“No — malo opija se vrže v žganje in dobri prijatelj spi kakor mrlič. Pri zadnjih volitvah so spali hokuzani volivci še dvanajst ur po volitvi. Nekdo je poskusil in pripeljal tacega vo livca na vozu v kraj volitve. Pa župan ga je odvrnil. Peljali so ga domov— v posteljo...”
“To so čudne zvijače,” je rekel Pik vik polglasno.
“Kaj bi še rekli gospod, ko bi bili videli, kaj se je zgodilo mojemu oče tu. Kakor veste je kočijaž. Odbor modrih ga je najel, da popelje modre volivce v Castanville. Skoraj se je izvedlo to. Odbor zelenih je poslal po-mojega očeta. Peljali so ga v veliko sobo polno papirja. Neki gospod ga je sprejel in se mu nasmehnil.
“A — gospod Veller — ste tukaj?
(Nadaljevanje na 9. strani.)
V slučajih nesreče
izvijenja udor, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
On suši, zdravi in dobavi udobnost. Imejte ga vedno doma in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na etiketi.
* V vseb lekarnah po 25 in 50 centov.
F.AD. RICHTER & C0.
215 Pearl Street,
New York.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meao. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix
Gostilno,
/f
Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganj* ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
_A_:n_t. Sikioff,
N. W. Phone 6og.
ri3> N. Hickory St.,	Joliet
Tle JpliBt National IM.
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100, 000.oc
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi »c pri nas in oglej si našo zalogo! Mi tt bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika 2aloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander IWas<*?
Chicago telet. 2794	telet.N 68 7«
C. W. Browa, preda & >os. Pllisasr p id pre W. G. Wiioox, kasir.
Kapital $100,000.00.
BA.RBER UILDING. OLIET.ILL.
Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota. če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI
je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mj jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal de nar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W 488. Chicago 489.
JOHN GRAHEK GOSTI L1TIČ AH.
P
Dober premog
in DRVA
DOBITE PRI NAS.
A. ßynkszel
1007 Marion St., Waukegan, UL Phone 2182. Yard—North Chicago.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček. irri N. Broadway, Joliet, UL
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESE-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
NAPRODAJ PRODAJALNA Likerjev na debelo in drobno, v lepi okolici blizu železnice, fina trgovina, tudi lahko kupi posestvo, ako se želi. Vzrok prodaje, bolezen. Fink & Waldrogel, 5439 Butler St., Pittsburg, Pa.	36-5t
KUPUJTE “HONEST JOHN Horse Radish” pri grocerjih in mesarjih. Ne pozabite vprašati zanj. John Ottawitz, Joliet, 111. NAPRODAJ 8 AKROV FINE ČR-ne zemlje, posebno dobre za vrt ali farmo. Zemlja je obdelana. Cena $200.00 za 1 aker. Zemlja je 2 milje od court housa. Mora se preč prodati. A. N. Porter & Co., Barber Bldg., Joliet, 111.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
<<
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sks.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45o gal., staro vino po 50o galon, ries-ling vino po 55« galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik In fino slivovko. Fino muškatel vino po 50o galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen JaKše,
—Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Ca!
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet,
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIBT.
Ustanovljena it7i.
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek t300.000.0a
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.

Stassen & Stephen
Sobe 201 in JOLIET
JAVNI
NOTAR
B Barber Bldg. ILLINOIS.

Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleiko.
WJWfMWJWJWWWJWWm
ČItajte rojaki!
Znano je, da se z amerikanskim kmetijstvom doseže imovitost, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanovljajo naselbine — vasi, trge, mesta —, pomagajo si medsebojno, postanejo imoviti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in širijo narodnost svojo. Čas je tudi za nas Slovence, da se osrčimo in oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo in vstanovimo slovenske naselbine, lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi, dragi rodbini svoji in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemljo, in imamo izvrstni svet za naselbine, kjer je zdravo podnebje, dobra voda, in blizu velikih mest, kjer se vse lahko in dobro proda, kjer je industrija živahna, in delavec ima denar, ker polovico več zasluži kot na jugovzhodu. Pišite na:
Brunshmid, Olbina & Rovnjak,
Filip HiTolei
Northwestern Phone 1422. 1014JN. Chicago St, Joliet II.
priporoča rojakom svojo
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržite najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
iota N. Broadway..JOLIET, ILL
Fr. Bambich
priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče sniodke. Rojakom se priporočava v poset N. W. Phone 406.
Cor. Chicago d Ohio Sta., Joliet
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver If ills
čistijo jetra zdravijo nered m wMr> basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANU
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Stre JOLIET, ILL.
Dobro del« ae jamči. Delo je urno, ker d ra brivca dno pri roki.
Rojakil Pijte
"Elk Brand” pii
dobite je pri
Mike Hočevar,
cor. Ohio & State Sta.
N. W. Phone 809. Joliet IHino
— Kadar potrebujete zdravniki oglasite se pri možu, ki ž njim lahfc govorite v slovenskem jezika. Ia t je? Ds Struzinsky. N. Chicago S
(Nadaljevanje s 8. strani.) jle veseli zelo, da vas vidim. Kaj stojite? Izvolite — sedite... kako se godi vssi dragi ženi in vašim ljubkim otrokom?”
Uljudno, kar mu je bilo mogoče, je odgovarjal moj oče in gledal gospodu naravnost v oko. Pa tudi gospod je gledal v očeta...
“Ali me ne poznate več?” ga je vprašal.
"Prav nič.”
“Poznal sem vas kot otroka... Bili ste toliki — nič večji... Pretepali ste se kakor vražiček—se ne spominjate?” “Prav nič.”
“To je čudno,”
Tri kupice žganja, pipa tobaka in pohvala, kako zna voziti, so spravili mojega očeta v najboljšo voljo, Čenčal je o vseh svojih opravilih. Ko je bil prav živahen je vprašal gospod na-krat:
“Londonska cesta ni v dobrem stanu?”
“Ima prav slaba mesta,” je odgovoril moj oče, ki je videl v roki gospoda banknoto za dvajset funtov šterlingov.
“Del ceste, ki vodi ob kanalu je nevaren?”
“Precej.”
“Moj dragi gospod Veller — mi poznamo vaše konje in vaše stanje popolnoma. Mi imamo posebne obzire do vas. Če bi hotela nesreča, da se prevrne vaša kočija, kedar nam pripeljete modre volivce — če bi jih vrgla U nesreča v kanal, (razumete dobro— brez kake resne nevarnosti). Kaj bi vi rekli na to? To je nesreča, katere smo skoraj gotovi — zato vzemite za ta slučaj ta listek za vašo drago ženo in ljubke otroke.”
“Gospod — vaša dobrota je prevelika...”
Moj oče si je zakapčil suknjo do vratu, vtaknil banknoto v žep — izlil še eno kupico na zdravje odbora in se poslovil...”
Veller je pogledal gospodarja z melanholično nesramnim pogledom in nadaljeval:
“Kar je najbolj čudno pri tej stvari — je znamenita koincidenca slučajev, kakor govore filozofi. Tistj. dan, ko je vozil moj oče volivce so se skopali leti neprostovoljno v kanalu...”
“Pa se vsaj ni ponesrečil nobeden od njih?” je vprašal plemeniti Pikvik razburjen. Veller se je popraskal po glavi in odgovarjal precej počasno: “Zdi se mi, da se spominjam — da se je pogrešal stari gospod. Pozneje so našli njegov klobuk v kanalu. Kar se tiče gospoda...” z Hišni sluga je naznanil, da je zaju-trek serviran. To je prihranilo ubogemu Veller ju neljubo razjasnjevanje in dobremu filozofu bolestno razmotriva-nje.
Pri zajutreku je našel Pikvik svoje drugove že polne pričakovanja. Gospa Polt je žarela ljubeznjivosti in lepote, gospod Polt je bil, nabasan z govori kakor top, zelo nevarna oseba.
Nežni prsti gospe so odičili klobuke pikvikerjev z velikansko, modro, v obliki kokarde vloženo pentljo.
Tako odičeni so odšli junaki v gostilno, v glavni stan modre armade. Raz okno te gostilne je nagovarjal član odbora modrih, kerdelce malih cestnih postopačev, katerim se je pridružilo troje ali četvero malih deklic. Govornik se je zvijal krčevito, širil roki, skakal...
Poslušalci, katere je nazival: “plemeniti meščani,” “častivredni možje,” “srečni možje” so bili očarani in so dali duška veselju z glasnim kričanjem, ki je odmevalo po Castanvillu.
Pojdiva, dragi čitatelj, s Pikvikom v gostilno. Kaka pogum in srce povzdigujoča znamenja slave in moči modrih 1 Tu je bilo zastav in bander za celo vojsko. Vse na visokih drogih, zlati napisi po meter visoki. Po četvero mož v vrsti je prikoračila godba modre armade. Pihala je v troblje, udarjala v cimbale in tantane, grmela po bobnih in pokrivačah.
Reditelji z modro palico, štiriindvaj-setero z modro pentljo odičenih odbornikov z modro kokardo, nacifrane gruče volivcev, jezdeci in pešci, čve-terovpreženi voz, odločen, da popelje častivrednega Samuela Slumkeya častito telo, četvero dvovpreženih voz za njegove prijatelje, razvite zastave, preklinjajoči stražarji, kregajoči se odborniki, klici odobravanja volivcev, rez getanje in topotanje konj —: vse to je tvorilo imponujočo bojno vrsto modrih in podajalo sliko visokega pomena tega dneva, slave in važnosti Castanvilla, njegovih kandidatov in njegovih volivcev.
Čegava je glava, ki se pokaže v rdečem žaru na oknu? To je glava gospoda Polta. Komaj se je prikazal, že se razvije z velikim šumom bandero na katerem se sveti napis: “Prostost tisku...” Urnebesni klici odobravanja ...Nato slovesno molčanje...
Kandidat modrih, sam častivredni Samuel Slumkey iz Slumkeyskega gra du, ki se je želel povspeti do časti, da bi zastopal slavno mesto Castan-vill, se je pokazal z modro zavratnico, v kvedrastih črevljih, pri oknu...
V melodramatični pozituri je prijel gospoda Polta za roko in nagovoril častite volivce. Njegove bolj kakor besede zgovorne geste so naznanjale svetu neizmerno hvaležnost katero si sta dolžna ta dva velika moža.
“Je vse pripravljeno?” je vprašal plemeniti Samuel svojega zaupnika. “Vse.” "Niste pozabili ničesar?” “Pred vratmi vas čaka dvajsetero meščanov. Vsakemu od njih stisnite roko. Šest dojilj, v naročju svoje dojenčke, stoji za možmi. Pobožajte dojenčke in vprašajte po njih starosti. To
je zelo važno,”
“Ne pozabim.
“Seveda bi bilo najbolje — ko bi se odločili — da poljubite vsacega teh otrok. Ne rečem, da je to neobhodno potrebno — bilo bi pa zelo koristno.
“Ah res..." Slumkey je premišljeval. “Ali ne bi prevzel kak zaupnik tega dela?”
“To bi ne bilo isto. Vam trud — vam slava.”
“Če že ni drugače... Naj bo...” se je udal žalostno častivredni Samuel. Spremljan od Perkerjevega blagoslova je odhajal... Mali advokat je ostal s Pikvikom pri oknu, da vidita sprevod.
Že se je jel pomikati pod vodstvom odbora. V dvovprežne kočije se je nagnetlo mož kot pečka. Čvetero-vprežna je čakala pri gostilniških vratih na modrega kandidata. Za to kočijo se je razpostavila bojna vrsta.
S trepetanjem je čakal Perker na Samuelov pojav pri Vratih. Kako bo sprejelo ljudstvo kandidata? Hladno— navdušeno? Zaslišal se je glasni hura ...“Ah—on stopa iz hiše!” je vzkliknil Perker in se vrgel skoraj iz okna... Močnejši hura... “Ah — on podaja roko!..Tretji gromoviti hura...“Ah — on božka otroke!...”
Perkerjev glas se je stresel strahu ... Vrisk odobravanja se je slišal... Perker je kričal v vzhitu: “On polju-buje otroka!...” Vrisk je naraščal... “On poljubuje že druzega otroka!...”
Perker se je čutil v nebesih. Vriskanje in vpitje je postalo tako močno, da se je tresla zemlja...
“Blagoslovi Bog tvoje junaštvo — on poljubuje vseh šestero!” Med gromom vriskanja in brezumnega vpitja se je odpeljal častivredni Samuel Slumkey iz Slumkeyskega gradu.
Perker je potegnil Pikverje hitro za seboj, jih stlačil v tako že nabasani voz in drveli so proti kraju volitve...
Z zmagovitim krikom, z razvitim banderom, je prihajal od druge strani Fickin s svojim sprevodom. Kako se je zgodilo, da sta zaplali ti dve nasprot ni reki druga v drugo — kako se je uredila zmešnjava, ki je nastala vsled tega, mi ni mogoče popisati.
V	Pikvikovih zapiskih iz katerih sem posnel te znamenite dogodke, ne najdem natančnega poročila o poti voliv-nega sprevoda.
Bržkone zategadelj, ker je padel pri prvem spopadu drog sovražne zastave s tako močjo na Pikvikovo častito glavo, da mu je zlezel klobuk črez čelo, oči, ušesa, do ust — in mu je bilo tako v tmino zagrnjenemu nemogoče slediti divjim prizorom, ki so se vršili okrog njega.
V	svojih opombah slika samega sebe obdanega od pretečih, strašnih postav, neznanih lic, gostega oblaka prahu in krvavega boja.
Neznana moč ga je dvignila nakrat z voza, toča batin, ki je padala tako gosta in močna po njem, je prisilila najbolj miroljubnega moža cele Angleške, da se je bil tudi on — da je udarjal po nevidnem in neznanem nasprotniku.. .kakih posebnih podrobnosti tega znamenitega boja pa se ni spominjal — saj mu je branil do ust potegnjeni klobuk, da bi gledal okrog sebe.
Pa prijela ga je skrivnostna roka — ga izvlekla iz bojne zmešnjave — ga vodila po lesenih stopnjicah v višino... Bil je na nekem odru, kjer mu je bilo možno stati prosto na svojih nogah in se rešiti klobuka.
Pikvik se je oddahnil. Videl se je na hustingsu, obdanega od svojih modrih prijateljev. Od tukaj je lahko pregledal prostor volitve.
Oder ali galerija hustingsa je bila razdeljena na tri dele. Srednji je bil ožji od ostalih dveh in se odpiral v neke vrste balkona, v katerem je stal župan z občinskimi odborniki in magi-stratnim slugo. Vsi v; veliki paradi. Najbolj markantna oseba med vsemi je bil sluga s svojim velikim klobukom, čigar široki krajci so mu zakrivali ušesa in spolnjevali tako svoj namen obrambe nočnih napodpv na to mnogozaslužno osebo. Nosil je modro s srebrnimi portami izšito suknjo in zvonil vsak hip z velikim zvoncem v roki, ukazovaje vznemirjenemu va-lovju tam doli mir in molk. Njegov obraz je kazal, da se veseli svojeg;a posla in da mu poveča par kupic izpitega groga to veselje.
Prostor na desni balkona je zasedla zelena armada Fickinova — prostor na levi Slumkeyevi modri bojevniki. Iz vrst svojih pristašev sta se klanjala tu Fickin, tam Slumkey...
Glavo nagnjeno, smehljajočega lica, roko na srcu sta se priklanjala morju nemirnih glav pod seboj... Morju, ki je zalilo ves obširni trg, iz katerega se je dvigala in kipela divja zmes raznovrstnih glasov. Krik, tuljenje, stok, žvižganje. V tem strašnem kaosu se je vrtela vsa teorija akustike.
Pikvik se je že oddihoval ko ga potegne njegov drug Tupman za rokav.
“Ali vidite tam gori gospoda Winkle j a?”
“Kje?” je vprašal Pikvik in segel v žep, kjer so ostali po sreči srebrni naočniki.
“Tam na tisti strehi.”
Res sta sedela redakterica redakterja “Castanvillskega lista”, gospa Poltova in gospod Winkle udobno v kreslih na ravni strehi in opazovala s svojega vzvišenega stališča ponosno viharje, ki so vznemirjali ljudstvo v nižini.
Zapazila sta Pikvika in ga pozdravila z belo rutico. Z najelegantnejšim poklonom se jima je zahvalil Pikvik. V svojem širokem dušnem razpoloženju se je spozabil resni filozof celo tako daleč, da je poslal gospej Poltovi poljubec po zraku...
Takrat se niso še začele resne operacije, praznujoča množica se je razveselila nenavadnega intermezza... Vsi so zapazili Pikvikov nežni pozdrav — iz vseh strani je deževalo dovtipov, porogljivk...
“Ah 7— stari navihanec namiguje damam!” je zakričal nekdo. “Glejte zaljubljenega Melkisedeka!” se je oglasil drugi. “Častiti grešnik — naočnike si natika, da škili po ženi svojega bližnjega,” je rjovel tretji, četrti je dostavil: “Polt — čuvaj svojo ženo!”
Konjskemu rezgetanju podobni gromoviti smeh je pohvalil te dovtipe. Razžaljen do dna duše je bil Pikvik. Neslani dovtipi so vredili njegovo sramežljivost, so oblatili poštenje nedolžne dame... Bil je ves izven sebe. Pa magistratni sluga je zavihtel zvonec — Pikvik se je moral zadovoljiti s tem, da je stal tiho, veličasten v svojem srdu, in vrgel preziren pogled na rogajoče se tolpe — kar je vzbudilo še glasnejši smeh. “Tiho!” so klicali županovi svetovalci. “Viffin napravi red,” je ukazal župan. Z vso okolno-stim primerno slovesnostjo je pregovoril župan te besede. Sluga je priredil nov koncert na zvonec... Njegovo zvonjenje je bilo podobno pekovemu, kedar naznanja sveže žemlje. Eden nemirnih zborovavcev je spoznal to in zaklical: “Žemlje — sveže žemlje!”
“Gospodje,” je vikal župan z visokim tenkim glasom, “gospodje volivci, častivredni someščani in bratje, plemeniti sinovi Castanvilla! Mi smo se zbrali — da....
Strašansko močan glas iz množice je prekinil županov nagovor: “Živel naš župan! Še dolgo nam naj prodaja tako drage ponve in koze, ki so mu nastlale sena v črevlje!”
To jako razumljivo cikanje na županovo obrt je bilo viharno pozdravljeno. Odobrujoči vik je spremljalo žvenkljanje zvonca. Zgovornost mestnega predstojnika je omagala.
Pikvik je razumel le poslednjo frazo, s katero se je zahvalil župan “za napeto pozornost, s katero so ga blagovolili poslušati gospodje volivci.” Ta zahvala je vzbudila zopet splošno veselost.
Vse to je tvorilo v resnici lepo sliko. Treba bi bilo videti gospoda Pikvika, filozofičnega opazovalca te slike. Naočnike na nosu, klobuk na očeh, 'usta odprta, se je trudil da spravi take izbruhe angleškega patriotizma v soglasje z zdravim razumom in postavo. V tem premišljevanju ga je zmotil vJ-šokorastel suh gospod, ki je povzdignil svoj glas, da predloži po navadni formuli “časti in uvaževanja vredni ud za parlament.”
Pa suhega gospoda glas je pogrešal moči — okoli njega stoječi so ga vpraševali, kje je izgubil glas, če ga je pozabil doma ali zastavil za pijačo in tako dalje...
Slednjič se je posrečilo vendar suhemu, da je povedal ime predloženega kandidata, častivrednega gospoda Fic-kina. Ta izjava je bila znamenje navdušenim klicem odobravanja zelenih in grozovitemu zmerjanju in psovanju modrih. Drugi zelo kolerično izgle-dajoči gentleman je poskušal zaman, da bi dokazal svoje pravice glede zastopa Castanvilla. Njegov govor poln hiperbol in prispodob, je dosegel ravno nasprotni vspeh. Bolj ko se je razgreval mož, bolj od srca so se smejale tolpe — bolj, ko so se smejale, bolj jih je zmerjal. Še ti, ki so stali po hustingsu so se jeli smejati.. . Uvidev-ši to, se je obrnil kolerični govornik, ko je izlil svojo jezo na “bebasto ljudstvo”, k gentlemenom na hustingsu... Občni krik nevolje ga je prisilil, da je izražal svojo jezo le s pantomino... Zapustil je mesto svojemu zaupniku. Tega govor je bil že tiskan v “Castan-villskem listu”. Vendar ni prizanesel volivcem, ki ga niso poslušali, nobene besede... V trušču in vpitju je govoril, govoril.. .
Prišla je vrsta na'častivrednega Fic-kina. Mala suha postavica je nastopila, Dvignil se rezek kričeči glas. Pa komaj je odprl usta, že je zaigrala Slum-keyeva godba. In eneržija, katero je kazala godba od ranega jutra, je bila le senca pfoti sedanji uporabi moči... To nezaslišano razžaljenje je obudilo pravično jezo Fickinove armade. Zeleni so planili na modre... Ti so se branili junaško... Županova beseda, slugino zvonjenje, nista bila v stanu ust&viti bijočih se gruč. Grozno se je slišal udar pesti, škrip lomečih se ban-derinih drogov, krik ranjencev... V skrajni sili je poslal župan dvajset stražnikov, da aretujejo načelnike tepeža. Teh je bilo okoli sto petdeset.
Seveda niso mogli ostati v takem slučaju Fickin in njegovi prijatelji mirni. Fickin se je naslonil na balustra-do hustingsa'in klical svojemu nasprot niku na nasprotni strani:
“Nas ustavljajo in motijo ti godci na vaš ukaz gospod?!”
“Dovolite gospod, da ne odgovarjam na taka vprašanja,” je odgovoril častivredni Slumkey. Slonel je na ba-lustradi in meril svojega tekmeca do-brovoljno in mirnodušno... To je razkačilo Fickina. Njegova togota se je razplamenela do najvišje stopinje. Fickin je pomolil Slumkeyu pest — Slum-key je pozval Fickina na dvoboj... Pogažena so bila vsa pravila, oblateni pošteni običaji. Zaman je prigovarjal župan — zaman pozvanjal sluga... Župan je naznanil, da se posluži svoje uradne oblasti ako ne nehata spoštovana gospoda kandidata kaliti javni mir. Ha! Zaupniki obeh strank so se sešli po hustingsu in se pričkali cele tri četrt ure radi novega intermezzo — dokler ni dvignil Fickin roko do klobuka v uljudni pozdrav Slumkeyu.
Samuel se je zahvalil miroljubno. Godba je umolknila, Fickinu je bilo možno sprožiti svoj krasni govor.
Različna v slogu in barvi sta si bila govora obeh kandidatov podobna po vsebini. Oba sta soglašala v občudo-dovanja visokih lastnostih in čednostih spoštovanja vrednih castanvillskih volivcev. Dvojno in neprecenljivo spoznanje velikih zaslug blagorodnih volivcev! V različnih besedah istega pomena sta zagotavljala oba; da ni bilo še na svetu zbora tako neomadeževa-nih, občudovanja vrednih, nesamopaš-nih, v vsakem oziru popolnih mož — kakor so pred njima stoječi volivci; da so pa vendar tisti izmed volivcev, ki glasujejo za nasprotnika, brezumne živali, katerim zabranjuje njih ničev-nost, da ne spoznavajo svoje visoke dolžnosti...
Fickin se je zaklinjal pri vseh bogovih, da se bo ravnal strogo po naročilu volivcev -— Slumkey se je obvezoval slovesno, da se ne poda nikdar tujemu vplivu. Oba sta zagotavljala, da nosita žitje in bitje, trgovino in obrt, stanovalce in stanovalke, sinove in vnuke prebivalcev Castanvilla zvesto v srcu... Vsak obeh kandidatov je bil uverjen, da sme pričakovati z gotovostjo, da bodo volili volivci soglasno njega — le njega...
Po kbnčanih govorih je prišel na vrsto “show of hands”, (pregled rok). Najprej so dvignili vsi modri roke — potem zeleni — Župan se je odločil za kandidata modrih. Urnebesno odobravanje modre armade, žvižganje zelene je sledilo tej izjavi. Fickin in njegovi so zahtevali, da se vrši “poli”. (Ožja volitev).
V odmoru, ki je sledil burnim prizorom, so se spomnili volivci, da bi bilo umestno zahvaliti župana “za njegovo pošteno vedenje, ko je sedel v kreslu.”
Ker pa ni bilo na hustingsu nikake-ga kresla in je bilo debelemu županu dolgo stanje velika muka, je dobila ta zahvala lice naUmestnega dovtipa. Ven dar se je zahvalil župan po starem običaju tistim, ki so se zahvaljevali njemu. Nato so se razpodelili volivci. Dva nasprotna sprevoda sta se razšla v dve nasprotni strani. Krika je bilo seveda pri obeh.
Začel se je poli. Dokler je trajal je bil Castanville prava Indija Komandija. Reke piva so tekle po mestu, se mešale S potoči žganja in likerja. Na cestah je bilo polno prodajalcev pahljač. Ponujali so svoje blago od nenadne zaspanosti ali hipne vrtoglavosti omamljenim volivcem.
Ti dve bolezni: zaspanost in vrtoglavost Sta bili epidemični tiste dni. Povsod si videl valjati se plemenite volivce po blatu in tlaku.
Vročica, pijančevanje, politični pust, vse to je trajalo tri dni.
Tisti čas je bil zelo podučen za Pikvika. Spoznal je, da se skrivajo plemenita čustva patriotizma in svobodoljubja dostikrat pod kaj čudno obliko.
Nekaj volivcev je reserviralo svoje glasove do zadnjega hipa. To so bili vešči trezni špekulanti. Niso jih prepričali modri in zeleni — znali so čakati. Uro pred zaključkom volitve je prosil Slumkeyev zaupnik “za čast dobrohotnega pogovora z blagorodnimi volivci.”
Njegovi dokazi so bili kratki — ne-pobitni. V trumah so hiteli pregovor-jeni na volivno pozorišče in zapisnik njih imen je bil obsodba Horaca Fickina.
“Živel Slumkey, ud parlamenta!”
Dolgo je grmel ta klic po Castanvillu. Občna pijanost se je razkadila počasi... Spoštovani gospod Slumkey je zasedel svoj prostor na klopeh sv. Štefana — in kimal ministrom .. .
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $ 10.35 ............. 50 kron,
za	20.45 ............... 100	kron,
za	40.90 ............... 200	kron,
za	102.25 .............. 500	kron,
za	204.00 ............. 1000	kron,
za	$1018.00 ............ 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
572 Blue Island Ave. Chicago, I1L
— Škofijska mesta na Hrvaškem, ki so vatikanska, sv. Stolica tako dolgo ne bo zasedla, dokler se politiške razmere n urede. Ban Rauch je namreč, odkar vlada, že 11 duhovnikov, ki so njegovi pristaši, predlagal za škofe, toda kurija je vse odbila, nasprotno ban noče dveh kandidatov stolice. Tako poročajo “A. Tagbltt.” iz Rima.
CHARLES S. DENEEN.
Guverner Deneen je kandidat republikanske stranke za zopetno izvolitev.
Rojen je bil v tej državi.
Chas. S. Deneen je bil izvoljen državnim pravdnikom okraja Cook, 1. 1896 in zopet 1. 1900. Leta 1904 je bil izvoljen guvernerjem države Illinois ter je dobil 10,000 glasov več kakor preds. McKinley nad Bryanom. De-
Volilcem 41 senatorskega okraja: Gospodje!
Poslane parker je kandidat za zo-
loval je po svoji moči v napredek in procvit države, za to se nadeja, da ga bodejo treznomisleči volilci spet volili.
Prejšnji guverner Yates govori zoper njega v svojih govorih, to pa le za to ker on tudi išče ta urad. Volilci predobro poznajo politični položaj za to se na iste ne bodejo ozirali, ker nasprotna stranka vedno dobi vzroke za natolcevanja. Volilci vedo, da je g. Deneen mož od nog do glave in pravi kandidat za urad guvernerja. Zato ga bode vsak volil ob prvotnih volitvah dne 8. avg.
KONGRESNIK H. M. SN APP
Gosp. Snapp je kot član poštnega odbora v kongresu veliko storil, da se razširi raznašanje pošte po raznih krajih. Gledal je tudi, da se je pomnožilo število nosilcev pošte, tako, da vsako pismo pride v roke v kratkem času. Sedaj imajo ljudje živeči izven

mesta tako dobro poštno zvezo kakor v mestih.
Gosp. Snapp je tudi gledal, da so se plače poštnim uslužbencem večkrat zvišale.
Ker je vedno za napredek zato sme pričakovati zopetne izvolitve.
DR. E. J. HIGGINS,
kandidat za koronerja za Will Co.
Dr. Higgins je bil rojen v Jolietu dne 4. sept. 1871 in je ostal vedno v Jolietu.
Prve svoje študije je izdelal v tukajšnjih javnih šolah, kasneje se je
petno izvolitev. On je v odboru za izdelovanje kanala. On je veliko deloval na to v zbornici, da se doseže ta želja. Želimo, da bi ga volilci podpirali in ga izvolili, da bode še nadalje deloval v napredek svojega okraja. Vsjk volilec naj ga voli dne 8. avg. ob prvotnih volitvah.
Geo. H. Monroe, Geo. M. Young, John H. Garnsey, Geo. M. Campbell, Fred Bennitt.
GEORGE A. BARR.
Ta gornja podoba predstavlja gosp. Geo. A. Barr, ki je republikanski kandidat za državnega prevdnika (States Attorney) za Will Co.
Gosp. Barr je bil rojen in zgojen v
tem okraju in deluje kot izvrsten advokat že 9 le< v tem okraju ter im* največjo prakso v jolietski okolici. Za to si lahko mislimo, da je res sposoben za ta urad.
Gosp. Barr je deloval na to, da s« postavi tudi urad državnega pravdni-ka, kot okrajna služba in ne kot j« bilo doslej na komisijo. On je delaven v republikanskih krogih.
Rojakom se priporoča, da ga bodo volili pri prvotnih volitvah ter ga nominirali za ta urad.
ANSON W. FLEXER.
Gosp. Flexer je že več let v uradu supervizorjev tega mesta. Med tem časom je veliko storil za revne meščane, da so dobili pomoč od mesta ne
glede na drugo kakor na stanje rev
zev.
Med časom ko je bil supervizor, : je seznanil z subdivizijami tega okr ja in to je kar je treba vedeti kd( hoče biti dober mož za ta urad ureko derja, za to sme pričakovati, da s bode volil vsak rojak ob prvotnih v« litvah dne 8. avg.
GUY L. BUSH,
Gosp. Bush je republikanski kand dat za nominacijo za poslanca v d žavno postavodajstvo. Izvoljen je b v ta urad že 1. 1898. in je bil vsab
podal na vseučilišče, kjer je dovršil prouk zdravilstva. On je eden izmed j najboljših zdravnikov našega mesta, j in je zdravnik za več zavarovalnih družb.
Velikega pomena je to, ako se postavi v urad okrajnega preglednika mrličev (coroner) zdravnik, ker on več ve o umrlem na prvi pogled kot kdo drugi, ki ni šturiral medicine.
Ako bode on nominiran za koronerja dne 8. avg. in ako bo izvoljen, obljublja, da bode deloval v korist naroda in v prihranjenje nepotrebnih stroškov tega okraja.
FRANK L. PARKER.
Volilci tega okraja poznajo g. Par-kerja in ga spoštujejo, kot vrednega poslanca v državni zbor. Njegovo kandidaturo so sprejele unijske organizacije v Jolietu in okolici.
Združeni jolietski trgovci so razposlali volilcem sledeče pismo:
drugo leto zopet izvoljen. R bil v okraju Du Page ter živi vedno.
Poslanec Bush je delaven č stavodajstva in volilci, ki ga bi minirali 8. avg. se ne bodo zm< ga tudi izvolili v novembru.
IX.
NOVOMESTO.
(Konec.)
Vzrok ustanove Novomeškega kapi-telna so bili Turki. Ker niso bile sosedne župnije varne pred divjimi iur-čini, iskali so si župniki varnega zavetja za časa nevarnosti v dobro utrjenem mestu. Od tod tudi združenje sosednih fara s kapiteljsko.
Bilo je 13 kanonikov, ki so imeli skupno hrano in bivališče. Pozneje se je njih število skrčilo na 6. Za časa Francozov je bil kapitel zatrt, a z dvornim dekretom 1818. leta zopet obnovljen. Vender so bili kanoniki še le 1831. 1. zopet umeščeni.
V cerkvenem oziru je bilo mesto podložno Oglejskim patrijarhom. Ti so imeli svoje namestnike v duhovnih stvareh za Kranjsko, Štirsko in Koroško. To častno službo so opravljali Novomeški prošti. Ko se je 1787. leta dovršila nova uravnava do tega časa jako neugodnih mej škofijskih, pripadale so Ljubljanskej škofiji vse du-hovnije, ki so bile doslej pod Oglejskimi patrijarhi, torej tudi Novomesto.
Avstrijski nadvojvoda Karol je iz-premenil 1580. leta Karlovec v mejno trdnjavo proti Turkom. Vojaki z uradi so se preselili v Karlovec. To je bil hud udarec za mesto. Turki so se polastili mesta Kaniže na dolenjem Ogrskem; s tem je bila kupčija ustavljena. Da je nesreča prikipela do vrhunca, vpepelil je požar 1664. leta mesto malo ne popolnoma. To je pripravilo mesto v neizrečeno nesrečo. Kdor je še kaj imel, užival je dobiček svojega truda brez upanja, da si pridobi novega. Tako je izginilo iz mesta prej-šno-blagostanje. Da bi se mesto vsaj nekoliko opomoglo, ustanovila je blaga cesarica Marija Terezija 1746. leta gimnazijo, a 1778. leta tako zvano 3 razredno normalno šolo ter poduk izročila redovnikom sv. Frančiška. Poduk na gimnaziji so oskrbovali frančiškani do 1870. leta. Tudi je postalo Novomesto “okrožno mesto,” ko so bili vicedomi 1748. leta nadomesteni z okrožnimi glavarji.
Pred mestnimi vrati poleg ceste proti Ljubljani je stal 1672. leta sezidani samostan kapucinski, ki pa je bil zaprt 1786. leta. Tu je pisal slovenski pisatelj P. Hipolit. V mestnem obzidji, ki je bilo deloma 1786. leta porušeno, osem stolpov ob mestnem obzidji pa na očitni dražbi prodanih, bilo je pet cerkva z župnijo vred.
Za časa prvega prihoda Francozov na Kranjsko je baje general Berna-dotte, poveljnik francoskej armadi na Kranjskem, poslal oddelek vojakov iz Ljubljane pri Novomestu, češ, naj zasede mesto. Bilo je meseca aprila 1797. leta. Francozi pridejo v mesto, ko se je ravno mračilo, ter napadejo hišo necega ubožnega meščana. Meščani, misleč, da so roparji, zaženo glas: “Roparji, roparji so v mestu!” Po cerkvah prične plat zvona biti, a bobnar z bobnom meščane k orožji klicati. Meščani se hitro oborože in hite nad razbojnike. Francozi, slišavši ropot in zvonenje po mestu, mislijo, da je to znamenje po okolici razpostavljenim vojakom, naj mestu na pomoč prilete, hitro zapuste mesto in se še po noči umaknejo do Trebnjega. Bila je namreč raznesena govorica, da nad 60,000 cesarskih tu preži na Francoze, da jim zabrani odhod. Ta srčnost je za sedaj rešila mesto druge nadležnosti; kajti kmalu potem je bilo stdenjeno premirje v Ljubnem (Leo-ben) ter mejna črta zaznamovana od Trebnjega do Litije in Celja, v 19. dan meseca oktobra 1797. leta pa mir v Kampoformiji.
Leta 1809. so Francozi drugič zasedli mesto. Okolo mesta je bila zbrana črna vojska, ki je mnogo kvare naredila okolici ter mnogim življenje vzela. Iz Žuženperške, Hinjske in Višnjegorske okolice so se zbrali kmetje, zapeljani od neprevidne svetne in duhovske gosposke, oboroženi s kosami, vilami in jednacim orodjem okolo mesta čakajoč Francozov. V tem so pa plenili po mestu in okolici, dokler jih niso francoski vojaki razkropili in pomorili.
Vsak kmet, ki so ga zasačili v mestu, bil je umorjen brez milosti, a meščanom je bilo prepovedano pod smrtno kaznijo sprejeti kakega človeka pod streho. Za kazen so požgali Bršljin in druge vasi po okolici.
Naj pogine z letopisa Krvotočnih dni spomin!
Mesto svetega Feliksa Žaril palen si Beršljin!
Rijoveli so kanoni V kmetiče razljutene:
D’narjov lakomni Frankoni Spuntali Kočevarje.
Dr. J. Zupan.
Vsled Dunajskega miru v 14,- dan oktobra 1809. leta je prišlo mesto pod francosko vlado in ostalo do 1813. leta. V 15. dan avgusta tega leta se je še slovesno obhajal god cesarja Napoleona I., malo dni potem so francoski vojaki zapustili mesto ter ga cesarski zasedli.
Od leta 1814. do 1817. je trla ljudi najhujša lakota, ki se pomni. Mnogo ljudi je lakote pomrlo. Mernik turšice je stal nad 7 gld. Mnogi so si ohranili življenje z juho, katero je iznašel Rum
fort, (roj. 1752. 1. v Ameriki, umrl 1814. 1. pri Parizu).
V letih 1836., 1850 in 1855 je kolera mnogo ljudi pomorila.
Sedanje mesto (leta 1885.) ima 2066 prebivalcev, ki se največ žive z obrt-nijo in trgovstvom, a tudi z poljedelstvom. Meščani imajo uniformiran
meščanski kor z dobro izurjeno godbo, ki potrebščinam popolnoma zadostuje. Cesar Franjo Josip I. mu je daroval krasno zastavo, ki se je slovesno blagoslovila v 26. dan junija 1875. leta. V mestu je c. kr. okr. glavarstvo, deželna in mestno delegirana sodnija. Za naobraženost skrbi c. kr. višja gimnazija, čveterorazredna deška in dvoraz-redna dekliška ljudska šola.
Duhovno pastirstvo oskrbljuje in-fulirani prošt se štirimi kanoniki in vikarjem.
Nad mestom na prijaznem holmci stoji farna kapitelska cerkev z lepim starinskim prezbiterijem. V cerkvi je sedem oltarjev; veliki v gotiškem zlogu izdelani oltar kinča prelepa podoba sv. Nikolaja, ki je delo slavnega umetnika J. R. Tintoretta. Pod oltarjem so o-stanki sv. Feliksa, katere je prinesel iz Rima prošt Grmanik 1775. leta o svetem letu. Tudi je v cerkvi mnogo starih grobnih in drugih napisov. Od zunaj pa lepša cerkev krasen zvonik z lepo ubranim zvonenjem. Zlasti si je mnogo prizadeval v dan 4. novembra 1881. leta umrli prošt Simon vitez pl. Wilfan za olepšavo cerkve. Tudi je skrbel, da se je uredil razmetani ka-pitelski arhiv, v katerem je mnogo za zgodovino jako važnih listin, med dru-zimi tudi dva lista slovenskega pisatelja Matije Kastelca.
Razun farne je v mestu še frančiškanska cerkev z jako okusno izdelanim licem. Tu počivajo med drugimi tudi ostanki slov. pisatelja Matije Kastelca, bivšega kanonika, kakor svedo-či za kake dva prsta iz tal moleča plošča z jako zanimivim grobnim napisom. Njegov brat je bil namreč frančiškan v Novomestu; ker sta se v živ ljenji ljubila, nista hotela tudi po smrti ločena biti. Tudi spomenik Janeza pl. Lenkoviča, predstavljajoč ga v pravi velikosti, je še ohranjen. Pokopan je mej kapelicama sv. Antona in sv. Frančiška.
Izmej poslopij naj se omeni še “Prvi Narodni Dom”, katerega so leta 1884. čisto dodelali.
Finančno poročilo K. S. K. J. za mesec maj 1908
Prednja straža v Manili.
Manila, Filipini, 20. jul. — Bojnj la-diji “Maine” in “Alabama”, prednja straža velikega ameriškega brodovja bojnih ladij, ki se sedaj nahaja na po-' tovanju okoli sveta, sta dospeli sem-■ kaj davi. Ko se ladiji založita tukaj ' s premogom, odpJujeta dne 27. julija v Singapore.
Osman Paša umorjen.
Solun, 18. jul. — General Osman Paša, junak od Plevne, poveljnik turške posadke v Monastiru, je bil danes v neki monastirski vojašnici umorjen po nekem častniku, ki pripada mlado-turški stranki.
General je šele včeraj naznanil z ukazom, da se pomiloste vsi turški častniki, ki so se udeležili nedavnih uporov v Macedoniji. Ta umor je zelo razburil mesto, v katerem je bil predkratkim umorjen tudi general Šemsi Paša.
Zarota na Portugalskem.
Lizbona, 28. jul. — Po tukajšnjih časopisih je vlada zasledila zaroto republikancev, danes 28., na obletnico po bivšem prvem ministru Francu zatrtega upora, prirediti revolucionarno vstajo. Zadnja dva tedna je bilo v zvezi s tem dejanih v zapor več odličnih oseb, med njimi tudi več častnikov. V lizbonski posadki se je tajno delala velika propaganda za revo lucijo. __________________
Neki farmar v Ney Jerseyu je polagal več let zaporedoma pod svojo kokoš račja jajca. Ko so se račice iz valile, so tekle seveda takoj na vodo. Prva leta je bila kokoš vsled tega vselej strašno presenečena in razburjena. Nazadnje pa si je mislila, da mora pač že tako biti. Letos pa so ji dali valit kokošja jajca. Zleglo se je dvanajst prelepih pišek. Kokoš jih pelje takoj k vodi — piske pa zlete stran. Kokoš je bila huda, ker niso hotele v kopel. Še večkrat jih privede k vodi. Ko pa se le niso hotele preleviti v race, jih s silo požene v vodo — da je vseh dvanajst utonilo.
Žalostna usoda hrabrega vojaka. V Homolki pri Plznu na Češkem se je obesil predkratkim prostak 35. pešpolka, Pečka. Zakaj? Pečka je šel, ko je izbruhnila rusko-japonska vojska, v Sibirijo za prostovoljca. V Mandžuriji se je tako odlikoval, da si je zaslužil red sv. Jurija in avanziral za častnika. Ko je pa po vojski prišel v Plzen na obisk, so ga kot dezerterja prijeli in, dasi je prosil, naj ga vzamejo kot prostovoljca, so ga vtaknili za tri leta v vojaško suknjo. Mož, po pravici užaloščen, je hotel pobegniti, pa so ga prijeli in zaprli. Ko so ga iz zaporov izpustili, se je obesil. Poleg njega so našli na robcu Jurjev red.
1.
2.
3-
4-
5-7-8.
10.
11.
12.
13-
14-
15-16. 17-20. 21. 23-24. 25-
29.
30. 32. 33-
38.
39.
40. 41-42.
43-
44-
45-46. 47-49-
50.
51.
52.
53-
54-
55-56. 57-58. 59-
60.
61. 62. 63-
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73-
74-
75.
76. 77-78. 79-
80.
81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90. 91-92.
93-
94-
95-96.
97-98. 100. : 01. ’02. 103. :04. ios.
106.
107. 08.
109. na ni. 112. ii3-114. ti5-
117.
118.
119.
Ime, številka in kraj društva.
o
S
c
o
»N
a
o
Oh
12
ce
C
N
•O
3
&
. oö »id
kC
o
O
c«
-id
'5
>
rt
Ut
•O
N
J¿
u
>
rt
N
S
"o
•o
Sv. Štefana, Chicago, 111....................
Sv. Jožefa, Joliet, 111......................
Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111...............
Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn............
Sv. Družine, La Salle, 111...................
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo.....................
Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111............
Sv. Roka, Clinton, Iowa......................
Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111.............
Sv. Jožefa, Forest City, Pa..................
Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn...........
Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont.............
Sv. Roka, Allegheny, Pa......................
Sv. Jožefa, Virginia, Minn...................
Marije Pomočnice, Jenny Lind., Ark..........
Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich..........
Sv. Jožefa, Federal, Pa.....................
Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio................
Sv. Barbare, Blocton, Ala....................
Sv. Vida, Cleveland, Ohio....................
Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111..............
Sv. Petra, Calumet, Mich.....................
Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash...........
Matere Božje, Pittsburg, Pa..................
Sv. Petra !n Pavla, Kansas City, Kans........
Sv. Jožefa, Riggs, Iowa......................
Sv. Barbare, Hibbing, Minn...........;.......
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa....................
Sv Alojzija, Steelton, Pa..,.................
Sv. Jožefa, Anaconda, Mont...................
Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111.,.....
Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont......
Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y.........
Sv. Alojzija, Chicago, 111...................
Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa............
Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa..........
Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich...
Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind..............
Sv. Jožefa, Waukegan, 111....................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn..................
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo..............
Sv. Jožefa, Leadville, Colo..................
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y...................
Sv. Jožefa, Haser, Pa......................
Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn..........
Sv. Janeza Krstnika, Wenona, 111.............
Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O.........
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111............
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio...,............
Sv. Jurija, Etna, Pa.........................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis............
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio...............
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa...................
Sv. Barbare, Irwin, Pa.......................
Sv. Jožefa, Great Falls, Mont................
Srce Jezusa, St. Louis, Mo...................
Sv. Antona Pad., Goff, Pa....................
Sv. Antona Pad., Ely, Minn...................
Sv. Jurija, Toluca, 111......................
Sv. Barbare, Springfield, 111................
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111............
Sv. Jožefa, La Salle, 111....................
Marije Vnebovzete, Forest City, Pa...........
Marije Pomagaj, Chicago, 111.................
Marije Pomagaj, Waukegan, 111................
Matere Božje, So. Chicago, 111...............
Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa..........
Sv. Alojzija, Fleming, Kans..................
Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich.... Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio...
Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo...........
Sv. Antona Pad., Joliet, 111.................
Sv. Alojzija, Mohawk, Mich...................
Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa.................
Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr........
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa...............
Sv. Barbare, Pittsburg, Pa...................
Friderik Baraga, Chisholm, Minn..............
Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo..
Sv. Alojzija, Broughton, Pa..................
Sv. Barbare, Kaylor, Pa......................
Sv. Barbare, Mount Olive, 111................
Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111..............
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah................
Sv, Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio.......
Novi Dom, Newark, N. J.......................
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis...................
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo........
Sv. Ane, New York, N. Y......................
Sv. Ane, Chicago, 111........................
Sv. Barbare, Moon Run, Pa...................
Sv. Genovefe, Joliet, Ul....................
Sv. Družine, Aliquippa, Pa....-,............
Sv. Jožefa, Barberton, Ohio.................
Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio........
Sv. Jožefa, Ely, Minn.......................
Sv. Roka, Denver, Colo......................
Marije Milosti Polne, Steelton, Pa..........
Sv. Veronike, Kansas City, Kans.............
Sv. Srca Jezusovega, Murray, Utah...........
Sv. Pavla, Little Falls, N. Y...............
Marije Pomagaj, Rockdale, 111................
Skupaj. .
249 102 89 126 339 99 7 29	108 44 30 37 168 32 7 13	196.45 77.55 72.15 103.50 264.85 80.65 7.10 25.10	58.85 23.60 13.35 17.25 65.30 17.60 3.40 5.35	1.00 .50 1.00 .50 1.00 .50	r		4.00 2.00 2.OO! 4.00 2.00 4.00	"«-Jv/	.13 .30 .15 .30 .15 .30 .15			*	
						1		1.00 1.50 2.50 .50 .... A			
											
243	112	197.20	56.85			6.00	1.50			
60	22	48.10	10.50							
126	53	117.20	29.75	5.00		11.00	1.00	1.65		
110	38	83.20	19.25	1.00		5.00		.30		
198	76	156.85	33.85			'2.OO				
30	11	28.00	5.60							
39	19	30.15	7.70							
104	51	82.55	23.95	.50		2.00		.15		
44	23	35.80	10.30							
19	8	17.35	3.95				.50			
345	111	222.70	47.30	2.00		9.00	1.50	.75		
210	72	162.70	40.00	1.00		4.00		30		
375	108	285.55	52.75	2.50		10.00	1.00	.75		
50	19	46.90	9.80	.50		2.00		.15		
136	14	87.95	5.70			1.00				
77	6	58.65	3.50							
19	7	16.20	2.80							
114	25	88.85	15.50	......		1.00	2.00			
90	16	71.40	6.30	1.00	...» . .	5.00	1.00	.30		
75	27	61.50	10.55	.50		1.00		.15		
55	13	47.10	8.20							1.40
178	42	141.75	20.60	.50		1.00	1.00	.15		
23	12	20.20	5.45		......	1.00				7.95
36	6	24.40	2.35				50			
62	3	42.75	1.05	1.50		3.00		.45		
43	10	28.25	4.05			1.00					
128	30	96.10	14.95	.50		2.00		.15		
33	10	24.50	7.60	1.00		3.00		.30		
76	28	44.15	11.45			2.00	1.00			
'252	62	191.20	25.10	1.50		5.00	1.00	.45	2.00	
112	14	80.70	5.65	.50		7.00	1.00	.15		
48	10	39.20	5.25							
156	18	116.90	10.15			7.00				10
98	12	53.50	5.50	1.00		6.00	.50	.30		
100	25	73.05	13.60	.50		2.00	1.00	.15		
242	40	175.85	16.40			4.00	1.00			
54	11	42.30	4.85			1.00				
60	16	50.30	8.40	1.00		4.00		.30		
18	1	12.05	.35				1.00			
116	20	71.00	8.35			3.00	.50			
51	10	31.00	3.65							
143	18	93.30	11.20			7.00				.80
34	11	23.30	4.85			2.00				
36	10	31.80	4.50							
109	10	88.25	4.30			2.00				
20	5	17.00	3.25							
59	14	41.60	7.60			2.00	.50			
38	9	30.60	3.65				.50			
113	14	81.70	5.10			5.00	1.00			
29	7	20.50	2.75				50			.90
44	13	30.70	7.45				1.00			
50	11	38.60	5.65							
21	4	14.50	2.45				3.00				17.80
121	24	98.90	12.10	3.50		12.00	.50	1.05		
	87		53.35			. . , . . .	.50			
99	19	74.05	8.00			2.00	.50			
	61		46.35	.50		1 00	50	.15		
	73		58.25			2.00	.50			
83	13	66.00	9.05							
92	2	62.75	.75			2.00				
	27		21.20	1.00		200		30		
	16		12.30	.50		1 00	50	15		
60	15	45.70	9.25	1.00		3.00	.50	.30		
42	1	31.20	.70			1.00	.50			
48	6	31.70	2.25							
5		4.45								
61	12	44.15	5.60			1.00	1.00			
	28		21 25	50		1 00		.15		
64	1	50.00	.70			4.00				
32	5	25.75	3.80		3.90	2.00				
59	16	48.00	8.55			8.00	1.50			
27	5	22.20	2.55				1.00			
48	5	38.55	2.60	1.50		4.00		.45		
28	2	22.95	.85	.50		1.00		.15	1 00	
25		15.95		.50		3.00		.15		
23		18.40								
6	12	4.95	7.85							1.65
43	9	34.60	5.95	2.00		8.00		60		
	39		30 70	1 00		200	.50	.30		
	26		11.85								
	23		11.95							
12		10.90								
	21		10 05			2.00				
17		12.30	. . .							
11		7.85								
	14		7.55							
87	33	68.50	16.30				.50	.		
42	1	35.10	.35	1.00	7.80	8.00		.30		
	17		15.30							
	46		32.70			2.00	.50			
4		3.70								
16		12.10								.70
	13		11.30							
7442	2467¡$ 5,640.75|$ 1,298.20			$ 40.50	$ 11.70	$224.00	$ 35.50|$ 12.45		$ 3.00	$ 31.30
o
•o
$
119.55 260.60
104.80
88.80 126.90
335.95 103.40
10.50
30.45
261.55 58.60
165.60 108.75
192.70
33.60 37.05 109.15
46.10
21.80
283.25 208.00
352.55 59.35
94.65
62.15
19.00 107.35
85.00 73.70
55.80
165.00
29.60 27.25 48.75
33.30
113.70
36.40
58.60
224.25
95.00
44.45
126.95
66.80
90.30
197.25
48.15
64.00
13.40 82.85
34.65
110.70
36.30
94.55
20.25 51.70
34.75 92.80
23.75 39.15
44.25
128.05
53.85
84.55
48.50
60.75
75.05
65.50
24.50
14.45
59.75
33.40
33.95 4.45
52.75
22.90 54.70
35.45
66.05
25.75
47.10
25.45 19.60
18.40
13.20 51.15
34.50
11.85
11.95
10.90
12.05
12.30 7.85 7.55
85.30
52.55
15.30
35.20 4.70
12.10
11.30
31.30$ 7,210.15$ 86.25$ 5.00
0


PODROBEN PREGLED DOHODKOV MESECA MAJA 1908.
Naloženega društvom moški ases, za posm
znake ...............-
rezervni sklad ........
certifikate ...........
vrhovnega zdravnika.
zaostali dolg..........
Preveč plačanega........
DENAR V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
25 kron za.................$ 5.20
50 kron za............10.30
100 kron za................ 20.4C
Amer. Slovenec, Joliet, IH,
Plačanega od društev
$5640.75	maju 1908 				$7210.15
1298.20	Kredit društev 			 3.00
40.50 11.70 224.00	Dolg društev 			 86.25
35.50 12.45 31.30 5.00		
$7299.40		$7299.40
SKUPEN PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV V MAJU 1908.
Preostanek 1. maja 1908... .$89,347.52 Plačanega od društev v maju
1908	.................... 7,210.15
Obresti obveznic Comercial
Nat’l Safe Deposit Co......	337.50
$96,895.17
Plačana posmrtnina .$4629.00 Plačana poškodnina.. 500.00 $5,129.00 Drugi stroški v maju 1908..	81.00
Preostanek 1. junija 1908.... 91,685.17
$96,895.17
o,
>0
>
0
00
20

75
25
00
70
00
00
00
PODROBEN PREGLED STROŠKOV MESECA MAJA 1908.
Izplačana posmrtnina za—
Franceta Hribar ........................
Jožefa Oražem ..........................
Jožefa Perko
Izplačana poškodnina za Janeza Pešel...............
Plača glavnega tajnika za maj.......................
Izdatki glavnega tajnika v maju za poštnino $4.50; potrebščine $1.50; ...................................
Skupni stroški v maju 1908................
$1000.00 1000.00 304.00 200.00 1000.00 125.00 1000.00	4629.00
75.00	500.00
6.00	81.00
	
JOSIP DUNDA,
glavni tajnik K. S. K. J.
Finančno poročilo K. S. K. Jednote za prvo polletje 1908, od 1. januarja do 30.junija 1908.
Ime, številka in kraj društva.
1.
2.
3.
4.
5.
7.
8. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.	' 69. UL
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86. |7. 88.
89.
90.
91.	'
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98. 100. 101. 102.
103.
104.
105.
106.
107.
108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115.
117.
118. 119.
Sv. Štefana, Chicago, 1111........:...........
Sv. Jožefa, Joliet, 111.......................
Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111...............
Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn............
Sv. Družine, La Salle, 111...................
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo.....................
Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111............
Sv. Roka, Clinton, Iowa......................
Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111.............
Sv. Jožefa, Forest City, Pa..................
Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn...........
Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont..............
Sv. Roka, Allegheny, Pa......................
Sv. Jožefa, Virginia, Minn...................
Marije Pombčnice, Jenny Lind, Ark............
Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich..........
Sv. Jožefa, Federal, Pa...!................
Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio..............
Sv. Barbare, Blocton, Ala....................
Sv. Vida, Cleveland, Ohio......... •<.........
Sv. Frančiška Sal., Joliet, III-... ;...h'V;1.'
Sv. Petra, Calumet, Mich..................
Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash--------
Matere Božje, Pittsburg, Pa..................
Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans........
Sv. Jožefa, Riggs, Iowa......................
Sv. Barbare, Hibbing, Minn.............
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa..................i.
Sv. Alojzija, Steelton, Pa.................
Sv. Jožefa, Anaconda, Mont...................
Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111........
Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont......
Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y.........
Sv. Alojzija, Chicago, 111...................
Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa............
Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa..........
Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich....
Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind..............
Sv. Jožefa, Waukegan, 111....................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn..................
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo..............
Sv. Jožefa, Leadville, Colo..................
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y...................
Sv. Jožefa, Haser, Pa........................
Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn......... .
Sv. Janeza Krstnika. Wenona, 111............•
Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O............
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111.............
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio.................
Sv. Jurija, Etna, Pa.........................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss...........
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio...............
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa..........
Sv. Barbare, Irwin, Pa..............
Sv. Jožefa, Great Falls, Mont,...............
_Srce Jezusa, St. Louis, Mo..............
Sv. Antona Pad., Goff, Pa....................
Sv. Antona Pad., Ely, Minn....................
Sv. Jurija, Toluca, 111 ......................
Sv. Barbare, Springfield, 111......••
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111.........•••
Sv. Jožefa, La Salle, 111....................
Marije Vnebovzete, Forest City, Pa.......
Marije Pomagaj, Chicago, 111..................
Marije Pomagaj, Waukegan, 111.................
Matere Božje, So. Chicago, 111................
Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa...........
Sv. Alojzija, Fleming, Kans..................
Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich-------
Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio...
Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo..,,-------
Sv. Antona Pad., Joliet, 111........
Sv. Alojzija, Mohawk, Mich.................
Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa.................
Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr........
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa.......... •
Sv. Barbare, Pittsburg, Pa............ •
Friderik Baraga, Chisholm, Minn...	■ • • •
Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo.
Sv. Alojzija, Broughton, Pa..........—........
Sv. Barbare, Kaylor, Pa.......... ......••••_•
Sv. Barbare, Mount Olive, IlL^................
Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111..............
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah...................
Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio........
Novi Dom, Newark, N. J........................
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis....................
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo.........
Sv. Ane, New York, N. Y......................
Sv. Ane, Chicago, 111.........................
Sv. Barbare, Moon Run, Pa....................
Sv. Genovefe, Joliet, 111....................
Sv. Družine, Aliquippa, Pa....................
Sv. Jožefa, Barberton, Ohio...................
Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio........•
Sv. Jožefa, Ely, Minn........................
Sv. Roka, Denver, Colo.......................
Marije Milosti Polne, Steelton, Pa...........
Sv. Veronike, Kansas City, Kans..............
Sv. Srca Jezusovega, Murray, Utah------------
Sv. Pavla, Little Falls, N. Y.....■..........
Marije Pomagaj, Rockdale, 111....,...........
Skupaj...................................
Število članov 1. jan. 1908.	Število članov 1. julija 1908.	Število članic 1. jan. 1908.	Število članic 1. julija 1908.	Moški asesment.	Ženski asesment.	Pristop.	Znaki.
154	143	20	19	$ 654.55	$ 66.95	$ 5.00	$ 7.80
260	247	108	109	1206.10	344.00	3.00	7.80
102	103	44	45	464.10	139.95	3.00	
88	85	30	29	424.60	79.55	2.00	....
127	124	36	37	633.85	103.80	4.50	..... . .
348	330	170	165	1609.30	393.25	7.50	
103	94	30	33	493.55	104.20	2.50	
7	7	7	7	42.60	20.40		
31	29	15	13	158.10	33.55	.50	
244	248	106	98	1207.10	342.60	14.50	19.50
63	56	23	21	298.10	64.35	1.50	
126	124	51	52	652:50	166.10	8.00	..... . .
122	104	41	39	523.70	116.95	3.50		
203	199	77	78	958.50	205.70	2.50	. 		
34	30	11	11	181.00	33.50	1.00	.......
40	37	19	19	182.40	46.20	.50	
105	104	51	52	499.10	144.30	1.50	
47	44	24	23	223.40	62.95	1.50	
21	19	8	8	112.90	23.70	.50	
375	341	110	109	1423.80	282.80	6.00	
215	207	72	73	976.50	242.65	3.50	.......
367	368	106	108	1695.30	308.25	13.00	7.80
48	50	19	20	271.50	59.80	1.50	
146	128	14	13	541.30	34.20	1.00	
79	74	7	7	358.35	27.00	2.00	
.21	19	7	7	99.20	16.80		
124	108	26	24	558.40	94.70	2.00	
99	89	18	16	435.50	39.55	1.00	..... • •
•*- 78	71	27	27	368.80	64.10	2.00	. 		
57	53	14	12	288.80	50.40		
181	173	41	42	851.10	119.30	7.50	14.30
21	23	12	12	120.10	32.70	.50		
39	36	6	6	154.05	14.45	.50		
62	60	3	3	256.20	6.30	3.00	.......
51	38	11	8	189.75	25.15					
152	125	30	32	609.90	92.70	2.00	
36	32	9	10	152.90	39.30	2.00		
87	76	27	29	296.60	68.65	4.00		
	?df)	61	61	1183 70	153 80	16.00	
117	112	13	17	509.00	31.20	5.50	15.60
49.	45	10	9	244.00	31.50	3.00	
172	155	20	20	741.75	67.05	1.00	
100	97	13	12	322.70	34.20	5.50		
105	98	26	26	447.45	82.80	2.00	
257	232	38	41	1085.25	97.95	5.00	
55	53	11	12	257.75	29.10	Ln O		
	67	16	16	iison	50 05	1 00	
19	18	2	i	73.20	2.45			
199	1 1	10	21	439.35	49 40	2.50	
c;6	4Q	lOj	10	195 20	21 90	1.50	
141	141	17	19	561.80	67.75	11.00	15.60
42		Hj	u	15120	29.10	.50	
XI		10	u	195 00	27 90	1.50	
123	112	10	9	562.05	26.60	5.00	• . • • . . •
20	20	s	5	104.20	19.50	1.00	
63	60	14	14	255.60	45.60	1.00			
35	34	10	9	184.20	21.90	3.00	3.90
123	86	14	13	476.20	30.65	1.50			 .
29	30	7	7	129,60	16.50	.50	. ... • ...
43	43	12	13	183.60	44.00	1.00	
48	57	11	12	240.60	34.85	8.00	
28	v 20	4	4	95.30	14 70		
109	117	20	23	544.50	71.40	13.50	
		101	83		333.80	3.50	
104	92	20	21	464.60	50.95	5.50	.... * • .
		52	65		277.20	9.00	
		70	71		348.70	2.00	9.00
80	84	13	14	391.40	53.50	1.50	
107	94	2	2	402.40	4.50	2.00		
		23	26		115.70	2.00	
		10	17		61.20	3.00	
57	66	14	15	260 40	53 70	4.00	
37	39	2	i	184.00	5.40	3.50	, 		
55	47	6	6	198.00	13.50		
5	5			26.70			
60	52	13	12	267.10	33.95	2.50	
		27	26		123.90	1.50	
66	58	1	i	307.90	4.20	3.50	
33	33	4	7	158.10	22.80	2.00	3.90
56	57	14	16	293.50	54.35	3.50	
30	28	3	5	145.80	14.20	3.00	
47	48	5	6	208.20	15.60	3.00	
26	27	5	2	130.50	8.80	1.00	
34	23			103.00		2.50	
26	23			115.25			
6	7	10	12	28.60	48.60	2.50	1.95
45	43	9	10	197.85	36.60	5.50	19.50
		37	37		180.30	4.00	
		27	24		72.25	• .50	
		23	23		78.55	2.00	
18	11			71.50			
		21	24		61.50	.50	
25	17			90.80		1.00	
14	9			49.70			
		17	14		48.85	1.00	
89	86	32	33	414.50	96.95	.50	
38	40			1	204.80	1.75	5.50	7.80
		16	16		90.30	1.00	
		44	49		202.80	4.50	
H	5			40.20			9.75
13	16			69.30		1.50		
		12	13		66.90	6.50	
776C	7286	2435	2464	$ 34,495.80|$ 7,793.95		$ 300.50	$ 44.20
TJ
oj
S
G
>
568.0O|$'
(NADALJEVANJE POROČILA K. S. K. JEDNOTE NA 12. STRANI.)
Poškodnina.	I Certifikatiin charter. i	Vrhovni zdravnik.	Imeli kredita.	Imeli dolga. |
$ 64.00	$ 1.50	$ 1.65		
122.00		.90		
51.00	2.00	.90		
43.00	1.00	.60	.....	.....
61.50	2.50	1.35		
166.25	6.50	2.40		.....
47.50	2.50	.75	.....	.....
3.50				
14.50		.15		
122.50	7.50	4.35			.....
' 29.00	1.00	.45	.....	
63.50	2.50	2.55				
51.75	1.00	1.05	.....	. . .
99.00		.75	.....	.....
15.00		.30	.....		
18.00	.50	.15	.....	. . . , .
51.25	2.50	.45	.35	
21.75	1.00	.45	, , , , .	• » • • *
9.25	.50	.15	.....	• • » i •
130.00	6.00	2.55		....
) 101.75	2.50	1.05	.....	.....
181.50	3.50	3.90			.....
24.75	1.50	.45				
56.75	1.00	.30		
34.75	.50	.60		
9.50				
56.75	3.50	.60		
43.75	1.50	.30			
36.50	.50	.60	.....	.....
26.50	.50			
86.75	3.00	2.25		
11.50		.15		5.75
14.75	.50	.15		2.80
26.25	1.00	.90			
18.25	.50			
59.75	1.50	.60		
14.50		.60	.....	.....
) 27.25	1.50	1.50			.....
) 125.75	3.00	3.30		..
) 49.25	3.50	1.65			.....
I 23.00	.50	.90	.....	
I 70.50		.30	3.45	
) 31.50	1.00	1.65	1.00	
3 46.50	2.50	.75	.....		
3 117.50	5.50	1.65	10.00	
3 23.50		.15			.....
3 29.75		.30		.....
3 8.00	1.00			
D 44.50	2.50	.75		3.65
3 20.50		.45		1.50
3 55.25	6.00	3.45		
3 13.50		.15		1.30
0 19.00	.50	.45		
0 55.00	.50	1.65		
3 9.50			.30	.....	
0 25.00	3.00	.30		.....
0 17.50	3.50	.90		.....
0 40.50	1.00	.45	.80	
0 12.75	.50	.15		
0 19.00	1.50	.30		
0 26.75		2.40		
0 9.25				25.80
0 57.00	3.50	4.20		
0 		4.00	1 20		
0 46.75	4.00	1.65			
0	.50	2.70				
0 		.50	.60		.....
0 40.75		.45		
0 40.75	1.00	.60		
0 				.60			.....
0 		.50	.90		
0 29.75	.50	1.05	.....		
0 19.50	1.00	1.05		1.90
0 19.25				
2.25				
0 27.75	2.00	.90			
0 		5.50	.45	.....	
0 30.25	1.50	1.20	1.30	
0 15.25	.50	.60	.....	
0 28.75	2.00	1.05		
0 13.50	2.50	.90		
0 19.50	.50	.90		
0 13.00		.30		
0 9.00	.50	.30		.....
0 10.75				
0 2.75		.75		
0 18.00	.50	1.65		.....
0 		1.00	1.20		.....
0 				.15	.....	.....
0 		1.00	.60		.....
6.00				5 50
0 					.15		
0 8.25	.50	.30			
0 4.25				
0 			.30		
0 42.75	3.50	.15		
0 21.00		1.65			
0 		.50	.30	j	
0 		1.00	1.35		.....
0 2.50				
0 7.50		.45		
0 			1.95			
nit 1 7^	« n«nnk onvskifion			
rt
O,
3
.M
m
a
m
o
•o
rt
>o
.rt
O.
>o
«L>
>
824.45 1699.80
674.95
555.75
829.50
2214.20 666.00
66.50
207.80 1786.05
398.40
923.15
720.95
978.55
233.80
254.75
713.75
317.05
154.00 1885.15 1354.95 2262.25
363.50
653.55
436.20
125.50
726.95
535.60
480.50
365.30
1116.20
172.70
189.20
309.65
235.65
787.45
220.30
425.50
1549.55
655.70
312.90
677.75 415.55
591.00 1328.85
315.00
406.10
87.65
585.65
254.05
773.85
174.60
249.35
678.80
138.50
340.50
245.90
570.50
162.10
252.40
339.60
90.10 745.10
363.50
610.45
322.40
370.80
494.60
464.25
123.30 72.60
366.40
229.35
241.75 ' 28.95
347.20
137.35
372.25
215.15
412.15
189.90
271.70
155.60
123.30
130.00
92.90
307.60
202.50
73.90
92.15
83.00
70.15
102.85 55.95
57.15
566.35
263.50
97.10
231.65 64.45
91.65 88.35
$ ....
298.90


0

5

Q0
5
0
$48.20$ 47,390.70|$618.55|$ 3.00
2.00

Največja slovenska na« selbina v najlepših krajih Amerike.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Schuster
You«e Bulldltta _
POZOR, ROJAKI! urejeno
fodenio g-ostilno
National Buffet
»terej bodem točil najboljše por-ievo pivo, izvrstno žganje, domače o in prodajal dišeče smodke. ‘rodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
W. Phone 825.	Joliet, III

ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
777 Alport Sti
CHICAGO, ILL.
B. ZEMAN,
Compagnije ^ Ganerale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek,
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, I1L A. C. Jankovick, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, I1L ®«»ul Starič, agent, no South 17th St, St Louis, Mo.
Na prodaj vse vrste zemlja in naj. varličneje cene.
Naši pridelki prvo darilo na varata, valo Chicago, St Louis.
Pošljem vsakomu urove naših pri. delkov.
F. GRAM,
Naylor, Mo,
Pozor, rojaki!
Ako si hočete izboljšati sedanje stanje > ako hočete postati neodvisni celo življenje ter biti svoj gospodar — potem si morate kupiti farmo od nas. Naprodaj imamo najboljše farme v najboljši deželi. Cene so prav nizke in obroki lahki po lastni volji kupca.
Za podrobnosti pišite v slovenskem jeziku na
International Colonization Co.
Poplar Bluff, Mo.
Potrebujemo agentov.
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih o4> znakov (badges), regalij, kap, baader in zastav. Velika zaloga vseh po. trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka. tolog na zahte.anje zastonj.
E.Wunderlich GraniteGo.
804-806-808 N. Hickory St Joliet, II..
Velikazaloga spomenikov

a
S
m
o
PM
ae
hH
ki
«
O
P3
25
ki
►H
ki
GG
P3
M
V—4
'TJ1
ki


Nase prodruznice so: v Bethania and Resurrection Cemet blizu Summit, Cook Co., in Naperv 111. Chi. tel. 1872. N. W Phoae
(Nadaljevanje s 11 strani.)
PODROBEN PREGLED DOHODKOV OD 1. JANUARJA DO
30. JUNIJA 1908.
moški asesment		... $34,495.80
ženski asesment 		... 7,793.95
pristop 		300.50
znake 		144.20
rezervni sklad 		. .. 1,568.00
poškodnino 		...’ 3,445.75
certifikate in charter...	136.00
vrhovnega zdravnika ..	90.75
zaostali dolg 		48.20
Preveč plačali 		3.00
	$48,026.15
Plačanega od društev
skupno ............
Kredit društev.......
Dolg društev........
.$47,390.70
16.90
618.55
$48,026.15
PODROBEN PREGLED STROŠKOV OD 1. JANUARJA DO 30. JUNIJA 1908.
Posmrtnina za—
Franceta Starki (preostali del)....................$ 400.00
Jakoba Koprivec (preostali del)...............-.... 400.00
Ignacija Blokar.................................... 1000.00
Katarino Gregorčič ................................ 1000.00
Janeza Kvas ....................................... 1000.00
Štefana Pašič ..................................... 1000.00
Antona Jereb ...................................... 1000.00
Marijo Tancik ...................................... 500.00
Janeza Marenčič (preostali del)..................... 500.00
, Jakoba Ahlin ........................................ 1000.00
Mihaela Žalec ..................................... 1000.00
Antona Vavtar ..................................... 1000.00
Matijo Rogina ..................................... 1000.00
Avgusta Skebe .................................     1000.00
j Antona Hočevar .................*..................... 1000.00
Marijo Fister ...................................... 500.00
Janeza Namre ...................................... 1000.00
Antona Borkovič	(preostali	del) ................... 425.00
Alojzija Vidrih (preostali	del) ..................   250.00
Jožefa Nograšek ..................................  1000.00
Martina Matekovič (del) ............................ 500.00
Franceta Hribar (52) ............................... 500.00
Matijo Papa ....................................... 1000.00
Jožefa Kocjan ..................................... 1000.00
Ivano Černovič ..................................... 500.00
Antona Rozenbergar (del)	....................... 638.40
Janeza Pugel (del) .....,.......................... 500.00
Jurija Medonič .................................... 1000.00
Antona Pečnik ..................................... 1000.00
Janeza Jernejčič (del) .............................  30.00
Jožefa Malešič (preostali del) ..................... 383.32
Jurija Videkovič (preostali	del).................... 700.00
Franceta Hrovat (preostali del)..................... 800.00
Avgusta Pisanec .................................... 500.00
Franceta Hribar (109) ............................. 1000.00
Jožefa Oražem ..................................... 1000.00
Jožefa Perko ...................................... 1000.00
Jerico Mišmaš (del) ................................ 125.00
Nikolaja Malič .................................... 1000.00
Janeza Sajatovič (preostali del).................... 600.00
Jožefa Tomac ...................................... 1000.00
Jakoba Velikan ...................................   500.00
Martina Medved ..................................... 500.00
Jerneja Marentič .................................. 1000.00
Karola Sitar .....................................   500.00
Janeza Balkovec (del) .............................. 200.00
Antona Starič ..................................... 1000.00
Marijo Grili ....................*................. 1000.00	$35,451.72
Poškodnina za—
Antona Uhernik ....................................$ 500.00
Matijo Kušan ....................................... 250.00
Jožefa Jaklič ..................................... 1000.00
Janeza Sander ...................................... 500.00
Janeza Pešel ....................................... 500.00
Petra Kavčič ....................................... 250.00
Matijo Kovačič ..................................... 250.00	3,250.00
j	--------- ---------
$38,701.72
Amerikanskemu Slovencu za glasilo od 1. jan. do 30. junija 1908: $75.00; naročnina lista za 102 društvi $102;..$ 177.00 Amerikanskemu Slovencu za tiskovine od 2. jan. do 28.
febr. 1908: ......................................... 58.25
Dr. M. J. Ivec-u povračilo od 1. jul. do 31. dec. 1907 nabranih vsot za pristojbine kot vrh. zdravniku;...,... 157.70 Nadzornikom za pregled računov -in povrnitev stroškov
na seji 30. in 31. jan. 1908......................... 56.30
Uloga letnega računa za 1907 na Illinois Insurance Department ............................................. 5.00
Donahoe, McNaughton & McKeown za delo v pravnih zadevah od 3. okt. 1907 do 22.	jan.	1908........... 36.00
Plača glavnega tajnika za prvo	polletje	1908............ 450.00
Izdatki glavnega tajnika za poštnino in ekspres v prvem
polletju 1908: ...................................... 27.04
Razni Jednotini mali stroški v	prvem polletju 1908....... 17.20	$	984.49
Skupni stroški....................................... $39,686.21
SKUPEN PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV OD 1. JANUARJA
DO 30. JUNIJA 1908.
Preostanek 1. januarja 1908: $85,800.73 Plačanega od društev .............$47,390.70
Plačanega za obresti od posojil... 1,387.50 .48,778.20
$134,578.93
Izplačana posmrtnina......$35,451.72
Izplačana poškodnina......	3,250.00
Izplačano za razne stroške.. 984.49 Preostanek 1. julija 1908.... 94,892.72
$134,578.93
Imenik podrejenih društev Kranjsko - Slovenske Katolilke Jednote.
I.	Društvo sv. Stefana, Chicago, IH-Predsednik: John Žefran, 56 W. 25th St.; tajnik: Fr. Banič, 661 22nd St.; delegat: Ant. Poglajen, 144 ,W. 23 St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
X. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Ant. Oberstar, 105 Cora St.; tajnik: Mih. Uršič, 115 Indiana St. delegat: Ant. Glavan, 1119 Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
3. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, Ul. Predsednik: J. N. Pesdertz, 1506 Centre St.; tajnik: Jos. Panian, 1001 N. Chicago st.; delegat: Geo. Flajnik, 110 Indiana st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
*. Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Geo. Nema-nich, Box 1230; tajnikjohn Lovšin, bx 1230; delegat: Fr. Tancig, bx 674. Vsi v Soudan, Minn. Mesečna seja se vrti 4. nedeljo.
t. Društvo sv. Družine, La Salle, Ul, Preds.: Frank Mišjak, 342 Crosset st.; tajnik: Jos. Berglez, 1130—3d St.; delegat: Jos. Bregač, 1108—4th St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: J. Oražen, 1045 Obriando ave.; tajnik: Math Novak, 432 So. Santa Fe ave.; delegat: Nick. Badovi-nec, 1909 E. Obriando ave. Mesečna seja vsakega 14 dne v mesecu.
8.	Društvo sv. Cirila, in Metoda, J cruet, 111. Predsednik: John Gregorčič, (222 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; delegat: Mart Kambič, 1204 Cora st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
10. Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. Predsed.: John Štefanič 608 Pearl st.; tajnik: John Tancik, 609 Pearl st., Lyons, Iowa. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo.
II.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Preds.: Mart. Zelenšek, Bx 262; tajnik: Fr. Mrva, Box 262; delegat: AH--.S Kessler, 231 Middle ave. Mesečna seja vsako prvo soboto ob S. uri zvečer.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Vinc. Šume, N. Main St.; tajnik: Jos. Zallar, Jr., Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
13.	Društvo sv. Janeza Krst.: Biwa-bik, Minn. Predsednik: Fr. Jaklovič; tajnik: John Stopnik, Box 64; delegat: Frank Nose, Box 77. Me-»ečna seja vsako psvo nedeljo
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Preds.: John Konda, 1260 Talbot St.; tajnik: J.Malerich,1260 Talbot St.; delegat: Paul Tomažin, Box 579. Seje se vrše prvi in tretji četrtek.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Hatfield st., Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, 858 Ohio st; delegat: Wm. Tomec, 54 Villa St. Seja vsako tretjo nedeljo.
»6. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Fr. Trampuš, Box 306; tajnik: Math. Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17. Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planov-šek, Box 76; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 8. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu po 20.
20. Društvo sv. Janeza Krst, Iron-wood, Mich. Predsednik: Mat Šute; tajnik: Mih. Mavrin, 213 Brundy ave.; delegat: M. Rupe, 144 Larmore St Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
Sl. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik:	John Krek; tajnik:
John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine, Pa. Mesečna seja vsako drugo aedeljo v mesecu
53.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Mih. Hočevar, Box 315; tajnik: Jos. Hočevar, Box O; delegat: Al. Šušteršič, Box 185. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
54.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Pet Klobučar, Piper Ala.; tajnik in delegat: Fr. Keržič, Box 33. Seja vsako 2 nedeljo.
25. Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Anton Grdina 6108 St. Clair ave.; tajnik: Jos. Jarc, 1126 E. 61 st St., N. E.; delegat: John Grdina, 6011 St. Clair ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
29. Društvo sv. Frančiška, Saj., Joliet, 111. Predsednik: Jos. Jurjevič, North Broadway; tajnih Mihael Wardjan, 903 N. Scott st; delegat; Mart. Težak, 1201 N. Hickory st. Me-
PREGLED PREOSTANKA DENARNEGA PREMOŽENJA K. S. K. JEDNOTE DNE 1. JULIJA 1908.
Na posojilu pri cerkvi sv. Jožefa, Joliet, 111.......\ ..........$10,000.00
Na posojilu pri cerkvi sv. Jurija, So. Chicago, 111.............. 20,000.00
Posojenega na posestvo Matija in Marije Samida, Laurium Mich:. . .	3,000.00
Posojenega na posestvo Matija in Pavline Kambič, Joliet, 111..... 3,500.00
Posojenega na posestvo Henrika in Ane Hiller, Calumet, Mich......	2,500.00
15 obveznic Comc’l Nat’l Safe Deposit Co. Chicago, po $1000...... 15,000.00
10 obveznic City of Joliet, 111. Street Improvement, po $1000.... 10,000.00
Uloženega na obresti na Joliet National Bank, Joliet, 111........ 10,000.00
Uloženega na obresti na Will County National Bank, Joliet, 111... 8,204.50
Gotovine na roki pri blagajniku 1. julija 1908................... 12,688.22
$94,892.72
Predstoječe računsko poročilo uradnikom in nadzornikom K. S. K. Jednote na seji 27. in 28. julija 1908 bratski predloženo v potrdilo.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. J.
Resničnost potrjujejo:—
JOHN R. STERBENZ, predsednik.
A. GOLOBITSH, nadzornik,
GEO. STONICH, nadzornik.
j- SS.
STATE OF ILLINOIS,
County of Will,
The above named officers of the G. C. Slovenian Catholic Union of the U. S. of A., known to me personally, convened at their semi-annual meeting July 27th and 28th A. D. 1908 in the City of Joliet, State and County aforesaid, have declared upon oath the above statement to be true and correct to the best of their knowledge and belief, in acknowledgement of which they have hereunto affixed their signatures in my presence this 28th day of July 1907.
JOSEPH KLEPEC,
,	(Seal)	Notary Public.
sečna seja vsako prvo nedeljo.
30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: John R. Sterbehc; 2008 Calumet ave.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 210 5th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, En-umclaw, Wash. Predsednik: Pet. Ver-rovnik; tajnik in delegat: Jos. Mal-narič. R. F. D. No. 1. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Jos. Ivanošič, 5225 Butler st.; tajnik: Anton Mišica, 528 Butler street; delegat: Jos. Pavlako-vič, 54 Lou Road, Sharpsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik:	Paul
Sterk 413—N. 5th St.; tajnik M. Ma-ierle, 413 5th St.; delegat: Peter Majerle, 319 Barnet Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, Iowa. Predsednik: Jakob Skala, Charlotte, lowa.; tajnik: Štefan Stukel; delegat: John Skala. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Pet. Sterk, 120 North St.; tajnik: Mike Bizal, 216 — 3 ave.; delegat: Tom. Viver, 305 — 3 ave. Mesečna seja vsako pnro nedeljo v mesecu ob 10, uri.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.
Predsednik: John Bojane, 571 Butler street; tajnik:	John Jevnikar, 132
Almond Alley; delegat: Ig. Podvas-nik, 159)^ Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
42 Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mark. Kofalt, 848 S. 2nd st.; tajnik: Lov. Verbos, 802 S. 2nd st.; delegat: Fr. Plut, 154 Main st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Pred.: John Deržaj, 718 E. Park ave.; tajnik in del.: Mihael J. Kraker, 503 E. 3rd st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Jakob Kovač, 9550 Ave. M.; tajnik: Math. Černetič, 3948 Kreader Ave.; delegat: Josip Kompare, 8908 Greenbay ave. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda,East Helena, Mont. Predsednik: John Lozar, Box 32; tajnik: Martin Ovniček, Box 185; delegat: Nick Veržuh. Seja vsakega 14 in 18 dne.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph
I Rems, 319 —90th st.; tajnik: Mihael j Zobec, 416 E. 9th st.; delegat: Jos Stern, 424 E. 9 th St.. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Mart. Kremesec, 500 N. 18 Pl.; tajnik: John Vukšinič, 1317 Trumbull Ave.; delegat: Anton Kremesec, 512 W. 18 Pl. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
49. Društvo Jezus Dober Pastir, Rud. Požek, 201—57 St.; tajnik: Geo. Veselič, 4834 Plum Alley. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
vsako četrto nedeljo.
50. Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Mih. Hu-šič, 12 Elbow St.; tajnik:	Frank Malich, 271 High Street, Pittsburg, Pa.; delegat: Marko Ostronič, 92 Villa st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron-Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 515 Smith St.; tajnik: M. Badovinac, 6 Evine; delegat: Math. Kozan, 516 Smith St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: Math. Jug, 738 War man ave.; tajnik in delegat: Al. Fon, 723 Warman ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: John Umek, 1414 Mc Alister ave.; tajuik: John Dobro-volc, 1426 McAlister Ave.; delegat: Frank Opeka, Box 257. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: Mart. Zalar, Box 541; tajnik: Fr. Firšt, Box 147; delegat: Fr. Krebs, Box 54. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte,
Colo. Predsednik: Mart. Pavlišič, box 41; tajnik in delegat:	M. Krašo-
vec, Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
58. Društvo sv. Jožefa, Leadville, Col Predsednik: Filip Starc, 514 Front St.; tajnik: Korošec, 506 W. Chestnut st; delegat: John Keržan, 701 Elm St. Mesečna seja vsakega 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Vinko Riedl, 13 Scholes St.; tajnik: J. Zupan, 135 Montrose Ave.; delegat: Pet. Vogrič, 799 Flushing Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar; tajnik: Fr. Demšar, Box 66; delegat: Ant. Rozina, Vsi v Irwin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: Valentin Čampa; tajnik: John Muvern, Box 373; delegat: Anton Erčul, Box 25, Sparta, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., Weno-na, 111. Predsednik: Jac. Pirman; tajnik: Jos. Rudolf, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Mesečna seja je v šolski dvorani prvo nedeljo.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Gračan, 2 Bridge St.; tajnik in delegat: John Jerman, 619 W. Federal st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Brad-
ley, 111. Preds.: John Pesdirc, Box 353; tajnik:	John Jerina, delegat:
Fr. Drašler, Box 90. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: A. Marinčič, 8100 Aetna Road, S. E.; tajnik: John Šušteršič, 7713 Astell Place; delegat: And. Slak, 7733 Axtell Pl., S. E. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 43 R.R. st; tajnik: Geo. Novak, Jr.; delegat: John Škof, 571 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: J. Malenšek, 237 Hannover St.; tajnik: Ignac Kušljan, 322 Florida St.; delegat: M. Štiglic, 415 Florida St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v nemški dvorani.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Jos. Popich, 1367—E. 47 St.; tajnik: jos. Perko, 7114 Fitbcr Court, S. E.; delegat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, P*. Predsednik: John Žlogar, 234 Frederick st.; tajnik: J. Hočevar, 234 556 S. 3 st Mesečna seja , sak tretji ponedeljek.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Jos. Klažter, Box 31B, Adamsburg, Pa.; tajnik: John Ferbots, Box 276, Monroe, Pa.: delegat: Fr.
Pervinšek, Box 90, Adamsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Mat. Urih, bx 441; tajnik John Ramuta, bx. 605; delegat Jac. Stariha, 17X1 6th ave. N. Mesečna seja vsako 3. soboto.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Jos. Petrič, 1837 S. 7th St.; tajnik: Rob. Kun-stel, 2118 N. llth St.; delegat: Ant. Bukovec, 1100 Wyoming St. Mesečna seja vsako 3. nqdeljo.
71.	Društvo sv. Anton Pad., Goff, Pa. Predsednik in delegat: Ant. Tome, bx 94; tajnik: John Tome, box 94. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Fr. Verant; tajnik: Jac Muhvič, Box 1003; delegat: Jac. Petrič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Stefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poljčevih phostorih.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsed.: Jos Zupančič, 1913 E. Stuart St.; tajnik: A. Kužnik, 1201 S. 19 St.; delegat: J. F. Kren, 912 S. 16th St. Mesečna seja vsako 2. nedeljo.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, III. Predsednik: John Novak. Box 173; tajnik: Jos. Barbarič, 28 La Harpe St.; delegat: Gregorič, 1212 Main St. Seja vsako tretjo nedeljo.
76.	Društvo sv. Jožefa, La Salle, 111. Predsednik: John Banič, Box 230, De Pue, 111.; tajnik: Alois Banič, Box 411, De Pue, 111.; delegat: John Obri, Box 55, De Pue, 111. ' Seja prvo nedeljo.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik Kancijan Majhen; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 548. Meseč, seja vsako drugo nedeljo v mesecu
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chi-cago, 1Í1. Predsednica: Ther. Banič, 661 W. 22 St.; tajnica: Francés Mihevc, 661 W. 22 St.; delegatinja: Ana Ulašič, 580 W. 21st St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Fr. Grom, 834 —10 st.; tajnik: Matija Jereb, 834—10 St.; delegat: Fr. Petrič, Box 14. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
80.	Društvo Matere Božje, South Chicago, UL Predsednica: Uršula Ku čič, 9429 Ewing Ave.; tajnica: Tereza Žiherle, 189 — 95th St.; zastopnica: Katarina Jakovčič, 9621 Avenue M. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Flajnik, 4636 Hatfield St.; tajnica: Jošefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Roza Bojane, 225 — 57th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Frank Zupančič, tajnik: Anton Skubic, Box 175; delegat: Fr. Špehar. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
84.	Društvo 'Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Pet. Šikonja, Box 215; tajnik: Geo. Pintar, Box 96, Painesdale, Mich.; delegat: Alb. Mataja, Box 188. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 Globe Št; tajnica: Amalia Bombach, 565—nth Ave. delegatinja: Neža Ambrožič, 562 llth Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
86.	Društvo sv. Sera Marije, Rock
Springs, Wyo. Predsednica: Johana Ramovš, box 466, tajnica: Johana Star man, box 253; delegatinja: Ivana Ferlič, box 399. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math. Judnič, 1101 Bluff St.; tajnik: Math. Golobich, 518 Summit St; delegat: Math Lav-rich, 1312 Broadway. Mesečna seja vsa ko drugo nedeljo v mesecu
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk,
Mich. Predsednik: Jos. Butala; tajnik:	St. Lamut, Box 121; dele-
gat: John Butala, Box 44. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
89.	Društvo Petra in Pavia, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 46 Railroad St; tajnik: Frank Kuzmi-jak, 32 Ganster St.; delegat: Ni1' ,■ .j Erdeljac, 25 Ganster St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, South Omaha, Neb. Predsednik: Mart. Derganc, 547 W. 18th St.; tajnik Ant. Oštronič, 1408 S. 12 St.; delegat: Jos. Švajgar. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
91.	Društvo sv. Petra in Palva,
Rankin, Pa. Predsednik: Mart. Starešinič, 13 Orchard Alley, tajnik in delegat: Math. Kozan, 332 — 3d St., Rankin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica Mil. Car, 46th st, tajnica in zastopnica: Marija Zivčič, 4925 Plum Alley, vsi v Pittsburg, Pa. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Bennett, Pa.
93.	Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Franc Seti ničar, Box 328; tajnik: Štefan Zgonc, Box 43, delegat: Jožef Lam, Box 123. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
g4. Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik:
John Kočevar, Box 266; tajnik: Fr. Kramer, Box 187; delegat: Jac. Rose, Box 163. Mesečna seja je vsako drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Preds.: Fr. Možina, Box 157; tajnik: Ant. Demšar, Box 135; delegat: Flor. Debeljak, Box 72. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor Pa. Predsednik: Mat. Starešinič; tajnik in delegat: John Jelovčan, Box 60. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Moim. Olive, 111. Predsednik: Vic. Mera tajnik Math Gaishek, Box 518; gat: John M. Knez. Mesečne seje»»« vrše prvo nedeljo.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Ror.i, dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik John Okoren; tajnik: Val. Pirc, jjj Central Ave., delegat: John Rr’nulc Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnysid* Utah. Predsednik: John Verhovec’ Box 214; tajnik: Anton Težak, Box 35; delegat: John Starič. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda So. Lorain, O. Predsednik: Fr. Ambrožič, 562—11 ave.; tajnik: John J„ha) 562 — llth ave.; delegat: Jos. Svete) 960 — 10th ave. Mesečne seje se vrše vsako zadnjo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark
N.	J. Predsednik in tajnik: Chas. Mi-skatovič, 335 — 15 Ave.; zastopnik: John Gosar, 719 High St., West Hoboken, N. J. Redne seje vsako drugo soboto v mesecu.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Jurij Sagadin' tajnik: Bernard Pavlič, 1138—30th st.’ delegat: Franc Muren, Florida st. Mesečna seja prvo nedeljo.
104.	Društvo Marije Čist. Spoč., Pueblo, Colo. Predsednica: Josephine Mrhar, 1210 Bohman ave.; tajnica: Jennie Hočevar, 207 E. Northern ave.; delegatinja: Jennie Zupančič, Messa ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. J. Predsednica: Ivana Stern, 424 — E. 9th St.; tajnica: Uršula Mrhar, 414 E. 9th st.; delegatinja: Fany Pirnat, 344 E. 9th st. Mesečne seje vsakega 15.
107.	Društvo sv. Barbare, Moon Run, Pa. Predsednik: Pavel Korenčan, Box 92; tajnik: Urban Olivani, Box 186; delegat: Jac. Joger, Box 286. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Iv. Ogulin, 604 Hickory St.; tajnica in delegatinja: Marija Dunda, 1002 N. Chicago St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: John Žitnik, Box 131; tajnik: Janez Vrečar, Box 213; de legat: Jac. Derglin, Box 131. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton,
O.	Predsednik:	Mav. Slatnar, 743
Cornell St.; tajnik: John Rataj, 696 Wunderlich Ave.; delegat: A. Kranjc, 167 Cornell St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
m. Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica: Ivana Žgajnar, 643 Newell Street; tajnica:: Antonija Rataj, 696 Wunderlich Ave.; delegatinja: Neža Kranjc, Box 362. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: St. Banovec, Box 1022; tajnik: Leopold Kukar, Box 1047; delegat: Jos. Agnič, Box 266. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Al. Andoljšek, 615 Elgin St.; tajnik: John Klun, 4881 Washington St.; delegat: Fr. Andoljšek, 4543 Pearl St. Mesečna seja vsak 12. dan v mesecu.
114.	Društvo sv. Marije Milosti Pol ne, Steelton, Pa. Predsednica: Mary Matjašič, 607 So. 2d St.; tajnica; Mary Starašinič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Ana Kočevar, Hotel Oberlin, Oberlin, Pa. Mesečna seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Preds.: Neža Žagal, 404 Ferry St.; tajnica: Mary Majerlo, 413 N. 5th St.; delegatinja: Apol. Žagar, 332 Barnet Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
117.	Društvo sv. Srca Jezus., Murray, Utah. Predsednik: Jože Železnikar, Box 428: tajnik: Fr. Truden, Box 315; delegat: Vincenc Padar, Box 428. Redne seje vsakega 10. dne v mesecu.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls N. Y. Predsednik: Fr. Gregorke, 2 Casler St.; tajnik: Ig. Malovašič, 624 E. Mili St.; delegat: John Bregorka, 2 Casler St. Seja vsako drugo nedeljo.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Preds.: Mary Kostelec; tajnica: Marija Zalar, 506 Moen Ave.; delegatinja: Ana Marentič. Mesečne seje četrto nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Mary Spec, Box 611; tajnica: Jennie Telban, Box 607; delegatinja: Jennie Svete, Box 617. Mesečne seje 3. nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Lit' tie Falls, N. Y.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rock-springs, Wyo. Predsednik: Matt Fer-lič, 211 Sherman St.; tajnik: Fr. Gosar, Box 523; delegat: Maks Keržiš-nik, Box 383. Mes. seje 2. nedeljo
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport*
Ohio. _____________________
Ohranite svoje noge suhe.
Nadlog na nogah ne čutijo oni, ki rabijo Severov Prašek za noge, ki odstrani srbenje, žgočo, otekline in nerede nog. Vsi ljudje trpe več ali mani na teh nadlogah, za to moramo tudi vsi vedeti, da je zdravilo, ki odstrani vse take nadloge; res je, in to Severov Prašek za noge je najboljše zdravilo za vse take slučaje. To zdravilo ohrani noge in čevlje zdrave. Poskusite je danes. Dobite je pri vseh lekarnarjih za 25 centov. Ne jemljite podel-kov, W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.

i