Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 81. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 6. MAJA 1913. LETNIK XXII. :a\ i < * l- rni k JAPONiJA ŽE PROTESTIRA. Proti sprejetju protijaponske zemljiške predloge v kalifornijskem ji zakonodajstvu. Wilson pričakuje bryana. Zavezna vlada proti sprejeti predlogi, ker ista krši pogodbo. beli San Francisco, Cal., 4. maja. — Ka- ograni iz Tokia japonskemu dnev-niku tukaj naznanja danes, da je ja-1*1 I ?.°"ska vlada brzojavno naročila sno-Cl baronu Chindi, japonskemu posladku v Washingtonu, naj formalno Protestira proti zemljiški predlogi za Priseljence, ki jo je sprejelo kalifor-,'Jsko zakonodajstvo in ki čaka zdaj Se Podpisa guvernerjevega. Brzojavka dostavlja, da japonska vlada Zdri zavzema stališče, da je vlada s uženih Držav odgovorna za to, da v i13^ zadovoljiva rešitev položaja t-aliforniji, odgovorna po svoji pogodbi z Japonijo. Washington, D. C., 4. maja. — Do-*le/ se ne povrne William J. Bryan, rzavni tajnik, čegar diplomatično odposlanstvo v Californijo je smatrati va Ponesrečeno, tako dolgo ne bo za-v6]2"3 Vlada ničesar več ukrenila v raz-f 6 Wvljenje protijaponske zemljiške Predloge, ki jo je včeraj kalifornijsko .»konodajstvo sprejelo in ki sedaj še ^ a> da jo podpiše guverner Johnson. 0V1 zakon je nepovoljen tako državnemu departments kakor japonski ker krši pravice japonske po po-2 ' z leta 1911; To pomeni odlog a skoro teden dni, ker se g. Bryan Pričakuje v zavezno glavno mesto še-le v četrtek. Washington, D. C., 2. maja. — V ^radnih krogih se utrjuje misel, da se vsled načrta protijaponske zemiji-s e zakohodaje v Californiji nastali "evarn0 preteči položaj izboljšal in da J« vsled zadnjih odkritij v Sacra- jj^entu pričakovati zadovoljivega spo- Tazuma .....- > • -- uitt - , Di ejstvof da se je državni senat kali- fornijski odločil za dostavek k Webb-ovi predlogi, po katerem bo nedržav-ljanom ali takim, ki so od pridobitve državljanske pravice izključeni, dovoljeno, vzeti v zakifp zemljišč za dobo ne daljšo nego tri leta, se spravlja v zvezo s podaljšanim bivanjem državnega tajnika v Sacramentu. G. Bryan upa vsekako, da se ostre določbe prvotnega nasveta postave v toliko omilijo, da ne bodo dale japonski vladi povoda za prigovor. V japonskem poslaništvu strogo molče o zadnjih odkritjih. Sacramento, Cal., 2. maja. — Da se prvotna Webbova predloga popravi na gori označeni način, je bilo sklenjeno na posvetu, ki so se ga udeležili guverner Johnson, generalni pravdnik Webb in senator Boynten, voditelj večine v senatu državnega zakonodaj-stva. Prvotna predloga je vsebovala prepoved zemljiške posesti in zakupa. Škandal brez konca. New York, 2. maja. — Izza slučaja Becker ni bila nobena pravda proti uradnikom- tukajšnjega policijskega departmenta tolike važnosti in tolike zanimivosti, kakor pravkar pričeta pravda proti četverim bivšim policijskim nadzornikom. Obtoženi so, da so se zarotili, staviti izvrševanju pravičnosti ovire na pot in da so se tudi posredno udeleževali grafta,ali grabe-ža. Obtoženci so Dennis Sweeney, James E. Hussey, James F. Thompson in John J. Murtha. Pred kratkim so bili obtoženi po veliki poroti, ko je bil po uradu okrožnega pravdnika Whitmana odkrit načrt podkupovanja v zvezi z nedostojnimi hoteli. Posebej je četvorica obdolžena, da se je zarotila, odstraniti iz države hotelirja George A. Sippa. SUFRAGETKE V PARADI V N. Y, Kacih 20,000 zagovornic "enake volilne pravice za vse" se silno postavilo. parada bila čudovito lepa. 250,000 ljudi gledalo pocestni obhod, ki se vršil v redu. Kapitan snel sociališki prapor. Gary, Ind., 1. mapa. — Majnikovo slavnost garyških socialistov je značil spopad med policijo in paradniki v Turner hallu, ko je kapitan Gustav Newman snel dve rdeči zastavi, ki sta bili razpeti nad dvema ameriškima praporoma. Velika razburjenost je vladala nekaj časa. Socialisti so glas-'*fd"V'';te?tiraH,''ko so ostale razpete samo ''zvezde in proge". New York, 3. maja. — Po bojevitih zvokih marzeljeze, ki jo je zaporedoma igralo 40 godb, je korakala danes vojska kacih 20,000 sufragetk gori po Fifth avenue. V belih uniformah, o-krašenih z ogromnimi rumenimi prevezami in prepaskami, so paradirale zagovornice "enake volilne pravice za vse" pod vročimi žarki poletnega soln-ca tri milje daleč od Washington Squara do 59. ceste. Pravcat gozd rumenih zastav in z nadpisi opremljenih enakobarvastih praporov je naznanjal zahteve korakajočih množici gledav-cev, ki je tvorila ob obeh straneh pouličnega obhoda nepredirljiv zid in štela nad 250,000 glav. Visoko na konju je vodila, sledeč oddelku policije tudi na konjih, gospi-ca Inež Milholland parado. Za njo je korakalo osem modro oblečenih deklet s svilnatimi prapori in dve rumeno oblečeni sufragetki z velikanskim sufragetskim zemljevidom dežele, na katerem so bile devetere države, ki so si jih sufragetke že priborile, narisane z daleč vidno rumeno barvo. Potem so prihajale v dolgih, nepreglednih vrstah korakajoče ženske v snegobelih laseh in dekleta v kratkih kikljah; ženske iz Švedije in Nove Zelandije; črnke iz severnih držav in "cowgirls" iz Oklahome. V enakem koraku so mar-širale do 59. ceste, kjer so se razpršile, da se udeleže obeh, velikih shodov v Plazi in Carnegiejevi dvorani. Posebno pozornost so vzbujale članice zveze "Women's Political Union" s svojimi prapori, ki so kazali med drugimi sledeče izreke: "More Ballots,v the other Soldiers". Ameriška trgovina. Washington, D. C., 30. apr. — Po danes objavljenem poročilu trgovinskega ministrstva se je v sedanjem račurskem letu odposlalo doslej vsak dan" blaga v vrednosti okrog sedem milijonov dolarjev iz Združenih Držav v inozemstvo. Uvoz je znašal več nego pet milijonov dolarjev vsak dan. Statistika velja za prvih devet mesecev, fiskalnega leta. Kot najboljša odjemnica se je izkazala Velika Britanija, ki je Združenim Državam odkupila vsakj dan blaga v povp/ečni vrednosti $1,750,000. Skupna vreji ost na Angleško izvoženega blaga je znašala $478,408,725. Nemčija in Kaii*,da sta kupili vsak dan blaga v vrednosti približno enega milijona dolarjev vsaka. Četrta najboljša kupo-vavkv. je bila Francija s skupnim izvozom v devetih mesecih za $120,786,-314. Skupni uvoz in izvoz deželni je dosegel v treh četrtletjih lepo višino $3,-300.000,000, prirastek za 13,5 odstotka nasproti enaki dobi prejšnjega leta. Koncem računskega leta utegne znašati skupna trgovina, kakor so prera čunili, okoli $4,100,000,000, če ne bo v zadnjih treh mesecih nepričakovanega nazadovanja. K temu pripominja trgovinski minister Redfield: "Skupne trgovinske številke za pr vih devet mesecev fiskalnega leta so takošne, da lahko vsakega Američana navdajo s pravičnim ponosom. Iz skupne zamenjave $3,300,000,000 se kaže bilanca za več nego $500,000,000 v našo korist. V primeri z letom 1912. je videti stvarni položaj še ugodnejši. ČRNOGORCI SO ZAPUSTILI SKADER Črnogorska vlada odstopila, ko kralj in generali storili ta ukrep. Policija proti štrajkarjem. Burlington, N. J., 2. maja. — Mote nja miru, katero so po izjavi policije davi povzročili štrajkujoči delavci raz nih železarnic, so se ženske štrajkar-jev živahno udeleževale. S pomočjo svojiii mož se jim je posrečilo, iztrga ti policiji in pomožnim šerifom njiho vo orožje, dasi so zadnji prav izdatno rabili svoje krepelce. lorenje miru se je pričelo pred Prit. i States Foundry, ko je hotela p< U ja nekaj prijetih Italijanov od- ■ -»mi stile vozov, i ŽeJi-sJve -twitse- pola Prvi majnik v New Yorku. New York, 1. maja. — V miru vsemi važnimi obrtnimi strokami, je obhajalo delavstvo svoj današnji praznik na običajni način. Poulični obho di so se vršili, ki so se jih udeležili tudi štrajkarji iz sosednega Patersona, N. J. Unijski delavci iz gorenje in dolenje vzhodne strani so korakali v sklenjenih vrstah po ulicah na Union Square, kjer so imeli delavski vodite lji v raznih jezikih podžigajoče govore. Povsod je vladal najlepši red. Štrajk stavbnih delavcev. Syracuse, N. Y., 1. maja. — Nad 2,-000 nosačev malte, kakor tudi 500 tesarjev in vsi zidarji, 4000 po številu so danes ustavili delo. Vse stavbno delo počiva. Boj za obstanek. Buffalo, N. Y., 1. maja. — Nad 2500 zaposJencev tukajšnjih departmentških prodajalnic je davi zaštrsflkalo, ker jim je bila zahteva po zvišanju plač in skrajšanem delovnem času odklonjena Zahtevali so najmanjšo plačo $8 na teden za ženske zaposlenke, $15 ža klerke in $18 za razvažalce. Povprečna plača zaposlenk v dese terih departmentških prodajalnicah je znašala $5 na teden. Kitajska ljudovlada pripoznana. Washington, D. C., 2. maja. — No va kitajska ljudovlada (republika) je bila danes po Združenih Državah kot taka formalno pripoznana. Zastopnik zadnjih v Pekingu, Williams, je brzo javil, da je vlado kitajske republike osebno in pismeno o tem obvestil. anarhija vlada v albaniji. Turški vojaki pustošijo in more, in položaj silno resen. da Avstro-Ogrska ne nastopi takoj s prisilnimi naredbami proti Črni Gori, kakor so bili danes obveščeni diplo-matični krogi v Londonu. Velevla-stim se bo dala nadaljnja priložnost, da izpregovore odločno besedo v Ce-tinju, glavnem mestu črnogorskem. Ko se v ponedeljek v Londonu spet snidejo poslaniki evropskih velevlasti, bodo prejkone že predložili načrt odškodnine kralju Nikiti za izgubo Ska-dra. Avstrija dela načrte skrivaj. Dunaj, 2. maja. — Ob zaključku ministrskega posveta je bilo danes izdano naznanilo, da je grof Berchthold, avstro-ogrski minister zunanjih stvari, podal obširno poročilo o političnem položaju in da je sledil razgovor, ki je pokazal, da "so vsi ministri enakega mišljenja glede nadaljnjih korakov v avstrijski zunanji politiki". Izza kulis. Ely, Minn., 1. maja 1913. — Čuden je naslov temu spisu, ne menim izza gledaliških kulis,- pač pa izza kulis, kjer se tudi igra komedija na stroške delavcev. Toda k stvari: Ni še minulo leto, odkar je zborovala naša dična K. S. K. Wiesbaden, Nemčija, 4. maja, — Med tem ko je cesar Viljem prisostvo val neki operni predstavi, je prejel no coj brzojavko, da so Črnogorci izpraznili Skader. Rim, 4. niaja. — Vsi diplomatičr.i zastopniki so danes še enkrat nujno priporočali črnogorski vladi, naj še pred jutrišnjim zopetnim sestankom poslanikov v Londonu brezpogojno izprazni Skader. Zastopniki so v prvi vrsti poudarjali, da se sanjo v tem slučaju izogne vojaškemu napadu od strani Avstrije. Obenem so poslaniki tripelententei--7— --— --------.--------7 — 7- — (Rusije, Francije in Anglije) na Du-I Jednote; e sirokoustil in diktiral razne stva-peli ves svoj vpliv, da napotijo av-l"' * 'Geo: L.' Br°zlc >z _,Ely' Minn- A 1 . I / i v*<4 m tvl lA rti M ♦ . . 1 /In m a ... A 1. Med drugim je zahteval, da se vse tiskovine, tičoče se naše K. S. K. Jednote, oddajo potom poizvedovanja gle de cen po slovenskih tiskarnah v tej deželi. Ta dobromisleči efekt je bil tudi sprejet. Ko se je pa oni isti Mr. Brožič vrnil domov v Ely, Minn, in vstanovil takorekoč svojo tiskarno, pa je pozabil, kar je diktiral pri Katoliški Jednoti in lepo sam vse tiskovine Jugoslovanske Jednote v delo dal, da oni ljubi dobiček doma ostane. Ni še to dovelj, veste na kaj računajo ti gospodje? Njih list "Narodni Vestnik" je v velicih dolgovih, ker z najboljšo voljo ne gre, pa ne gre! Rešiti ga rrtora prihodnja konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote in sicer s tem, da bode moral vsak član plačati zanj $1.00 na leto, ker bode glasilo postal. To je res dober tek, še iiojj od onih v Chicagi, rko je gla- strijsko vlado, naj nameravane prisilne naredbe odloži. London, 4. maja. — Govori se, da je črnogorska vlada kot protest proti politiki izpraznitve Skadra Odstopila. Govorica, da hoče kralj odstopiti, se trdovratno vzdržuje. Cetinje, 4. maja. — Kralj je odredil, da se skupština skliče k posebnemu zasedanju na dan 8. majnika v posvetovanje o težavnem zunanjem položaju. Kralj je imel danes s svojimi, generali vojni posvet. Večina je svetovala k izpraznitvi Skadra. Krf, 4. maja. — Vse srbske čete so se umaknile iz Albanije. Iz Drača se poroča, da je prišel tja Esad paša s 5000 vojaki. Rim, 4. maja. — Iz južne Albanije prihaja najresnejša novica, da vlada v mnogih okrajih anarhija, in vojaki Esad paš^ in Djavid paše miatošiio HulflUWg," >>Mf\ ...... move, se z njihovimi ženskami vred ... . neusmiljeno koljejo. Dal,Je' .kak° S0^'^-'1, tl Peterburg, 4. maja. - Usoda Alba- j možakarji, nam kaze zadeva pokojne- nije vzbuja tu večjo skrb nego Skader,1 «a Medosa. Ta je imel $8,000 Jed- in naznanja se, da bo v korist evrop-1 "otl»eP de»arJa- ulo,zl1 na . skemu miru in blagostanju balkanskih I »vojejmemh po s« so «P«Hk>j»|> ■ držav Rusija storila vse v svojih mo- mm- ii ti a moi^otiT^a'iu 'poT^galf'z •',o!arji ,čeh, da se prepreči zasedba Albanije. Če pa bo zasedba nujno potrebna, se je bodo udeležile vse velesile. Velevlasti nočejo siliti Črne gore. London, 1. maja. — Velevlasti za-zdaj ničesar ne ukrenejo, da bi prisilile Črno Goro k izročitvi Skadra. Poslaniki so v svoji seji danes popolu-dne prišli do zaključka, da je z ozi-rom na spravljivo zadržanje Črne Gore nepotrebno, takoj nastopiti s prisilnimi naredbami. Črnogorski odgovor na evropsko zahtevo za izpraznitev Skadra so prejele velevlasti danes. Odgovor ni obvezen in pripušča nadaljnja pogajanja. Malo kraljestvo črnogorsko pravi svojim sosedom, da ima največje spoštovanje pred njimi in izjavlja, da za* vzetje Skadra nikakor ni kljubovanje njihovi naznanjeni odločbi, ki daje prejšnjo turško trdnjavo Albaniji po tej svoti, ker denar ni bil naložen na ime Jednote, ampak na privatno o-sebo. Tega gospoda ni videla ne vedela, kje pa je ostal nadzorni odbor? Sedaj pa ni 8000 dolarčkov, pač lepa svota, kaj ne? Dalje: Mr. Brožič je postal poleg deseterih bussinesov tudi blagajnik nove banke v Ely, Minn. Da tej bolj imponira ali dela laglje business, vze.l je iz prejšnje banke $40,000 in vložil v novo, kjer je sam blagajnik. Banka plača 3 odstotke obresti, a razposuje z 8 odstotki, od $40,000 torej $2,000 profita. O se že splača taka manipulacija. Nadzorni odbor s predsednikom vred pa gleda in molči! Kaj pa, ako bi šlo kaj narobe? ^--- No, ker pa že govorim o nadzornem odboru, naj pa še povem, kake ideje imajo ti gospodje o korporacijskih denarjih. Ti gospodje bi radi, da se da Jednotin denar tudi na one banke, kjer oni bivajo, da bodo bolj imenitni. p « »vjvi \jlil unajV) vi« "vuv ............ Obenem namigava Črna Gora, da se ■ Tore. brez ysake reguiacije tfclajo in da o stvari še razpravljati m si pndr-1 tav • temi z denarji deiavcev ali žuje pravico, staviti skadrsko vpraša- jedno(e "Materinski dan" v Illinoisu. Springfield, 111., 2. maja. — V danes objavljenem proglasu je guverner Dunne določil nedeljo, dne 11. maja, kot "materinski dan" v državi Illinois. Državni poglavar predlaga, naj se tem povodom vrše primerni nag'ovori v cer kvah, šolah in drugih javnih zbirališčih. M°RGANOVO TRUPLO POČIVA V RODBINSKEM MAVZOLEJU, HARTFORD, CONN., KJER JE T BIL VELIKI FINANČNIK ROJEN. g. 1 rMplo T p- M ' r°dbinsk'CrP°kt-I^0rg{ma' ve,ikfKa ameriškega finančnika, ki je umrl nedavno v Rimu, počiva sedaj v Mor-Je°r«»novcga d /Tpici na Cedarhillskem pokopališču v Hartfordu, Conn., kjer so tudi pokopana trupla g. staVtIiki nagrob -V" bab!ce» njegovega očeta in matere in enega brata, ki je umrl v mladosti. Gorenja slika ka-){r v'j«n, da , ' amcn iz Pobranega rdečega granita in na desni od njega šator v podobi križa, ki je bil po-St° doli j,0 J{l nj0, $21°' $240, $275, $:t00. 88 Noto-Iniier Player Pianos $350 OBROKI UM NAVADNO; $1.00 U STEGER PIANO STOK REAL PIANOS AT RIGHT PRICES ^ 121 N. Chicago St., Joliet, 111. Odprto 100 PIANO ZABOJEV NAPRODAJ. K. S. K* 99*999 JEDNOTA Bell Phone 1048. I 0*§anizovana v Jollet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana t državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.................................Paul Schneller, Calumet, Mich. J- Podpredsednik:........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. , Podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Wavm tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. ' £®«°žni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. ''Blagajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Uuhovni vodja:..............Rev. Jo sip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. ya"Pnik:...........Mart Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek. 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: "ton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, m. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. Georgjs Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. • PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. « John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. iz stare domovine. c Rl.m> !6. aprila. Sprejem Sloven-■y^Pri kardinalu-tajniku Merry de < *iu.ie bil sijajen. Knezoškof dr. Je-lc Je v imenu Slovencev izrazil ču-tud- U.dano?ti' Pokorščine, ljubezni pa ,q. zalosti zavoljo bolezni Svetega d so se vršile otvo" trOpol" P ne,dstave podjetja "Kino Me-nega" Podjetje je last Drama-Stvo, pover'StVa V Ljubljani in je vod-11111 odsek Posebnemu odborove-^ločil „"' 0dbor se je le s težka S^atoS"?1 v deželno gledališče Matični , predstave- Ker Pa ?°dpor za , Ustvo '™a zadostnih . ča> ker Vzdr2evanje stalnega gleda- Poleti i° nima sredstev, da bi koralo .P evalo igralno osobje, Sploh Dren i L°.S slovensko gledališče iQvi « se mu ne odpro f<^odkov. Dobiček podjetja d?0c.en v najplemeniiejše ^ b°r krani.-e,UVaževal tudi deželni N" uap'1JrSkl- je v ta namen pre- , drelnega posiopja tudi vse K- rustvu brezplačno in Pju izvršil T"6 adaPtacije v po-^ ^ vrs,i v lastni režiji. S*°Lm°Ana Ccsti- ki Pelje iz ftadi- Sel °b0Vek' se v kratkem e ^ele7oh lJega 'csenega nadome- "■zobetonskim. v Selški J°'ini. oSČna razsvetljava >n^eC'na felca' ležeča v sredini t? 1 kakor c« doline. v kratkem ?V!ra- elek HPOroča iz verodostojne-služi "CHn° razsvc"javo in moč, metnim n " raZ,Um industrijskim v. 2 namenom. P0Staj0 Dvornik na arazšSi,i mCrava železniška u- °^na'"p0V P°8«tev pokojnega K. P° domače Sodarja, v Kra- nju, ki je žiriral Tomažu Pavšlarju pri Glavni posojilnici 300,000 K, se je vršila dne 29. apr. — Smrtna kosa. Umrl je dne 10. aprila g."Josip Košmerl, tovarnar drož v Ljubljani. Pokojnik je dobil pred leti večjo svoto denarja od svojega v Ameriki živečega brata, župnika Koš-merla, ki je po zatrdilih nekaternikov milijgnar. — V deželni bolnici je umrla gdčna. Lina Mantuani, stara 54 let, sestra g. ravnatelja deželnega muzeja. —Na Verdu je umrla ga. Marija Pe-trič, stara 71 let, mati gospe clr. Ma-roltove in gospe Župnekove. — V Št. Vidu nad Ljubljano je umrl oče ravnatelja "Gospodarske zveze", č. g. Janko Jovana. — V Ljubljani je umrl Mihael Jerala, uradni sluga deželne bolnice v pok., star 86 let, oče deželnega ofičijala Jariko't'a Jerala. — V Ljubljani je umrl g. Jož. Urbančič, hišni posestnik in dolgoletni mojster vpre-dilnici. — Dekan Vidovič umrl. V Metliki je umrl dne 16. aprila vpokojeni dekan in župnik g. Anton Vidovič. —Preiskava proti ljubljanskemu hišnemu posestniku Kranzu je v Gradcu ustavljena. — Iz Čirčič. Dne 31. marca je kupil neki posestnik iz Trboj vola v Kranju nu trgu ter ga je gnal domov. Spotoma se ustavi v Čirčičah pred gostilno, da bi spil steklenico piva.' V tem se pripelje s konji pr«ti gostilni baron La-zarini iz Smlednika. Vol se zboji in zbeži. Mož je imel vrv ovito okoli rok in ni mogel izpustiti vola. Udržati ga pa tudi ni mogel. Moral je teči z njim. Ko bi bil baron ustavil konje, bi bil tudi mož gotovo vola užugal. Baron pa je kar podil, vol se je popolnoma splašil in vrgel moža ob tla. Ker je imel mož vrv ovito okoli roke, ga je precej daleč vlekel za seboj, dokler se mu slednjič po sreči ni vrv odmotala od rok. Lahko bi se bila zgodila velika nesreča. Vol je zdirjal na polje in šele tam ga je ujel neki posestnik, ki mu je slučajno prišel nasproti. Ponesrečenega moža so potem obvezali v gcjstilni. Mož je bi! ves opraskan. Ljudje, ki so to videli, so mnenja, da je vse te nezgode kriv baron, ker se mu menda ni zdelo vredno, da bi zaradi take "malenkosti" konje ustavil. Nekateri pravijo, da se je še prav pošteno smejal, ko je videl, kakp vol vleče moža za seboj. Taka brezobzirnost je že malo predebela. — Iz Tržiča, 11. apr.: Duh se je bil omračil črevljarju Kristjanu Globočni-ku. Taval je zadnje čase sem in tja in nikjer ni našel pokoja. Minoli petek jc zopet odšel z doma. Pet dni so ga iskali vsepovsod. Šele preteklo sredo so našli v gozdu obešenega. — Ljubljančan vlomilec v Gradcu. V župnijskem uradu sv. Jožefa v Gradcu je presenetil duhovnik nekega moža, ki je odpiral predale pisalne mize. Ko je vlomilec zagledal duhovnika, je zbežal in se skril v klet. Tu ga je policija kmalu dobila. Vlomilec je leta 1873 v Ljubljani rojeni, v*Skorkovec pristojni pomožni delavec Feliks Ha-dcrbolc, ki je šele lani radi vloma odsedel petletno ječo. Haderbolc je v župnijskem uradu opetovano prosjačil ter pri teh obiskih vse stvari natančno ogledal. Če bi vlomilec ne bil preplašen, bi odnesel iz župnega urada skoro gotovo tudi 40,000 kron vredno mon-štranco. — Nesreče. France Rolih, delavec lesne tovarne v Gorjancih, je prišel po nesreči med dva vagona, na katerih prevažajo les k tovarni; pritisnila sta ga s tako silo, da so mu razpočile mišice na stegnu desne no$e. — Niko Predovič iz Hrasta pri Suhorju je de- lal pri zgradbi belokranjske železnice. Nesreča pa je hotela, da ga je stroj za mletev gramoža zgrabil za desno roko, mu potegnil iz nje kožo, z dveh stov pa tudi mišice, katerih kosti so mu ostale popolnoma ogoljene. — Janez Vrček, posestnik in gostilničar iz Potočarske vasi pri Novem mestu je vozil vino. Ko je pa med vožnjo hotel stopiti na voz, mu je spodletelo, da je padel pod voz in mu je kolo strlo desno nogo. — Izpred sodišča. (Cerkven tat.) Matija Mladenič, 321etni delavec iz Kastve, brez stalnega bivališča, je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan in je na zelo slabem glasu. Zadnje tri mesece minulega leta se je vedno okoli potepal in se preživljal izključno samo s tatvino. V noči na 23. oktobra m. 1. je vlomil v kapelico v Mali Buko-vici in izmaknil iz nabiralnika najmanj 5 K. Naslednjo noč je vlomil v kapelico v Topolcu in odtrgal ključavnico z nabiralnika; ker je pa oskrbnik kapelice iz previdnosti zamašil cev, ki vodi v nabiralnikovo skrinjico, in je ves denar, okoli 23 K, ostal v cevi, se obdolžencu nakana ni posrečila. Da bi popravil svoj neuspeh, je takoj drugi dan vlomil v kapelico v Vrbovču in v cerkev v Jablanici. V kapelici je razbil nabiralnik, katerega je izpraznil. V Jablanici je pa vlomil cerkvena vrata, razbil pri nabiralniku žabico in si prisvojih denar. Ker je toliko nakra-del, da se je lahko napil, je prenočil potem pri Francetu Mežnarju, kjer je hlapcu odnesel za 14 K 24 vin. raznih reči. Ko je izvršil še nekaj drugih tatvin in je čutil, da so mu v tem kraju tla prevroča postala, se je čez mesec dni pojavil pri Sv. Križu, kjer je vlomil v ondotno cerkev. V zakristiji je vzel 10 ključev in razbil nabiralnik, iz katerega je pobral denar. Dne 30. novembra je zopet vlomil v cerkev Sv. Mateja in s silo odprl oba nabiralnika, y katerih je pa dobil le eno krono denarja. Odprl je tabernakelj, vzel iz njega ciborij ter iz njega stresel Sv. hostije po tleh; iz monštrance je vzel pozlačeno lunulo, vredno 40 kron, iz zakristije pa dve krtači in steklenico vina. V Bernasiju je še isto noč razbil vrata v mlinu Antona Sirola. Denarja tu ni našel, pač pa je za 15 kron škode povzročil. Nekaj dni potem je v Kastvi izmaknil trgovcu Mohoriču iz skladišča sod petroleja. Štiri dni pozneje je pa zopet poskušal vlomiti v cerkev v Brescah. Zavrtal je v za-kristijska vrata s svedrom 10 lukenj in izkušal potem z nekim železnim drogom odtrgati ključavnico, kar se mu pa ni posrečilo. Par dni pred Božičem se je pa blizu vasi Brega lotil nabiralnika, pritrjenega na lesenem križu tik poti, a tu je bil prepoden in kmalu potem aretovan. Obdolženec, ki je spočetka vse tajil^ je končno priznal v celem obsegu svojo krivdo. Nekatera njegova priznanja so obudila sum, da ni pri zdravi pameti; izvedenci so pa izjavili, da ni umobolen niti bebast. Sodišče mu je za kazen prisodilo 13 mesecev težke ječe, potem ga bodo pa oddali v prisilno delavnico. — Slavnostna otvoritev žrebčarne v Ljutomeru bo imela zelo sijajno zunanjost. Brala se bode maša na prostem, pri kateri bo igrala velika godba, vrhu tega pa bodo nastopili slovenski ljutomerski in murodolski fantje kot jezdeci v narodni noši, slično, kot pred desetletji o priliki cesarja. — Slepca okradel. Posestniku Francu Zagošen pri Št. Pavlu pri Preboldu, ki je popolnoma slep, so ukradli neznani tatovi 100 K denarja in za 60 K mesa. Hoteli so odnesti tudi dežo z 30 kg masti, pa so jih domači prepodili. — Vrbsko jezero — zrakoplovna postaja za Koroško. Dne 5. aprila t. 1. se je pri Sandwirtu v Celovcu vršilo informativno predavanje o avstrijskem zrakoplovstvu. Sklenilo se je, da se ustanovi deželni komite za Koroško, kateri bo imel nalogo, organizirati in navdušiti celo ljudstvo, da prispeva k nagli ustvaritvi mogočnega avstr. zra-koplovstva. — Ker je cela stvar predvsem patriotičnega značaja, so se te prireditve udeležili tudi Slovenci. — Dne 10. aprila bi se imel konstituirati odbor zrakoplovnega komiteja za Koroško. K seji sta bila vabljena izmed Slovencev; tudi dr. Brejc in msr. Podgorc. — Za predsednika je bil izvoljen, knez Rosenberg. Ostali odbor se je na predlog okr. glavarja Rai-nerja sestavil .tudi iz samih Nemcev. Dr. Brejc je predlagal, da se naj kot zastopnik Slovencev izvoli v odbor tudi prof. dr. Kotnik. Nemci so to odklonili, nakar sta dr. Brejc in msr. Pod gore užaljena odšla iz dvorane. Ta suha dejstva smo zato pribili, ker nemški časopisi — tudi uradna "Celovčan-ka" — to vse drugače — hecarsko slikajo. Pribito bodi za danes samo to, da je c. kr. drž. uradnik predlagal samo Nemce v odbor in da se ni hotel ozirati na želje Slovencev, dasi je cela stvar čisto zgolj patriotičiia in bi se ne smelo tudi to takorekoč državno zadevo izrabljati v nemški nacionalni šovinizem, kar koroški Nemci delajo. — Namerava se ustanoviti zrakoplovna postaja na Vrbskem jezeru iz več vzrokov! — Umrla je v Volšpergu gospa Ana Vunček, soproga tamošnjega c. kr. o-krajnega tajnika g. Jožefa Vunček. L__ ŠTAJARSKO 1 — Zima v ptujski okolici. Strašen mraz s snegom je v noči od sobote ria nedeljo, 13. aprila uničil vinograde in vse zgodnja sadje. Če je v vinogradih še kaj ostalo, kar je bilo skrito pod snegom, je pa pozeblo^dne 14. in 15. aprila. Vina in sadja ne bo nič ali zelo malo. — Slovenska Kmečka zveza se je potom svojih poslancev obrnila zaradi škode, ki jo je povzročil zadnji mraz, na c. kr. vlado v Gradcu in na Dunaju, da najhitreje ukrene vse potrebno zaradi odpisa davka in izdatne državne podpore. — Protialkoholno društvo "Sveta vojska" za Štajersko je po vsakovrstnih ovirih vendar enkrat potrjeno. Ustanovni občni zbor se bo kmalu vršil. —Nimajo sreče tisti, ki so se hoteli in želeli osrečiti z Suedmarkinimi zlatniki s tem, da so ji prodali svoje slovensko posest. Malo je sicer tistih ne-srečnežev — Suedmarka je večinoma do sedaj pokupila kmetije od prejšnjih šentiljskih Nemcev — a med vsemi si je le eden, namreč gospod Muršec, kaj opravil in opomogel, drugi pa, ko denar odeveti, si iščejo pri tujih ljudeh kruha. Nemila usoda! — Mozirje. V pripoznanje velikih zaslug, katere si je pridobil gospod Franc Praprotnik za prospeh in po-vzdigo umne sadjereje pri nas, ga je občinski odbor okoliške občine v svoji seji dne 6. aprila enoglasno imenoval častnim občanom. Gospod Praprotnik je v času svojega dolgoletnega službovanja odgojil okoli 40,000 sadnih dreves ter je imel še tudi na mnogih krajih prav strokovnjaške govore o sadje-reji. — Smrtna kosa. Pri Sv. Križu nad Mariborom je umrl veleposestnik Ka-rol Harih, po domače Vrabl. — V Ka-lugi na Ruskem je umrl ruski državni svetnik prof. Božidar Štiftar, spodnje-štajerski rojak. — V Krašah pri Mozirju je umrl 721etni gostilničar, posestnik in lesni trgovec Janez Komar. — Divje lovce prijeli. Iz Konjic poročajo: Že nekaj let- sem se je dogodilo v lovskem okrožju kneza Win-dischgraetza več tatvin divjačine. Izginilo je tekom zadnjih dveh let do 30 srn. Konečno se je posrečilo izslediti storilca Blaža Podpečan in ga aretirati Našli so pri njem raznovrstne lovske priprave. — Vremenska katastrofa. V Brdih je padla močna slana in uničila skoraj vse sadje in deloma tudi trto. Položaj je grozno žalosten in beda neizogibna. Ob železnici iz Herpelj proti Pulju je v noči od 12. na 13. apr. razsajala huda burja in zapadel leden sneg. Razcvetelo sadno drevje je popokalo. Škode je na tisoče in tisoče. — Koroški Slovenci na Sveti Gori. Dne 12. aprila je prišlo v dveh posebnih vlakih 1200 koroških Slovencev iz podjunske in rožne doline na Sveto Goro, pod vodstvom čč. gg. dr. Lam-berta Ehrlich in dr. Arnejca. Na Sv. Gori so pozdravili 800 goriških Slovencev, ki-so prišli za njimi pod vodstvom g. dr. A. Pavlice. — Slovenska pivovarna/v Trstu. "Jadranska banka" v ,3)rstu je v zvezi z g. Petrom Liebmannom v Trstu in Jurijem Liebmannom iz Senožeč dobila od ministrstva dovoljenje za ustanovitev delniške družbe "Adria", ki se bo pečala s pivovarskim obratom. Pravila družbe, ki ima za sedaj 1,000,000 K kapitala, so že odobrena. — Umrl je, kakor pišejo iz Bor-škega, v Podklopcih pri Bovcu skoraj SOletni posestnik in čebelorejec Šulin Josip. — Ustrelil se je v Pulju dne 12. apr. ponoči pekovski pomočnik Anton Petrovič. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu potem u-mrl. — Snežni vihar v Zagrebu in okolici. V noči od 12. na 13. aprila je divjal v Zagrebu in okolici silen snežni vihar. Potrgal je mnogo napisnih desk s trgovin, potem fotografske izložbe, pobil mnogo oken in s streh trgal o-peko. Podrl je tudi neki zid na voglu Vseučiliščnega trga. Poruvanega je mnogo drevja; trpel je zlasti Maksi-mir, kjer je mnogo krasnih hrastov iz-ruvanih iz zemlje. Na mnogih mestih je bila pretrgana telefonska zveza; kolikor je dozdaj znano, je orkan divjal v celi okolici od Karlovca do Bjelo-vara. — Liška železnica ugotovljena."Dunaj, 17. apr.: Pogajanja glede po pogodbi z Ogrsko določenega junktima med Kašav-oderberško železnico in železniško zvezo z Dalmacijo so se zdaj žaključila. Glede slednje zveze se je sklenilo: Zgradi se liška železnica. Proga Novo mesto—Karlovec bo izgotovljena do konca 1. 1913., proga Ogulin—Knin najdalje do oktobra 1918. .(!) — Čavrak umrl. V Zagrebu je u-mrl dne 14. aprila bivši podban in sek-cijski načelnik zk notranje zadeve, Čavrak pl. Letovanič. — Slovenski večer v zagrebškem gledališču. Dne 19. apr. se je v zagrebškem gledališču uprizorila Funt-kova komedija "Tekma". Igralo se je v slovenskem jeziku. Navzoč je bil avtor sam in več drugih gostov iz Ljubljane. KARDINAL FERRARI. GEO. MIKAN MODERNA GOSTILNA Pri meni je največ zabave ia in najboljša postrežba. LUNČ VES DAN — BADAVA. Chicago tel. 2952. N. W. tel. 1251. 210 Ruby St. JOLIET, ILL Louis Wise "MEET ME FACE TO FACE" gostilničar 200 Jackson St, Joliet, HL Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer ma lahko najdete vsak čas in se okrepčat«. V zalogi imam najboljša vina in druga pijače. Anton Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sta. Nadškof v Milanu, Italija, ki je sedemdeset let star. Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewing Company. * POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka« jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej ia poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba ia naše geslo. \ Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. Fred Sehring Brewing Co. PIVO V STEKLENICAH. j Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijačo. E. Porter Brewing Company Ota telefona 405. S. Bluff St., Jeliet, in. Roža sveta. Angleški spisal A. R. Haggard. (Dalje.) V. POGLAVJE. Trgovec z vinom. Godvin je odložil pismo in vsi so se spogledovali. "Gotovo," je dejal Wulf, "je to kaka neumna šala, ki se hočejo z njo poigrati z našim stricem." Mesto odgovora mu je sir Andrej velel, naj vzdigne svilo in pogleda, kaj je v zaboju. "Oj, krasno!" vzklikne Wulf, "poglej, Rozamunda!" "Da," je zamrmral Godvin, "dovolj krasno, da 'premami žensko, ki ne ve razločevati pravo od nepravega." Wulf je jemal dragocenosti drugo za drugo iz skrinjice — plemiško krono, ovratnico iz biserov, naprsni nakit z rubinov, pas is safirov, zapone z dragulji, in z njimi pajčolani, sandale, halje in druga oblačila iz zlato preveze-ne, škrlataste svile. Med njimi je bila, zapečatena s pečatom Salah-ed-dina, njegovih vezirjev, ministrov in tajnikov ona listina, ki jo je omenjalo pis mo, navajajoč polne naslove princezi nje balbeške, obseg in meje njenih velikih posestev, znesek njenih letnih dohodkov, vsota, ki se jim je zdela ne izmerno visoka. "Nisem imel prav," reče Wulf, "celo sultan z Jutrovega si ne more dovoliti tako dragocene šale."-' "Šale?" mu je segel sir Andrej v besedo, "to ni šala, o tem sem bil prepričan pri prvi vrstici tega pisma. Iz vsega diha pristni duh Saladinov, ki je navzlic temu, da je Saracen, eden največjih mož na svetu; dobro vem to, ker sem bil v mladih letih njegov prijatelj. Da, in prav ima. Po njegovem mnenju sem se res pregrešil proti njemu kot njegova sestra, ali ljubezen je naju prisilila v to. Šala? Ne, nikaka šala; njegovo silno dušo je globoko vznemirila kaka nočna prikazen, v kateri vidi voljo Božjo, ali pa kako prerokovanje modrih, to ga je dovedlo do tega čudnega sklepa." Prenehal je za nekaj časa, nato pa je nadaljeval: "Dekle, ali veš, kaj je Saladin naredil iz tebe? V Evropi so kraljice, ki bi bile vesele, da bi imele to dostojanstvo in ta posestva v bogati pokrajini nad Damaskom. Dobro poznam mesto in grad, ki ga omenja. Mogočno mesto je to ob bregovih Li-tanija in Oronta in za njegovim vojaškim poveljnikom—tega dostojanstva namreč ne bi dal nobenemu kristjanu — boš ti prva za njim. Zato je porok pečat Saladinov — najbolj zanesljiva listina na svetu. Povej, ali hočeš iti in kraljevati tam?" Rozamunda je zrla na bleščeče se dragulje, na pismo, ki jo je dvignilo v vrsto princezinj, in oči so se ji žarele, kakor tam pri cerkvi sv. Petra na ese-škem obrežju. Trikrat se je ozrla nanje, ko so jo opazovali, nato pa je obrnila svojo glavo kakor od kake velike izkušnjave in odgovorila samo besedico: "Ne." "Dobro si odgovorila," je rekel oče, ki je poznal njeno kri in njene želje. "Ako bi bila rekla 'da', bi bila morala iti sama. Daj mi črnilo in koženico, Godvin.',' In napisal je to-le pismo: "Sultanu Saladinu Andrej D'Arcy in njegova hči Rozamunda. "Prejela sva Tvoje pismo in Ti sporočava, da hočeva živeti v deželi, ki-jo nama je Bog odločil, v svoji dragi domovini. Navzlic temu Te zahvaljujeva za Tvojo častno ponudbo, ker sva prepričana, da si pošten, in Ti želiva vse dobro, razun v vojskah proti zastavi križa. Glede Tvojih groženj bova storila po svojih najboljših močeh, da jih preprečiva. Poznavajoč jutrovske šege in običaje Ti ne pošlje-va poslanih darov nazaj, ker s tem bi razžalila enega največjih mož na svetu; ako bi se Ti zljubilo vprašati po njih. Tvoji so — ne naši. O Tvojih sanjah Ti povem, da so bile le prazne -in prikazen je slepilo, ki naj je moder človek pozabi. — Tvoj služabnik in Tvoja vnukinja." Nato je podpisal pismo in za njim Rozamunda, je zvil, zavil v svilo in zapečatil. "Sedaj pa," je rekel sir Andrej, "skrijte ta zaklad; kajti ako bi se izvedelo, da imamo pri nas take zaklade, bi imeli tatove za vsakdanje goste." Spravili so z zlatom prevezena oblačila in dragocene dragulje v skrinjico nazaj, jo zaklenili ter jo skrili v veliki f železom okovani skrinji, ki je stala v sir Andrejevi spalnici. "Sedaj pa poslušaj, Rozamunda," reče sir Aadrej, "in tudi vidva, nečaka moja. Še nikdar vam nisem povedal, kako je postala Saladinova sestra, ki je bila znana pod imenom Zobeida, hči Ajubova, in ki je pozneje pri krstu dobila ime Marija, moja žena. Slavni Nar-ed-din je obvladal Damask in je Ajuba imenoval za svojega namestnika; pred kakimi triindvajsetimi leti si je osvojil Harenc, v bitki, kjer je padel moj brat. Takrat sem bil jaz ranjen in vjet. Odvedli so me v Damask, kjer sem bival v Ajubovi palači in kjer so lepo ravnali z menoj. Tu sem v svoji bolezni sklenil prijateljstvo z mladim Saladinom in z njegovo sestro Zobeido, s katero sem se shajal na vrtovih palače. Rada sva se imela in radi mene je sklenila sprejeti kr- ščansko vero in zbežati z menoj na Angleško. "Slučajno pa sem imel še drugega prijatelja, nekega Džebal-a, mladega šejka strašnega ljudstva, živečega v utrdbah pri Masiafu na Libanonu. Ta človek je bil zaveznik Frankov in nekoč sem mu v bitki s Saraceni rešil življenje; nato mi je on prisegel, da mi pride v slučaju sile na pomoč, najsi ga pokličem od kateregakoli konca sveta. Dalje mi je dal v znamenje svoje hvaležnosti ta-le pečatni prstan in ž njim, tako mi je dejal, moč na njegovem ozemlju, ki je enaka njegovi; seveda nisem nikoli prišel v to deželo. "Dobro ga poznate," je rekel sir Andrej, vzdignil svojo roko ter jim pokazal težak zlat prstan, v katerem je bil vdelan črn kamen z rdečimi žilami, ki so tvorile podobo bodala, pod bodalom pa je bilo vrezanih nekaj besedi z neznanimi črkami. "In v svoji sili sem se spomnil na tega Džebala in sem mu poslal pismo, zapečateno z njegovim prstanom. Ni bil pozabil na svojo obljubo, kajti tekom dvanajstih dni sva z Zobeido dirjala proti Bejrutu na dveh tako hitrih konjih, da jih cela Ajubova konjiča ni mogla dohiteti. Dospela sva v mesto in tam sva se poročila. Tam se je tudi dala žena krstiti. Ker za naju ni bilo varno ostati na Jutrovem, sva najela ladijo in dospela srečno v domovino; seboj sem vzel tudi Džebalov prstan. Predno pa je naša ladija odjadrala, mi je prinesel nek kot ribič preoblečen človek sporočilo od Ajuba in njegovega sina Saladina s prisego, da si prej ali slej osvojita Zobeido. "To je kos zgodovine iz mojega življenja, in zdaj vidite, da niso pozabili na svojo prisego, čeravno so pustili pozneje celo stvar pri miru, ko so izvedeli o smrti moje žene. Od tedaj pa je postal Saladin najmogočnejši sul tan, kar so jih poznali na Jutrovem; in ko mu je izdajalski Lozelle povedal o tebi, Rozamunda, izkuša sedaj dobiti tebe mesto matere; in, povem vam, da se ga prav resno bojim." "Najmanj eno leto časa imamo, ali P& še dalj, in mejtem se lahko pripravimo ali pa poskrijemo," je rekla Rozamunda. "Ta romar mora odpotovati nazaj na Jutrovo, predno more moj stric Saladin dobiti naš odgovor." "Res," je rekel sir Andrej, "morda imamo še leto dni časa." "Kaj pa z onim napadom tam na obrežju?" je vprašal Godvin, ki je razmišljal. "Tam so imenovali ime viteza Lozella. Ako je Saladin imel svojo roko vmes, je vseeno čudno videti, da je prišel udarec pred sporočilom." Sir Andrej se je zamislil, nato pa je rekel: "Pripeljite mi tega romarja.. Izprašati ga hočem." In tako je Wulf pripeljal v sobo Nikolaja, ki ga je poiskal v obednici. Do tal se je priklonil pred starim vitezom in Rozamundo in ju opazoval s svojim bistrim očesom. Videti je bilo, da tem očem nič ne uide. "Prinesel si mi pismo iz daljnjih krajev, romar, ki ti je ime Nikolaj," je rekel sir Andrej. "Prinesel sem k vam skrinjico iz Damaska, gospod vitez, a o njeni vsebini ne vem ničesar." "Meni se čudno vidi," dejal stari vitez, "da so izbrali človeka v tvoji sveti halji kot sela Saladinovega, ki imajo ž njim kristjani kaj malo opravila." "Pa Saladin ima mnogo opravila s kristjani, sir Andrej. On ima mnogo vjetnikov kristjanov celo v mirnem času; med 213 drugimi sem tudi jaz njegov jetnik." "Ali je vjel tudi viteza Lozella?" "Viteza Lozella?'1' je ponavljal romar. "Ali ni to velik človek z rdečim obrazom, brazgotino na čelu, ki je vedno nosil črn plašč preko svojega oklepa?" "Utegnil bi biti." "Ta ni bil vjet, prišel je samo obiskat sultana v Damask, ko sem bil jaz tam jetnik; videl'sem ga dvakrat, trikrat, dasi mi seveda ni bilo znano, kakšno opravilo ima. Kasneje je odpotoval in v Jafi sem izvedel, da je odjadral v Evropo tri mesece pred menoj." Pri teh besedah sta se brata spogledala. Lozelle je torej v resnici bil na Angleškem. Sir Andrej pa ni opomnil ničesar, samo rekel je: "Kaj je prav za prav s teboj, raz-odeni nam, ali pazi se, da govoriš resnico." "Čemu bi ne govoril resnice, saj nimam ničesar prikrivati?" odgovori Nikolaj. "Nekaj Arabcev me je vjelo, ko sem romal ob Jordanu; in umorili bi me bili, ko bi jih ne bili pregnali Saladinovi vojaki, ki pa so me sami vzeli jetnika seboj v Damask. Tam so me vrgli v ječo, in tedaj sem videl Lozella, ali prav za prav nekega kristjana, ki mu je bilo tako ime; in ker se mi je zdelo, da je v milosti pri Sa-racenih, sem ga zaprosil, da se potegne zame. Pozneje so me pripeljali pred Saladina in po raznih vprašanjih mi je sam sultan povedal, da moram častiti krivega preroka ali pa umreti; ftioj odgovor na to lahko uganete. Tedaj so me odpeljali, kot sem mislil, v smrt, a nikdo mi ni prizadejal nič zalega." "Čez tri dni je Saladin zopet poslal . pome ter izjavil, da mi prizanese življenje, ako prisežem, da ponesem neko skrinjico do vas ali do vaše hčere po imenu Rozamunda, v steeplski grad v Eseku in mu prinesem odgovor na-( zaj v Damask. Ker nisem želel umreti, sem dejal, da sem voljan to storiti, ako mi sultan zastavi svojo besedo — ki je nikoli ne prelomi — da bom pozneje prost." "In imaš sedaj, ko si na varnem tu na Angleškem, namen vrniti se v Damask z odgovorom?" "Da, to storim, sir Andrej. Prvič ker sem prisegel, in jaz ne prelomim svoje besede, kakor je tudi Saladin ne. Drugič pa, ker želim še živeti in mi je sultan obljubil, ako ne izpolnim svoje obljube, da poskrbi za mojo smrt, naj bom kjerkoli; in jaz sem prepričan, da on svojo besedo gotovo izpolni. No, ostali del moje zgodbe je kratek. Izročili so mi skrinjico, kakor vidite, in z njo denarja, kolikor bi ga potreboval za svojo pot semkaj in nazaj. Zatem | so me peljali v Jafo, kjer sem stopil na ladijo, ki je bila namenjena v Ita-,lijo; tukaj sem dobil drugo ladjo "Sv. J Marija", ki je odjadrala proti Calaisu, kamor smo srečno dospeli po nevarni vožnji. Odtod sem se prepeljal z ribiškim čolnom v Dover, kjer sem ravno pred osmimi dnevi stopil na suho; tukaj sem si kupil mulo, se pridružil nekim popotnikom, ki so šli v London in odtod do semkaj." "In kako se povrneš nazaj?" Romar je zmajal z ramami. "Kakor bom pač najbolje in najhitreje mogel. Je-li vaš odgovor pripravljen, sir Andrej?" "Da, tukaj ga imam," in izročil mu je zvitek, ki ga je Nikolaj skril v gubah svojega velikega plašča. Zatem je sir Andrej pristavil: "Pravite, da ne veste ničesar o celi zadevi?" "Ničesar; ali pravzaprav zgolj tole: častnik, ki me je spremljal do Jafe, mi je pravil, da je nastalo neko gibanje med učenjaki in modrimi na dvoru, in sicer radi nekih sanj, ki so se sultanu trikrat prikazale. Šlo se je za neko gospico, ki je bila napol Ajubove, napol angleške krvi, in dejali so mi, da je moja naloga s tem v zvezi. In tukaj vidim, da ima plemenita gospica, ki stoji pred menoj, oči, ki so čudno podobne očem sultana Saladina." In iztegnil je svoje roke in umolknil. "Kakor kaže, vidite dobro, prijatelj Nikolaj." "Sir Andrej, ubog romar, ki si želi imeti svoj vrat neprerezan, mora imeti svoje oči vedno odprte. Sedaj sem se dobro okrepčal in sem truden. Ali imate kak prostor, kjer bi lahko spal? Oditi moram ob dnevnem svitu; kajti oni, ki izvršujejo Saladinovo naročilo, ne smejo biti počasni; vaše pismo itak imam." "Da, imamo prostor zate," je od-1 govoril sir Andrej. "Wulf, popelji ga tja in jutri pred odhodom se vidimo I zopet. Dotle pa z Bogom, romar Nikolaj." Romar ga je še enkrat pozorno pogledal, se priklonil in odšel. Ko so se j vrata zaprla za njim, je sir Andrej po-; mignil Godvinu, naj pride k njemu, in zašepetal: "Jutri, Godvin, moraš vzeti nekaj mož in slediti temu Nikolaju, da vi- i dimo, kam pojde in kaj ukrene; jaz mu j namreč ne zaupam! Tako prenašanje j poslanic od Saracenov k nam in zo- j pet nazaj je malo čudno opravilo za | krščanskega človeka. Četudi trdi, da j je njegovo življenje odvisno od tega, i menim, da bi lahko ostal tukaj na Angleškem, ako bi bil poštenjak, saj bi | ga prvi duhovnik odvezal od prisege, i ki so mu jo usilili neverniki." (Dalje prih.) kmalo izneverila. Njenega tako vara-nega moža je pa ustrelil njen brat. Hči je postala zloglasna prešestnica, brat pa morivec — vse kakor pri živalih in zvereh, ki se vežbajo brez Boga in vere. Klobuk do tal — pred tako vzgojo! Klobuk do tal še posebno "Profitarcu" in "Gl. S." ker ta dva se trudita najbolj, da bi se ljudje novodobno pozverinili; čast gre tudi Narodnemu Vestniku, ki bi tudi najraje ljudi poživinil v afne; tudi "Bodočnost" že uči, kako mož lahko živi z deklo, žena pa s hlapcem. Pa naj kdo reče, da naši afinjski časopisi ne znajo izobraževati! Le tako vrlo in vztrajno naprej, in napredek med nami bo go-v rostasen in grozovit. Da bi pa v taki : živinski izobrazbi nekateri ne doživel na vislicah tako slovitega konca, kakršnega bosta kmalu doživela dva zapeljana Slovenca, imamo eno ponižno prošnjo do naših afenskih časnikarjev: Odpravite z Bogom in človekom tudi električni stol, vešala in kaznilnice, potem še le bo na zemlji pravi afenski ; raj, kjer ne bo nobene kazni. Na delo torej, nadafinje! (Nadaljevanje z 2. strani.) ter vzela vse jim poslane tikece. In ta so k si. J. S. K. J. pripadajoča društva štev.: 100, 102, 36, 31, 75, 49; nadalje k si. K. S. K. J. pripadajoča društva štev.: 11, 38, 115. 1 Po več ali manj tikecev so vzela h K. S. K. J. pripadajoča društva štev.: 14, 25, 32, 63, 13, 46, 123, 75, 65, 57, 94. Nadalje k J. K. J. pripadajoča društva štev.: 41, 64, 60, 90, 6, 103, 61, 50, 76, 45, 98, 87, 42, 4, 66, 94. Naslednja k Hrv. Zajednici pripadajoča društva so vzela vse jim poslane tikece: štev. 194, 85, 167, 135, 144, 195. Deloma pa so vzela iste Zajed, društva Štev. 72, 229, 165, 129, 18. Razun imenovanih so vzela vse jim poslane tikece tukajšnja društva Triglav in Presv. Srca Jezusovega. Bog vsem prav obilo plati nad zvezdami 1 Faran. CVETKE IZ VRTA SOCIJALI-STIČNIH AFINJ. 20 letni Roman Miharski, socialistični tiskar v Varšavi, je zahteval, da pride njegova 17letna sestra k njemu na stanovanje, kjer je že živela ž njiin njegova ljubica v prosti ljubezni. Temu pa je ugovarjal oče in to je socija-lista tako razvnelo, da je ustrelil svojo mačeho, sestro, očeta in težko ranil svojega 11 letnega brata. Drugi dan je ustrelil še sebe, da je ubežal človeški pravici. Pravijo, da škorpjon v veliki stiski tudi umori sebe. Živelo zverinstvo novodobnih afinj! Tako delajo oni socijalisti, ki so se poživinili v afinje brez vere v Boga^ polni pa vere, da človek ni drugega nego žival, ki ni nikomur odgovorna za svoja dela. Zakaj bi se torej ne klali kakor zveri? Zakaj bi človek, če ni drugega nego žival, ne smel živeti v prosti ljubezni kakor žival? Pozdravljena tisočkrat pozdravljena nam bodi doba, ki nam jo oznanjujeta "Profitarec" in "Zlobota", ki nam jo opevata slavna opičarja: Zavrtnik in Kondež! Afinje nimajo vere v Boga in zato so proti verski šoli, ki provzroči po njih trditvah vse hudo in slabo na svetu; zato pa priporočajo brezverske šole. V tako brezversko šolo je pošiljal neverni italijanski profesor Murri svoja otroka. Nikdar se ni smelo govoriti o veri v njegovi hiši; beseda 'Bog' se jima ni nikdar imenovala; nobenega znamenja krščanstva ni trpel ta profesor v svoji hiši; bilo je kakor pri Kondtt in pri "ta velkem" socijalistu Zavrtniku ali pri afinjah.v afriških go-zdeh. Sin in hči sta bila visoko-mo-derno izobražena: nista verovala v Boga in nista živela po njegovih zapovedih; verovala pa sta, da sta afinji in zato živela kakor žive afinje. Kako? Hči tega nevernega profesorja je stopila v civilni zakon z grofom Bonmar-tini, kteremu se je pa po vzgledu afinj Mohawk, Mich., 28. apr. — Slavno uredništvo A. S.! Prosim, da priobčite ta moj dopis v priljubljenem nam listu Am. Slov. Žalostna usoda je doletela našega mladega, 261etnega rojaka Jos. Stru-celja dne 25 apr. zjutraj v Mohawk-rudniku št. 4, ko je nalagal rudo v svoj voziček (karo). V istem času se je odtrgala velika plast debelega kamenja ter mu pretrgala nit življenja na tem svetu. Pokojnik je bil doma iz Talč-jega vrha, okraj Črnomelj na Belokranjskem, kjer zapušča žalujočo mater, 2 sestri in jednega brata; tukaj 1 brata. Pokojnik je bil član dr. sv. Alojzija št. 88 K. S. K. J. v Mohawk, Mich, ter mu je tudi društvo naredilo lep pogreb in ga spremilo kakor tudi več njegovih sorodnikov in znaficev na čelu slovenskega župnika Rev. Luke Klopčiča iz cerkve sv. Jožefa v Calu-metu na Lake View pokopališče, kjer naj v miru počiva blagi pokojniki Tudi delavska organizacija W. F. of M. mu je darovala lep venec, kar dokazuje, da je bil pokojnik dober član delavske stranke in združen z delavci, kateri si moramo res trdo služiti svoj kruh današnje dni. Pokojnik je biVal v tej (Ježeli samo 7 mesecev, kar je dober zgled rojakom, kateri scf že tukaj leta in leta ter še dandanašnji ni v nobenem podpornem društvu, akoravno je že društev več v vsaki večji naselbini Slovencev, kar pa je res žalostno. In kaj je temu vzrok? V večji meri alkohol ali preveč zauživanja pijače. Ne bodem nikomur kratil svobode, zinernostna pijača je dobra, kar tudi sam rad imam in moram priznati. Ampak sem že velikokrat videl moža, kateri je bil' preveč pijači udari, ravno tisti ni bil ud nobenega društva, kar pa je bilo žal v njegpvo lastno škodo. Torej dragi Slovenci, držimo se proč od alkohola ter rabimo zmernost ter zavrzimo tisto zavist, katero gotovo smo prinesli še* iz naše stare domovine in bodemo dosegli, po čemer hrepenimo: korakati z visoko civiliziranim narodom. In tudi bodemo dosegli združitev slovenskega naroda v Ameriki. Jos. Butala, Box 416, Ahmeek, Mich. Sunnyside, Utah, 29. apr. — Naznanja se vsem cenjenim članom društva sv. Jurija št. ^100 K. S. K. J. v Sunny-side, Utah: Člani, kateri se nahajajo izven Sunnyside, da se vsak oglasi, ko hitro mu potni list poteče. In člani stanujoči tukaj v Sunnyside se pa o-pozarjajo, da se bolj redno udeležujejo in prispevajo z mesečnimi prispevki, ker društvo je sklenilo pri zadnji mesečni seji, katera se jc vršila dne 27. aprila, da se bo z vsakim članom ravnalo po pravilih društvenih, kakor tudi Jednotinih. Z bratskim pozdravom na vse člane in članice K. S. K. J. Jakob Loncarič, tajnik. t hi. Phone: Office 658, Res. 141. Office hours: 9_12 a. m. 1—5 »nd 7~8 P- m. Dr.S.Gasparovich Slovenski Zobozdravnik. Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405. JOLIET, ILLINOIS. EDINA SLOVENSXA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in rse potrebščine z društva in jednote. DELO PRVE VESTE. CEHE NIZKE. F. KERŽE CO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, III. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ Frank Bruder Prva in največja Grrticerija in Mesnica Cenj. slov. občirstvu v La Salle in okolici priporočam sw zalogo najboljših grocerij ter vedno svežega mesa. Cene z®6'1 154 Third St. - - Phone 492-B -— Buchanan-Daley Co Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu O+Oi+O+O+O+C+O+O+O+G+O+C+O+O+O+O+O+C+O+O+O+O*^*0*9 Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. m I Elite Elk Brand" pivo | Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. N. W. Phone 406. Frank Podobnik 920 N. Chicago Street JOLIET. ILLINOIS. Vabi rojake Slovence i Hrvate, da ga gostoma posetijo v njegovem salunu. DOBRO DOSLI! J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111 JOHN PRUS N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR \ Stavi in popravlja hiše. Woodruff Road. Joliet, 111. Bray-eva Lekarna SepriporoČa »lovenskemv občinstvu u Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. t*« JeffcraM 81, Min »MU, J»JUt Antonija Rifel izkušena babica. N. W. Phone 1042. 512 N. Broadway Joliat, lila. ................................................UIIIIIIIIIHIIIIII Kadar se mudite na vogala Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v mojo gostilno bj«r bott« najbcljt poitvirni. Fin« pfae, luyboljia tina in unodk*. Wm. Metzger Ruby mnd BrtaOvay JOLIKT Chapura« John SLOVENSKA I HRVATSKA GOSTILNA Rojaki dobrodošli! N. W. Phone 1251. 200 Ruby St., Jol,e Mi hočemo tvoj deP ti hočeš naš les / Ce boš kupoval od nas, ti [f lej postregli z najnižjimi trzr"kovf nami. Mi imamo v zalogi vs» nega lesa. . Ji Za stavbo hiš in poslopij tn^ p trdi les, lath, cederne stebra, 0 šinglne vsake vrste. . , nI'' Naš prostor je na Despla>«e blizu nevega kanala. ,.s\ 1 Predne kupiš LUMBER, pri nas in oglej si našo bomo zadovoljili in ti prihrani i Na i office in Lumber Yard n» , DES PLAINES IN CLIN1U Phone Canal 498. August Pog '* 2300 S. Robey Street CHICAGO, Gostili SE PRIPOROČA ROJ^^^ Dowiak & Pf°seJ 1100 N. BROADWAY, J° . ^ slovenska g0*1 h vl NAJBOLJŠE ŽGANJE IN SMf Fina prenočišča NAPRODAJ - H1** dober vodnjak m »« družini. Vprašaj: -10