306 Razne vesti.
Razne vesti.
— Drugi kongres pravnikov Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ob impozantni udeležbi pravnikov in pravnic (prekoi 1000 s spremljevalci članov) je otvoril predsednik dr. Danilo M a j a ron dne 9. septembra 1926 v slavnostno okrašeni veliki dvorani hotela «Union» ob 'Vi 11. dopoldne drugi kongres pravnikov. Pozdravil je iskreno navzoče, med njimi zastopnika kralja g. generala Zivkoviča, in poudaril pomen kongresa. Za tem sta pozdravila kongres g. konzul dr. František Resi v imenu «PTavnicke jednote« v Pragi in g. dr. Dinko Puc v imenu mestne občine ljubljanske. Takoj nato se je pričelo čitanje referatov <co izenačenju bračnih pravvkraljevini (gg. dr. Rado Kušej, Aleksander Andrijevič, doki tor Bertold Eisner, dr. Edo Lovrič), ki se je nadaljevalo celo poipoildne, in sicer: <aP ravni značaj in tehnika naših finančnih zakos nov (dr. Kosta Kumanudi, dr. "Vidan Blagojevič, dr. Ladislav Polič); Vprašanje valorizacije (dr. Edvard Pajnič, dr. Velimir Bajkič, dr. Josip Mudrovčič); Vprašanje državljanstva (dr. Ladislav Polič, dr. Ivan Subbotič, dr. Ivan Vodopivee); Reorganizacija upravnega sodstva (dr. Štefan Sagadin, Jovan Stefanovič, dr. Hens rik Steska); Odškodnina za neupravičeni zavarovalni in preiskovalni zapor (dr. Josip Silovič, dr. Metod Dolenc, dr. Josip Vesel); Vprašanje notarijata (dr. Ivan Grašič, Djordje Jane).
Zvečer istega dne se je vršil v prostorih «Kazine» pozdravni večer, kj ga je priredila na čast udeležnikom pravniškega kongresa mestna občina ljubljanska.
Drugega dne, v petek, 10. septembra so zborovale skozi ves dan sekcije, ki so obravnavale in diskutirale stavljena temata. Za vsak predmet je bila določena posebna sekcija, ki ji je stalni odbor kongresa že naprej izbral predsednika in zapisnikarja. V prvi sekciji (izenačenje bračnih prav) so bila mnenja dokaj različna. Dočim so se zavzemali nekateri za izključno civilno formo poroke, so zopet drugi dopuščali fakultatiNTio poleg civilne oblike tudi cerkveno, bilo jih je pa tudi nekaj, ki so zastopali nazor, da je najboljše, ako se bračno pravo, veljavno v Sloveniji, razširi na vso državo. Sekciji sta bili predloženi dve resoluciji, od katerih je dobila večino naslednja:
Razne vesti.
I
I. Pravna sigurnost u čitavoj državi nužno traži, da se doncse jo« pre unificiranja gradjanskog prava jedinstven gradjanski ženidbeni zakon, koji da predvidi uvjete za valjanost i uzroke za razvod braka za sve gradjane bez razlike vere sasvim jednako.
II. Gradjanski ženidbeni zakon mora:
a) usvojiti civilnu formui za sklapanje braka;
b) odrediti, da bračnopravne sporove sude isključivo gradjanski sudovi.
Sekcija, ki je razpravljala o pravnem značaju in tehniki naših finančnih zakonov, je bila v svojih izvajanjih skoro' edina in je obsodila dotscdanjo prakso ter dala svojemu naziranju izraza v resoluciji:
Drugi kongres pravnika održan v Ljubljani 9.—11. septembra 1926 god. smatrajuči, da se praksom nefinansijskih povlaščenja resp. odredaba vredjaju odredbe Ustava, koje se odnose na donošenje zakona kao i one zakona o drž. računovodstvu, koje za odnose na finansijski zakon;
osudjujuči prekomernu upotrebu ovog načina u pogledu donošenja, izmene, proširenja i ukidanja zakona;
smatra za svoju dužnost, da istakne, da je jcdini pravilan put za zakonodavca u pogledu donošenja, proširenja ili ukidanja zakona obeležen u Ustavu, i s toga se obrača našim nadležnim faktorima time, da se poštuje Ustav i zakon o drž. račurnovodstvu prilikom donošenja, izmene, proširenja ili ukidanja zakona, što če se učiniti, ako se prestane sa neustavnom i nezakonitem praksom nefinansijskih ovlaščenja.
Prema tome: 1. Finansijski zakoni treba da budu sastavljeni u glavnom prema odredbama zakona o drž. računovodstvu. 2. Imaju iz njih ispasti sasvim odredbe, kojima se menjavaju osnovni zakoni finansijskog karaktera (kao zakon o budžetu, zakon o drž. računovodstvu). 3. Ne mogu u njima nači mesta odredbe, koje stvaraju nove zakone u celini.
4. Pojedine odredbe u več donetim zakonima mogu se finansijskim zako« nima menjavati u toliko, koliko to zahtjevaju ili budžet ili finansijske prilike u toku jedne budžetske godine, s kojima moraju stajati u vezi.
5. Odredbe iz pojedinih zakona nefinansijskog karaktera mogu se menjati u finansijskim zakonima ili što je ta promena privremena (što ne bi prešle trajanje od jedne godine), ili što je neodložno hitna a pada u vreme kada se budžet donosi, s tim, da njezin značaj nije takav, da menja šuštinu samog zakona. 6. Ovlaščenja pojedinim Ministrima mogu se dati samo u koliko stoje u vezi sa upotrebom kredita dodeljenih njihovim ministar« stvima, ili sa uplatom državnog prihoda ili sa materijalnom odgovornošču pojedinih Ministara, ali ne mogu menjati osnovne zakone, koji tu materiju rcgulišu niti biti derogacija zakona o ministarskoj odgovornosti ni zakona, koji regulišu vršenje ministarskih funkcija.
Edinstvo se ni doseglo v sekciji, ki je obravnavala valorizacijsko vprašanje. Zastopane so bile tri struje: prva da je potreba zakonito rešiti ta problem, druga, da se da to vprašanje rešiti tudi že na podlagi obstoa ječih zakonov in tretja, skoro najjačja, da to vprašanje ni več aktualno. Pri glasovanju ni dobila nobena predloženih resolucij večine. Tej razdvoa
308 Razne vesti.
jenosti bo menda razlog ta, da se je v naši javnosti to vprašanje le dokaj malo teoretično razpravljalo in da je naša valuta že nekaj časa stabilizirana.
Četrta sekcija si je bila na jasnem, da nam treba čimprej zakona o državljanstvu. Debata se je vodila zato večinoma o stilizaciji resolucije, ki izraža točne smernice, po katerih naj bo zakon sestavljen. Resok« cija se glasi:
Kongres pravnika Kraljevine SHS u Ljubljani smatra donošenje naročitog zakona o državljanstvu jednom od najprečih potreba, ne samo iz praktičkih razloga nego u prvom redu u interesu časti i ugleda naše države. Zakon o državljanstvu treba da bude sastavljen po ovim načelima:
1. Originarni način sticanja državljanstva da bude jure sanguinis. Dete Todjeno od nepoznatih roditelja ili od roditelja, kojih državljanstvo ostaje nepoznato, smatra se do protivna dokaza našim državljanom, ako je kod nas rodjeno ili nadjcno. Prirodjenje, redovno i izuzetno, da se daje admanistrativnim aktom.
2. Prihvača se načelo o gubitkiu državljanstva istupom na zahtev i izuzetno oduzimanjem. Pri gubitku državljanstva da se čuva načelo jedinstva porodice kao i kod .sticanja državljanstva.
3. Da se donesu odredbe, kojima bi se na najmanju moguču meru sveli slučajevi dvojnog državljanstva i bezdržavljanstva.
4. Da se donesu propisi o registrovanju državljana i O' dokazima državljanstva.
Kako elaborat mcšovite komisije od 1922. god. u glavnom odgovara gornjim načelima, mogao bi on poslužiti kao načrt za izradu d^finitivnog projekta zakona o državljanstvu.
Debata v peti sekciji (reorganizacija upravnega sodstva) je jasno pokazala, kako naš upravni organizem v nekaterih pokrajinah ne da razs maha našemu upravnemu sodstvu, ki zato tudi ne more imeti pričakovanih uspehov. Soglasno sprejeta resolucija kaže na to nedostatnost in priporoča zato naslednje:
1 Ustanova Upravnih Sudova u njihovom sadanjem ustrojstvu Kongres pravnika priznaje kao dobru.
II. Da bi mogli Upravni Sudovi razviti svoiju delatnost prema zamisli ove ustanove, treba da su sve upravne vlasti organizovane po načelu dekoncentracije u jakim srednjim vlastima i da se obrazuju zakonomi o Državnom Savetu i Upravnim Sudovima predvidjeni organi za zastu« panje javnoga interesa u svima srednjim vlastima.
III. Broj članova i odeljenja Upravnih Sudova treba da se povisi toliko da se svuda omoguči brzo i dobro poslovanje Upravnih Sudova.
IV. Da se što pre donesc zakon o administrativnom postupkuu Šesta sekcija (Odškodnina za neupravičeni zavarovalni in preiskovalni
Zaptor) se je zedinila dokaj hitro na to, da je država zavezana dati odškod« nino tudi takrat, če ni prišlo do sodbe in je predlagala resolucijo:
Projekat zakona o sudskom krivičnom postupku, glava dvadeset peta o naknadi štete neopravdano osudjenim licima treba dopuniti nare» djenjem:
Razne vesti. 309
1. da se naknada imovinske štete priznaje i za neopravdani pritvor i istražni zatvor;
2. Pritvor i istraižni zatvor neopravdan -je, ako je krivični postupak protiv zatvorenog lica pravnosnažno obustavljen ili je to lice pravno« snažno oslobodjeno od optužbe, jedno i drugo iz razloga, što to lice krivično djelo, za koje je zatvoreno, nije učinilo ili što njegovo djelo po zakonu nije krivično djelo;
3. Naknadi nema mesta, ako je to lice samo namišljeno ili iz krajs njeg nehata uzrokovalo svoje lišenje slobode;
4. Naknadjena svota ima se vratiti državi, ako to lice usled ponov; Ijenja krivičnog postupka bude osudjeno na kaznu lišenjemi slobode jednas koga ili dužeg trajanja od pritvora i istražnog zatvora. Ako je pokrenuto ponovljenje krivičnog postupka pre isplate izrečene naknade, ova če se i^plata odložiti do dovršenja ponovnog postupka.
Sedma sekcija je razpravljala o razširjenju notarijata na vso državo. Glede na to, da je ta institucija v nekaterih pokrajinah popolnoma neznana, je sekcija sklenila, da naj se poudarja obča, državna važnost notarijata, ki naj se postopoma uvede, kjer ga še ni. Resolucija se glasi:
Kongres konstatujuči, da su se viši sudovi kraljevine, kao i udru» ženja sudija i pravnika na pitanje ministarstva pravde pod br. 42.923 iz 1921. godine izjasnili, da ustanovu notarijata treba i dalje zadržati u krajevima, gde ona več postoji, i da ju treba zavesti i u onim delovima zemlje, gde ne postoji, — i sam ovo mišljenje prihvača u celosti kao svoje i iz razloga, što to zahteva prestiž naše države ui inostranstvu, predlaže:
1. da se odmah donese jedinstven okvirni zakon o notarijatu, koji da se medjutim s obzirom na postoječe pravne prilike u krajevima Srbije, Črne Gore, Bosne i Hercegovine sukcesivno uvede u istim krajevima, u prvom redu u gradovima i sedištima prvostepenih sudova, a zatim i drugde;
2. da se ovim jedinstvenim zakonom o notarijatu uvede sistemi takozvanog čistog notarijata na podloži najmodemijih načela i na avto« nomnoj osnovi sa notarskim komorama;
3. u svrhu poznavanja ustrojstva notarijata u našim pokrajinama i u drugim državama, za proučavanje domačeg i tudjeg notarskog prava i u svrhu odgoja dobrog notarskog naraštaja, da se ustanovi po miugučstvu što pre na nekim pravnim fakultetima naše države stolica za notarsko pravo.
Zvečer so poslušali udeležniki kongresa vokalni koncert v aUnionu«, na katerem je predvajala »Glasbena Matica» skladbe slovenskih kompo« nistovspravnikov (dr. Krek, Dev, Lajovic).
Vse resolucije, kakor so jih sekcije predlagale, je plenum kongresa dne 11. septembra (v soboto) dopoldne sprejel. O valorizacijskem vpra« šanju se ni glasovalo, ker isekcija ni usvojila nobene resolucije, kakor gori povedano.
Lep uspeh in dokaz o poglobitvi kongresne ideje kaže obče pritrjes vanje skupščine predlogu gg. dr. Šiloviča in tov., da naj se referati natis«
310 Razne vesii.
nejo že pred kongresom in razpošljejo članom. Stalni odbor bo po hmjžs nosti to uvaževal.
Pri volitvah nove uptave so bili soglatsno izvoljeni: za predsednika dr. Ladislav Polič, univ. prof. v Zagrebu, za podpredsednika Rusomir Jankovič, apel. sodnik v Beogradu, in dr. Janko Babnik, predsednik viš. dež. sod. v Ljubljani, za člane pa Milan Dragovič, odvetnik; Stojan Jova« r.ovič, okrožni sodnik (oba iz Beograda); Aleksander Andrijevič, apel. sodnik v Skopi ju; dr. Dušan Peleš, odvetnik in min. na razp.; dr. Ante Verona, podpredsednik stola sedm. B, in dr. Ivo Politeo, odvetnik (vsi v Zagrebu), dr. Rudolf Sajovic, okrajni sodnik; dr. Metod Dolenc, univ. prof., in dr. Janko Žirovnik, odvetnik (vsi v Ljubljani).
S tem je kongres, kakor je poudarjal v zaključnem govoru pred« sednik dr. Majaron, dovršil strokovno delo in uresničil nade, ki so jih prireditelji stavili nanj. Referati, koreferati in govori v sekcijah tvorijo znanstveno gradivoi, ki se je ž njim pomnožila naša pravoznanstvena literatura. 2e ta uspeh je velik. Ce bo kongres nadaljeval započeto delo, ni dvoma, da se bo pokazal tudi še praktičen uspeh, da bo končno moral poseči tudi zakonodavni faktor po tem delu. S tem pa bo' doseženo to, kar je svrha kongresa, da naj daje namreč s svojimi nestrankarskimi, samo na znanstvu temelječimi nasveti pobudo in smernice našemu zafco« nodavstvu.
Istega večera sta bili v obeh ljubljanskih gledališčih na čast gostom predstavi, drugega dne, v nedeljo 12. septembra, pa je obiskalo' lepo število pravnikov Bled in Bohinj, večji del pa (preko 400) štajerski mesti Celje in Maribor. Občini sta izletnike gostoljubno pogostili. Občinstvo pa jih je sprejelo z največjim navdušenjem in prisrčnostjoi, ki bo ostala gotovo vsem v nepozabnem spominu'.
Sestanek odvetnikov iz cele kraljevine se je vršil po' zaključenju pravniškega kongresa dne 11. septembra 1926 v Ljubljani. Zborovanja, ki mu je predsedoval gd. dr. Janko Žirovnik, odvetnik v Ljubljani, so se udeležile po delegatih odvetn-ške komore v Zagrebu, Osijeku, Subotici, Sarajevu, Ljubljani in Novem Sadu, dalje Udruženje javnih pravozastup« nika za Srbijo in Črno goro v Beogradu ter društvi odvetnikov v Zagrebu in Osijeku. Zborovanje naj bi zavzelo napram načrtu edinstvenega odvet« niškega reda svoje stališče in izreklo želje, ki naj se še upoštevajo. Bco« grajski delegat gd. Obrad Blagojevič je bil zoper vsako izpremembo, češ da je načrt že tiskan, predložen narodni skupščini in bi zato nadaljnji predlogi uzakonitev samo zavlekli. Debata se je vršila nato več ali manj o tem, ali naj se pristane na načrt ali ne. Končno- je zborovanje sprejelo: predlog dr. Politea iz Beograda, naj sc sestane v najkrajšem času ožji odbor delegatov vseh stanovskih udruženj v Beogradu in tamkaj naj se končno določijo vse željene izpremembe. Sprejeta je bila naslednja resos lucija: »Advokati iz kraljevine SHSj učesnici II. kongresa pravnika u Ljubljani, sakupljeni na sastanku 11.^IX. 1926 konstatujuči da je usled raznolikosti zakonskih uredjenja advokatskih odnosa na teritoriji kralje«
Razne vesti. 311
vine, ugroženo pravilno funkcijonisanje advokatskega poziva u pravo« sudstvu što pogadja i moralno i materijalno stanje advokatskog staleža, traže: da zakonodavno telo bez odlaganja pristupi dbnašanju zakona o advokatima za celu kraljevinu, osnovanog na načelima pune autonomije i imuniteta, dovodeči u sklad potrebe pravosudja i moralne i materijalne interese advokata. Sastanak legitimiše izaslanike advokatskih komora i udruženja koji se imaidu sastati dama 10. oktobra 1926 o*, g. u Beogradu da nastoj« o prevedbi gornjega zaključka tumačeči nadležnim faktorima sadržinu istaknutih načela a prcdisedništvo sastanka poziva se, da ove zaključke dostavi nadležnim faktorima.«
Dne 12. in 13. oktobra so se sestali nato odposlanci vseh gori nave« denih korporacij (odvetniški zbornici iz Novega Sada in Splita sta se opravičili). Pod predsedstvom g. Obrada Blagojeviča so se vsi delegati zedinili in sestavili jedinstvene pripombe k načrtu odvetniškega zakona. Dogovorili so se tudi o nadaljnem postopanju. Končno so' razpravljali tudi o vprašanju, kako naj bi se stvorila dotlej, dokler se ne bo osnoval savez odvetnikov, skupna reprezentacija vseh odvetniških korporacij v državi in se je v tem pogledu sklenilo: »U svrhu prevedbe svega, što je potrebno, da današnja zakonska osnova o odvjetnicima postane zakonom, kaot i u svrhu, da — do osnutka zajedničke organizacije odvjetnika — zastupa interese zajedničke svim odvjetnicima države, obrazuje so odbor, u koji ulazo ovi predstavnici organizacija, komoTa i odbora: Obrad Blagejevič, Ljubomir Stefanovič, Aca Pavlovič iz Beograda; dr. Danilo Majaren iz Ljubljane; dr. Srečko Perišič iz Sarajeva; dr. Ante Pinterovič iz Osijeka; dr. Ivo Politeo iz Zagreba; dr. Stevan Adamovič iz Novog Sada; dr. Pavao Perat iz Splita. — Članovi edbera iz Beograda sačinjavaju uži egzekutivni odbor, koji če izvršivati zaključke, donesene u prethodnom sporazumu sa spomenutim ostalim kolegama.«
Dr. R. S.
Priprav za novi kazenski zakonik v Češkoslovaški republiki. Justično mmistrstvo češkoslovaške republike jc izročilo javnosti dva pred« načrta kazcnsko^pravne vsebine; prvi se tiče zakona o hu« dodelstvih in pregreških (splošni del: §§ 1—135, posebni del: §§ 136—342), drugi pa zakona o prestopkih (splošni del: §§ 1—15, posebni del: §§ 16—67). Poslalo je prednačrta tudi raznim pravniškim strokovnjakom z izrecnim pristavkom, da bo stvarne predloge ali pobude ed vsake strani pozdrav« Ijalo. V predgovoru k prednačrtema, ki sta oba izšla v dveh jezikih (kot izvirnik v češkem, kot avtentični prevod v nemškem), pa je justično ministrstvo razložilo tudi njihov postanek. Izvajanja v tem pogledu so za nas tako podučna, da naj jih že danes v glavnih potezah očrtamo', dočim si hočemo pretres vsebine prednačrtov pridržati za pozneje. Pred« načrta sta po svojem značaju delo komisije, na katerega vsebino justično ministrstvo stvarno ni vplivalo. Dne 14. junija 1920 se je prvič sestala konferenca, na kateri so sodelovali zastopniki ministrstva justiee in za izjednačenje zakonodaje ter upravne organizacije, dalje zastopniki vrhovnega sodišča, generalne prokurature, višjih državnih pravdništev.
312 Razne vesti.
vseh univerz in odvetniške zbornice v Pragi. Na tej konferenci je bila izbrana ožja komisija za preosnovo kazenskega zakonika s prof. d r. A. Miri oko na čelu. Ta komisija se je sestala dvakrat v svrho dogovora o temeljnih vprašanjih. Na to so se razdelili referati za splošni del kazenskega zakonika med posamezne člane komisije. Ti referati so služili za podlago posvetovanj, ki so se vršila šestkrat, in sicer trikrat po 3, trikrat pa po 4 dni. V maju 1921 je bil izdan prednačrt splošnega dela kazenskega zakonika. Takoj na to so bili razdeljeni tudi referati za posebni del. Imeli so — zopet na podlagi referatov poedinih članov — posvetovanja v toku 1. 1922 do 1925 in sicer na sejah, ki so trajale petkrat po 3, dvanajstkrat po 4, enkrat po 5 dni. (Pri nas ni izdelanih referatov, seje pa trajajo po več tednov). V juliju 1924 so bila ta dela v velikih potezah dovršena, ter se je komisija povrnila na revizijo splošnega dela. Med tem časom je namreč justično ministrstvo razposlalo prvi prednačrt vsem centralnim državnim oblastvom, sodiščem, pravdništvom, vsem juri« dičnim in medicinskim fakultetam, generalnim orožniškim komandantom, odvetniškim, notarskim in zdravniškim zbornicam, policijskim direkcijam in ravnateljstvom vseh kaznilnic. Enako je dobilo prvi prednačrt tudi večje število domačih politikov in inozemskih juristov. Tudi je zbiralo justično ministrstvo gradivo kritične vsebine, ki se je pojavilo v slovstvu in dnevnem časopisju. (Med mnenji posameznih pravnikov omenja justično ministrstvo v predgovoru izrecno tudi naš članek: »Čehoslovaški načrt k splošnemu delu kazenskega zakonika v primeri z našim« v Slov. Prav., 36. L, 1922, str. 144—161). Takisto se sklicuje predgovor na to, da se je razpravljalo o prvem prednačrtu na pravniških kongresih v Pragi in Brnu. Predložen je bil dalje ta prednačrt posebnim komisijam juristov iz Slo« vaške in Podkarpatske Rusije, in slednjič še — referent'om komisije za preosnovo o. d. zakonika! V juniju 1925 je bilo vse to delo dokončano, napisali so se razlogi, ki tvorijo debelo knjigo zase (215, odn. 278 strani!) —¦ Sedaj šele je prešlo k izdaji prednačrtov s časovno' označbo »v oktobru 1925«.
Tako so postopali Čehi! Še danes niso- ustanovili definitivnega načrta vlade. Vse to so še predhodnja dela ... Nonumque prematur in annum . ..
Piscu teh vrstic bodi dovoljeno, da pokaže izrecno na strokovna priporočila, kako naj se postopa — pri nas, ki jih je podal v svoji brošuri »Sadašnji položaj kazenskopravnog zakonodavstva kraljevine SHS«. Pisana je bila nalašč v srbohrvaščini, da ne bi obveljalo »Slovenica non Icguntur«. Vse zaman; ostala so — popolnoma brez odmeva. Čez dm in strn se je napravil od tročlanske komisije brez zastopnikov slovenskih pravnikov — načrt in dali so ga kar na mizo narodne skupščine. Širša javnost pa še danes ni zvedela za njegovo besedilo. Ali se ne bo nikdar preobrnilo na bolje? Vsaj sedaj, ko je bratski narod češkoslovaški pokazal, kako naj se definitivni glavni vladni osnutek pripravlja na resnično demokratični, pa stvarno edino pravilni način, naj bi naši vplivni krogi vendarle — izpregledali! Dr. .Metod Dolenc.