JRŽAVNO TOŽILSTVO v L! ' " šM*. ' 17, ?LXXII. (Šol, leto 193J./32.) — krat,. Učiteljski Tovariš Stanovsko poliiišKo glasilo J. I/. lf. — sekcije sa Dravsko banovino v LJubljani _ -_ _ == Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vralamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrtek. Narolnina letno mesečna fyrllo@a » m^rosveia« = 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J.U.V. plalajo IM s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, cmek posebe. Pošt. lek. rač. 11.197. Telefon 3112 KUNST VILIM: NaSa Sola in radio. Pedagoški tečaj v Mariboru. Zgodovina pedagogike nam kaže, da je zaznamovati napredek — rekel bi: skok v napredku v kulturnem razvoju posameznih narodov tik za tem, ko so se uvedle v občo vzgojo take moderne pridobitve, ki so omogočale širjenje kulture in napredka. Da ne omenimo knjige, ki je danes poleg žive be« sede, ki pa je črpana spet iz knjig, najvaž* nejši steber pedagogike, steber, na katerega se opira po eni strani slika, po drugi pa živa beseda predavatelja. Tem trem glavnim nositeljem kulture: knjigi, sliki in živi besedi se je v zadnjem času pridružil še radio To je nekaka knjiga — v živi besedi, ki omogoča, da se v našem svetu domišljije rišejo čudno privlačne slike, ki jih z duševnimi očmi vidimo — v njih uži* vamo in jih obdržimo v spominu. Če je znala pedagogika v preteklosti uvi* deti važnost tiskane besede in slike, če je znala ceniti sugestivno moč dobrega govor* nika, in je vse troje znala pritegniti v službo vzgoje in kulturne povzdige naroda, potom šole in potom javnosti, ne sme današnja moderna pedagogika, ne sme učitelj našega časa, v katerem iščemo vzgoji in pouku novih poti, prezreti važnosti epohalnega izuma: radia. In čim te važnosti vzgojitelj ne prezre, mora z vsemi štirimi delati na to, da radio čim prej spravi v službo vzgoje in pouka, pri tem pa mora imeti prijetno zavest, da so tudi me-rodajni faktorji, oblast in razne korporacije z njim istega mnenja, da ga bodo pri njegovem delu podpirali, ga navduševali, da bodo spremljali njegovo delo z istim zanimanjem, ki ga delo tudi zasluži. Ne da bi čakali pobude od drugod, ne da bi kopirali vzglede drugih narodov — saj bi lahko bilo teh kopij že enkrat konec — bi morali mi, čim smo dobili lastno postajo, zanesti aparat v sleherno vas. v šole, da bi tako ustvarili zveze z našimi kulturnimi centri. Nezanimanje, lastno in tuje nas je ovi* ralo, da smo pozabili, dalje radio del šole in vzgoje. Zopet smo se morali pri Nemcih in Angležih tega šele naučiti. Kljub dejstvu, da se morda v srcih zave* damo, da je živa potreba organizirati šolski radio, drži večina roke navzkriž. Čemu? Da nas soseska k temu prisili? Mar še ni izginil duh, ko smo bili vajeni delati le na komando? Kdor se zaveda važnosti, kdor čuti v srcu potrebo in sluti koristi, ki jih bo imela šola od tega, na plan, na noge! Ne oziraje se niti na desno niti na lepo, ustvarimo svojo radio šolo, (Pri izrazu radio*šola prenapeti modernisti ne smejo misliti na nov tip šoie, kakor je n. pr. delovna šola, temveč na se* stavni del delovne šole, v kolikor ista ob* stoja.) ki jo zahteva razvoj pedagogike, ki jo zahteva duh časa, v katerem živimo. Čim smo privolili v uvedbo šolskega radia, se moramo ozreti po onih komponen* tah, ki uvedbo podpirajo in po onih, ki jo ovirajo. Na podlagi tega bomo skušali prve ojačiti, druge pa omiliti in na dobljenem kompromisu zgraditi načrt, po katerem bo* mo s smotrenim delom stavili kamen na ka* men, da položimo temelje za palačo, ki jo bodo dogradili naši nasledniki. Glavni moment, ki je doslej oviral uvedbo šolskega radia, je nezanimanje za aparat sploh in za šolski aparat posebej. To pa s strani šolskih odborov, ki jim je zadnji drobec veselja, ki jim ga je morda vcepil učitelj, vzela misel, da ga bo treba kupiti, da bo treba vstaviti v proračun novo precej visoko postavko, od katere šola »ne bo imela niče* sar« V drugi vrsti pa nam manjka šolskih prenosov, česar pa seveda ni kriva oddajna postaja, temveč šola sama. Gledati bomo mo* rali torej predvsem na to, da zainteresiramo prva dva činitelja, t. j. šolo, oziroma učitelj-stvo in gospodarsko stran, šolski odbor. Za* interesirati prvega ne bo težko, ker je, hvala Bogu, velika večina našega učiteljstva tako idealna in spremlja vsakdanje dogodke s to« likim zanimanjem, da mu važnosti uvedbe šolskega radia ne bo treba posebej priporo« čati. Težje bo s šolskimi odbori, ki se bodo izogibali uvedbe, predvsem iz finančnih raz* logov. Saj je pa tudi njih skrb, da občine ne preobteže. Po drugi strani morajo pa zopet pomisliti, koliko stanejo knjige, ¡ki jih potre* buje šola le v enem letu, pa se v istem snov izčrpa, knjiga ostane nezanimiva, med tem, ko radio živi vedno in vedno nov. Tudi življenje aparata traja primeroma dolgo. Primera med knjigo in radijskim aparatom hi znala možem vcepiti toliko veselja, da bi znali iz lastnega nagiba, kar bi bilo prav, vstaviti v proračun potrebno postavko. Da je oblast na čistem, spoznamo iz lanskoletnega odloka in iz letošnje iniciative za osnovanje radio*odbora pri JUU in obdrža* . nje prvega radio*tečaja za naše učiteljstvo. Razveseljivo je, da se je tega tečaja udeležilo toliko učiteljstva in upamo, da bo v Prihodnjem proračunu imela vsaka šola, pa Prav vsaka, postavko za radio aparat, ker le v tem slučaju smemo računati na uspeh, ki ga pričakujemo. Čim bodo šolske blagajne imele na razpolago potreben denar za nabavo aparata, bo led prebit, ustvarjena bo podlaga za radio*šolo, za katero pa je treba še nekaj predpriprav, tako pri sprejemni, kot pri od« dajni postaji. Pred vsem je misliti na to, da bo treba pri izbiri aparata paziti, da bo ta ustrezal v metodično*didaktičnem pravcu, t. j da bo grajen tako pregledno, da ga lahko na višji stopnji uporabimo kot model — kot učilo. Ker na današnjem trgu takega aparata ni najti, ga bo treba ustvariti. Po drugi strani pa bo treba uvesti učiteljstvo v rokovanje in metodično razčlenbo aparata, kar bi se zgo* dilo najlažje na učiteljskih zborovanjih in to na podlagi referatov, ki bi jih sestavili me« todiki in bi oblast odbrala najboljše. V ta namen bi radio — odbor razpisal natečaj za najboljši referat pod naslovom: »Metodično-didaktiena stran radio«aparata«. Odbrani predavatelji naj bi predavali v društvih, najbolj* ši referat pa naj bi prinesel »Popotnik«, ali Slov. Šolska Matica. Mimogrede naj se pomudim še pri davku na šolske aparate. Čuje se namreč mnenje, da naj se šole teh dajatev oproste. Pomisliti pa je treba, da bo oddajna postaja, oziroma korporacija, ki jo ima v zakupu, z uvedbo šolskega radia še bolj obtežena in so njeni glavni viri baš v davku; zaradi tega naj se šole tega davka ne oproste. Ko bodo imele vse šole, in sicer vse hkrati aparate, bo lahko postaja pričela z rednimi prenosi za šole. Postaja pa bo brez dvoma morala misliti na razširitev energije na najmanj 5 Kw, ker le v tem slučaju bo mogoče pritegniti vse šole Dravske banovine. Kaj naj program obsega in kako naj bo razdeljen, je težko povedati s par besedami. V prvi vrsti se bo treba ozirati na to, da bo program v skladu z učnim načrtom. Upoštevati bo treba prenose za vse šole, dalje za posamezne vrste in skupine šol Glavna paž* nja mora biti posvečena seve narodni šoti, ki je najbolj potrebna žive zveze s kulturnimi centri. Med prenosi bomo imeli take, ki so sestavljeni za leto naprej in prenose ob izrednih prilikah. Redni prenosi naj zadevajo vse predmete osnovne šole. V glavnem učni jezik, jezikovni pouk sploh, predavanje pri* znanih strokovnjakov iz vseh panog osnovno* šolskih predmetov, koncerti, mikroireportaže ob priliki manifestacij, tekem, obiski v raz* nih tovarnah itd. Prezreti ne smemo sistematske glasbene vzgoje, ki naj sloni predvsem na spoznavanju in uživanju narodne muzike. Lahka glasba domačih in tujih postaj služi kot razvedrilo na hodniku, v odmoru na dvorišču, med ročnim delom in morda pri risanju. Naj omenim še uro za obrtno*nadaljevalno šolstvo . Mikroreportaže iz te stroke bi vzpodbujale našo obrtno mla-dež in bi ji krepile voljo do dela in jim ugla-jala pot do cilja. Šolski aparat bi služil tudi javnosti ob svečanih prilikah. Privlačna točka, da se dom in šola tesneje združita. Prezreti ne smemo dnevnih novic in poročil, predvsem iz lastne države. Nastopi naših malih znanstvenikov in umetnikov bi privlačevali male poslušalce. Pester in zanimiv program domačih postaj, srečno izbran program tujih postaj in metodični uvod učencev v to lepo panogo znano* sti bi privzgojili učencem višje stopnje to* liko veselje do radia, da bi izstopivši iz šole in deloma že v šoli, sami poskušali sestavljati sprejemne aparate in bi tako ostajali v stalni zvezi s kulturnimi središči, pa tudi s šolo in učiteljstvom — morda bi tudi ta korak pri* pomogel do zbližanja šole in doma, ki sta si danes, če odkrito priznamo, v sorodu le v okvirju zakona. Navedel sem nekaj drobnih momentov, koliko novih bi se odkrilo za temi, le sluti* mo, zatorej pričnimo — vsi h krati, vsi: oblast, učiteljstvo, oddajna postaja in vsi, ki jim je mar narodna prosveta. Vsi, ki so poklicani, da delajo za boljšo bodočnost našega naroda Pri tem prvem koraku je treba poguma, treba idealizma, treba nesebičnega dela, pa bomo v tem imeli garancijo i za srečno rojstvo i za dober razvitek deteta. DRAGO GOEHJP & Co. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA «tj/i» M En gros. En détail. Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno Zanimanje za nove smernice šolskega pouka in ustroj novodobnega šolstva sta bila vzrok, da sem se udeležil pedagoškega te* čaja, ki ga je priredila Pedagoška centrala v Mariboru — prav tako kot sem prisostvo* val enakemu tečaju o Veliki noči v Ljublja* ni. Udeležil sem se ga pa zlasti zato, da pre* sodim, ali bi se ne dalo v vsakih velikih po* čitnicah ali pa tudi med šolskim letom pri« rediti enakega tečaja tudi v Ljubljani Mariborski pedagoški tečaj se je pričel v ponedeljek dne 23. avgusta zjutraj in se je končal z zaključnim popoldanskim pre« davanjem dne 26. avgusta. Predavanja so trajala štiri dni in so bila vsak dan dopoldne in popoldne. Kakor se za potovanje vreme vedno rado skisa, tako je tudi v nedeljo 22. avgusta začelo deževati prav v trenutku, ko se je začel vlak premikati z glasnega kolodvora v Ljubljani. Deževalo je vedno huje. kolikor bolj smo se približevali Mariboru. Med vož« njo je vstopilo več tovarišic, ki so se tudi peljale na pedagoški tečaj — s katerimi sem se pa spoznal šele drugi dan. V Maribor smo prispeli nekaj minut pred 6. uro. Lilo je kakor iz škafa in v duhu sem se zahvaljeval svoji ženi, ki mi je pri odhodu od doma obesila na roko površnik. Odšel sem takoj na žensko učiteljišče, kjer ima svoje prostore Pedagoška centrala. Ondi sta pričakovala tovarišice tov. Haber« man in Martine. Tov. Haberman mi je od« kazal sobo v nižji gozdarski šoli, kjer nas je stanovalo več tovarišev po prav zmerni ceni. Drugi dan, v ponedeljek, sem odšel v Narodni dom Skoro sem ostrmel Glavna dvorana je bila do zadrjjega prostora zase« dena. Ker so postavili vanjo tudi mize, sem prisedel k tisti, kjer so sedeli tovariši in to« varišice iz južnega dela Dravske banovine. Bili smo štirje. Seveda ni manjkal tudi pov« sod navzoči tov. Mervič iz Novega mesta. Tečaj je otvoril tov. Osterc, ki je po« udarjal veselje nad številnim obiskom ;n zanimanjem učiteljstva za novodobno šolstvo, nakar sem kot odposlanec JUU, sekcije Ljubljana pozdravil prisotne slušatelje in predavatelje tudi jaz. Nato nam je tovariš Osterc predstavil prvoboritelja za reformo češko« slovaškega šolstva univ. profesorja dr Vac-lava Prihodo, ki je v češčini odzdravil, poudarjajoč svoje veselje nad medsebojnimi stiki na pedagoškem polju, se zahvalil za po« zdrav in sprejem ter obenem poudaril, da bo predaval v nemščini, ker večina posiuš.'.l;cv češčine ni zmožna. Dr. Prihoda je nato predaval o razvoju češkoslovaškega šolstva ter uvodoma po« udarjal, da se je to šolstvo razvilo zgodo« vinsko enako drugemu evropskemu šolstvu. Poudarjal je, da je vsak življenjski nazor od kristjanstva preko renesanse, humaniz« ma in preporoda imel svoj pomen v razvoju človeštva v tem, da se ni omejil le na ozein« Ije postanka tega življenjskega nazora, ampak je zavalovil preko vsega izobraženega sveta in postal tako svetoven — torej internacio« nalen Vsak tak življenjski nazor je imel tudi svojemu idealu izobrazbe prikrojeno šolstvo, ki je bilo vedno le faza življenja in se razširilo po vsem izobraženem svetu ter tudi bilo svetovno-internacionalno. V novejšem času že pred vojno, zlasti po nji, so nastale velike izpremembe v pe« dagoških teorijah Predvsem je tu velik razvoj psihologije, ki je nastala iz stare splošne psihologije. Iz nje je vzniknila sčasoma individualna in diferencialna psihologija, ki sta napravili pravo revolucijo v prejšnj;h za« starelih nazorih psihologije. Saj so pa na* stale izpremembe tudi v gospodarskem po* ložaju človeške družbe, ki teži vedno bolj v kolektivno smer. Ves ta razvoj je pa imel tudi na novodobno šolstvo velik vpliv, ker hoče v prvi vrsti individualizirati, jemati pa ozir tudi na splošnost. Podal je nato karakteristiko starega šol* stva, ki je bilo urejeno ponekod že od 6. leta dalje različno po stanu staršev in ga je pri« mer j al z novodobnim šolstvom, katerega vo« dilna misel je ustvariti enotno šolo s pravilno diferenciacijo in konsolidirati pouk v smeri samodelavnosti in kolektivizma, do česar so prišli razni pedagogi s kazuističnimi metodami opazovanja otrok — s takozvano psihološko analizo. To novodobno gibanje se je začelo najpreje v Združenih državah ame-rikanskih, kmalu pa tudi po drugih, tako da je ves ta pokret novodobnega šolstva postal tudi svetoven — internacionalen in s tem tudi naš. Način teh novodobnih metod je trajen: 1. s paralelnimi razredi, 2. z metodo delavnih skupin in 3. z individualnim poukom Predavatelj je omenjal nato predhodnike novodobnega šolstva v prošlosti in njih pobornike v novejših časih med drugimi Kerschensteinerja, Laya in Blonskega z njegovo produktivno šolo. Omenjal je po« tem metode produktivne šole, in sicer: 1. metodo problemov, 2. metodo projektov, 3 metodo individualnega pouka. Omenjal nadalje razne pobornike tega pouka, in sicer Sarcha (Serča), Beurka (Borka), Jutarda, Se-gana (Segena) in gospo Montessorijevo in njih šole. Nadalje je omenil, v čem tiči princip individualnega pouka in posnel iz tega vrste novodobnega šolstva, ki so: 1. enotna šola, 2. šola diferenciacije, 3. konsolidacije, 4. sa« modelavnosti, 5. individualizacije in 6. ko« lektivizacije. Opisal je nato razvoj češkoslovaškega šolstva z dvema mejnikoma letnico 1918, ko se je začela tam porajati misel enotne šole, ki sta jo propagirala dr. Voita Beneš in Ulehla. Dr. Voita Beneš, brat češkoslovaške« ga zunanjega ministra, je bil 7 let v Združenih državah amerikanskih. Ulehla je pa spisal po vojni knjigo o enotni šoli, ki je polagoma pridobivala tla tudi na Češkoslovaškem, kjer so poleg državnih šol nastale razne poskusne šole, katerih eno je ustanovil Bakule s 13 učenci, ki so mu sledili iz nekega zavoda in z njim vred slabo živeli, dokler ni njih uči« telj kupil s pomočjo podpore neke Ameri« čanke gradu Krnsko, kjer jc sprejel same ruske pedagoge za učitelje Po preteku ene« ga leta je ta poskusna šola prenehala. Druga poskusna šola je bila prosta delovna šola v Kladnem, prvotno v komunističnem smislu, sedaj v demokratičnem. Tu poučuje učiteljstvo po šoli projektov. Leto 1928. pa pomeni preokret v češko« slovaški šolski reformi. Ob desetletnici osvoboditve izpod rok tujega jarma je učiteljstvo premerilo korak napredka 10 letnega delovanja v šolstvu in opazilo, da ta korak ni velik. Predsednik češkoslovaške republike Masaryk pa izpregovori svojo besedo vedno o pravem času. Tako jo je tudi ob tej priliki. Na njegovo pobudo je organizovalo uči« teljstvo takozvani pedagoški teden, kjer je bilo govora o dvojnem: o enotni šoli in vi« soki šoli: Školi visokih studii pedagogickJb. Za to reformo se je ponudilo 300 učiteljev. Šola ima sedaj dve stopnji: Od 6. do 11. leta 'I. stopnja reformne šole. Od 11 do 15. leta II. stopnja ali komeniji. Komeniji so bili v začetku v Pragi, Humpolcu in Zlini, ki se nahajajo sedaj v III. šolskem letu svojega razvoja. Danes ima Češkoslovaška 15 komenijev in 3 reformne šole I. stopnje. V letu 1929. sta bili ustanovljeni dve pe= dagoški visoki šBli, na katerih poučujejo uči« telji sami. Ena v Pragi, ena v Brnu. Letos pa mislijo ustanoviti še eno v Bratislavi, na katerih je študij dosedaj enoleten. V nekaj letih bo pa dveleten. (Nadaljevanje sledi.) Splošne vesti. — Nj. Vel. kralj je sprejel v avdijenco predsednika JUU. Petega septembra je bil sprejet pri- Nj. Vel. kralju na Dedinju naš predsednik tov. Damnjan Rašič. Avdijenca je trajala polnih 30 minut. Nj. Vel. kralj je zelo ljubeznivo sprejel predsednika učitelj« skega; udruženja, ki je prišel izrazit srčno zahvalo vsega jugoslovenskega učiteljstva Nj. Vel. za izkazano pažnjo s pismom, ki ga je kralj poslal XI. skupščini Jugoslovenskega učiteljskega udruženja 23. avgusta v Beogra« du. Ta dan so se prvič po osvobojenju in ujedinjenju našega naroda sestali vsi učitelji ujedinjeni v enotni organizaciji. Tedaj so se sankcionirali sklepi banovinskih sekcij in še likvidirala pokrajinska vprašanja, ^ako uje» dinjeni in prevzeti z jugoslovensko ideolo« gijo so manifestirali učitelji svoje navduše» nje napram Nj. Vel. kralju. Ko je bilo na skupščini prečitano pismo Nj. Vel. kralja, so bile burne, spontano iz src jugoslovenskega učiteljstva prirejene ovacije, izraz nezlomljive vdanosti kralju in njegovi vladarski pažnji, ki jo je izkazal svojim vernim sode« lavcem-učiteljstvu kraljevine Jugoslavije. — To pismo ima poseben pomen za jugosloven« sko učiteljstvo, ker mu daje dokaz visokega priznanja dela in daje polet za vztrajnost pri nadaljnjem delu. O priliki te avdijence je pokazal Nj. Vel. kralj velik interes za delo učiteljstva med narodom, za razmere narodnih osnovnih šol in za delo v Jugoslo-venskem učiteljskem udruženju. VSEM SRESKIM DRUŠTVOM JUU. Ker so se nekateri tov. predsedniki obrnili na sekcijo v zadevi reorganizacije dru« štev, podaj emo dodatno k okrožnici št. 305 še nastopna pojasnila: 1. Društva, ki so prejela že potrjena pra« vila, naj javijo oblasti le novi naziv društva 2. Društva, ki niso še izvršila pravilne likvidacije, naj to store še ta mesec. Ako to iz kakršnihkoli razlogov ni mogoče, naj javijo sreskemu načelstvu, da se izvrši reor« ganizacija društva takoj v začetku oktobra. Dobro in potrebno je navesti dan zborovanja in dnevni red. 3 § 345., odst. 2. uradniškega zakona pri« haja v poštev le za ona društva, ki se doslej sploh niso odzvala, da bi ugodila zakonitim predpisom. Sekcija JUU za Dravsko banovino. Gs- Šolski upravitelji! Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da s* fotovite svoji šoli nabavo, z rešenjem miat strstva proivete O. N. br. 3(5637/25. i» O. Il br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v ime ljepisnem Doulru Po naredbi prosvetnega oddelka Dravske banovine obvezana je vsaka Sola Imeti vsaj 1 izvod tega utila Slike z Jadrana in Primork 12 različnih umetniških barvastih slik Dal macije in Primorja, izdelanih po naših n» slavnejših mojstrih proi. Crnčiču. Kovačevim in Kruilinu. Znižana cena Oln 296'— razume se, da skupno z nčno knjigo, zavija njem in poštnino. Slike so velike 45X50 en in so pripravljene tako, da se jih lahko ob«4 na zid. — Poleg tega, da so t« lepe slike t okras šolskih prostoroT. so po razpisa ministrstva za vojno in mornarico D. br 440' 2/21 in ministrstva notranjih del J. B. br. 20495 M najprimernejše sredstvo za nspesno propagando za naš Jadran Kadite otrokom pri nazornem ponkn niitek ape-cna vanfa prirodnih lepot našega morja in Primorjai Bodite t otrocih nacionalno zavest i dosege ljubezni de Jugoslovanske?* Jadrana Oskrbo Sol v Dravski banovini vrSi samo I Banovinfka zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani — »Jugoslovenče«. Ministrstvo prosvete je pod O. N. br. 65.925 z dne 11. septembra odobrilo Jugoslovenskemu učiteljskemu udru« ženju izdajanje mladinskega lista »Jugoslovenče«, katerega prva številka izide že me« seca septembra. Naročnina za celo leto znaša 10 Din List bo izhajal mesečno na 16 straneh. Naročnina se pošilja na uredni« štvo lista Beograd, Kralja Milutina 66. — Celoten vezan letnik »Prosvete«. Sekcija JUU ima na razpolago nekaj vezanih letnikov *>ProSvete« 1 III. Ako želi imeti kdo celoten vezan letnik naj sporoči to na JUU, sekcija Ljubljana. Cena 30 Din. — Mladini ob 100 letnici rojstva Frana Levstika. Pod tem naslovom je izšla pesma« rica Levstikovih pesmi za mladino v založbi Učiteljskega pevskega zbora. Zbirka obsega s predgovorom 20 strani in stane 10 Din. —G. Fran Gabršku — častnemu članu Slovenske Šolske Matice je podelil na zadnji seji dne 13. t. m. odbor Slovenske Šolske Matice v znak 30 letnega požrtvovalnega delovanja v dobrobit društva lepo diplomo. Di« plomo mu je izročil po iskrenem nagovoru in ob navdušenih čestitkah vseh navzočih gg. odbornikov predsednik Slovenske Šolske Matice g. univ. prof dr. K. Ozvald. — Lavtarjeva računica je pošla in je v pripravi nova izdaja. — Povišanje članarine Slovenske Šolske Matice. Kakor je bilo že enkrat javljeno, je bil odbor Slovenske Šolske Matice prisiljen, da poviša članarino na 40 Din letno, za di« jake pa 25 Din. To zvišanje je v notranji zvezi s povišanjem honorarja pisateljem člankov v »Zborniku« in ostalih publikacij ter knjig Slovenske Šolske Matice. Saj bo vsakomur tudi jasno, da zaslužijo pisatelji dobrih knjig, kakršne namerava odslej izda« jati Slovenska Šolska Matica, tudi povišani honorar. Zato prosimo vse gg. poverjenike, da pobirajo odslej od članov že zvišano članarino — Tovarišice, ki ste poučevale na gospodinjskih nadaljevalnih šolah! Šolski nadzornik v Dalmaciji išče zdravo, moralno neopo« rečno dekle, veščo kuhanja in gospodinjstva sploh. Zena je učiteljica. Družina brez otrok Začetna plača 300 do 400 Din. Bolniško zavarovanje plača sam. Nastop službe 15. okto« bra. Ako katera tovarišica ve za tako dekle, naj to javi upravi »Učit. Tovariša« v Ljub« ljani. Bled in okolica. Učiteljski dom v Mariboru je izdal prvo domačo stensko šolsko sliko »Bled in okolica«. Slika obsega ves Go« renjski kot Julijskih Alp in velik del Kara« vank in bo našim šolam izvrstno služila kot učilo o najlepšem delu naše zemlje. Obenem pa bo po svoji pestri izdelavi v okras ne samo šolam, ampak tudi privatnikom in vsem institucijam, ki so v zvezi s tujskim prometom Sliko je napravil po reliefu Go« renjske v ljubljanskem muzeju g. Vokač, natisnila pa jo je litografija Mariborske tiskar« ne. Velikost ji je 70 :90. Cena je dokaj nižja od podobnih inozemskih izdelkov. S trakom obrobljena in s palicami opremljena stane namreč le 60 Din, brez palic pa 50 Din. Raz« pošilja jo Učiteljski dom v Mariboru v posebnih ovitkih tako, da jo dobi naročnik nepoškodovano. Dobiti jo je pa tudi v vseh večjih knjigarnah. Kakor čujemo, izide v isti založbi še nekaj stenskih šolskih učnih slik iz drugih področij. Ta korak je le pozdraviti. NAROD POJE. Zbirka priljubljenih slovenskih narodnih napevov za klavir in petje. Pod gorenjim naslovom je Učiteljska tiskarna v Ljubljani izdala in založila novo, bogato zbirko lepih narodnih in ponarodelih napevov, iki jih je zbral in v najlažjem slogu za klavir in petje priredil prof. Josip Pav« č i č, odlični naš glasbenik in priznani učitelj klavirja v ljubljanski Glasbeni Matici. Kakor lansko leto izdana Pavčičeva zbirka 41 priljubljenih šolskih pesemc »Mladina poje«, je tudi nova zbirka »Narod poje« namenjena v prvi vrsti mladim pianistom, radi pa bodo segali po njej tudi odrastli ljubitelji narodnih napevov, ki so v zvezku ve« likega formata na 68 straneh zbrani kar 84 najlepši in najbolj priljubljeni. Klavirska prireditev je pri vseh jako enostavna, lahka in opremljena s prstnim redom skoraj pred vsako noto. Zato je tudi ta zbirka jako uporabno gradivo poleg vsake klavirske šole. TeKst pesmi- je tiskan nad nape- vom, kar ima vsekakor prednost pred slič« niirti zbirkami, zakaj oba notna sistema za desno in levo roko — sta drug drugemu bližja, kar mnogo olajša hitri pregled in gladko čitanje not. Tisk not — na boljšem, močnem papirju — je čist, jasen, jako raz« ločen in lahko čitljiv. Posebno dobrodošla bo zbirka »Narod poje« rodovinam, ki ljubijo in rade gojijo domače petje, v domačih večerih, ob godov« nih prilikah, na prijateljskih sestankih, ča= jankah itd. Učiteljski tiskarni smemo biti hvaležni, da je z novo zbirko »Narod poje« obogatila «lovensko glasbeno literaturo Izvod te krasne knjige stane 46 Din. — Zavod za slepe v Kočevju nam poro« ča: Ker je po novem zakonu o narodmft šo= lah tudi defektna deca šoloobvezna, prosi vodstvo šole za sjepo deco v Kočevju vsa upraviteljstva osnovnih šol, da bi opozorila starše, ki imajo nad 7 let staro, slepo, ozi« roma zelo slabovidno deco, da takoj vlože prošnjo za sprejem dece v tukajšnji zavod. Pogoji za sprejem so razvidni iz službenega razpisa v »Jugoslovanu« z dne 26. junija t. i.; dobe pa se tudi pri tukajšnjem šolskem vodstvu NOVI ZVEZKI ZA OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE ŠOLE. Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izdelani po predpisih, kakor jih je ugotovila ko« misija v ministrstvu prosvete v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov. Zvezki so sledeči: 1. Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitek.) 2. Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.) 3. Lepopisnice z napisanimi vzorci v cirilici. (Rjav ovitek.) 4. Okrogla pisava. 5. Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek) 6. Vežbanke za računanje. (Moder ovi« tek.) 7 Risanke. (Siv ovitek.) Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pisalnega papirja ter opremljeni s pivnikom. Šolska upraviteljstva in učiteljstvo na« prošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvez« kov, le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki. Šolska upraviteljstva so prejela podro« ben prospekt in opis zvezkov. Uvedite nove zvezke v svoje razrede! Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svo« jemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja! Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Čitatelje opozarjamo še posebe na oglas tvrdke Novak, ki ga prinašamo v današnji številki. — Ali ste že naročili pravilnike k zakonu o narodnih šolah o zdravstvu in malo« letnikih, ki so izšli v Učitelčski tiskarni leta 1931.? To je II. zvezek zbirke zakona o narodnih šolah, ki jo izdaje Učiteljska tiskarna. III. zvezek zbirke bo obsegal obči pravilnik k zakonu o narodnih šolah. To zbirko mora imeti vsak učitelj in vsaka učiteljica! Cena broš. 36 Din, vez. v platno 45 Din. Naročite po dopisnici v Učiteljski knjigarni, Frančiškanska ulica 6. Učiteljska gospodarska poslovalnica. Učiteljska gospodarska poslovalnica (U. G. P.) posluje v Mariboru in Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6!I. Vsi zavedni tovariši in tovarišice naročajo šolske potrebščine potom Učit.gosp. poslovalnice in podpirajo s tem zidanje naših domov. Segajte pridno po naročilnih listih/ Kjer jih nimate, zahtevajte jih od ene ali druge poslovalnice! Piiporočamo poleg šolskih potrebščin in učil — radio aparate, pisalne stroje, razmnoževalne aparate, olje zoper prah, risarske potrebščine, potrebščine za ročna dela i. t. d. Bodite uverjeni, da bo blago izbrano osebno, strokovno in nad vse, vestno. Prepustite pri takih naročilih izbiro tvrdke nam, da poslujemo s tvrdkami, s katerimi imamo pogodbe, (zato jih ne vpišite), ker le tako bo dobava blaga res izvršena pod strokovnim nadzorstvom. Prosimo tudi, da izpolnite naročilne liste v dvojniku (indigo papir), da nam tako prihranite nepotrebno prepisovanje. Vsi na delo za naša domova! U.G.P. — Tintni prašek »Efesin«. Šolska upraviteljstva opozarjamo na zadevni inserat Učiteljske knjigarne. V poslednji številki je razumeti »en gros« cene. — Poročil se je 16. septembra 1931. tov. Dušan Lunder, šolski upravitelj na Primskovem pri Litiji s tov Vero Koba-lovo, učiteljico ženskih ročnih del v Seno« vem. Bilo srečno! Potrebščine za šolska ročna dela Za g. učiteljice 10% popust. L. Putan - Celje IVAN VOUK: Letošnje knjige Mladinske Matice. Zadnja leta se je slovenska knjiga silno razširila. Slovenski književni trg je bogato založen kakor še nikoli. Mnogoštevilne knji« ževne zadruge pošiljajo vsako leto, skoraj bi rekel, na stotisoče knjig med narod. To je vsekakor dober znak kulturnega stremljenja najširših slojev našega naroda. Ljudstvo rado bere in mnogo bere. Seveda prevladuje prevodno slovstvo. V tej množici knjig pa je mladinska knjiga razmeroma le redek gosit. Vendar pa se tudi v mladinskem slovstvu kaže napredek. Imamo več mladinskih listov, ki se tiskajo v velikih nakladah, razen tega pa izide vsako leto še nekaj posameznih iz-danj. Med rednimi publikacijami pa imamo »Mladinsko Matico« in zadnje čase tudi »Mla« dinstko zbirko«« Jugoslovanske knjigarne Mladinska Matica si je nadela hvaležno, a težko nalogo. Poslati v svet vsako leto 4 knjige v stotisočih zvezkih je odgovornost. Zakaj za mladino je težko pisati. Mladinska knjiga ne sme biti otročja, temveč taka, da jo tudi odrasel človek z užitkom bere Zavedajoč se teh težav, je »Mladinska Matica« razpisala nagrade za mladinska leposlovna dela, postavljajoč edin pogoj: knjiga bodi umetnina. Poleg tega leposlovnega programa pa »Mladinska Matica« ni zanemarjala poučnega slovstva. In tako je tudi letos izdala dve leposlovni knjigi, eno poučno-zabavno in eno poučno. Prva leposlovna knjiga je mladinska po« • vest »Lukec in njegov škorec«, ki jo je na« pisal France Bevk. Plodoviti pisatelj se je poizkusil na polju mladinskega slovstva. In reči moram, da mu je delo uspelo. Fabula povesti je kaj preprosta. Vipavska dolina, Lukec in njegova mati, oče v Ameriki za kruhom. Ko prisluži za potovanje, pokliče k sebi še družinico. Mati in Lukec potujeta v Ame« riko. Bolehna mati med potjo na parniku umre, Lukec pride sam v Ameriko in išče očeta Tu se zaključi prvi del povesti. Drugi del izide ob letu. '' ' ' " f France Bevk je prijeten, nemoreč stilisit. V sila preprostih, kratkih, jedrnatih stavkih pripoveduje običajno zgodbo tako, da ti iz« vabi solzo in smeh. Tu pa tam opaziš sle« dove Cankarjevega vpliva, zakaj BeVk se je učil pri Cankarju, dasi si je že utrl svojo pot. Vkljub otožnemu nastroju, ki veje iz vse povesiti, pa je knjiga polna mladostnega optimizma, kar je knjigi le v dobro. Res je pisatelj osebe in razmere ponekod pretirano idealiziral (dobra italijanska učiteljica, so« potnik Slokar, usmiljena španjolka, prijazni kapitan, dobrosrčni zdravnik) in bi mu kakšen nestrpen realist utegnil to zapisati v zlo, toda knjiga je namenjena mladini in otrok naj vidi v sočloveku ¡prijatelja in pomočnika, ne pa sovražnika. Lukčev škorec oživlja povest in je skoraj njen »protagonist«. Nje« gova čudovita nadarjenost in učenost sta sicer neverjetni, toda tudi mladinski pisatelj ima pravico posluževati se pesniškega preti« ravanja, če je to pravica ustvarjajočih umet« nikov sploh. Uverjen sem, da se bo Bevkova povest našim otrokom zelo priljubila. Gasparijeva naslovna slika in vinjete so knjigi v kras. Če je težko pisati za mladino, kakor sem rekel, je še veliko teže dobro pisati za prav male otroke. Tega dela se je lotil Jože Ribičič. Njegov »Miškolin« je zgodba mišje družine. Ze sama zamisel je kaj izvir« na. Mišon (oče), Mišonlka (mati), Miškolin (sin), to je majhna mišja družinica, stanujoča v »gradu pod krušno pečjo« Pozneje se ji pridruži še »sirota« Miša, kateri je ma« ček očeta snedel. Prav zabaven je prizor, ko gresta Miša m Miškolin prvič v svet in se komaj rešita iz mačjih krempljev nazaj v mišji grad pod krušno pečjo. Najlepši pa so prizori iz mišje šole, zlasti iz mišje visoke šole. Človek se mora od srca nasmejati uči« telju, njegovemu pouku in učnemu načrtu mišje šole. Prav spretno je pisatelj v živah« no in zabavno povest vpletel razne začetne pojme iz živalstva in glodalcev posebej. Po« vest je obenem prirodoznansko čtivo, toda učiteljska žilica je tako spretno zakrita, da se otrok sploh ne bo zavedel, da ga je pisa-telj-učitelj zavlekel v šolo. Iz mišje šole se uči tudi čitajoči otrok. Preprosti slog, kratki stavki in posrečene Justinov e ilustracije so primerne otroškemu pojmovanju. Tretja knjiga je poučne vsebine. Nad« zornik Andrej Skulj je napisal knjižico z naslovom »Vrtnaričice«. Teta Neža ima vzoren vrt in poučuje Anko in Miciko vrtnarstva. Zaradi živahnosti je pisatelj izbral obliko dialoga. V drobni knjižici je na poljuden in vsakomur razumljiv način podal osnovne pojme iz vrtnarstva. Knjiga bo iz« vrstno služila tudi odraslim začetnikom v vrtnarstvu, preden bi segli po Humekovi knjigi. Knjižica je izredno praktična, zlasti ker spremljajo besedilo mnogoštevilne slike. Za take knjige ni nikdar preveč slik. Hva« ležni smo založništvu, da se ni ustrašilo stroškov za klišeje. Tako so Skuljeve »Vrtnaričice« lepo dopolnilo k »Malemu sad« jarju«. Četrto knjigo »Kresnice« IV. letnik je uredil Albert Žerjav. Je to nekaka zabavno-poučna čitanka brez večnih in dednih hib, ki jih očitujejo šolske čitanke. Dobro so za« stopani nekateri mladinski pisatelji z lepo* slovnim drobižem, tudi poučni del je pester. Razen nekaterih malenkosti nisem opazil v vsfeh štirih knjigah jezikovnih grehov. Tudi korektura je bila skrbna. letošnje knjige Mladinske Matice so obogatile naše mladinsko slovstvo. Sestav-ljalci bodočih šolskih čitank bodo našli v pu« blikacijah Mladinske Matice obilo gradiva. Učiteljska tiskarna priporoča nOVe zvezke vsem osnovnim in viš. narodnim šolam. Učiteljski pravnik. VAŽNA RAZSODBA pRŽAVNEGA SVETA. KAi Obvezno izpopolnjevanje uslužbenskih listov. — Vračunanje vojaškega kadrskega roka. Neki državni uslužbenec je vložil proti rešenju finančnega ministrstva, s katerim mu je bila odbita zahteva, naj se mu vračuna v državno službo tudi leto Kadrske vojaške službe in naj se to vpiše v njegov uslužben-ski list, tožbo na državni svet Ta je razsodd pod št 12.176/31 od 3. aprda 1931., da je od* ločba finančhega ministrstva nezakonita in je to razsodbo utemeljil tako*le: »Po členu 115. uradniškega zakona iz leta 1923. je osnovan za vsakega državnega usluž* benca uslužbenski list, ki se vodi zanj, in kjer morajo biti vpisani vsi podatki, katere navaja ta zakonski člen. Kakor ima po tem predpisu oblastvo pravico, da zahteva od uslužbenca, naj predloži potrebne podatke za uslužbenski list, prav tako ima tudi usluž* beriec pravico, da zahteva, naj se mu vsi po* datki točno vpišejo. In če oblastvo v dolo* čenem primeru odbije zahtevo uslužbenca, naj se v uslužbenski list vpišejo neki podat* ki, a uslužbenec misli, da ima po zakonu pravico, da se ti podatki pravilno vpišejo, je smatrati, da je nastal upravni spor. To tem preje, ker mora uslužbenski list vsebovati vse podatke o uslužbencu, tako da se iz njih more takoj točno ugotoviti službeni položaj dotičnega uslužbenca. V tem primeru, ko je tožilec zahteval, naj se mu v uslužbenski list vpišejo podatki o njegovi službi med vojno, a je pristojno oblastvo to zahtevo odbilo in o tem obvestilo tožilca, ima torej proti ta* kemu odloku o zavrnitvi zahteve tožilec po zakonu pravico, da vloži tožbo na državni svet, vsled česar je le-ta tudi tožbo vzel v ptetres Če preidemo na materijelno vprašanje, ki je sporno, smatra državni svet, da oblastvo ni postopalo v smislu zakona, ko je od tožilčeve vojaške službe med vojno odbilo 14 mesecev na račun kadrskega roka. Odbijanje kadrskega roka je dopuščeno po zakonu samo tedaj, če je uslužbenec dejanski služil v ¡kadru, ne pa v primeru, če ni služil. Če je bil tožilec od kadrske službe oproščen in rednega roka iz kakršnegakoli razloga ni odslužil, se mu tudi od službe med vojno ne more odbiti doba. katero bi bil on prebil v kadru, če bi bil služil obvezni redni rok. Uslužbencu, če dejanski ni služil v ka* dru, se mora torej vsa doba vojaške službe med vojno, ne oziraje se na kader, vpisati v uslužbenski list kot vojaška služba v vojni, in sicer po potrdilu ministrstva za vojsko in mornarico Adj. štev. 23.012 od 17. avgusta 1928. Ker je pa oblastvo ravnalo drugače in z izpodbijano rešitvijo zavrnilo tožilčevo za* htevo, naj se ta napaka popravi, je ta rešitev nepravilna in se mora zato razveljaviti.« (»Naš Glas«). —§ Postopek pri imenovanju učiteljskih itripravnikov za definitivne učitelje. Odde-ek za osnovno šolstvo v ministrstvu pro* svete je poslal vsem prosvetnim oddelkom banskih uprav okrožnico o postopku pri imenovanju učiteljev-pripravnikov za učitelje* uradnike. Ta okrožnica navaja: Učitelj*pripravnik, tki je izpolnil pogoje paragrafov 12., 13. in 14. v zvezi s paragrafi 45., 47, 103. in 346. zakona o uradnikih od 31. marca leta 1931, ki ima torej najmanj tri leta učiteljske službe in je izvršil praktični učiteljski izpit ter pridobil s tem pravico do imenovanja za uradnika, mora "Vložiti potom pristojnih oblasti prošnjo na ministrstvo pro* svete, da se imenuje za učitelja*uradnika 10., oziroma 9. položajne skupine po paragrafu 45., odst. 1. in 2. omenjenega zakona. Pro* svetni oddelki banskih uprav imajo preveriti in ugotoviti točnost podatikov, navedenih v prošnji, ter jo nato dostaviti ministrstvu pro-svete z obrazloženim mnenjem in predlogom, ali se more kandidat imenovati za uradnika in ali morda ne obstoje za njegovo imenova* nje zapreke na podlagi paragrafov 53„ 54, 189. in 191. zakona o uradnikih. Prošnji za imenovanje, opremljeni s kolkom za 5 Din, se smejo priložiti naslednji dokumenti v originalu: 1. dekret ali potrdilo o prvem imenovanju za učitelja, 2. spričevalo o izvršenem praktičnem učiteljskem (državnem strokovnem) izpitu, 3. potrdilo o uredit* vi vojne obveznosti, izdano od pristojne vojne komande, 4. dekret ali potrdilo o ponov* nem imenovanju, če je kandidat prekinil službo zaradi odslužitve kadrskega roka ali pa je v teku začasne službe izpremenil pred izvršenim strokovnim izpitom svojo stroko, 5. spričevalo o državljanstvu, 6. prevodnico na plačo uradniškega pripravnika po paragrafu 23. zakona o uradnikih. Za vsak originalni dokument je treba pri* ložiti tudi po dva overovljena prepisa, oprem* Ijena s kolki po 2 Din. Razen tega je treba priložiti točno izpopolnjen in predpisno ove* rovljen izvleček iz uslužbenskega lista. Proš* nje, kolikor jih je, je treba čimprej poslati ministrstvu prosvete. Naša gospodarska organizacija. —g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za mesec april, maj, junij in julij, članarina:1 Učiteljsko društvo za Ptuj in ptujski šolski okraj 793 Din; učiteljsko društvo Slovenska Bistrica 308 Din; učiteljsko društvo za me* žiški okraj 313 Din; učiteljsko društvo za mesto Maribor 690 Din; ormoško učiteljsko društvo 620 Din; upokojeno učiteljstvo v Mariboru 120 Din — Darila: Posojilnica Ma* ribor, podpora 1000 Din; Hren Anton nabral ob 80 letnici tov. Farcnika 100 Din; Zora Mlekuš, učiteljica v Krogu, dar od nove plače 25 Din; učiteljstvo II. deškč osnovne šole v Mariboru darovalo od novih plač 100 Din; Visočnik Andrej, Pameče, dar od novih plač 50 Din; Mlinšek Ivan, Velenje, nabral o priliki skupnega zborovanja šoštanjskega in slo* venjgraškega učiteljskega društva v veseli družbi pod geslom »Mal' pa od srca!«: 50-50 Din; Albert Planer, Sv. Pavel pri Preboldu, nabral ob zaključku merkantilnega tečaja v Ljubljani 200 Din. — Vsem daroval* cem iskrena zahvala. Da bi našli mnogo posnemovalcev! ' — Gospodarska podjetja: zemljevidi 11.306 Din; grb 612 Din; Almanah 15 Din; Oder 69 Din; Prekmurske pravljiéé 453 Din. — V Mariboru 5. avgusta 1931. — M. Kožuh, blagajnik. Mladinska Matica. 'o \ " K OKROŽNICA MLADINSKE MATICE. Te dni se je razposlala okrožnica Mla* dinske Matice, ki prinaša navodila »za na.ro* čevanje in plačevanje »Našega roda« in knjig »Mladinske Matice«. Okrožnica se je razpo* slala na vse šole, po ena za vsak razred. Istočasno so bile razposlane tudi po 4 rekla-macijske dopisnice za vsako šolo. Šola, ki teh okrožnic in teh dopisnic ni dobila, naj reklamira. Naj navedemo iz te okrožnice ne* katere važne točke: Vsak naročnik plača 22-50 Din ter prej* me za to 8 številk »Našega roda« in 4 knjige »Mladinske Matice«. To naročnino lahko plača v devetih obrokih po 250 Din, vendar pa nujno prosi podpisani odbor, da bi vpli* vali poverjeniki na naročnike, da vplačajo vsaj polovico celoletne naročnine takoj ob pričetku leta. Kdor prekine vplačevanje med šolskim letom, izgubi pravico do vseh nadaljnjih številk »Našega roda« in do knjig »Mladinske Matice«. Obroki naj se nakažejo redno vsak mesec najpozneje do 5. dne, pri-čenši z oktobrom. Eikspedicija »Našega roda« se bo izvršila redno vsak mesec do 20., prva tedaj do 20. oktobra Kdor bi lista do tega dne ne prejel ikljub pravočasnemu nakazilu, naj takoj reklamira. Naročevanje in nakazo* vanje se vrši edinole po poštnih položnicah. Zaradi enostavnosti in ekonomičnosti naj se nakaže vsak mesec le en znesek. Za devet obrokov prejmejo poverjeniki po devet položnic, deseta naj se porabi za vplačilo naročenih izvodov za šolsko knjižnico. Ob tej priložnosti prosimo poverjenike, da take re* servirane vezane izvode »Našega roda« in »Mladinske Matice« za šolske knjižnice na* roče že takoj v oktobru, ker bi drugače lahko naklada ne zadoščala. Doplačilo za vezavo knjig »Mladinske Matice« znaša 13 Din, za »Naš rod« pa 12 Din. Vezava za »Naš rod« pride v poštev samo za šolam reservirane izvode. Učiteljski pevski zbor JUU. Vse tovariše pevce in tovarišice pevke ponovno opozarjamo, da se vrše 19 in 20. septembra sledeči pevski tečaji: 1. Ljubljana 19. septembra ob 19. uri v Glasbeni Matici. 2. Maribor 19. septembra ob 19. uri v IV. mestni osnovni šoli. 3 Sevnica 19. septembra ob 18. uri v osnovni šoli. 4. Celje 19 septembra ob 17. uri v mestni deški osnovni šoli. 5. Novo mesto 19. septembra ob 18. uri v deški osnovni šoli. 6. Radovljica 19. septembra ob 17. uri v osnovni šoli. 7. Kamnik 19. septembra ob 16. uri v deški osnovni šoli. 8. Črnomelj 20. septembra ob K14. uri v osnovni šoli. 9. Ormož 20. septembra ob J410. uri v osnovni šoli. Odbor. Stanovska organizacija JUU Iz društev: Vabila: = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ DOLNJA LENDAVA bo letos prvič zborovalo dne 19. sept. v Dolnji Lendavi Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika 2. Poročila delega* tov z obeh skupščin. 3. Predavanje tov. Ko* kolja o naši narodno*kulturni nalogi. 4. Predlogi in slučajnosti. Tov. pokažimo takoj v začetku svojo življensk^st. — Odbor. = ŠOŠTANJSKO SRESKO UČITELJ* SKO DRUŠTVO bo imelo redni občni zb6r 3. oktobra 1931. ob 10, uri v osnovni šoli v Velenju. Dnevni red.' priobčimo prihodnjič. Predsednik. = JUU SRESKO UČITELJSKO PRU-ŠTVO KAMNIK bo imelo svoj tedni letni občni zbor dne 3. oktobra 1931. ob 9. uri v Domžalah s sledečim dnčvnim redom: 1. Pre* davanje prof. H Lavrenčiča iz Maribora —• o telovadbi šolske dece. 2. Poročilo o bano* vinski skupščini. 3. Poročilo društvenih funkcionarjev. 4. Volitve upravnega in nadzor* stvenega odbora. 5. Organizačne zadeve. 6. Predlogi. 7. Slučajnosti. — Volitve se vršijo z vzklikom ali s pismenim glasovanjem, če vloži za to na sresko učiteljsko društvo (občni zbor) pismen predlog 15 polnopravnih članov Udeležba obvezna za vse člane. KOIINIKA TVORNICA CIKORIJE Ljubljana , "» T." r ■ 1 rl y<- t- ■ H^p ilillp i§ J mr^Z-jed "lïgÙi» Podjetje je bilo osnovano v 1. 1909. s češkim kapitalom, vendar je danes last domačih pridobitnih krogov. — Tovarna je bila v letu 1922. popolnoma preurejena z modernimi stroji in dopolnjena z novimi stavbami; proizvaja prvovrstno blago, ki je v vsej naši državi že itak dobro znano. — Pogon je urejen po najnovejših pravilih tehnike, kapaciteta znaša do 180 vagonov letno. — Glavni izdelki tovarne so: „Kolinska cikorija", Redilna kava, Figova zmes, Stadna kava in Vydrova ržena kava. — Kolinski kavni dodatek vsebuje prvovrstne hranniie snovi ter je vsled tega zelo zdrav in okusen pridatek za kavo. — Kvaliteta izdelkov Kolinske tovarne je prvovrstna, o tem ni treba pisati, ker vsak, kdor enkrat poizkusi njeno blago, ji ostane zvest odjemalec. = REDNI LETNI OBČNI ZBOR GOR» NJEGRAJSKEGA UČITELJSKEGA DRU» ŠTVA se bo vršil dne 19. septembra ob & 11. uri na Rečici ob Savinji. Dnevni red: 1. Poročila društvenih funkcionarjev 2. Poročilo o banovinski skupščini. 3. Reorganizacija dru* štva. 4. Volitve upravnega in nadzorstvenega odbora in namestnikov. 5. Slučajnosti. — Predsednik: Z. Kotnik. = ŠMARSKOsROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bode imelo svoj redni letni občni zbor dne 26. septembra ob 10. uri v Ro* gaški Slatini. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Do* pisi. 3. Poročilo o skupščinah in situaciji. 4. »Jugoslovenska misel v zgodovini« (poroča predsednik). 5. Tajniško poročilo. 6. Blagaj* niško poročilo 7. Reorganizacija društva v smislu uradniškega zakona in novih pravil JUU. 8. Volitve. 9. Proračun. 10 Slučajnosti. Potrebna je polnoštevilna udeležba. Pol ure pred občnim zborom odborova seja. = UČITELJSKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — vzhodni del priredi svoj občni zbor v soboto dne 26. septembra 1931. ob 9. uri v šoli v Mostah s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora po tov. predsedniku. 2. Poročilo o banovin* ski in državni skupščini, 3. Poročilo društve* nih funkcionarjev. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Likvidacija sreskega društva UJU Ljubljana okolica, vzhodni del. 6. Ustanovitev JUU v Beogradu — sresko društvo Ljub* ljana okolica, vzhodni del. 7. Volitve. 8. Do* ločitev članarine. 9. Predlogi in nasveti dru-štvenikov. — Odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI IN DESNI BREG bo imelo v soboto 3 oktobra t. 1. ob pol 10. uri predpoldne v Narodnem domu v Mariboru občni zbor. Na sporedu je razen običajnih točk: poročilo funkcionarjev društva, reorganizacija (even-tuelna delitev) društva v smislu določb uradniškega zakona ift novih pravil JUL1 in v o* litve upravnega in nadzornega odbora. '1 o-rej same zelo važne točke. Zato vsi člani(cc) polnoštevilno k temu odločilnem j občnemu zboru! — Predsednik: Mirko Vauda. = LJUTOMERSKO SRESKO UČITELJ» SKO DRUŠTVO bo imelo svoj likvidacijski občni zbor v soboto 26. septembra v Raden* cih. Začetek ob 10. uri. Na dnevnem redu so poročila z banovinske in glavne skupščine poročila društvenih funkcionarjev, volitev novega odbora ter ogled nove radenske šole. — Odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BRE* ŽIŠKI SREZ bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 3. oktobra 1931. ob 10. uri v Brežicah Dnevni red: 1. Otvoritev, zapisnik, dopisi. 2. Poročila: a) predsednika, b) tajnice, c) blagajnika, č) pregledovalcev računov, d) delegatov pokrajinske in državne skupščine. .3. Reorganizacija društva. 4. Volitev upravnega in nadzornega odbora. 5. Slučajnosti. Še mnogo zanimivejše posnetke boste prinesli z dopusta, če si izberete pri nas pravo Voigtlander kamero. Zahtevajte pravkar izišli brezplačni fotocenik. Drogerija Gregorič - Ljubljana Prešernova ulica štev. 5 KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! MAU OGLASI ■■■■■■■■■BBBBHBHHBHtf Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjSI znesek Din 5' — FOTO-ŠPORT Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupita najcenejše pri Fr. P. Zajsc, optik — Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno! Izvrstno šolsko črnilo! „EFESIN" — črnilni prašek da v čisti vodi raztopljen dobro ohranjujoče in ceno šolsko črnilo Št. 295, doza za 6—12 litrov črnila Din 22-—. „ 296, „ „ 20 - 40 . „ „ 60--. „ 226, patrona za 1 liter rdeče tinte w 10'—. „ 221, „ „ 1 „ pisarniške „ „ T—. Odlična priznanja! Knjigarna^iUUskeJ^skarne v Ljubljani — Frančiškanska ulica št. 6 Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne. Naročajte vse potrebščine potom UČITELJSKE GOSPODARSKE POSLOVALNICE! FINKO VE ZKMKE IN ©EDR1EEDB za osnovne in mešč. šole ter učiteljišča v Drav. banovini I. zvezek (od prevrata do konca ltta 1920.) broš. Din 5'—. II. zvezek (za 1. 1921.) broš. Din 7"—. III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 9 —, IV. zvezek (od 1. januarja 1923. do 30. junija 1924 ) broš. Din 14"—. V. zvezek (od 1.julija 1924. do31.decembra 1925.)broš Din32—. VI. zvezek (za 1 1926) broš. Din 24—. VII. zvezek (za I. 1927.) broš. Din 25—. VIII. zvezek (za 1. 1928.) broš. Din 25-—. IX. zvezek (ia 1. 1929.) broš Din 25"-. Naročila sprejema KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI Prav tam se dobi: C. Cavalieri: Propisi o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda. Broš. Din 120'—. Dame! Plašče, kostume in obleke, najugodneje in na obroke Vam nudi A. Paulin, Ljubljana — Kongresni trg št. 5 P.n. šolam in šol. upraviteljem vljudno priporočam vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papir/a in vse knjigoveške potrebščine po najnižjih cenah: platno, marmor papir, sukanec, lepenka itd. Anton Janežiž knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in zaloga vseh knjigoveških potrebščin Liubljana, Florjanska ulica št. 14 r s Novosti za damske plašče pravkar došle! A. & E. Skabernè Ljubljana Specialno olje zoper prah za h i g i e n i č n o čiščenje učilnic, laneno olje, firnež, emajlne lake, vse vrste prozornih lakov, oljnate in suhe barve, steklarski kit in vse v barvarsko stroko spadajoče blago. Tudi študijske in umetniške barve dobite pri domačem podjetju MEDIČ-ZANKL 0 t^A^Z LASTNIK FRANJO MEDIČ. — CENTRALA V LJUBLJANI Tovarne: Ljubljana-Medvode-Domžale. Podružnice in skladišča v Mariboru in Novem Sadu. OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO ŠT. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. Na debelo! Na drobno! Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din Moške galoše ... 75 Din Damski snežni Čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din 1HT0H KRIM, Mam UM htt*stiiiai|m il»] GALERIJA NAŠIH MOZ JE V ZALOGI KNJIGARNE UČITELJSKE TISKARNE v LJUBLJA 1. Trubar 2. Vodnik 3. Slomšek 4. Prešeren 5. Levstik 6. Stritar 7. Jurčič 8. Gregorčič 9. Aškerc 10. Tavčar 11. Leveč 12. Erjavec 13 Jenko 14. Cankar .15. Gangl 16. Parma 17. Zupančič 18. Kersnik 19. Maister 20. Finžgar 21. Strossmay 61-5 X 47-5 cm. Slike à Din 10'— Okrasite z njimi šolske prostore! ■■■■■■■■■■■■■■■■■a Sel i Kan Zaloga barv, tušev in radirk POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l. r*m t Vaše potrebščine krijete najceneje v manufakturni trgovini PRI IOLNCU" Glavni trg 9 » C E L J E Otomane peresnice, zimnice, divane ter vsa tapetniška dela izvršuje po najnižjih cenah F. Saiovlc Ljubljana, Stari trg štev. 6 Avgust Agnola Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Luksuzni predmeti. LJUB L J AN A DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478. Prodaja tudi na obroke! Za obilen obisk S ■ se priporoča AUOJZ DROFENIK LJUBLJANA * STRITARJEVA ULICA 5 ■Nudimo veliko izbir« angleškega lin eeikega blaga za gospode in I dame. Krasna izbira t zastorih, 'posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Plii vzorčast in gladek za divane. Velike preproge v plisu in linolej. Belo blago za rjuhe in perilo ▼ poljubnih širjavah Žima, perje, pah, kapok od najcenejše do najboljše vrste Daje tudi na obroke / Postrežba točna in solidna Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER — puškar — LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠT. 9 Premog in drva najboljše vrste dobavlja A |. Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva cesta 5. Telefon 2059. Na obroke! Mi smo za Vas Na obroke! nabavili veliko množino jesenskega in zimskega blaga vseh vrst. Poslužite se našega kreditnega sistema, ker Vam nudimo: največjo izbiro, najboljše blago, najnižje cene, najdaljši rok odplačevanja. Vi ste za naši Rekli boste: Res 1 Na obroke! Na obroke! Obüaälnka ,Ilirija', Ljubljana, Mestni trg 17/1.