amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. "Amerikanski Slovenec" PELAŽB 52 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL KUPUJTE VOJNE BONDEI STEV. (NO.) 147 CHICAGO, ILL., PETEK, 22. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 22, 1943 LETNIK (VOL.) Lil. Evropa pred veliko preuredbo NEMŠKA FRONTA OB DNJEPRU RAZBITA Moskva, Rusija. — O Hitlerjevi fronti ob reki Dnjepru se govori, da je skoro v enakem položaju, kakor je bila francoska Maginot linija leta 1940, ko so jo Nemci na več krajih razbili in se vsuli skozi več točk za Maginot linijo. Ruske čete so pri Kre- menčaku že pred dnevi prebili'-- vse obrambe v dolžini kakih 60 milj in do 40 milj globoko proti jugu Črnemu morju. Od Me-litopola pa prodira druga močna ost proti zapadu, ki grozi odrezati Krimsko od celine. Tako vsa nižava, ki se nahaja v obsežnem kolenu reke Dnjeper je v nevarnosti, da pade v rusko zajetje. Nemci imajo samo še nekaj ur časa za takojšnjo odločitev, da napravijo takojšen umik, ali pa se dati zajeti, se podati, ali pa se biti do zadnjega moža. Nemški generalni štab je imel včeraj nujno sejo, ki je odločevala glede položaja v južnM Ukrajini. Boji in spopadi so pa tudi naj severni ruski fronti, ki pa seve-j da niso tako nujnega značaja,! kakor zdaj v Ukrajini. . Veliko važnost ves svet pripisuje sedanji Zavezniški konferenci v Moskvi. Posvetovanja se vrše tajno za zaprtimi vrati. Zgleda, da bodo Rusi informi- i rali Amerikance in Angleže, kaj oni smatrajo, da jim gre v Evropi. Zgleda tudi, da bo Ru- j sija uveljavila svoje zahteve in stališče in da bo temu sledila po tej vojni nova politična pre-uredba vse Evrope. V Berlinu z nervoznostjo gledajo proti Moskvi. Vedo, da padajo kocke za njeno bodočnost. Dr. Gobbels Hitlerjev propagandist je blebetal včeraj, I »o Angleži in Amerikanci izčrpani in so primorani se Rusom. Drugače pa je ya£jS6mška javnost v nekem tihem nervoznem stra- mtKmšImM NEMCI V STRAHU PRED ZRAČNO INVAZIJO NA RIM London, Anglija. — Nemški vojaški komentator je povdar-jal na radio, da je mogoč zavezniški udar na Rim z morja in zraka in da je možno, da bodo Zavezniki to tudi izvršili. Z velikih ladij nosilk letal lahko v kratkem času pride tisoče para- j šutnikov za hrbet nemški ar-.--—- madi in jo postavijo tako med dva ognja, je dejal komentator. Iz Alžira poročajo, da so a-meriške in angleške Čete na novo napredovale na italijanski fronti. Amerikanci so se pomaknili na nekaterih točkah do pet milj naprej, tako tudi Angleži. Amerikanci se nahajajo zdaj 83 milj od Rima. Nemci se povsod umičejo in za seboj po-žigajo vse kar bi irioglo služiti nasprotnikom. Celo kmečke hiše po deželi za seboj vse požgo. Živino in vse kar se da odgnati ali odnesti Nemci pobero s seboj. SLOVENCI V LA SALLE NA DELU ZA STARO DOMOVINO La Salle, Illinois. — Slovenci v La Salle, Oglesby, De Pue in drugih bližnjih krajih po tej okolici delujejo enotno in skupno za trpečo staro domovino. Tukajšnja lokalna podružnica SANSa, štev. 49, za katero stoji okrog 25 tukajšnjih slovenskih društev in klubov, je priredila ----- zadnjo nedeljo 17. oktobra v Slovenskem domu na prvi cesti jako važen in pomenljiv sestanek. Na ta sestanek je došlo okrog 75 zastopnikov . raznih društev in organizacij in povabljeni so bili zraven tudi mnogi odlični amerikanski javni predstavniki, kot zastopniki tiska, okrajni in 4ržavni uradniki. Za zborovalce je pripravil ženski odsek Slovenskega doma jako okusno večerjo, katere se je udeležilo do sto oseb. Predsednik lokalne podružnice je naš rojak Mr. Leo Zev-nik, ki je na tem zborovanju imel jako lep vzpodbuden govor. Tajnik podružnice pa je naš priljubljeni preč. g. župnik Štefan Kassovič, ki je za to zborovanje pripravil jako važno resolucijo, ki jo je zborovanje sprejelo in potrdilo in je bila poslana predsedniku Franklinu Rooseveltu, državnemu tajniku Cordell Hullu, dvema senatorjema iz te države in kon-gresniku našega kongresnega distrikt^. Ta resolucija, ki jo je tako pomenljivo sestavil naš preč. g. župnik Kassovič je sledeča: 1. Slovenski narod v Jugo-(Nadaljevanje na 5. str.) TO LETALO JE BILO PREJ JAPONSKO Delavci ▼ tovarnah za aeroplane t mestu Los Angeles si od blizu ogledujejo japonsko Zero letalo. ki je bilo sestreljeno nad Guadalcanalom. Pod nadzorstvom Naval Air Auxiliary ob to letalo potovalo' po celi Ameriki. ALABAMSKI PREMOGARJI STAVKAJO NAPREJ IN POVZROČAJO KRIZO Washington, D. C. — Lewi-jsovega, c^abila, da naj se pre-mogarji vraejb na delo, je vzel j na znanje le majhen del pre-mogarjev v državi Alabami. j Kakih 15,000 premolarjev* se nahaja še vedno na stavki, o-menjajo poročila. Vladi ne kaže drugega, kakor premogoko-pe ponovno.zaseči in iste podr-i ž a viti ter na to pod kaznijo za-povedati premogarjem delati. Premogarji delajo opazke prp-iti vladi, češ, da je ta popolnoma nezmožna, da bi bila to prerekanje zaustavila in rešila. Industrijska okrožja, ki so odvis-na od premoga, ki ga proizva-! jajo alabamski premogokopi,1 so zdaj vsak dan kratka za najmanj 50 tisoč tonov. Za vojno industrijo je to hud udarec. -O- $81,610.00 NAŠLI PRI UMRLEMU Denver, Colo. — Ko je tukaj umrl Frank Frary, 94 let star vpokojeni železniški konduk-tor, doma iz Berwyn, Illinois, so našli pri njem v rujavi papir zavitih $81,610.00 v gotovini. Frary je vnovčil vse kar je rao- j gel pred dvema letoma in je! menda ves čas nosil s seboj in | skrival gotovino. Po njegovi smrti se je oglasilo 26 dedičev, pravi poročilo. Vsak po svoje. -o- WILLKIE BO ZAČEL S KAMPANJO New York, N. Y. — Wendell; L. Willkie bo imel prihodnji i mesec več političnih shodov in govorov v vzhodnih državah. Namen njegovih shodov bo pre- i pričati vrste republikancev, da republikanska stranka, če hoče živeti mora osvojiti neko zdravo gospodarsko in socialno platformo. Willkie upa, da bo zopet postal popularen med republikanci. ■-o- ITALIJANI SKRIVAJO ŽIVILA Bern, Švica. — Švicarska brzojavna agencija, navaja poročilo italijanskih listov, da tisoči in tisoči ljudi po Italiji ku-1 puje vsa razna živila in jih skrivajo, ker pričakujejo vsestranskega pomanjkanja. j KRIŽEM SVETA — New. Delhi, Indija. — Maršal Wav«ll, bil Še po^ leti imenovan za podkralja In-! dije, je bil včeraj zaprisežen in ustoličen v prestolnici Indije. Dosedaj je bil podkralj Indije Lord Linlithgow in sicer od me- j seca aprila 1936. — Bern, Švica. — Italijanski list "La Libera Stampa", ki izhaja v Lugano, piše, da so Nemci podminali skoro vsa važnej- i ša križišča v severni Italiji. Še celo milansko katedralo so podminali, pravi poročita. ' — London, Anglija. — Angleško vrhovno poveljstvo je prestavilo več raznih poveljnikov na druga mesta. General Sir Allen Cunningham, ki je svoječasno poveljeval angleški osmi armadi v Libiji, je zdaj imenovan poveljnikom angleških sil na Irskem. — New York, N. Y. — Pod-admiral Ross Mclntrye, glavni j kirurg in zdravnik v ameriški j mornarici in zdaj osebni zdrav- j nik predsednika Roosevelta je izjavil, da bomo Amerikanci zelo srečni, če bomo porazili1 Japonce v dobi treh let. — Washington, D. C. — Poročnik Franklin D. Roosevelt, Jr., ki službuje v ameriški mornarici, je kakor poroča senator Russell, ki se je mudil v Afriki, ranjen. Mladi Roosevelt je bil ranjen v akciji nekje v Sredozemlju. — London, Anglija. — Italijanski grof Carlo Sforza je dospel včeraj v Italijo, omenja radio poročilo iz Bari. Sforza je i več tednov barantal z Angleži. Silno se je baje trudil, da bi Zavezniki ne vzeli • Italiji kaj "njenega" ozemlja. — Madrid, Španija. — Iz Vi-chya v okupirani 'Franciji je došlo poročilo, da je Benito Mussolini zelo resno bolan in da se nahaja v nekem zdravilišču v beneških Alpah. Predj par dnevi pa so poročali, da je v severni Italiji imel več govo->! rov in vzpodbujal fašiste, naj j: vstrajajo v boju z Nemci. ROMMEL MESARI V JUGOSLAVIJI, MIHAJLOVIC PONUJA SPORAZUM 1 1 -j London, Anglija. — Nemške t-divizije, ki jih je privedeije se- jverne Italije maršal Rommel, so včeraj zasedle Sušak in Ogu-lin na Hrvatskem. Poročilo o-menja, da je to prva Rommelo-va zmaga, odkar je zopet na poveljstvu. Nemci grozovito preganjajo ljudi. Z velikimi tanki se vozijo skozi vasi, z nji- j mi rušijo hiše in streljajo vse vprek. Drugo poročilo iz Kai-i i ro pa omenja, da je general Mi-hajlovič izdal proglas, da je-njajo vsa nasprotstva znotraj med domačimi silami, in da vsa sila borbe se ima posvetiti skup- ( nemu zunanjemu sovražniku. Ako je to resnično, potem bodo vsaj začasno pojenjali spopadi med partizani in Mihaj-I lovičevimi četniki. -o PAPEŽ NE VE NIČ O TEM, DA BI ZAPUSTIL VATIKAN New York, N. Y. — Vesti, ki so zadnje dni omenjale, da bo ■ sv. Oče zapustil Vatikan, so brez vsake podlage. Še lani v decembru je dal sv. Oče slede-; če naročilo: "Dajem naročilo,1 j da naj vsi moji škofje po vsem j svetu ostanejo na svojih me-•stih, kot dobri pastirji svojih čred v kritičnih časih . .Rimski škof,-ki je obenem vrhovni glavar sv. cerkve, sam gotovo ne bo dajal slabega vzgleda v tem oziru. Lahko ga pa naziji odvedejo s silo, kar bi pa bilo čisto nekaj drugega. -o- FRANCO PREGOVARJA HITLERJA Stockholm, Šved ska. — Švedski poročevalci v Nemčiji omenjajo v poročilih, da se špansko poslaništvo v Berlinu zelo trudi že dalj časa, da bi I po naročilu samega Francota : prepričajo Nazije, da naj nikar ne branijo Rima, pač pa se u- I maknejo iz njega. Ce bodo branili Rim in bo mesto porušeno j bodo obrnili proti sebi ves ka-jtoliški svet. Kaj bo Hitler odločil, še ni jasno. -o- Investirajte svoj denar v vojne bonde! Pomagajte svoji deželi do zmage! ZAVEZNIŠKA LETALA BOMBARDIRALA SKOPLJE V Skopi ju, kjer je zdaj veliko nemško gnezdo in najvažnejše železniško križišče za nazijske čete na Balkanu, so Zavezniki prvič nastopili na strani gerilcev. Zavezniki prvič bombardirali Jugoslavijo V torek se je prvič dogodilo, da so zavezniški bombniki iz severnozapadne Afrike napa-1 dli kraje v Jugoslaviji, kjer sol utaborjeni Nemci. Razbijali so j iz zraka srbsko mesto Skoplje j j in železniške naprave ob važni progi od Beograda do Aten. i Berlinski radio poroča, da so Zavezniki bombardirali tarče v Bolgariji, toda poročilo se naj-j brž nanaša na tisti del Jugosla- j I vije, ki je zdaj v bolgarskih rokah. Napadalci so v Skoplju raz-' bili najmanj tri lokomotive in \ 15 železniških vozov. Nemška i obramba je bila popolnoma' presenečena fn se ni odzvala.' Tudi most v bližini in železni- ■ ško postajo so Zavezniki obde-: iali. - - Balkanska kampanja se bo začela še pred zimo London, 19. okt. — Maršal J an C. Smuts, ministerski predsednik iz Južne Afrike, je da- ; nes namignil, da bodo Zavez-i niki napadli Balkan pred zimo in da bodo Združene države "brezdvomno" igrale vodilno in morda odločilno vlogo v kon- ] čnem, velikem napadu na Hit- , lerjevo evropsko trdnjavo pri-i hodnje leto. Smuts je Churchillov zaup- ; ,nik in član angleškega vojnega ministerstva. Tako jasno se ni,] ;dozdaj še nobeden vplivnih; | mož izrazil, kdaj pride do invazije Balkana. Smuts je bil tudi j severnoafriško kampanjo na- ] povedal celo leto prej, preden j se je začela. -o--, Tito se pritožuje nad Zedinje-nimi državami London, 18. okt. — General ] Josip "Tito" Brozovič, vodja (jugoslovanskih partizanov, je: danes izjavil, da je predsedniki Roosevelt napravil- "narobe",! ko je dal štiri bombnike jugo- < slovanski vladi v izgnanstvu, I: katere vojskine čete vodi vlad- < ni vojni minister in njegov nasprotnik general Draža Mihaj- i lovič. Protest, ki sta ga podpisala gen. Brozovič in Dr. Ivan Ribar, predsednik partizanskega ali protifašistovskega zbora, je bil prebran danes na prosti jugoslovanski oddaji. "Nam se zdi to pomota, ki se ne bi smela pripetiti," se glasi izjava. "Jugoslovanski narod ima vso pravico pričakovati, da bodo zaloge orožja zanaprej izročene jugoslovanski ljudski1 osvobodilni armadi, ki se, v res-' niči, samo ona bori proti sovražniku." Izjava tudi pravi, da so bile partizanske edinice pod poveljstvom Brozoviča edina sila, ki se je zadnji dve leti in pol borila proti Nemcem, ter j se glasi nadalje: "Kljub sovražnemu zadržanju generala Mihajloviča proti ljudski osvobodilni armadi in partizanom, ga jugoslovanska vlada v izgnanstvu še vedno I podpira. Ne razumemo pa, za-, kaj^ga Zavezniki zalagajo z lesi tali?' -I Izjava obdolžuje Mihajlovi-3iča, da javno služi sovražniku, j; Predsednik Roosevelt je 6. » ; okt. -poklonil štirj Liberator i bombnike prvi jugoslovanski . I borilni edinici v ameriški voj->; ski. V imenu jugoslovanske r j vlade jih je sprejel veleposla- - nik Konstantin Fotič. Omenje- - j no je bilo, da bodo aeroplani i delovali kot del severnoafriške zračne sile. i Nova kanonika ljubljanskega L kapitlja l j "Slovenski dom" poroča, da • i je sveti oče Pij XII. v posebni - buli imenoval dva nova kano--jnika ljubljanskega stolnega kapitlja. Namesto pokojnega pro-tonotarja kanonika Ivana Suš- ■ nika je imenovan župnik Ivan Gogala, — uršulinski spiritual [; France Koretič pa je imenovan za kanonika namesto pokojnega dr. Alojzija Merharja. -o- Huda cerkvena kazen za Mikuža "Ljubljanski Slovenec" poroča dne 17. aprila 1943 sledeče: i "Najnovejša številka Škofijskega lista za ljubljansko škofijo prinaša v kroniki naslednji kazenski odlok škofa dr. Gre-gorija Rožmana. | "Duhovniku Metodu Mikužu je vzeta pravica opravljanja svetih obredov (a divinis sus-pensus est) dokler se ne vrne in ne javi škofu." "S tem je tudi z najvišjega cerkvenega mesta uradno obsojen duhovnik, čigar dejanja so zadnje čase vzbujala toliko pohujšanja in ogorčenja med vernim slovenskim ljudstvom." r-0- V spomin našemu fantu Padel je kot junaški sin za domovino Stanko Bartol, rojen 16. 3. 1921 na Jelovcu pri So-dražici. Neustrašeni mladenič je organiziral lastno četo in se spu-(Nadaljevanje na 5. strani) Izšla je 'BARAGOVA PRATIKA" za prestopno leto 1944 Letos je povečana za celih 32 strani. Krasno ilustrirana s mnogimi različnimi slikami. Poveš ini del je nadvse zanimiv, kakor tudi vsa druga vsebina. Pratika stane letos s poštnino _ 40 CENTOV, kar je poslati v čeku. Money ordru ali v gotovini na naslov: BARAGOVA PRATIKA 1849 West Cermak Road. CHICAGO (8). ILL Poročilo iz Švice omenja, da sv. Oče prosi obe stranki, naj prizaneso večnemu mestu Rimu, da ga ne bi uničili in razbili. V ta namen je sv. Oče imel posvetovanje z angleškim in nemškim poslanikom pri sv. Stolici> Iz Londona poročajo, da so \i noči med sredo in četrtkom angleški letalci bombardirali več nemških mest. Poseben napad je utrpelo mesto Lipsko, ki sc ga obdelavali s teškimi bombami. Napaden je bil tudi Berlin in druga mesta. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 22. oktobra 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 IshaJ* vsak torek in petek. Izdaja in tisjca: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Teiftfon: CANAL 5544 Nsrocninat Za celo leto_________$4-00 Za pol leta _______2.00 Za fietrt leta____ _____1-25 Za Chicago. IfeneJr tn Erropo: Za celo leto_____-$4.50 Za pol leta --— 2.25 Za četrt lete_________________1-5S The first and the Oldest Slovene Newspaper in America* ' Established 1891 Issued every Tuesday and Friday. Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year-----$4.00 For half a year-----2.00 For three months-----1.25 Chicago. Canada and Europe: For one year-:-$4.50 For half a year--2.25 For three months-----1.50 Dopisniki so proseni. da dopise poiljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka sjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. , K SESTANKU V MOSKVI Ta teden se je pričel sestanek angleških, ameriških in ruskih zastopnikov v Moskvi. Sestanek je vrlo važen. Nekateri pričakujejo od tega sestanka velike spremembe med zapadnimi Zavezniki in Rusijo na boljše. So pa tudi mnogi, ki dvomijo, da bi ta sestanek mogel razčistiti vsa poli- i tična ozračja med zapadom in vzhodom. Po pisavi moskovskih listov kot "Izvestije" in "Prav- 3 de" se lahko ugotavlja to le: - Poljska je kritična točka. Baš "Pravda" piše, da meje, ki jih je določila konferenca v Parizu 1919, so v konfliktu s pravicami narodov. Tu imajo v mislih Beloruse. Rusija nima ničesar proti temu, če se vzhodno Prusijo določi Poljski v zameno za vzhodno Poljsko, toda zahteva pa odločno, da se Združene države zavežejo in polože jamstvo, da bodo skupno z drugimi narodi čuvale pred vsako agresivnostjo. Dalje Rusija hoče jasnosti, če Anglija in Amerika nameravate še dalje sodelovati z reakcionarnimi silami Italije, Španije, Francije in Finske. Glede Finske Rusi še posebej naglašajo, zakaj Amerika sprejema režim, ki je v vojni z Rusijo? Naglasa se tudi, da Rusija ne odobrava invazije Zaveznikov p^^alkan iz razloga, če pridejo Zavezniki tja prvi bodo upostavili tamkaj take vlade, ki bodo izvajale protisoyjetsko politiko. Ako je to zadnje resnično, tedaj ima Rusija glede Balkana le neke določene cilje. Konferenca je vsekakor zelo važnega-značaja. Ali bodo tudi njeni zaključki enako važni je zopet nekaj drugega. Najtežje bo za naše ameriške zastopnike polagati kake obljube ali zagotovila glede povojnega sodelovanja, ko nihče1 ne ve, kakšno bo javno mnenje v tej deželi po tej administraciji. Vlada sama nima te moči. Kakšno veljavno stališče glede tega ima pravico določiti le kongres. Tu pa bi nastala brezkončna pravda, če bi prišlo do kakega takega vprašanja. Kaj končno veljavnega konferenca ne bo; ustvarila, ne določila. Upanje pa je, da bo konferenca marsikaj razčistila, da bodo Zavezniki vsaj toliko na jasnem med seboj, kakšne bodo zahteve ene ali druge zavezniške velesile, ko se bo sklepal mir po tej vojni. POTA POLITIKE... Tista fašistična Italija, ki je začela prva kaliti mir v Evropi in ki je sramotno napadala demokratične države in njih voditelje in ki je tudi nekaka nezakonska mati nemškega nazizma, je zdaj, ko se bliža dan zmage nad fašizmom in nazizmom, presedlala in je že priznana kot "sobo-jevnica" Zedinjenih narodov, ki se bore proti osišču. Za marsikoga je vse skupaj težko umljivo, kar se je zgodilo zadnje tedne. Postaviti se je treba na stališče političnih barantačev, ki gledajo, kako bi se doseglo zmago čim hitreje in s čim manjšimi zgubami in žrtvami, potem še le je mogoče s takega stališča umevati to politično barantanje. S stališča striktne značajnosti pa človek težko umeva ta dogodek, ne da bi pomajal z glavo nad vsem tem. Italija se je pridružila Zedinjenim narodom in je s tem zdaj priznana kot "sobojevnica" proti osišču. Priznali so jo pod omenjenim imenom in onim, ki zmajujemo z glavami pravijo, samo to se je priznalo, drugega pa nič. Dobro bomo videli. To je pa tudi vse kar moremo. Dvomljivo pa je, da bi samo pri tem priznanju ostalo. Italijani bodo posegli v par prask in bodo zahtevali za nagrado že pol Evrope. V bojih ne bodo mnogo prispevali, ker kot vojaki so Italijani najzadnji. Kot diplomati pa najbolj zviti. Churchill je svoj čas ostro naslavljal svoje besede na Italijo. Pozabil jih menda ni. To je vredno, da tudi drugi ne pozabimo. Načrti za ureditev povojne Evrope bodo narejeni po največ v Londonu, saj za gotove dele Evrope. Glede Jadrana in Sredozemlja bodo skoro gotovo imeli pri od-ločevanju vodilno vlogo Angleži. In tu bodo prihajali na krožnik tudi interesi Jugoslavije in s to interesi naše slovenske zemlje. Malo manj, kakor milijon Jugoslovanov je četrtletje robovalo Italijanom. Niti ene same poštene luke niso dali severni Jugoslaviji. Pobral je vse slovenske zemlje lačni Italijan. Kako se je godilo Slovencem v italijanskem robstvu prav dobro vedo tudi v Londonu. Saj so bili priča, kako so Lahi ubijali naše Slovence v Istri in na Primorskem. Naši zastopniki so angleškim in ameriškim predstavnikom vse že pojasnili in obrazložili. Za krivice vedo, ki so se godile našemu narodu. Ali bodo, ko se bo delal mir po tej vojni skušali doseči kaj, da se te krivice popravijo vsaj s tem, da se po tej vojni kaj takega ne bo več dogajalo? Mi upamo da! Zaupamo v dobro in pravično voljo Zaveznikov in upamo, da ne bo nihče med njim ravnal tako, da bi položil v brazde mednarodnega polja seme za i novo vojno, seme za nove težave in prepire. Naj zavlada pravičnost na svetu. Vsakemu svoje in i nič več. Mi Slovenci in Jugoslovani zahtevamo le svoje in i nič drugega. Ali bomo uslišani? S zaupanjem v pravico, upamo da. Upamo, da Slovencem po tej vojni ne bo treba ; nikoli omenjati, da so bili po vsem trpljenju za svojo svo-i bodo in svobodo drugih prevarani in prodani. Upanje v pravico nosimo v svojih srcih! VELIKA SLOVESNOST PODRUŽNICE ST. 20 SZZ Jol.et, 111. V nedeljo dne 24. oktobra, se bo vršila pri fari sv. Jožefa v Jolietu velika in lepa slovesnost. Podružnica št. 20 bo obhajala 15 letnico. Na ta dan bodo blagoslovljene nove uniforme kadetinj mladinskega krožka in sicer 45 po številu. Dalje bo blagoslovljeno bande-ro mladinskega krožka in pa Ob 11. uri se bo vršilo blago-slovljenje bandera, uniform in slovenske zastave.^ Sledi peta sv. Maša. Obrede tega dneva bo vršil duhovni vodja podružnice Rev. M. Butala ob asistenci Rev. Geo. Kuzme in č. g. kar-meličana. Cerkveni zbor pod vodstvom prof. Anthony Rozmana bo pel Marzovo peto sveto mašo, moški zbor bo zapel Adoro Te, in končno mešani zbor Marijino pesem. Male družice (mascots) novega mladinskega verbalnega krožka kadetinj podr. it. 20 SŽZ ▼ Jolietu. Od leve: Diane Ramula, Camilla Frencilie Vranicar, Beverly Carol Gregory. Geraldine Je vil* in Dolores Brulc. slovanska zastava. Ta mladinski krožek je bil ustanovljen lansko leto meseca decembra in se je ves čas pridno učil v korakanju ter napravil že več javnih nastopov. Toda dne 24. oktobra bo pa prvič oblečen v novih uniformah. Da se vsa slovesnost poveča, se bo parada vila iz Ferdinand šole, v kateri bodo ob pol desetih nastopili sledeči: na čelu parade bo policijski ravnatelj Ernest Overby ter njegova mestna policijska četa. Dalje American Legion, Joliet Township High School Championship godba pod vodstvom prof. McAllister, dalje godba fare sv. Jožefa pod vodstvom Mr. De Valt, Boy Scouts fare sv. Jožefa, ter KSKJ Drill Team. V paradi bodo tudi Elwood Ordnance in Kankakee Ordnance Military Colored Guard, dalje ROTC High School Unit, South-chicaške kadetinje podr. 16 S2Z, National Championship kadetinje podr. 20 S2Z, ter junior kadetinje kot slavljenke. V paradi bosta tudi župan in županja Mr. and Mrs. Janke, dalje državni pravnik, gl. precU sednica Slovenske ženske zveze Mrs. Marie Prisland kot "Commander in Chief" ter Colonel kadetinj, urednica Zarje Mrs. Albina Novak. Dalje bodo glavni botri in botrice, ter število botrov in botric, tet, sestra, in ostalega sorodstva, ki bodo botrovali zastavam. V paradi bodo tudi tovariši-ce, ter zastopniki raznih društev iz Jolieta, Lockporta in Rockdalea. T Glavni maršal za ta dan bo Mr. John L. Jevitz. Dalje bodo maršali, Mr. Al Skul, Martin1 Težek, Bernard Kambich, in Frank Plankar. Načelnik rediteljev v cerkvi bo Mr. Anthony i Buchar. Po sveti maši se bo vršil banket v cerkveni dvorani. Sledil bo poseben program, ki bo posvečen pomenu dneva. Nastopili bodo razni zanimivi govorniki. Med programom se bodo lazdelile krasne medalje vsem "National Championship" ka-detinjam pod vodstvom gl. i predsednice Mrs. Marie Prisland in urednice Mrs. Albine Novak. Medalje so dar podružnice kadetinjam za njih zaslu-j ge, katere so si pridobile na zadnji konvenciji S2Z s tem, da so prinesle domov najvišji častni naslov. Tem potom so vabljene Članice in prijatelji iz bližine in okolice, da pridete in sč z nami vred zabavate. Akoravno bi mogoče kateri prišel prepozno za banket, je lahko vseeno navzoč mfed programom. Tudi se bo za te v t>ar room preskrbelo z jedjo in -pijačo. Vse uradnice in članice so pridno na delu, da napravijo ta dan eden najlepših v naselbini, da bo 15 letnica slavnost podr. 20 vedno ostala vsem v najlepšem spomihu. Na svidenje v nedeljo dne 24. oktobra. Za podr. žt. 20 S2Z, i Josephine Erjavec. OGLASI V AM. SLOVENCU IMAJO VEDNO USPEH. KRATKE NOVICE IN k ODMEVI i< Joliet, 111. . Nastopila je jesen. Trava je P še zelena, toda listje po dreve- P sih je porumenelo in pričelo od- z padati. Še par tednov in ga ne P bo več, potem bo pa nastopila M zimska sezona. Prva slana je n padla in ne bo več dolgo, ko na- c stopi hladna zima. li i Smrtna kosa. — Umrl je neki 1( Nikolaj Žagar, star 61 let. Bi- * val je s svojo družino v bliž- 3 njem Romeo, kjer zapušča že- * no in več otrok. — Umrla je tu- * di Mrs. Mary Sepich, stara 60 I let. Šla je v Chicago na obisk k ^ hčeri, kjer jo je dohitela smrt. > Sinovi ao ji tu oskrbeli primeren pogreb. Pred par leti je umrl njen soprog. Tukaj zapušča odrasle otroke. — Umrl je ; tudi znani pogrebnik J. B. Mc-; Cann, star 75 let. Istotako je 1 \ preminul znani bivši državni < ; senator Jerome O'Neill, star i I nad 76 let. V 68. letu starosti je | v St. Anthonio, Tex., preminul j znani Arthur H. McGinnis, k^ 1 5 je dolgo let vodil trgovino na II vogalu N. Chicago in Cass St. E j Pred več leti se je preselil v Te-', xas zaradi slabega zdravja. -t Iz zapadne fronte poročajo, i da je bil promoviran znani Lt. a Wilbur Donovan. V bitkah z a Japonci se je odlikoval. On je - namreč sin znane družine, ki je :i mati Staudoharjeva iz Indiane ceste. d Razmere so Be nekam čudno zaobrnile, odkar je Italija str-s- moglavila. Zdaj poročajo, da si je nova italijanska vlada napo-li vedala Nemčiji vojno. Kdo ve, koliko bo pomagala zavezni-~ škim silam. Ne ve se, zakaj je tako dolgo vzelo, da se je odločila. Najbrž zato, da so se Nemci boljše podkovali in zavzeli Rim. Sicer je to uganka, ki še ni razvozlana. Sploh pa ni bilo upanja, da bi bila stvar prešla brez vojskovanja. Kako bo sedaj? Nihče ne more do-znati. Naši slovenski politikarji v Ameriki so začeli tudi čudna pota. Eni se držijo na eno, a drugi pa na drugo stran. Adamiča so spoznali, da noče priznati našim voditeljem njihove vodilne prednosti. Mihajlovič nekje spi ali pa se ne čuje o njem zadnje čase. Neki Tito se gostejše pojavlja. Bomo videli, kateri pride koncem konca na površje. Jugoslovanska vlada _ je odšla v Egipt in se malo čuje od nje. Ali bi morda ne opravi-j la boljše, če bi šla v Moskvo? in ' Vsekakor bo treba še nekoli-ko počakati, da se izvije pravo j. jedro iz neke vrste godlje. " i Mi pa vseeno kupujmo bonde in znamke, ker brez naše zma-n ge ne bo pravega miru. ^•j » Naročnik. -O- £ J* VELIKI DAN ii. ^ Chicago, III. lo Kakor je bilo že poročano, se m slovenski naselbini v Chicagi a_ zopet obetajo veliki dnevi, fl. Eden takih dni bo nedelja 24. s_ oktobra 1943, ko se bo vršilo ie razvitje in blagoslovitev zasta-ž- ve podružnice št. 2 S2Z. Slav-u-1 nosti, kakor bo ta dan, že dolgo ia nismo imeli pri naši fari sv. Šte-n.jfana. iji Odbor se prav pridno trudi j in pripravlja za ta dan, da ga a_; bomo praznovali na kar mogo-in če slovesen način. Vabljena so ni vsa društva, naj bodo zastopa-bi na s svojimi zastavami pri po-1Q vorki in sv. maši, kakor tudi pri a. banketu in popoldanskem prose gramu. Posebej so pa vabljene lo vse članice, da se ta dan poka-jžejo. Zbirali se bomo v. šolski 30 dvorani ob 10:30 dopoldne, da ta skupno odkorakamo v cerkev k peti sv. maši, ki bo darovana ob 11:30 za vse žive in mrtve čla-p- nice. Po maši in blagoslovitvi bo prirejen banket v počast čla-nicam, društvom in vsem drugim gostom, z lepim programom. Na programu bo več odličnih govornikov, kakpr tudi = pevski zbori, deklamacije, več J posameznih nastopov, kakor tu-|di igre mladega naraščaja, za kar skrbijo naše dobre častite 5 šolske sestre. Tudi več drugih točk je na programu, katerih I e pa sedaj ne morem omeniti. Po | programu se bo razvila prosta | _ zabava in ples. Vabljeni ste vsi e prijatelji SŽZ v Chicagi in oko- [j a lici, da pridete na našo slav- : e nost. Posebej pa vabimo člani-ce podružnic So. Chicago, Joliet, Elmhurst, Aurora, La Sal- c le, Oglesby in Ottawa. Vstopni- c na za banket in program je p s. $1.50. Kateri še nimate vstop- P nice, jo dobite pri blagajničar- s i_ ki Mrs. Tomažin ali pri tajnici 1 0 Lillian Kozek. Še enkrat vas 1 k vabi vse in vsakega posebej, ter t. vas pozdravlja Odbor. ie -o- i- IZ DOMA SV. JOŽEFA je Lemont, 111. c- Sprejmite enkrat tudi iz tegft je kraja nekaj vrstic, da rojaki vini dijo, kako živimo tukaj Sloven-ir ke v oskrbi častitih sester sv. je Frančiška, katerih red ima tu ul na hribu Mount Assissi svoj I k^ glavni samostan, zraven pa dom ia za stare in onemogle žene in >t. može, slovenske, pa tudi drugih I e- narodnosti. Sprejmejo pa le ta- f ke, ki so udje sv. katoliške Cer-1 o, kve. To zavetišče je pod var-| ..t. stvom sv. Jožefa in se imenuje z Dom sv. Jožefa, je Dobro nam je tu, zlasti za I je naše duše, ker imamo vsak dan t ne sv. mašo, večkrat v tednu pa tudi blagoslov z Najsvetejšim, no ki je pričujoče v tabernakelju tr- noč in dan v naši kapeli tu v hi-da ši._ Res smo srečne. Tukaj blizu >0- je samostan očetov frančiškane, nov, odkoder prihajajo duhov-ni- niki vsak dan maševat k nam. je med drugimi včasih tudi Fa lo- ther Bernard, ki jim gre naj-1 se lepša hvala za njihove lepe spisa- se in članke v časopisih, ia, Tukaj v našem domu je umr-pa la dobra in blaga krščanska že-r&r na Slovenka Uršula Kozarič i? ko Ottawe, 111. Več tednov je bila 10- bolana. Mučil jo je hud revma-tizem. Bila je večkrat previde- 1 v na s sv. zakramenti in je mirne [na v Gospodu zaspala 5. oktobra , a Ob smrti je bila stara 73 let. la- Rojena je bila v Jugoslaviji. >ri- nekje na Dolenjskem, in je bila >ve članica več društev. Truplo je vič bilo prepeljano v Ottawo, 111., s o in tam pokopano, ker več nje-se nih sorodnikov prebiva tam. Bi-eli, la je več let vdova in je bila na splošno poznana v imenovanem ida mestu. Vsem prizadetim naše □je globoko sožalje, pokojni pa ivi- večno veselje v neebsih. Naj v >? miru počiva. 011- Jesen je že dolgo v deželi, pa ivo do sedaj je bilo še vedno lepe in gorko vreme. Ni bilo še nič ide slane tukaj. Bolj suho je. Leti na- na je tudt dobra letos, vse je dobro obrodilo, razen • sadja. Tudi grozdje je lepo obrodilo. Sestre nimajo vinograda, * pač pa imajo malo vinograda očetje frančiškani in to grozdje je ta-ge ko dobro, da se nič ne razloči 'ag,j od michiganskega. Iskrene pozdrave vsem čita-24 teljem tega lista! lilo Mary Toleni. , -—o ■ - ZANIMIVA DOBRODELNA j ^ PRIREDITEV jte- So. Chicago, Ul. V nedeljo 24. oktobra bo ime-U(ji la tukajšnja postojanka JPO-ga SS št. 32 prav nad vse zanimivo gQ_ prireditev v cerkveni dvorani so sv. Jurija na 96. cesti in Ewing pa_ Ave. Prireditev bo popoldne in po_ zvečer. Popoldne kmalu po tre-prj tji uri bodo zanimivi kratki go-,ro- vori 3 programom. Iz teh govo-ene r°v bomo mnogo bolj jasno ka- spoznali položaj naših dragih v [ski stari domovini, ki trpe pod kru-da ; to silo osvojevalcev in ki si tako v k silno žele rešitve in svobode, ob kot jo uživamo mi. — Zvečer >la- bo Pa vsem tako priljubljena itvi "Vinska trgatev", z godbo, ple-•la- 30111 in domačo zabavo. Vsak-TU_ do, ki bo le hotel, bo imel do-Ta- volJ zabave. — Obenem bo tu-od- di nekaj okusnega prigrizka, udi za kar se ne bodo zahtevali ni-več kaki "pointi", kajti, OPA nam tu_ ;je blagovolila nakazati nekaj za (Dalje na 4. strani) DOGODKI AflMvikL v- I* Pennaylvanije Canonsburg, Pa. — Dne 7. . lokt. je umrl Anton Lekše, 63, _ doma od Sv. Duha pri Krškem. J Podlegel je operaciji za rakom. J V Ameriki je bil 36 let. Zapu-Išča ženo, dva sinova (eden je i pri vojakih), dve hčeri in bra-s ta. r —# Velika prireditev Chicago, 111. — V nedeljo bomo pri Sv. Štefanu jedli z veliko žlico. Pridne odbomice in članice tukajšnje podružni- g ce SŽZ skrbno pripravljajo [_ banket, kjer bo vse kakor u I downtown,' samo boljše. Ra- r zen izbranih jedil na mizi in u dobre pijače pri bari bo še pe- I ster glasbeni in zabavni pro- n gram na odru, tako da bo le- n po in dobro za želodček, za o- h či, ušesa in srce. To nedeljo »o dala podružnica blagoslo- r. I viti svojo novo zastavo in bo r_ J v ta namen peta sv. maša ob je 11:30. ;a I Albin Rozman padel m I Ely, Minn. — Uradna vest >a pravi, da je Albin Rozman, n, star 27 let, padel 13. julija le-jL-1 tos nekje ob Sredozemskem j. I morju. Pri vojakih je bil ne-ju I kako eno leto. Zapušča star-a. I še, tri brate (vsi trije so pri v-1 vojakih) in sestro. — a- I Joseph Rakovec umrl j Willard, Wis. — Mr. Joseph >i- Rakovec, zastopnik Am. Slovenca za Marshfield, Green-tr- J wood in Owen, je po daljši bo-e- j lezni 'umrl na domu v soboto iz 16. okt. Podrobnosti bodo obla J javljene kasneje. Dva njego-a- J va sina sta pri vojakih, eden e-1 v Afriki, drug pa nekje na acltjužcnem Pacifiku. JPrizadetim a naše sožalje, njegovi duši pa st, I naj sveti večna luč. ji — il£ I Zopet doma I Cleveland, O. — Iz bolnišni-[1-f t ce se je povrnil na svoj dom, i®- i kjer se nahaja pod zdravniški- I ko oskrbo, dobro poznani roils I jak in narodni delavec Era-ini zem Gorshe, ki mu. želimo I čimprejšnjega popolnega o-pa I krevanja. v I _ V radio ioli P® Chicago, 111. — Sgt. Stanley Pc I Kožar, ki se je prejšnje me-1K sece včasih oglasil z dopisi v . Am. Slovencu, je ravnokar do-vršil osnovno radio šolo v |a Scott Fieldu, Ul. Tako je u-1o. sposobljen za člana posadke na bombnikih, verjetno pa je, Je I da ga bodo poslali še v višjo I radio šolo, strelsko šolo ali pa 1)011 vežbalni tečaj za vojaško po-I stopanje, kjer bo dobil poduk a" kot član bombniške skupine. Slovenska mati s šestimi ^ zvezdami Eveleth, Minn. —Tukajšnji list Eveleth News Clarion j je objavil sliko gospe Pugel, matere, ki ima šest sinov pri 'O I • vojakih, zdaj je pa še sedmi lvcM na vrsti. Oče teh bratov voja- 1111 kov, g. Anton Pugel, se je smrtno ponesrečil v rudniku m 17. sept. 1927. re i Pa naj kdo reče, da se naša naselbina ne odlikuje. Danes služi Strica Sama 261 sloven-skih fantov iz Eveletha, vštev-1 v ši tudi Pugeljeve, seve. — John R- Strah. ko | Članstvu kluba Ljubljane na Chicago, 111. — Članice in le člani kluba Ljubljane pri Sv. ^ Štefanu se bodo udeležili parajo de S2Z v nedeljo 24. okt. kor-tu_ porativno in v narodnih nošah. I(a Vsioiaj se zberejo zadnji čas ob 10:30 dopoldne v cerkveni dvo-im rani, pripravljeni za povorko, taj (ki bo posneta na filme. Ker ni mogoče več sklicati seje, naj velja to obvestilo. — Odbor. r Petek, 22, oktobra 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 STARI MOŽJE PRI DVAJSETIH LETIH PAR BESED K "BARAGOVI PRATIKI" ZA LETO 1944 Pred seboj imam "Baragovo n Pratiko" za prestopno leto s 1944 in jo pregledujem. Tretji t letnik je to, je tiskano na prvi v strani. Dvobarvni tisk jo dela z prijazno. Zvezdnata zastava in r pa naša slovenska trobojnica r sta na Pratiki, kakor dve sestri. \ Sredi njih pa je lepa ovalna sli- 1 ka našega velikega pokojnika i slovenskega škofa Friderika jr Barage, katerega imenu je- ta s lepa knjižica posvečena. Spo-is daj je na vsako stran delo. Na \ eni strani mlad mišičast sloven- i ski orjak, ki vihti kladivo in ob- j 1 deluje železo. Na drugi strani t je še mlad slovenski farmar, ki l 1 na obsežnem polju zbira snopje h in jih nosi skupaj. Sredi pa je 1 tiskarna, središče naše kulture, ] ki nam daje v tisku kulturne ] vrednote in pa to, da ne pozabimo, da smo Slovenci. Da prav < taki smo bili in smo Slovenci. In bolj te slike ne podaja nihče o nas, kakor slika na platnicah "Baragove Pratike". Prav res, že načelna stran je taka, da noben zaveden Slovenec ne bi obrnil svojega pogleda na njo, ne da bi čutil, da je to nekaj njegovega. Iz tega razloga se mi zdi na mestu, da je prav, da smo ameriški Slovenci hvaležni vrli tiskovni družbi "Edinost", ki nam. daje v tiskovnem oziru zelo veliko vsako leto. Do letos je nam dajala dnevnik in to skoro 20 let. V ta namen je veliko žrtvovala. Upajmo, da ji bo prej ali slej zopet mogoče organizirati in dobiti sposobno osobje in da bo nam zopet Še izdajala dnevnik, kakor hitro bo to mogoče. Dalje je nam pred sedmimi leti začela izdajati krasen slovenski družinski mesečnik "Novi Svet", ki smo se ga tako privadili vsi, da ga težko pričakujemo vsak mesec. P*ed tremi leti pa je'lftftfeTa izdajati slovensko pratiko "Baragovo Pratiko", ki je zopet nekaj, nakar smo ameriški Slovenci lahko ponosni. Taka, kakor sem omenil, je "Baragova Pratika" že na zunanji pogled. Ko jo odpreš in začneš listati po njeni notranji vsebini, pa odkriješ kmalu nje- le druge zanimivosti. Koledarske stran| so jako lepo urejene, j iskane v dveh barvah in na fsaki strani je slika kakega; snanega svetnika. Najbolj se ; ni pa letos dopade tabela pre-nakljivih praznikov, ki so na-' /edeni od leta 1938 pa do leta L935. Kaj takega človek rad pogleda in pratika bo s tem mnogim jako dobro služila. Po- i sebnost v pratiki je letos se-' znam rimskih papežev. Od prvega naslednika Kristusovega na zemlji Petra mučenca iz Galileje, ki je začel papeževati leta 33. po Kristusu naprej, je v letošnji pratiki naveden vsak papež, od kje je bil doma, katero leto je bil izvoljen za pa-peža, katerega leta je umrl in koliko let in mesecev je pape-ževal. O tem se tu pa tam ljudje večkrat razgovarjajo, pa povprečen človek in še premnogi izobraženci ne vedo za vsakega papeža, kdo je bil itd. Vse to je zdaj jasno navedeno letos v "Baragovi Pratiki". — Prav podobna statistika je v Pratiki tudi od vseh amerikanskih predsednikov, kedaj so bili izvoljeni, kateri stranki je vsak pripadal, kedaj je bil rojen, kakega naroda, kedaj je nastopil predsedniški urad, kedaj umrl, kje je pokopan itd. Tudi to povprečen človek večkrat rad ve, pa kje dobiti pojasnila? V j letošnji pratiki je vse to. 2e samo to je vredno več, kakor pa tistih 40c kar stane pratika. j Vsebina "Baragove Pratike" je pa nadvse zanimiva še dalje, kot zanimiv svetovni pregled, dalje kronični pregled dogodkov med Slovenci v Ameriki. ; Mnogi Slovenci so objavljeni s slikami. Zraven pa še mnogo podučnega in zabavnega berila. Tako je ta lepa slovenska knjiga vredna vsega priporočila in vsak bo gotovo rad segel ! po njej. Izdajateljem "Baragove Pratike" čestitam k letošnji lepi pratiki in naj tako nadaljujejo še naprej za blagor in dobro našega slovenskega naroda v Ameriki. Leo Mladič. VOJNA NIKAKOR ŠE NI DOBLJENA Washington. — Pot do zmage bo zahtevala od Zedinjenih držav največji napor v njihovi zgodovini — je izjavil vojni podtajnik Robert P. Patterson na konferenci, prirejeni v prostorih vojnega ministerstva v Washingtonu ^00 predstavnikom industrije in delavstva. "Najtežji posel imamo še pred seboj: namreč pot do zmage", je dejal podtajnik. "Zmaga je tik pred nami, toda naši vojaški vodje so prepričani, da nas čakajo še dolgi in . težki boji. Civilno prebivalstvo sodeluje v tem boju, prav posebno pa oni, ki izdelujejo o-rožje, s katerim se bore naši vojaki." Drugi dan konference je posvaril ravnatelj vojne mobilizacije, James F. Brynes, civilno prebivalstvo, da ga čakajo "še mnogo večji, in ne morda manj-1 ši napori, ker vojna nikakor še j ni dobljena." , "Mi se še nismo približali : zmagi toliko, da bi mogli reči,! da jo imamo tako tik pred se-. i- boj kot so jo imeli Nemci poleti h 1940 1., ali pa Japonci takoj po ri Pearl Harborju," je dejal Bry-d nes. n Svaril je, da ne smemo raču-i- nati na to, da se bo nemška rao-v rala zrušila kot se je 1. 1918. t- "Prepričanje, ki prevladuj?, !da se bodo sile osišča v bližnji e bodočnosti predale na milost in 0 nemilost, je popolnoma neopravičeno" je nadaljeval Brynes. - "Pot v Berlin in Tokio je še ved- - no dolga, težka in krvava." 1 Glede civilnega prebivalstva 3 je dejal, da mu je na tem, da - ne trošimo predmetov, ki so - važni za vojaštvo, sicer pa, da i je prepričan, da nikdo ne bo hotel odvzemati vojnemu na- - poru delavskih sil ali materi- - jala. > "Nikakor ne smemo pričako-i rvati, da bo mogoče olajšati življenje civilnega prebivalstva na i j škodo vojaških potrebnosti," je opozarjal Brynes. "Najvažnej-i še stvari moramo postaviti na , prvo mesto." —O. W. I. MEH ZA SMEH PRI HIGIJENSKEM POUKU | "Zakaj torej mora biti sta-! novanje vedno čisto?" \ '.^Ker lahko vsak trenotek kdo pride na obisk, gospod učitelj?" ANGELČEK IN OTROK Mama: "Tako, zdaj pa lepo zaspi, srček moj! Angelček je1 pri tebi in te čuva." Cez nekaj minut zasliši mama • otroški klic iz spalnice: "Mama, mama!" "Kaj je, srček?" ga vpraša mama. "Angelček me je ugriznil!" — Bila je bolha. Tukaj so trije "stari .možje" na neki letalski postaji ▼ Angliji. Od lere: Major William Tesla, 25, Pittsburgh. Pa.; Major Septime S. Richard, 29. Jackson, Miss., and CapL Archie Benner, 25, El Paso, Texas. TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA DOLGA HOJA K POROKI Poroka bi morala biti ob osmih zjutraj. (Vse to se je godilo v neki cerkvi v Portlandu, Ore.) Orgije so že bučale in sveče na oltarju so gorele. Ko je bilo 10 minut pred osmimi, je duhovnik stopil v cerkev in naznanil: "Ženin je ravnokar telefoniral, da mora hoditi peš. Sedaj je v vladni kempi in bo tukaj kakor hitro mu bo mogoče." Ženinov oče je takoj^ odšel sinu naproti. Organist je kar naprej igral in sveče so mežikale in se utrinjale. Duhovnik je spet prišel v cerkev in naznanil, kako daleč je že prispel ženin v tistem času. Ko je bila ura ; četrt čez deset, prisopitia v cer-1 kev Pvt. William R. Lewis, ženin, ki je izgledal kakor bi bil j ravnokar prišel skozi vse vojaške vežbalne tečaje, kjer mo-rajo vojaki skozi vsakovrstne ovire. V taborišču Abbot, kjer ; je bil -nastavljen, 200 milj od i Portlanda, je zamudil bus, ker ► mu je saržent dal izkazilo pre- ► j pozno. Drugega mu ni preosta-' jalo, kakor iti peš. Poroka je bila hitro izvršena, ženin in nevesta sta rekla vsaj svoj "Da!" : in vsi so bili dobre volje, razen morda nevestine matere, ki se je bila vznemirila.' -o- HUJŠE KOT V RUSIJI Neki vojni dopisovalec, ki je pri ameriški peti armadi y Italiji, poroča, da je govoril z nemškimi ujetniki, ki so se bojevali na obeh frontah. Izjavili so, da je ameriški artilerijski ogenj veliko hujši od ruskega. "Cele dneve smo živeli kakor krtje," je rekel neki mladi na-zijski častnik. Drugi so povedali enako, da je bilo neprestano ameriško artilerijsko bombardiranje neznosno in so se celo najbolj izkušenim in utrjenim nasprotnikom začeli tresti živci. -o- NEMCI ZASEDLI NEKATERE DODEKANEŠKE OTOKE Ankara, Turčija. — Nemci so zasedli zadnje dni nekatere dodekaneške otoke. Nekako 10 milj zapadno od otoka Rhodes so zasedli otok Kalči, 15 milj severno pa so zasedli otok Si-mi. Omenjeni otoki niso bili utrjeni. -o- PLAČUJEJO S TOBAKOM Vojska v Avstraliji hoče, naj ji Stric Sam pošlje 20 do 30 ton na mesec neke posebne vrste temnega zvitega tobaka za žvečenje. Ta tobak pa ne mislijo naši fantje sami žvečiti, temveč ga potrebujejo za barantanje. Domačini na Novi Guineji, Solomonih in Novi Britaniji že leta in leta žvečijo take klobase, pa nehamo to, ampak jih rabijo tudi kot denar, kakor rabimo v Ameriki dolarje in daj-me. Ce bodo naši fantje založeni z opisanim tobakom, lahko 1 t kupčujejo z domačini v južnem Pacifiku brez vsakih na-daljnih ceremonij. Za primer si predstavljajmo avstralskega letalca, ki so Japonci sestrelili njegovo letalo izpod njega, da se je moral spustiti s padalom .skozi razbeljeni zrak v džunglo na Novi Guineji, kjer bo priletel med kodraste, nezaupno gledajoče in do zob ob^orožene Boonge. Če ima letalec pri sebi par klobas tobaka, se mu ni treba ničesar bati. Hitro si bo lahko kupil vodnika, ki ga bo pripeljal sko- džunglo do njegovega oporišča. -o- MANJ AVTOMOBILOV Uprava javnih cest poroča, da za vsakih 100 motornih vozil, ki*jih je bilo videti na cestah meseca junija leta 1941, jih je bilo v juniju 1943 na vzhodu samo 40, po srednjem zapadu in zapadu pa 57. -o- HRANITE OBEŠALCE Človek bi mislil, da se pri žičnih obešalcih za suknje (wire coat hangers) ne morejo prihraniti znatne količine kovine. Pa ni tako. Stvarica je res navidezno neznatna, vendar WPB je mnenja, da je zadosti te robe v zalogi do konca vojne Member« of the U. S. Cadet Kune Corps will wear the U. S. Public Health Service cap device on their "Moatcomery bereta", which are a part of the Cadet Corp« uniform, ---------: , rMHHIfil mmmiT^X ipiiH Ij hMpMIH = I 1 f ■ j i ^MBMp t/^m y The insignia of the new U. a Cadet Nune 1 Corp«, V. S. Public Health Service. It will be worn on the upper kit sleeve of the Cad* Corps Uniform, ■ — leta 1941 so naredili 600 mi- ■ lijonov obešalcev iz žice — zato jih ne delajo več. Lahko še > pride, da bo celo papirnatih - obešalcev zmanjkalo. Hranite »ijih, ker novih kmalu ne boste l mogli več dobiti. -o- i KAKOR Bi BILE ŽIVE Razne elektronične priprave ; delujejo skoraj tako, kakor bi ; bile živi ljudje; nadomestujejo 3 namreč oči, ušesa, čut otipa, v ^majhni meri pa celo čut vonja. , Vojna je napravila elektroniko za silno važno činjenico v indu-" striji. Brezzračne tube, nekatere ne. večje kot naprstnik, druge pa zopet tako velike kot največji mož, opravljajo vsako-•» vrstno delo, ki bi ga ljudje z - najbolj razvitimi čuti ne mogli * tako dobro opravljati. V hipcu > milijonskega dela sekunde na-a ravnavajo stroje, ki izdelujejo i mnogo našega vojnega orožja, in s pomočjo drugih kontrol dosežejo, da je orožje napravljeno dobro v vsaki podrobnosti. ^ Inženirji pri General Electric q pravijo, da bi se bil vojni pro-3 gram, ki sloni na lahkih kovi-_nah, zakasnil več mesecev, ko s bi ne bilo elektronskih tub. r -o- 1 IZ SLADKEGA KROMPIRJA 2 Kakor poročajo, bomo kma-: lu dobili na mizo sladki krompir v takih oblikah, da še vedeli ne bomo, da jemo v resnici le "sweet potatoes". V svojem poskusnem laboratoriju v Aubur-nu, La., je profesor L. M. Ware razvil način, kako izdelovati močnik za zajtrk, sladkorčke, moko in sladko pecivo, vse iz sladkega krompirja. Pravi, da vse to niso samo izsušeni 'sweet potatoes', temveč do kraja pripravljena hrana, ki se lahko nemudoma servira. Tudi pravi, da so ta živila privlačna, zelo redilna in koncentrirana. Bomo videli! -rO- VSLED SLABIH OČI - Kakor poroča American Medical Journal, so vojaške na-I borne komisije v trimesečni dobi, od decembra 1942 do februarja 1943 zavrgle največ 18 in 19 letnih zaradi slabega vida. Vsega skupaj je bilo v tem času zavrženih 23.8 odstotkov belih in 45.5 odstotkov črnih fantičev. Največ so jih, kakor rečeno, izvrgli zaradi slabih oči, druge pa vsled živčnih bolezni, mišičnih in kostnih nedo-statkov, srčne napake, pretrga-nja, nezadostne vzgoje, nezadostne teže in naravne zabito-sti in nedostatkov v ušesih. i Pravijo, da nobena druga i stvar tako ne pomaga pospešiti ; in ohraniti dober vi vseh se pretaka slovenska kri, 11 *:vsi so naši bratje po rodu, ker k ; vsi so Slovenci. Zato pomagaj- l' mo skupno, pomagajmo vsi in n . vsem. Saj menda ne boš toliko j reven, da, ko sedaj pomagaš v j skupnosti, ne boš mogel po voj-r ni poslati še svojim bližnjim so- ^ 1 j rodnikom od časa do časa ka-J kega "kovača". In s tem, da se- F 1 daj pomagaš, ne boš zaradi te-' ga prav nič manj imel. Imel pa = boš sladko zavest, da si poma-7 gal tem, ki so pomoči najbolj 5 potrebni. — In še nekaj. Tisto B nezaupanje, ki se je tako raz-1 paslo med nami, češ, kaj vem, kam bo šel ta denar, vrzimo že 3 enkrat raz sebe in pokopajmo ga. Pomnimo, da je JPO-SS pod t najstrožjim nadzorstvom vlade 1 ■s Z. držav in niti enega samega \ centa nabrane vsote ne more £ porabiti v druge namene, kakor \ v te, za kar je bil denar na- a bran. Ce torej državi ne bomo i 1 zaupali, komu naj še zaupa- t mo? e Zato dragi rojak, rojakinja, \ i bodi kdorkoli, vsi pridite v ne-j ideljo popoldne in zvečer v na- ; a šo cerkveno dvorano k tej do- 1 brodelni prireditvi. Pokažimo i že enkrat da smo edini, kadar 1 _ je treba pomagati svojim last- ] = nim bratom v sili in stiskah, v 1 kakoršnih se niso še nikdar na- < hajali, niti tedaj ne, ko je valp- < tov bič žvižgal po njihovih hrb-I tih, in niti tedaj ne, ko sta kr-a> voločni Turek in divji Hun div-^ ijala in ropala, požigala in razdirala, oskrunjevala in pobija-la naše prednike ter jih vodila j v sužnost. Ce nas ta klic naših I bratov, ki kličejo iz domovine = na pomoč, ne gane, nimamo srca ; kamen, kamen kremen imamo, jeklo imamo v svojih prsih! Ne pustimo, da nam bodo oni, ki bodo ostali še živi, kedaj očitali našo trdosrčnost. Odpri- i mo svoja slovenska srca, raz-;klenimo svoje roke in dajmo! rade volje v sklad Jugoslovanskega Pomožnega Odbora Slovenske Sekcije, da bo pomoč po vojni zares izdatna. Zato na svidenje dragi rojak, rojakinja, v nedeljo 24. oktobra v cerkveni dvorani. Tam naj te vodi misel : raje potrošiti en dolar več, (saj je v najboljši namen, ki si ga moreš misliti), kakor pa>pri-i hraniti en kvoder. Naj te vodi misel, da s svojimi dolarji oti-raš solze preganjanim in jim vlivaš novega poguma za živ-I ljenje. Za odbor Postojanke št. 32 JPO-SS, 1 < C. Grmek, zapisnikar. -—o—- Pomagajte Ameriki do zmage! Kupujte zvezne vojne ibonde! ______ Te dni, ko je Portugalska j 1 prepustila Azorske otoke An-jf gliji, je premnogi čital omem-lj be, da sta Anglija in Portugal-ji j ska sklenile ta dogovor nap i podlagi stare srednjeveške po-j< godbe iz 14. stoletja. ; Kaj pa je bila in kakšna jej1 bila ta srednjeveška pogodba? Pogledati je treba nazaj vi zgodovino. Portugalci so najbolj južno-zapadni narod v Ev-;' ropi na iberijskem polotoku j med Španijo in Atlantikom.; Portugalska meri 35,490 kv. j milj. Sedaj je Portugalska raz-! deljena v šest političnih provin- j cij, ki so Minho, Tras-os-mon-; tes, Beira, Estremadura, Alem-j tejo, Algarve in zunanje pro-vincije kot Azore in Maderia. Poleg tega pa Portugalska poseduje obsežne kolonije, po . raznih delih sveta, ki zavzema-1 jo do blizu 800,000 kv. milj. : j Preje so bili Portugalci zdru- - ženi s Kastilijo, to je s Španci. -. V 12. stol. so postali neodvis--ini. Portugalska je bila monar-> hija do 1910. Tedaj pa je po-j stala po revoluciji republika. Po razhodu s Kastilijo so se- - veda ostali še vedno naslonjeni >: na Španijo v gotovih ozirih. To- - da po vladarski hiši pa se je - Portugalska bolj in bolj nagi-5 bala h Angliji, kjer je vladala sorodna vladarska rodbina. Bi-»j le so velike homatije radi špan- - skih prineov in angleških vla- - darskih aristokratov. Portugal-ci so se borili s Španci v večih bitkah proti Mohamedanom, - ki so udirali iz Moroko na ev-i rops^o celino in čestokrat pu--jstošili po Španiji in Portugal- 1 ski. Angleška vladarska hiša je ~ Portugalcem parkrat pomagala Iv težkočah z Mohamedani. 2 Kralj Edward III., ki Špancev J sicer ni mogel, je pa Portugalcem bil naklonjen in je z po- " sebnim razglasom 1352 svojim .{narodom objavil, da Portugal- - cem ne smejo nikdar delati no-5 benih težav, marveč jim pomagati, kjerkoli morejo. Nekaj et za tem okrog 1373 pa je sklenil v Windsorju s Portugalsko pogodbo, kjer je stalo Eapisano, da obe deželi ste za redno in za vse čase zaveznici. Od tistega časa res med Anglijo in Portugalsko ni bilo nobenih težav. Portugalci so vedno sodelovali z Angleži v viharnih in mirnih časih. Portugalska je bila doslej v tej vojni vse skozi nevtralna. Zadržala se je povsem korektno, dasi svojega prijateljstva do Anglije ni nikoli odpovedovala. Taka bi bila ostala morda še dalje, da jo niso razžalili Japonci, ko so zasedli otok Timor v Vzhodni Indiji, ki je bil portugalska posest. Radi tega so prekinili z Japonsko vsake diplomatske zveze in pričakuje se, da bo Portugalska napovedala vojno Japonski. Angliji je skoro še ljubo, da ostane Portugalska v Evropi nevtralna, ker potrebujejo nekakih nevtralnih stikov. S tem, da je pa izročila Azorske otoke sredi Atlantika Angliji v uporabo v teh vojnih operacijah, je pa velikorpomagala, da bo vojska res hitreje končana, kakor pa bi bila drugače. Za zavezniško plovbo na Atlantiku so Azori naravnost velikanskega pomena. Ustavi srbečico takoj Brazon Paste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno za zdravljenje "Athletes foot", garje, ■ "brivsko srbečico", mozolje in druge manjše motnje na koži. Braxon Paste je zelo zdravilno mazilo, ki je brez duha, ne uznaže, lahko uporabljivo in nt potrebuje obvez. To je formula nekega chi-a z 20 letno izkuš-dolar, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvojne velikosti na BRAZON CO.. 322 So. Clark St~ t>«pL A, Chicago. I1L, in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar ae vrne, ako ne bo popolnoma zadovoljivo. PAR BESED 0 SREDNJEVEŠKI POGODBI MED ANGLIJO IN PORTUGALSKO "Prišli bodo dnevi," ko bote želeli videti enega dneva Sinu človekovega" (Luka 17, 22). Dokler je bil Kristus sredi svojih apostolov, jim je bila njegova p ričujočnost nekaj vsakdanjega in čisto navadnega. Pa so mu bili vkljub te vsakdanjosti udani ^v izredno goreči ljubezni. Zato jim Kristus napove, da bodo pozneje mnogokrat željno hrepeneli le po enem dnevu, v katerem bi mogli z njim občevati. Kako je s teboj, kako pri mnogih kristjanih? Vsak dan imamo Kristusa med seboj, kakor nekoč apostoli vsaj nekaj let, toraj mora nam ta vsakdanjost postati vsakdanja, malenkostna. Ne sme nam postati malenkostna, vsakdanja, in nam ne bo, če je naša vera v priču-jočnost Gospodovo v presv. Rešnjem Telesu živa, iskrena, "Manhu — kaj je to?" so klicali Izraelci v puščavi, ko je prvo jutro čudežna mana, kruh iz nebes, pokrival vse v pušča- vi, da so se do sitega nahranili. Dober kruh je bil to, sladak in okusen, pa se je Izraelcem-le pristudil, ker je padal vsak dan, in jim je tako zmanjkalo vere na čudna dela Gospodova. Vsak dan in vsak čas lahko prideš pred svojega Stvarnika, ki te čaka v cerkvi. Ali naj ti postane to malenkostno, da se zanj ne zmeniš, ker je pač vsakdanje? * Ljubezen, prava in čista ljubezen, je nekaj res čudovitega. Vsak dan si rad pri onem, katerega iskreno ljubiš, nikoli se ne naveličaš njega, nikoli ti ni dosti ljubezni. Kadar pa ne prihajaš rad, si le po okoliščinah nekako prisiljen, primoran, je to jasno znamenje, da se je ljubezen razblinila, izginila, da je ni več. Vera bo prenehala, ko se bo izpremenila v gledanje, upanje bo izginilo, ker se bo izpolnilo, ampak ljubezen bo ostala vekomaj. Ali imaš ljubezen, ko ti ni dosti mar za Zveličarja v cerkvi? Četrta nedelja v oktobru Nede&ki pomeniti ^ _________1 wmmmmmmmmmmmmmm^mmamrnm^ —' - ■ ' " ' J- M. Trunk tedenski KOLEDAR X 24. Nedelja —19. pobinkoštna 25. Ponedeljek — Krispin in Krispin, muč. 26. Torek — Evarist 27. Sreda — Frumencij 28. Četrtek — Simon in Juda. 29. Petek — Narcis, škof 30. Sobota — Marcel in Kasijan .. ' - »tSJ aJji'mv; .'1"... Petek, 22. oktobra 1943 ■ AMERIKANSKI SLOVENEC ŠE MARSIKAJ BI RADI POTOPILI Strang D,»k. Dri.! (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena ». wvusbra 1914. j Sedež: Joliet, j I Nik geslo: "Vse sa vero, dom is narod; vsi za enega. eden za vsa." GLAVNI ODBOR: J ' Predsednik: George Stonich, 257 Ume Street, Joliet. Illinois 1 L podpredsednik: *rank Tushsk, 716 Raub St.. Joliet, UL J ; 2. podpredsednik: Kathrine Bajuk, 528 Lafayette St, Ottawa, UL Tajnik: Prank J. Wedk, 301 Ume Street, Joliet, I1L J ; Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St, Joliet, IIL Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodrul RcL, Joliet, IIL < , Duhovni Torija: Ear. Mathew Kebe, 223 — 57th St. Pittsburgh. Pa. ; Vrh. zdravnik: Joespb A Zalar, 351 No. Chicago St. Joliet III ; NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St, Chicago, IIL 1 Joseph L. Draalar. 1318 Adanss Street North Chicago. Illinois. Joasph Jerman. 20 W. Jackson St, Joliet, IB. POROTNI ODBOR: Jeeepfa Pavlafcovkh, 39 Wiachell St, Sharpfborg. Pa. Mary Kovackh, 2294 Blue Island Ave, Chicago. IIL I John Denia. 2730 Arthingtos Ave, Chicago. IIL Predsednik A ti etičnega odseka: Emery Subar, 540 North Bluff Street Joliet Illinois. < URADNO QLA8ILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Ud, Chicago, UL ~ • — ✓ * Do 1. Jan. 1942 Je DSD. izplačala tvojim članom in Wanj^m far 4 ; ajfl» dedičem raznih posmrtain, poškodnin, bolniških podpor ter dragih ' ► izplačil denarne vrednota do četrt milijona dolarjer. J Društvo zs DSD. se lahko ustanovi ▼ vsakem mest« Z dr. držav t * ► na manj kot 9 Člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme sa vsak kato- J ► Bčan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladin- < • ski oddelek pa od rojstva do 16. leta. J Zavaruje se zs $25000, $500.00 aU tLOOO.OO. Izdajajo se različni < ► certifikati, kakor: Whole Ufa, Twenty Payment Life in Twenty Year 3 ► Endowment Vsak certifikat *oai denarno vrednost, kater« se vsako 4 ; leto vila. Poleg smrtnine11izplačuje DSD. svojim članom (lcam) tudi bolniško J ! podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za rasne operacije in < k f^Wfiine. Mlečna plačila (assessments) so urejena po American Experience ' ► tabeli ; DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). \ Uradni jezik je slovenski in angleiU. I Rojakom In rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno ; ; Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismen« aH fist- ! ; meno na gL tajnika: PRANK J. WEDIC, S01 Una St, Joliet, DL IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA DSD Cenjeni člani in članice: Službeno se vam naznani, da so se na glavnem uradu nahajali državni nadzorniki države Illinois, in so pregledali vse delovanje, poslovanje in vrednosti naše Družbe. To delo je vzelo tri može celih deaot dni* in s tem sem bil tudi jaz jako zaposlen, ker pri takem delu ima tajnik največjo odgovornost. Ta 1 pregled ali ekzaminacija je bila za leto 1940—1941—1942 in C do dne 30. junija 1943, in ti državni pregledi niso samo rekel bi * površni, ampak natančni in temeljiti. Po njihovi pronajdbi je Družba kvalificirana ali dobro ali pa slabo, in samo kakor oni ^ poročajo ostane veljavno na državnem departmentu. Torej, j prejeli smo njihovo poročilo iz Springfielda in v resnici me veseli vam naznaniti, da takega poročila ni Družba sprejela ves l čas svojega poslovanja, kar je nad 25 let, kakor pa je sedanje. Ni mogoče vam podati celega poročila potom našega glasila, in j vas tudi mogoče ne bi zanimale vse točke, zato hočem podati le , glavne točke in tiste, za katere vem, da vam bodo ugajale. Zadovoljni so s tem, da Družba posluje na pravi lestvici, in \ da so vsi naši člani in članice tako vknjjženi. ] Zadovoljni so, ker Družba izdaja vsake vrste certifikate" za j oba oddelka, kateri so zanesljivi in nosijo denarne vrednosti po j poteku treh let. ] Pohvalili so odbor za hitra izplačila posmrtnine, kakor tudi J druge podpore, in za red na glavnem uradu. ] Prav zadovoljni so s previdnostjo glavnega odbora pri 1 Družbenih posojilih in nakupu bondov, ker izvzemši par starih 1 posojil so našli vse druge v prvi vrsti. 1 ' Pronašli so, da je Družbena vrednost skupaj $116,943.91 1 in ko so odšteli posojila, katera se popolnoma ne ujemajo z državnimi zakoni, in druge odgovornosti, kakor neizplačene po- j smrtnine, in približno svoto, katero imajo še za sprejeti člani in članice na bolniški podpori, nam kaže resnično denarno premoženje svota $98,077.04. S tem računom in poročilom državnih nadzornikov me pa i prav veseli, vam zdaj naznaniti, da so oni pronašli, da je naša Družba 128.63% solventna, na kar smo lahko vsi jako ponosni. Torej, predragi mi člani in članice, kakor vidite po tem poročilu, glavni odbor dobro skrbi za Družbeno blagajno in deluje s svojo najboljšo previdnostjo, in dandanes vi sami veste da to ni lahko delo, kajti izvzemši Government bondov je druga dobra in zanesljiva posojila jako težko dobiti, vendar pa, z božjo pomočjo, je bilo glavnemu odboru mogoče sklepati in voditi te zadeve do tega lepega napredka. Ne, glavni odbor s tem ne išče nobene pohvale, ampak le želi — ker vidite, v kakšnem dobrem stanju je naša Družba —-da ostanete brez skrbi in zvesti člani in članice vašega društva, in da pričnete to razglaševati in nagovarjati druge, naj postanejo člani in članice vašega društva in DSD. Res je zaradi vojne težko pridobiti mladih fantov za pristop, ampak so še drugi, saj lahko pristopijo od rojstva pa do 60. leta, in gotovo bi lahko katerega pridobili v mejah teh starosti, samo če bi se zavzeli to storiti. Kaj pa naš mladinski oddelek? Ni vas treba opomniti, da v vojnem času je večje število otrok rojenih, ko pa. v normalnih časih in tukaj bi se morali naši društveni uradniki in uradnice bolj potruditi, £a tudi njihovo društvo te razmere iz-. koristi in napreduje. Vsako društvo mora gledati na to: v vsakem letu se izgubi nekaj čjanav ali,članic pri .vsakem društvu, in , tukaj je tista dolžnost, da se ti namestijo z novimi, tako da se število ne zniža, kar se pa zdaj ne dela, in ni prav, pa tudi ni lepo in ne koristno za društva. > Če prodajalec nima dobrega blaga, mu ga bo težko prodati, če je pa dobro, in je prodajalcu znano, da lahko preskrbi v V ozadju vidimo potopljeno japonsko tovorno ladjo, spredaj pa čakajo amerikanski vojaki, da bi sklatili izpod neha par japonskih letal s svojim Bofors topičem. Oblečeni so na razne načine, vsi pa delujejo za isti glavni cilj — zmago v zraku, na suhem in na morju. Ta prizoz je posnet iz Lae. Nova Guineja, kjer so naši pred krat* kim pregnali Japonce. resnici tisto blago, ki ga hvali, ima tudi boljše veselje do svojega j dela, in ga toliko lažje proda. Da! Družba sv. Družine ima tisto dobro blago, in vi Člani in članice kot prodajalci lahko brez vseh skrbi to blago ponudite vsem vašim prijateljem in znancem, ki bodo. to blago dobro uporabljali do smrti. Poseben apel s tem izdaja glavni odbor na vse društvene tajnike in tajnice, da se njih društva bolj oživijo. Imamo še dobra dva meseca tega leta in se lahko še dosti stori. _ S spoštovanjem in bratskim pozdravom. Za glavni odbor DSD, FRANK J. WEDIC, glavni tajnik. Dopisi lokalnih društev IZ URADA DRUŠTVA SV. DRU2INE ŠTEV. 1 DSD. Joliet, III. VAŽNO NAZNANILO Članstvu našega društva tem potom sporočam", da še redna društvena seja ne bo vršila v nedeljo 24. oktobra, pač pa se bo v nedeljo 31. okt. in sicer z važnega vzroka, točno ob '1. uri. Vzrok da je bila seja preložena na zadnjo nedeljo v mesecu je, ker je društvo povabljeno, da se udeleži slavnostnega praznovanja 15 letnice tukajšnje podružnice S2Z štev. 20. Kakor vam je vsem znano, so članice te podružnice jako agilne v naši naselbini, vedno pripravljene pomagati, kadar gre za korist naroda naše fare in društev v naselbini. Naša vrla dekleta Kadetinje te podružnice so pridobile z svojimi častnimi nastopi pri raznih prireditvah v našem mestu velik ugled za naš slovenski narod, in po drugih mestih, kjer so nastopile, povsod jim drugorodci Slovenci v La Salle na delu za Staro Domovino (Nadaljevanje s 1. strani) slaviji, ki se tako hrabro upira proti svojim zatiralcem svobode in demokracije in katerih gerilsko vojskovanje tvori važni prispevek vojaškemu namenu Zedinjenih n&rodov, mora dobiti in biti deležen pravice po tej vojni in zmagi. To bodi povedano: Združitev vseh pokrajin v katerih prebivajo Slovenci, ne glede če so bili ti kraji preje pod Jugoslavijo, Italijo ali Arvstrijo ali Ogersko. 2. Tako zedinjeni Slovenci, avtonomni v zadevah, ki se tiče le njih, neodvisni na kulturnem polju, enaki v pravici z drugimi narodi imajo svoje logično mesto v uniji z drugimi južnimi slovanskimi ljudstvi, katera se mora zgraditi in postaviti na demokratične federativne podlage z enakimi pravicami za vse dele. 3. Tako preurejena Jugoslavija z moderniziranim in uhifi-ciranim gospodarskim in družabnim redom, ki bo dajal jamstvo in zaščito ljudem pred pomanjkanjem in njihna privat- dajo častno priznanje, kar ni v ; ponos le kadetinjam, temveč vsem jolietskim Slovencem in j sploh slovenskemu narodu. Veliko se žrtvujejo uradnice in članice te podružnice za ugled našega naroda v 15 letih obstanka. Radi tega je prav, da tem vrlim slovenskim ženam in dekletam, članicam S. Ž. Zveze, skažemo naše priznanje za njih neumorno 4elo s tem, da se v nedeljo 24. oktobra vsi udeležimo njih slavnostne prireditve, ki se bo pričela s parado ob pol enajsti uri in s slovesno sv. mašo ob enajsti uri. Po sv. maši se bo pa vršil slavnostni banket z bogatim in zanimivim programom v farni dvorani. Vljudno ste prošeni, da to naznanilo vsi upoštevate in za gotovo pridete v nedeljo 24. oktobra k cerkvi ob 10. uri, kjer se bomo zbirali za parado, v nedeljo 31. oktobra pa na redno sejo, ter ne pozabite, da se prične točno ob 1. uri. Podružnici štev. 20 S2Z, u-radnicam in članicam pa naše iskrene častitke ob 15 letnem jubileju! Naj Bog blagoslovi vaše delo še v bodoče za dobrobit slovenskega naroda! Z bratskimi pozdravi Anton J. Smrekar, tajnik. nost mora biti neodvisna in prosta od tujih sil, bo najboljše jamstvo za ohranjevanje miru in za razvoj velikih družabnih 1 problemov po vojni. 4. Mi zbrani delegati zastopniki slovenskih Amerikan-cev tega mesta in okolice obljubljamo Združenim državam: kot lojalni državljani, da bomo tudi za naprej doprinašali vsa- j ke žrtve, bodisi v prispevanju; človešk^ moči, denarja ali dela in bomo uplivali tudi na članstva naših slovenskih društev v tej smeri, da se pomaga naši deželi do totalne zmage in s tem tudi našim bratom in sestram v Jugoslaviji do pravičnega miru. V imenu vseh ameriških državljanov slovensko - jugoslovanskega porekla v tem mestu in okolici, vas prosimo najbolj prisrčno in iskreno, da velikodušno pospešujete to pravično stvar." Navzoči so resolucijo sprejeli z,mogočnim aplavdom. - * G. župnik Kassovič je "pozneje imel še pomenljiv govor o položaju v starem kraju. Omenjal je socialne razmere v Ev-[ ropi in tolmačil navzočim Ame- UilHUh uu i . . rikancem velike razlike, ki jih ] nora j o prenašati slovanski na- < rodi tamkaj. Naša dolžnost je, j ie naglašal, da žrtvujemo vse t kar v naših močeh, da bodo slo- i renski ljudje tudi v starem kra-1 j iu deležni demokracije, kakor-!: ino uživamo mi tu pod zvezd - i * lato zastavo. h Govorili so na sestanku še < irugi, kot sodnik Larkin iz Ot-!. ;awe in še nekateri drugi. Na-! pzoči so bili tudi zastopniki tu- j kajšnih lokalnih dnevnikov,i kot od Daily News Herald in od • The Daily Post-Tribune, katera j oba lista sta drugi dan laskavo i pisala o tem pomembnem slovenskem zborovanja. -o- ŽALOSTNA VEST — MR. FRANK BRUDER UMRL La Salle, 111. — V ponedeljek I 18. oktobra dopoldne je premi-! nul v naši naselbini in drugod j dobro znani rojak Mr. Franki Bruder, star okrog 68 let, doma iz Št. Jerneja na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1900. Prva leta je bival v Youngs-townu in v raznih krajih Penn-sylvanije. Od leta 1907 je bival v LA Salle, kjer je s svojo ljub- j ljeno soprogo vodil uspešno tr-, govino z mesnico in grocerijo. Zadnja leta je vsled rahlega j zdravja živel v pokoju. Bil je mož blagega značaja in splošno priljubljen. Njegov pogreb se vrši v petek dopoldne iz cerkve sv. Roka dne 22. oktobra. Žalujoči soprogi, hčerki in drugim sorodnikom naše sožalje, pokojniku pa večni mir in pokoj! --o- "BARAGOVE PRATIKE" V PUEBLO, COLO. Pueblo, Colo. — "Baragove Pratike" za prestopno leto | 1944 se dobijo pri naši dobri in navdušeni zastopnici Mrs. Jose- : phine Meglen, na 514 Moffat1 Street. Ker ona radi oslabelosti i že težko obiskuje rojake, jih prosi, naj se sami pri njej zgla- j sijo in pridejo po Pratiko, ki je j letos res izredno lepa. Sezite po njej dokler je v zalogi. -0- WOMEN CAN HELP TO WIN THE WAR Something brand new is taking place on Chicago's South; Side. Realizing that many Chi-! cago women would like to help: out in some kind of war work,' but are uninformed about the: pleasant conditions to be found in factories, Gas Mask Division of Johnson & Johnson is liter-; ally bringing the war plant to the ladies. A colorful circus tent has been set up at 6640 S. Western Ave., which contains a section j of a typical production line.! Here ladies may actually see the kind of work that goes into making of -gas masks. Models display the fashionable - uniforms worn by workers. Photographs of plant scenes show j the various activities inside the j plant. j-.; —-*r - __ Ladies are treated to free movies, music and talks about the importance of gas masks, and the need for more women bo help make these vital equipment units that may save soldiers* lives. This dramatic method of seeking help is characteristic of the aggressive spirit which has the Army-Navy "E" award for excellence, and the additional white star award, which was presented September 15. Other Chicago employers are viewing the circus tent experiment with interest, as the need for recruiting more war workers has become increasingly acute, threatening the prompt fulfillment of important war contracts throughout the Chicago district. -o- VESTI O DOMOVINI (Nadaljevanje s 1. strani) stil v boj projti nasilnikom. 13. marca 1942 je napadel italijanski avto in je bil ubit en major in en orožnik. 25. marca so napadli vojašnico v Žužemberku. Pozneje so ga ujeli in je bil obsojen in ustreljen. Bil je sin odličnih slovenskih staršev in vzoren brat v lepi družini. Pokojni je brat mnogim rojakom poznanega inž. Franceta Bartola, ki živi v Cor-dobi, Argentina, kjer je ravnatelj podružnice trgovine "Arm-co Argentino". Slovenci — pruska topovska krm« Iz Tunisa poročajo, da so čete angleške armade ujele med drugimi ujetniki tudi dva slovenska vojaka, ki so ju Nemci mobilizirali na Gorenjskem in Štajerskem. Oba pripovedujeta, da Nemci Slovence pošiljajo pred njihovimi tanki z nalogo, da čistijo sovražna minska polja. Pripovedovala sta, da je na ta način padlo veliko število Slovencev. ^ j Boji pri Sevnici in Zidanem mostu ob Savi London. — Najnovejša po-~ ročila pripovedujejo o bojih med -..partizani in Nemci na Dolenjskem in na Spodnjem Štajerskem. Najhujši boji so za mostiče čez Savo pri Sevnici, 40 milj vzhodno od Ljubljane in za most pri Zidanem mostu. V teh bojih je padlo že 1,200 Nemcev. Poročila trdijo, da so partizani raztrgali progo pri Zidanem mostu, kjer je največje železniško križišče v Jugoslaviji. -o- Vi radi berete vesti is dragih naselbin; drugi radi bero čajte novice in dogodke v "Am. novice is vtiie naselbine. Poro-Slovencu?*- . NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnih src naznanjamo vsem našim dragim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest. da je previdena s sv. Zakra-menti sa vedno preminula naša,mati in soproga JOŽEFA GAČNIK (ROJENA HRIBAR) v petek 10. septembra 1943 v Memorial Hospital. Johnstown, Pa. Pokojna je bila rojena 12. avgusta 1874 v fari Škocjan na Dolenjskem. V Ameriki je bivala od leta 1902. Njen pogreb se je vršil po katoliškem obredu is hiie žalosti v cerkev Sv. Teresija in potem na Grandviaw mirodvor. Johnstown. Pa. Tem potom želimo izraziti vsem našim blagim sorodnikom. prijateljem in znancem najiskrenejšo in najprisrčnejšo zahvalo za vse. kar je kdo storil za pokojno, bodisi tekom njene bolezni, ko ste jo obiskovali v bolnišnici in tolažili, bodisi ob času, ko je pokojna ležala na mrtvaškem odru, ko ste jo hodili obiskovat ter molit k njeni krsti v blagor njene duše. Posebej pa smo dolžni zahvaliti se velecastitemu g. župniku patru Thomas Hoge, kakor tudi pomožnima župnikoma fare Sv. Terezije, sa lepo opravljene cerkvene obrede, kakor tudi za ginljiv govor ob času pogreba, in ko ste ji prinašali dušne tolažbe ob času bolezni, kakor tudi za zadnjo sv. Popotnico, sa ves Vaš trud, ko ste hodili vodil molitve ob njeni krsti. Hvala Vam iskrena. Dalje najlepša hvala društvu Triglav ši. 82, ki je poskrbelo pogrebnike. da so nosili krsto, in je položilo lep venec ob krsto pokojne, podružnici Slovenske Ženske Zveze št M in društvu Krščanskih mater, kakor tudi vsem družinam in posameznikom za vence in cvetUce, in ki ste jo spremljali na zadnji poti, iskrena Vam hvala. Zahvaljujemo se tudi vsem onim, ki so ob iej priliki naklonili sv. maše sa pokojno. Hvala iskrena vsem. Hvala vsem onim, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago na dan pogreba. Končno najlepša hvala vsem in vsakemu, karkoli je kdo storil v dneh naše velike žalosti, bodisi za pokojno, ali za nas. Vsem hvala in Bog plačaj. Tebi pa, draga soproga in mati, želimo večni mir in pokoj. Spavaj v Bogu in se spočij od truda in iedav. ki Ti jih je nalagalo življenje; saj snidemo se zopet nad zvezdami, tate nam KriŽ sveti govori: Truplo da je Tvoje v zemlji, kjer naj v Bogu mirno spL - Duh pa Tvoj živel med nami x bo do konca naših dni. Večni Bog nas spet bo združil, Kristus je besedo dal in potrdil je resnico, ko je sam it groba vstal. Žalujoči ostali: FRANK GAČNIK, soprog; JOSEPHINE in MARGARET. hčere; FRANK, ANTHONY. KDWARD in HERMAN. sinovi. '• Johnstown, Pa., v oktobru 1943. * > Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 22. oktobra 1943 KNEZ SEREBRJANI — ROMAN — ' Rusko — A. K. Tolstoj Poslovenil — AL Benkovič "Da, batjuška, roke in noge ti usahnejo, je rekel; na glavi pa se ti naredi, je rekel, taka skrumba, da sam Bog nas varuj!" Prsten je dvignil glavo in se je pozorno ozrl v Mihejiča. "Drugega pa nič ni rekel mlinar?" "Kaj bi ne, batjuška?" je nadaljeval Mi-hejič in po strani pogledoval na kadeči se lonec šČeji, (Šči—kisla zelenjavna juha.) ki so ga bili razbojniki postaviil na mizo. "Se tole je rekel mlinar: povej atamanu, naj te pošteno nasiti in napoji, tako, kakor bi mene samega. Predvsem pa, je rekel, naj osvobodi kneza. Vidiš, batjuška, kaj je rekel mlinar!" In Mihejič je gledal atamana, opazujoč, kakšen vtis so napravile njegove besede. A Prsten ga je pogledal še bolj pozorno in se je naenkrat bučno in veselo zasmejal. "Ej, starče, starče! Ali ti je res mlinar rekel, da propadem, ako ne osvobodim kneza?" . * j "Da, batjuška," je odgovoril konjar nekoliko v zadregi, "roke in noge ..." "Navihan si, brate!" g^ je prekinil Prsten, ga udaril po rami in se smejal dalje. "Samo da si me zaman skušal prestrašiti! Sedi z nami," je dodal in se primaknil k mizi, "na kruha in soli. Tu imaš žlico, večerjali bomo; če pa je mogoče pomagati knezu, mu pomorem brez tvojih izmišljotin. Samo kako in s čim naj mu pomagam? Knez torej sedi v ječi?" "V ječi, batjuška." "V tisti, ki je na trgu pri Maljutini hiši?" * "V nobeni drugi. Ta je najtrdnejša." "Kdo pa ima ključe do nje? Maljuta?" "Ko smo bili v Slobodi, smo večkrat videli, kako je hodil v ječo mučit ljudi. Ključe je imel vedno s sabo. Zvečer pa jih je' nosil carju; car pa jih, kakor je splošno znano, devlje prav pod vzglavje." "No, vidiš!" je rekel Prsten in spustil žlico v šči. "Kakšen vrag bi mogel pomagati tvojemu knezu? Sam povej, kakšen vrag naj mu pomaga?" Mihejič se je popraskal po tilniku. "Torej vidiš, da ni pomoči?" "Vidim," je odgovoril Mihejič in odložil žlico, "da torej tudi meni ni več živeti na svetu! H gospodu poj dem, naj pade stara moja glava poleg njegove, služil mu bom na drugem svetu, če mi je prepovedano služiti mu na tem." "No, no, kaj boš pel mrtvaške molitve! Morda pa tvoj knez še ni v ječi. Potem tudi ni treba jokati, če pa je v ječi, daj, da premislim... Slobodo dobro poznam, prejšnji mesec sem medveda peljal tja in dvorec poznam, vse sem si ogledal. Mislil sem si: sčasoma vse prav pride... Čakaj, pusti me pomisliti..." Prsten se je zamislil. "2e imam!" je zdajci vzkliknil in skočil pokonci. "Striček Koršun! Naju dva je knez rešil smrti; — tudi midva rešiva njega. Sedaj je vrsta na naju! Ali hočeš iti z mano na težko delo?" Stari razbojnik se je pomračil in zmajal s kodrasto glavo. "Kaj, Koršun, tebi se ne da?" "Ataman, ali si ob pamet ali kaj ? Ali nisi slišal, kje sedi knez? Ali nisi slišal, da ima ključe podnevi Maljuta, ponoči pa car pod vzglavjem? Kaj naj storimo? Z glavo se ne da skozi zid. Ce je izgubljen, je izgubljen ! Ali naj zaradi njega še mi poginemo? Ali mu bo kaj bolje, če bodo z nas rezali jermene?" "Res, da je tako, Koršun, toda ljudje ne pravijo zaman, da je dolg takrat lep, kadar ga plačaš. Da naju ni tisti čas rešil knez, kje bi bila sedaj ? Visela bi kje na kaki brezi in veter bi naju gugal. A kako je sedaj njemu? Gotovo si misli: Svoj čas sem jaz fante rešil, sedaj pa oni mene rešijo! Ce pa ga pustimo, ga popeljejo na morišče — fuj! Rekel bo: Kakšni ljudje pa so bili to? Krasti in ropati znajo, dobrote pa ne poznajo! Samo, bo rekel, ne- dolžno kri prelivajo, kristjana rešiti pa ne znajo. Pri Bogu, bo rekel, ne založim zanje dobre besede! Naj jim bo, bo rekel, poguba na tem in na onem svetu! Tako bo k rekel knez!" Koršun je še bolj nagubančil obrvi. Njegov sirovi obraz je izražal notranji boj. Kazalo je, da se je Prsten dotaknil žive strune v njegovem zakrknjenem srcu. A boj ni trajal dolgo. Starec je zamahnil z roko. "Ne, brate," je rekel; "zaman govoriš. Lastna košulja je telesu najbližja. Ne poj-dem!" "Ce ne, pa ne;" je odgovoril Prsten. "Počakajmo do jutri, morda nam kaj drugega pride na misel — jutro je modrejše od večera. Sedaj pa je čas, iti spat, fantje! Kdor more, naj pomoli k Bogu, kdor pa ne more, naj leže tako!" Ataman je po strani pogledal Koršuna. Gotovo je vedel nekaj o starcu, kajti Koršun se je rahlo zdrznil; da bi pa tega nihče ne opazil, je pričel glasno zevati in polglasno nekaj peti. Razbojniki so vstali. Nekateri so takoj legli na ležišča, drugi pa so še dolgo molili pred sveto podobo. Med zadnjimi je bil tudi Mitka. Goreče se je priklanjal do tal in ko bi obleka in oprava ne izdajala njegovega posla, bi po dobrodušnem obrazu Mitke nihče ne spoznal razbojnika v njem. Stari Koršun pa ni bil tak; ko so že vsi polegli, je videl Mihejič ob slabem plapo-lanju ognja, kako je starec zlezel z ležišča in stopil pred sveto podobo. Pokrižal se je nekolikokrat, nekaj mrmral in nazadnje jezno rekel: "Ne, ne morem! Mislil sem, da bo danes lažje." Dolgo je slišal Mihejič, kako se je Koršun prekladal z ene strani na drugo in kako je nekaj mrmral, zaspati pa ni mogel. Pred svitanjem pa je zbudil atamana. "Ataman," je rekel, "čuj, ataman!" "Kaj bi rad, stric?" # "Naj bo, jaz pojdem s tabo; pel ji me, kamor hočeš." "Kako to?" "Tako, — ne morem spati. 2e več noči ne spim." "Pa se ne umakneš?" "Ce sem rekel, da pojdem, se ne umaknem več." "Dobro torej, stric Koršun, hvala ti! Sedaj nam je treba samo še enega tovariša, to bi bilo zadosti! Koliko je še do dne?" "Sliši se, da so že ptiči pričeli peti." "No, naležali smo se, čas je vstati . . . Mitka!" je rekel Prsten in sunil Mitko v bok. "A?" je rekel fant in odprl oči. "Ali greš z nami?" "Kam?" "Kaj pa te to briga? Vprašam te, ali greš z mano in z dedom Koršunom?" "Zakaj, pa?" je odgovoril Mitka zevaje in je povesil noge z ležišča. "Tole mi je pa posebno všeč! Pojdi in ne izprašuj, kam te popeljem. Ce ti razsekajo glavo — kaj ti mar, to bomo vedeli mi, kaj briga to tebe? Samo, če pojdeš, glej da se boš držal. Ce se ustrašiš, ti bomo rekli rak!" "Ne boste mi, ne," je odgovoril Mitka in pričel noge zavijati v onuče (krpe). • Razbojniki so se pričeli oblačiti. Kaj je nameraval Prsten in ako se mu je posrečila namera, to zvemo iz naslednjih poglavij. 20. Veseli ljudje. V globoki in temni ječi, katere mokre stene je pokrivala plesnoba, je sedel knez Nikita Romanovič, vkovan na rokah in nogah, ter čakal smrti. Koliko dni je minilo od takrat, ko so ga ujeli, ni vedel natanko, kajti od nikoder ni prodirala svetloba v podzemlje, le tuintam mu je udarjalo na uho oddaljeno zvonenje. DOGODKI |: iz slovenskih naselbini 1 . i Smrtna < koaa. Bridgeport, O. — Dne 10. okt. je v bolnišnici v North Wheelingu za sladkorno bo- < leznijo in vodenico umrla Jo-!l i sephine Morin, stara 58 let. i Rojena je bila na Vrhu pri Vi-1 šnji gori, v Ameriki pa je bila j. 41 let. Zapušča moža, tri sino-i ve in dve hčeri. Mra. Hren preminula Johnstown, Pa. — Dne 11. j okt. je preminula Mrs. Hren, soproga Antona Hrena, zadeta od srčne kapi, ko sta bila na sprehodu z možem. Gospa i Hren je bila cerkvena pevka in ena prvih delavk pri mladi fa-;ri sv. Terezije. Naj v miru počiva. — M. Klucevsek. Sinček Chicago, 111. — Mrs. Angeline Franklin, hčerka Mr. in i Mrs. Potokar iz 1807 W. Cer-j I mak Rd., je 16. okt. povila sinčka. Nahaja se v Lewis Memo-| rial Hospital. Mati in dečko se j dobro počutita. Oče. Vernon j Franklin, je pri vojakin v Iowa {City, Iowa. Iz Puebla Pueblo, Colo. — Roko si je zlomila Mrs. Pia Perko, ko je nesrečno padla na cementnem 'pločniku. Malo je res hudo, pa »se boš saj malo odpočila. Bo pa £iekaj časa stari kuhal in po-ptnival, saj je priden in Ti je rad še poprej pojnagal. Vsi Ti želimo, da se kmalu pozdraviš. Mrs. Rose Lesar se tudi \ sdravje na boljše obrača, česar i smo prav veseli. Ona je bila de-egatinja na konvenciji S2Z naja meseca. — J. M. Novice iz Willarda Willard, Wis. — Tu je po iolgi bolezni umrl Mr. Jos. Ra-kovec. O tem bolj natanko poročam prihodnjič. Mrs. John Rovtar (Happy) ! je bila radi operacije par tednov v bolnišnici. Sedaj je zopet doma. Zdravje se ji povsem povoljno obrača na bolje. V službo Strica Sama, k ma-rinom, je odšla hčerka Ana podpisanega. Težko je bilo slo- j vo. Omenjena je bila pet let uradnica pri Mr. Ben Frantzu na okrožnem sodišču, kateri ji je dal kar najboljše spričevalo za njeno vestno delo. Bog s Teboj, nezabna in ljubljena Ana. Baragove Pratike imam sedaj na roki. Vsi kateri ste že naročeni jo prihodnji teden dobite. Pratika je prav fino urejena in zanimiva. Naj ne bo hiše, kjer bi ne bilo Baragove Pratike. Cena 40c. — Lud. Pe-rushek. Poroka Cleveland, O. — V soboto 16. okt. sta-se v cerkvi sv. Vida poročila Miss Mildred Russ hčerka Mr. in Mrs. Joseph Russ iz 70. ceste, in Pfc. Chester Balukin. Nov grob Detroit, Mich. — Pred kratkim je umrl tukaj Matt Gorše, doma od Črnomlja v Beli Krajini in bivši naseljenec iz Ca-umeta. Bil je vdovec in zapušča šest odraslih otrok. J. M. Trunk Trdijo, da je Moskva le ko- * munistična. Browder je s ko- : munisti v najožji žlahti, on mo- ] ra nekaj vedeti, kako je v teh krogih. V Chicagu je nekaj po- i vedal. V Evropi, je menil, naj : bi samole Rusi šli v ogenj po kostanje. Grejo, pa bodo šli zase. In če pričakujemo, da bodo šli po kostanje tudi pri Japonski, je to kikenkoken. "Dol raz konj", je rekel, "Rusijo morate smatrati za vam popolnoma enako! Če ne, bo zmaga piška-va". Ali znate čitati med vrstami? * Gre za vzhodno-srednjo Evropo od Murmanakega do Trsta. O tem se mislijo pomeniti v Moskvi. Na zapadu radi vidijo, ako Moskoviči podijo Nemce, da jim je danes že v Kijevu vroče, da bi pa ruski vpliv segal še preko prejšnjih poljskih mej, ako bi Rusi Nemce zapodili prav v Berlin, o tem na zapadu ne vidijo radi, saj bi vpliv lahko segal do črte Gdansko-Trst in ti ščukasti Rusi bi utegnili od te črte naprej proti vzhodu sami govoriti. Pa je za to črto cela vrsta večjih in manjših petelinov, ki bi radi ki-krvali, kakor bi bili sami na svetu, in Angliji bi bilo hudo na tem, da bi kikrvali, ker gre menda za svobodo malih narodov, če ni za tem le bolj — ža-kelj. Hude preglavice v Londonu, ako Moskva poblica še na-r prej. Kako bo? Kdo ve? Meni se zdi, da je troje mogoče: Prvo, da ostane pri vseh petelinih in pri angleškem žaklju med njimi. Drugo je, da vtakne Moskva te peteline v svoj kurnik in jim zavije vratove, in bi od njih ostala le imena. Tretje je, da Moskoviči raztegnejo do imenovane črte svoj vpliv, pustijo te peteline pri življenju, da jim dovolijo narodno, ekonomsko in kulturno svobodo pri razvitku, ampak jih pametno nadzorujejo, da ne bodo šli jutri kikrvat v Berlin, Pariz, London, Washington ... da jim pustijo proste roke do najboljše demokracije, zabranijo pa vse prepire med njimi radi kake vasi . . . toraj, da bo Finska, da bodo baltiške države, da bo močna Poljska, prejšnja napredna Cehoslovakija, da bo zedinjena in pomirjena Jugoslavija, morda z Bolgarijo vred, da bo Albanija, Grška brez možnosti do homatij, da bo pristna Mažarska brez maža-ronstva, Rumunija brez mega-lomanije . . . Ako pride do prvega ali drugega, se kar jutri pripravimo na novo fajtanje, če pa pride do tretjega, bo morda nekaj homatij in pritožb in mrdanja in ropotanja, ampak vsa Evropa živi lahko do sodnega dne v miru in morda celo ves svet. V Moskvi menda ni slovanskih glav, in nič"na tem, ako jih res ni, so pa tam judovske glave in še armenske glave, in te glave so Hitleru pokazale, kje raste poper, ali bodo pokazale, kje so nemške meje, in od soli teh glav, ako si ohranijo sol, Evropa in ves svet lahko nekaj pričakuje, vse drugo je — kikenkoken. * Maurice Hindus je spisal že trinajsto knjigo o Rusiji. Naslov je: "Mother Russia". Tudi kak "Rus" mora imeti "rodi-no", opravičeno lahko govori o — matuški. Slabi časi za — vero. Ne maramo, toraj ne veru-^ jemo. Izpremenilo se je, tako trdi Hindus. Morda \erjamejo kaki, drugi bodo ogorčeni. "O-portunizem, hinavščina, realna politika . . nothing else. Sam Hindus je prej pisal drugače. Ni lagal. "Novi človek v Rusiji je izgubil vso vero v Boga in strah pred Bogom," je prej pi- Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokoin Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 50. leto. Članstvo: 38,400 Premoženje: $5,100,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% Če hočei dobro sebi ia svojim dragim, zavaruj se pri najboljii, poiteni in nadaolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko savarnjei za smrtmne, razne poikodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moike in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rbjstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot. Ce ie mai član aH članica te mogočne in bogate katoliške podporna organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in sa vse drage podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih droitev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois STUDENEC BLAGOSLOVA! 300 svetih maš letno, za žive in mrtve člane Masne Zveze. Članarina za vsako osebo živo ali umrlo. 25c. (Nikdar ni potreba obnoviti). Upišite vaše sinove vojake. DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3824 W. Pine Blvd. Dept. A. SL Louis (8). Mo. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Ml LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois II Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Najboljši avtomobili sa pogreba, krste in šenitovanj a.—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. 3al. Zdaj je drugače, pravi. Ali je prej pisal resnico, ali zdaj laže? Svobodno vsakemu. "The war has lifted the family to a new eminence and a new appreciation. Were anyone to speak of it as a relic of a bygone age and fit for oblivion and annihilation, he would be deemed a maniac or an outcast. Now there are no more hallowed words in the Russian language than semya (family) and rodina (fatherland) . . . Without the family and the fatherland there are only emptiness and futility." Saj veste kako je bilo prej z družino. Kakor pri zajcih v gozdu in psih za plotom. Porečete: Stalin, zvita glava, politika, ker tako-kaže, da se ojači narodni odpor, ker je vojna. Ali res le Stalin in vojna? Ce je prišlo do izprememb in bodo te ostale, da nUiče ne bo mogel več trditi, da je vse le hinavščina, potem je napočil čas za Hindusa in vse, kateri pišejo o Rusiji, da priznajo, da je nad Rusijo, nad Rusi in "Rusi" — Bog, katerega z vsem tajenjem j niso mogli odstraniti, in prizna-jp še drugi, da je Bog nad vsem svetom in so moralni zakoni ne-I iztrebljivi, neizpremenljivi. Od Rusije se lahko obrnete, od moralnih pravcev se ne morete, če nočete, da vas ti pravci ne zdrobijo kakor mlinski kamen zdrobi žito. Rusija je vrlo dober nazoren slučaj, nauk. Šli so do skrajno-!sti, v nihilizem v vsem, izbezga-li so se do duševne nagote, začeli pa gniti in se ustrašili. Zdaj se vračil j b. That's all. tWgjjife DEFENSE A STA M r S | Cljg^ BONDS KEEP *EM FLYING POSLUŠAJTE , jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. are zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — i Pregleduje oH in predpisuje očala J | 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenns \ ( TeL Canal 0523 > Uradne nre: vsak dan od 9 , | ziatraj do 8:30 zvečer. J I DR. H. M. LANCASTER ^ Dentist | l 2159 West Cermak Rd. | Telefon Canal 3817 1 . (ogel Leavitt St.) | CHICAGO. ILL. | For High-Grade Insurance Service See or Phone 2-8593 ! JOS. KLEPEC YOUNG BUILDING | 19 E. Jefferson Street, ! JOLIET, ILL. t