Štev. 162. POLITIČEN LIST LOVENSHI NAROD. Leto XXXII. Bradnlitvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (»hod e« dvorllče nad tiskarno). X urednikom je mogoče govoriti le od lu—12. ure dopoldne. Rakopiai »e ne vražajo; nefrankirana pisma ■e ne sprejemajo. Urednlibega telefona iter. 74. V Hjubljani, v torek, 19. julija 1904. Izhaja vsak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejeman: sa cela leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. V upravniš tv* prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. UpravnIStvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 1. Vipre|ema naročnino, Inserate in reklamacij.. — Imeratl se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 ta, za dvakrat II b, za Irlkral 9 h, za več kol trikrat B b. V reklamnih noticah atane enostopna garmondvritl 20 b. — Pri večkratnem ob|avl|en|o primeren populi. Vprarniikega telefona iter. 188. Mažarski vitezi. Extra Hungariam non est vita . . . Ogrska je sredšče Evrope, ako ne sveta. Brez Ogrske bi bila Avstrija v evropskem koncertu pepeluška, kakor je Srbija, Bolgarija ali Monako, ko bi „magyarember* ne tolkel na veliki boben in opozarjal širše javnosti, da ob reki Tisi biva nared rojenih vitezov. Tako sanja mažarski bundei pri ■voji čredi na samotni pusti, enako kvasi na javnem odru v zbornici plemeniti ljudski zastopnik. Ta viteški narod pozna patriotizem le na »broke in Avstrijo, kedar je treba šteti milijone za mažarski šovinizem. Kdor ne veruje, naj se prepriča na liou mesta ali pa čita govore mažarskih politikov. Mažarski vitezi so patriotje in udani svojemu kralju, to naglašajo odločno in vedno, toda pod onim pogojem: vse se mora zgoditi, kar in kakor zahtevajo. Njim velja geslo: Kralj naj živi, ako po volji nam vse stori. Da, kralj, pa tudi njegov naslednik. Kakor nekdaj hunske čete teže in drve za svojim ciljem, ki je in ostane : samostojna mažar-ska država. Naj govori mažarski poslanec katerekoli stranke o nagodbi, armadi, trgovini, narodnostni politiki ali o konzulatih, vsakemu je pred očmi samostojna Mažar-ska. Ta ideja, ta cilj zmaguje v javnem življenju v*e ovire in pomisleke. Debelo požira vsa dežela ognjevite fraze, ako bivši minister a la BarH'y viha rokave in rožlja s sabljo, da noče biti družabnik pri avstrijski veletvrdki. Bili so časi, ko je krona ogrskega kralja odsevala le v sijaju avstrijskega cesarja. Rod, ki je 1. 1867. sklepal z Avstrijo prvo nagodbe, je izumrl in potomci trdijo da je Dt&k varal vladarja in državo. Možje, ki tako govore, jasno kažejo Bvoje prozorne namene. Mažarska zgodovina pozna mnogo vplivnih politikov, katere so v javnem življenju vodile razne strasti: čustva užaljenega samoljubja in sovraštvo do krone in Avstrije. LISTEK. Mesarji v Ljubljani. (Črtice iz zgodovine Ljubljane. — Iz Vrhovčeve knjige ^Ljubljanski meščani v preteklih stoletjih".) (Konec.) Večkrat smo že omenjali, da so gospodarili mestni očetje v 17. in početku 18. stoletja tako slabo, da je morala vlada mestno gospodarstvo prevzeti sama. Kako nesposobni ■o sa gospodarstvo, dokazali so mestni očetje poslednjikrat v 1.1776.-1780. V poBtu 1.1776. uprli so se namreč mesarji (bilo jih je šest) rekoč, da ne morejo več prodajati mesa po tisti ceni, kakor jim jo je določil magistrat. Zaradi te hudomušnosti so jim zaprli mes niče, raspustili zadrugo ter jim odpovedali meščansko in ž njo združeno pravico za klanje. Dne 22. marca je ukazal magistratu višji urad, naj prevzame klanje v svojo oskrb. Magistrat se je branil na vse moči opozarjajoč, da bo trpela mestna blagajnica gotovo škodo. Ali okrožni urad je ostal pri svojem ukaza ter zapretil mostnim očetom, da jih dd zapreti na Grad, če ne ubogajo. Kakor marsikdaj sicer, morali bo se podati mestni očetje tudi sedaj. Grcf Tokely je vodil močno turško vojsko pred Dunaj, da bi se maščeval cesarju. In vendar zgodovina mileje sodi o tej izdajici, ker tedaj je tekla kri v boju med vladar sko hišo in Mažari. Danes pa imajo Ogri kralja, o čegar blagohotnosti in odkritem narodnem prepričanju tudi poslanec Košut ne dvomi, ki je v duhu Deakove nagodbe povzdignil ogrsko državo »gospodarskem in političnem oziru do tolike veljave, o kateri prejšnji rodovi niti sanjali niso. Le vitezi v ovčjih kožah morejo ropotati ter vzdi-gati pesti, kakor sedaj delajo mažarski šovinisti. Ža drugi teden je v ogrski zbornici na dnevnem redu zvišanje civilne liste. In kako govoro mažarski vitezi o svojem vladarju in njegovi hiši ? Svojo pristno, a ostudno brutalnost kažejo od seje do seje. Poslanci a la Gabanyi prekašajo proslulega Wolla s svojimi neotesanimi izrazi in surovimi napadi, gotovo v zahvalo, da jim je Dunaj prijenjal korak za korakom. Predsednik zbornice le prisiljen in nerad kliče drvarje k redu. Stolno mesto ogrske države je sprožilo kamen, naj se vladarju ne zviša čivilna lista, in z gore mažarske nadutosti se vale skale po ogrski ravnini, da zgrade kitajski zid proti Avstriji. V tej čedni družbi najdemo bivšega ministra barona Banfi'yja in mažarskega Dalai Lamo, grofa Appocyja, ramo ob rami, dlan v dlani. Bridka ironija slučaja. S koliko strastjo je grcf Apponyi štiri leta preganjal barona Banffyja, ko je bil ta na krmilu mažarske vlade. Grof Aoponyi se je zvezal z vso opozicijo, da Banffyju izpodnese stol. Iz sovraštva do Banffyja se je združil s Szol-lom, da ga vzdigne iz sedla. Posrečilo se mu je in danes sedi poleg njega v zbornici, i njim meče kopja in baklje proti avstrijskemu ščitu. Grof AppoDyi, vedni ministrski kandidat, je užaljen, ker se mu ne iz-polnijo vroče želje. Kakor stara devica je ogorčen, da ga ne pokličejo na krmilo in da Res se ja zgodilo, kar so pričakovali. Takoj prvi mesec so imeli 2018 gld. 43 kr. izgube in tekom enega leta 19 607,') ali kakor se čita v druzem fascikulu 20 472 gld. 1 kr. 3 vin.2) Izguba ne bi bila tolika, če bi bili mogli spečati 1660 volovskih kož, ki bo bile pač precej vredne. Kaj se je s temi kožami zgodilo, ni moči povedati; a v računih mestnih niso vštete nikjer. — Tako seveda stvar ni mogla iti dalje in o Veliki noči 1. 1777. je prevzela klanje po povelji deželne gosposke posebna komisija: »Fleisch-ausschrottungsscommission« ; za izgubo onih 20.472 gld. pa bo storili odgovorno bivšo mesarsko zadrugo, ki je prosila, naj jo znova osnujejo ter ji dovolijo zopet klanje. Gosposka je bila pripravljena ustreči ti želji, in magistrat je hotel dati mesarjem zopet meščansko pravico, če plačajo vso izgubo, vseh 20.472 gld. Mesarji so vsprejeli ta pogoj in obljubili plačevati po 300 gld. vsake kvatre, in Bicer toliko časa, da se plača vsa izguba. Jeli so zopet koljariti, a pozabili so že v Četrtem četrtletji svoje obljube. Ko so plačali že 978 gld. dejali so, da so razumeli ') Fasc. štev. 53. ^ Fasc. štev. 102. mora tavati kot predsednik »inpartibua infi-delium«. Svojemu kralju hoče ukazovati, koliko meseetv, dni in ur naj biva med viteškim narodom v Pešti in kake našive naj nosi njegova straža. Grol Apponyi si že do-mišljujo, da je on sestavil pragmatično sankcijo. Grof Apponyi sme in more glasovati proti civilni listi, toda kot kavalir naj bi molčal v tem delikatnem vprašanju. Ne, že dneve preje so razglašali njegovi pandurji, da kuje velik govor proti civilni listi — za samostojno mažarsko državo. Grof Apponyi je v svojem šovinizmu prekosil Kubika in Lengyela . . . Sicer pa, oglejte Bi vladno stranko. Ona molči, beži iz zbornice, ko opozicija divja. In baron Barffy, vitez v ovčjem kožuhu in čevljih na kveder! Kot bivši ministrski predsednik je bil ta junak pripravljen z Avstrijo skleniti carinsko pogodbo na večne čase ter spojiti mažarske polke z avstrijskim, a danes kot tajni svetnik v zbornici odkriva svoje prejšnje tajnosti, ter kot tribun rohni proti stranki, kateri je bil vodja. Grof Sttftn Tisza mu je neusmiljeno strgal krinko z obraza ter ga osramotil kot političnega komedianta in kameleona. Baron Banffy zasluži to javno osramočenje, toda ravno grof Tisza naj bi klical: Mea culpa, mea ma\ima culpa! — Tiszova klika je bila, ki je Banffyja potegnila iz ozadja na ministrski sedež proti svoji vesti in ga branila proti Szellu in Apponyju. Dokler je izvrševal povelja te klike, bil je »mažarski državnik«, danes je harlekin, ki kozolce prevrača po zbornici ter ruši nasipe, da se povodenj mažarskega šovinizma razliva po deželi. Prepričani smo, da bode tudi vladna stranka v ugodnem trenotku prijela za lopato ter pomagala graditi jez proti Avstriji, da razpade dualizem. Dolžnost je torej avstrijskih krogov, da so pripravljeni, ko mažarski vitezi nam postavijo stol pred vrata. . . pogoj tako, da bodo plačali le 1200 gld. enkrat za VBelej. Ker Bi gosposke seveda tega niso dale dopovedati, ustavili so mesarji zopet koljarjenje. Poklicali so jih na rotovž, kjer so dejali, da bodo klali le še štiri tedne, ako ne poviša magistrat mesu cene. Zopet jih je bilo treba kaznovati in to pot jih je zadela kaj ostra kazen. Naložili so jim vojaški eksekucijon, pobrali jim vse, kar so imeli ter razglasili prodajo meBa prosto. Nji bova pohištva in zemljišča so se imela prodati na javni dražbi, toda prodalo se ni nič, ker ni imel nihče srca, kupiti kaj tega. Vendar so ti energični koraki streznili mesarje toliko, da so pričeli zopet klati, ali meseca oktobra 1. 1782. uprli so se znova in nehali klati, češ, da jih eksekucijon in plačevanje mestnega dolga (20.427 gld.) tako teži, da ne morejo več shajati. To so poročale gosposke cesarski vladi v Gradci, odkoder je prišlo 4. dne novembra 1. 1782. povelje, naj se vzame na znanje, da so so odpovedali mesarji klanju, njihova zadruga naj so razpusti znova in se ji naroči plačati ves dolg, ki je narasel v tem vsled obresti na 24 975 gld. 53 kr. Obenem so razglasili, da bme prodajati meso kdor hočo Rusko-japonska vojska. Danes je jako malo vesti z bojišča. Zdi se, da stojimo zopet pred večjim udarcem japonskih ali ruskih čet. Dokler Japonci ne dobe v last Niučvana, bodo imeli s svojim prodiranjem silne težave s preskrbovanjem živil. LondonBki listi se pritožujejo, da japonska cenzura ne pusti o dogodkih na Lia-otunskem poluotoku naprej nobenih posebno važnih vesti. Tem več je pa kitajskih poročil. »Jiji Shimpo« ima poročilo iz Pekina, ki trdi, da Rusi zapuščajo Dašičavo in Haj-čen (?) in se umikajo proti Ljaojanu. Druga kitajska poročila zopet poročajo o bojih pri Dašičavu in Hajčenu. Iz Kurokijevega taborišča se poroča, da je deževje prenehalo in da Be je zemlja hitro posušila. Radi toga upajo Japonci, da jim bode mogoče mnogo vojakov hraniti z zelišči, katerih rast je ondi jako bogata. Došle brzojavke se glase : Tokio, 18 julija. General Kuroki poroča, da sta včeraj na vse zgodaj napadli dve ruski diviziji prelaz Motienlin, toda bili sta odbiti. O izgubah ne poroča ničesar. (1) B e r o 1 i n , 18. julija. Kakor poroča »Nordd. Allg. Ztg.«, je vlada takoj vložila pritožbo pri ruski vladi, ker je ruaka pomožna križarica »Smolensk« odvzela državnemu poštnemu parniku pošiljatve za Japonsko. B e r o 1 i n , 18. julija. V rusko armado v južni Mandžuriji je uvrščenih nad 3000 sahalinskih ruskih kaznjencev. Peterburg, 19. julija. Kuropatkin brzojavlja : Dne 17. t. m. je imel z Japonei velik boj oddelek generala K e 11 e r j a. Rusi so napadli Japonce, a so se vsled sovražnikove premoči morali umakniti, nakar so jih napadli Japonci. R u b i so izgubili v 15urni bitki nad 10 0 0 mož. „30.000 padlih Japoncev« — japonska zvijača? »Ne\v York Ilerald« trdi, da je vest o pred Port Arturjem padlih 30.000 Japonoih bila japonska zvijača, katero so si Japonci izmislili, da bi ne da mu bo treba plačati le eden krajcar kakega davka od mesa. Z zdravskega stališča le so omejili prodajo in sicer so morali prinašati vse meso edino le v mesnice za špitalom in se izkazati s pismi, da je meso od zdrave živine. Mesarji so bili v največji zadregi, kajti videli so, da shaja mesto tudi brez njih prav lahko. Kazen, ki jih je zadola, bila je huda. Poslali so deputacijo k cesarju, ki je imela veliko sreče, dne 24. majnika leta 1783 je došel odlok, naj ostane klanje in prodaja mesa prosta, kakor doslej, mesarjev pa naj ne pritiskajo več, da povrnejo mestu i2gubo; kar se njihovih hiš in druzih poslopij ni šo prodalo, dajo naj se jim nazaj, prodane hiše in prodana zemljišča pa naj so odkupijo zopet kupcem ter dajo mesarjem nazaj. Da pa ne bodo morebiti mesarji za prihodnje še kdaj tako trmasti, pove se jim, da so dobili svoje hiše in svoja zemljišča nazaj le po posebni cesarski milosti in zlasti z ozirom na njihovo številne rodovine. Mesarska pravica pak jim je odvzeta vkljub temu. Kaj pa izguba, ki jo je imelo mesto? Tudi o ti stvari je izpregovoril cesar svojo milostivo besodo. Od vsacega v Ljubljani in zapeljali generala Kuropatkin a k prodiranju. Značilno je, da so v ruskem glavnem taborišču izvedeli to vest iz japonskega vira, ne pa naravnost iz ruskih poročil. Ako so Japonci res nameravali oslepa-riti Kuropatkina, so ae aedij prepričali, da se Kuropatkin na njihove limanice ni usedel. Saharov poroča o boju pri Kaifidvu. Peterburg, 18. julija. (Uradno.) Generalni poročnik Saharov poroča general nemu štabu: Nasproti uradnemu poročilu geneiala Oka o boju pri Kajčovu dne 9. t. m., v katerem slavi Oku ta boj kot smago-nosen za Japonce, poroča generalni štab mandžurske armade sledeče posameznosti: V noči 8. t. m. so zasedli majhni ruski oddelki neko pozicijo en kilometer oddaljeno od Kajčova ter postaji Kajčov in Ciaciatun. !0b 4. uri zjutraj je pričel sovražnik streljati ter pričel na oeli črti z ofenzivo. Poizkušal je obiti levo krilo kajčovske pozicije. So-vrain k je imel s seboj 4 divizije. Naše prednje čete so se pričele počasi pomikati nazaj proti Suanbunsi, nakar so dobile tudi čete na postajah KajČov in Ciaciatun povelje, naj se umaknejo. Zasedle bo višine v bližini Makhuncnice in tako zavarovale umikanje zaostalih čet. Borilsejele en bataljon. Ker bo vse čete izvrstno delovale po danih poveljih, prisilile so sovražnika, da je poslal vse svoje bojne čete v boj, ter bo nato umaknile, ne da bi se spustile v boj, v popolnem redu na določena mesta. Pošto iz Port Arturja zaplenili Japonci. Tokio, 18. julija. Japonski rušiles torpedovk »H»yatori« je zaplenil džunko, ki je vozila pošto iz Port Arturja v Čifu. Ob> držal je pisma, ki so poročala o armadnih ali mornaričnih zadevah Ona pisma, ki niso poročala o vojaških zadevah, so odposlali Japonoi v Peterburg, naj jih tam izroče onim, na katere so naslovljena. Japonska križarica na lovu. London, 18. julija. „Daily Mail" poroča iz Singapore, da so videli v malaški cesti veliko križarico. L«dja ni imela nobene zastave, vendar pa mislijo, da je to japonska boina ladja, ki naj vjame ruske križarice v Rdečem morju, ki vozijo s seboj velike množine premoga. Japonski cesar je odlikoval pruskega vojnega ministra. B e r o 1 i n , 17. julija. „Raichsanzei-ger" je priobčil cesarski ukaz, ki dovoljuje pruskemu vojnemu ministru, generalnemu poročniku pl Einemu, nositi veliki križ reda vzhajajočega solnca, ki mu ga je podelil ja ponski cesar. Port Artur. London, 18. julija. »Morning Post« poroča iz \Vashingtona, da tam za prihodnje dni ne pričakujejo nobenega napada na Port Artur. — Maršal Oyama, ki se je izkrcal a 30.000 možmi v Daljnem, bo osebno vcdil napad na Port Artur, ker ie bil tudi poveljnik pri prvem za^zetiu. Ssdai stoji torej pred trdnjavo do 80 000 mož. Zajedno z na padom na portartursko trdnjavo bo prodiral Kuroki proti Ljaojanu .ter skušal a svojim desnim krilom obiti Kuropatkinovo levo krilo ter ga poriniti na njegovo glavno taborišče, kjer se bo bil odločilen bo;. Japonci imajo sedaj na poluotoku 4 vojne kore in imajo znatno premoč nad Rusi. Ako se bodo Japonci obotavljali z napadi, bo to njim na škodo. Radi tega skušajo Japonci zavzeti Port Artur, kakor hitro mogoče. B e r o 1 i n , 18 julija. Dopisnik „Lokal-Anzeigerja« se je z džunko približal PcrtAr- turju. ter poroča : Japonci bo izkrcali 11. t. m. do 30.000 mož v bližini Golobjega zaliva zahodno od Port Arturja pod varBtvom svojega brodovja. Rusi bo pokazali le malo odpora in obrežne baterije so izstrelile kaj malo strelov. Ker je morje mirno, se čete izkrcujejo brez velikih težkoS. Japonoi hočejo upravljati Mandžurijo. T i e n c i n , 17. julija. Japonski predlog o upravi Mandžurije odobruje japonsko vodstvo, katero naj bi podpirale kitajske čete. Ogrski državni zbor. Ogrska zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o zvišanja civilne liste. Košutoveo E n d r e y je med drugim rekel, da bo bo Mažarom odprle oči. Napačno je bilo imenovati vladarja ustavnega, ker ta naslov ne pripada vladarju. Košutovec P o 1 o z n e r je govoril proti predlogi. Predsednik je pokaral naknadno Endreya zaradi njegovih opazk proti vladarju, vsled česar je opozicija povzročila velik krik. B a n f f y je nato obširno odgovarjal ministrskemu predsedniku. Pred vsem je trdil Banfly, da ni nedosleden. Ni se dal preplašiti tudi ne po brezobzirnem in OBtrem načinu napadov ministrskega predsednika na njegovo osebo. Govornik prizna vrline in zmožnosti ministrskega predsednika, a njegovo politiko mora napadati, ker ne odgovarja načelom mažarske narodnostne države. Samostojno ogrsko carinsko ozemlje se 1.1895 in 1896 zato ni ustanovilo, ker ni bilo mogoče tako važne preosnove hitro izpeljati. Zvišanja civilne liste ne more dovoliti, ker De more sedaDji vladi dovoliti nikakih sredstev, s katerimi bi mogla nadaljevati politiko, ki ne odgovarja mažarskim zahtevam. Govornik naglaša, da je udan vladarski hisi in upa, da bode mogoča sporazumno z vladarsko hišo mažarska narodnostna država. Zato je pa potrebno, da so vladarjevi svetovalci pre-šinjeni z mažarskim duhom ! Vladarjevi svetovalci morajo biti res svetovalci in ne zgolj izvrševalci vladarjevih ukazov. Govornik navaja, da je več zakonov, ki zahtevajo samostojno dvorno upravo za Ogrsko, a teh zakonov vladarji niso upoštevali. Vladar se po prestolonaslednikovi smrti ogiblje Ogr ske. Narodna stranka je že opetovano za htevala, da bi vladar kolikor mogoče dolgo bival na Ogrskem. Govornik je za čjs svoje vlade ustanovil ogrsko dvorno marsalstvo in vplival s tem, da se je dovolil za zgradbo kraljevega dverca brezobrestni predujem, da so se Ogri približali samostojni dvoriti upravi. Ako bodo Ogri to odločno z«'ntevali, bode prej ali slej v Budimpešti samostojna dvorna uprava. Nadalje naglaša, da vladarjeva eseba ne povzroča nikakih pritožb. Vladar zna in na Odrskem tudi vedno govori mažarski, česar se ne more trditi tudi o ostalih članih vladarske hiše. Umevno je, da nadvojvode, ki ne znajo mažarski, ne pri dejo radi na Ogrsko. Banffy izjavi končno, da bode glasoval za predlog groia Appo-nyja. Poslanec E o t v o s izjavi, da nima zaupanja v ministrskega predsednika. Tisza je le velik v osebnih napadih, s katerimi pa ne bode dosegel ne mažarskega poveljnega jezika in tudi ne samostojnega carinskega ozemlja. EotlOJ graja izraze Tiszove proti opoziciji. Proti zvišanju civilne liBte bode govornik zato glasoval, ker zbornica nima pravice, da bi nadzorovala uporabo civilne liste. Končno so še govorili Tisza, Eotvos in 0!ay. Mažarske stranke. V nedeljo se je ustanovila Banffyjeva nova stranka. Določiti so poslovnik in izvolili predsedstvo. Predsednikom je bil izvo Ijen baron Wesselenyi, podpredsednikom grof Degenfald in poslanec 0»ary. Predsed nikom izvršovalnega odbora so pa izvolili kraljevega dvornika Belo Faya. Ko ae vrfii v ogrski zbornioi razprava o zvišanju civilne liste, pa snujejo Tiszori nasprotniki za ku lisami koalicijo vseh opozioionalmh strank. Koalicija bi imela namen strmoglaviti Tiszov kabinet prej, nego izvede revizijo poslovnika in carinsko pogodbo. Za koalicijo delata zlasti BarJ'fy in Polony, ki bi vladala rada sama. Narodna malomarnost. Iz Zagreba, 16. julija. Nesloga med našimi opozicionalnimi strankami zaustavlja vsako odločno delj vanje br vaške opoz cije. Ve5krat so bile te stranke že blizu sporazuma, kar se je našla zopet kakšna neznatna stvar — večidel osebna — in nesloga je trajala dalje. Tako smo prigodom sklepanja fhančne nagodbe videli za trenutek složno vso opozicijo. Na Bhodu v Zagrebu je vsa opozicija bila ena misli, da se je treba odločno upreti na godbi in da se po celi deželi začna živa agitacija za finančno samostalncst. Toda še preden je za ta pokret izvoljeni odbor začel svoje delovanje, bo se stranke spile. Gotovo je, da so vodje opozicionalnih strank mnogo krivi današnjega političnega razsula, ker so prepočasni in neodločni v svojem delovanju. Tako na pr. hrvaška stranka prava še zdaj ni začela s polit čno organizacijo po deželi, pa so prisiljeni posamezni rodoliubi po svojih kotar h to organizacijo sami izvajati. Zdaj se čaka na zbor hrvaške stranke prava, ki se bode sešel v Z»g?ebu. Mi od tega zbora ne pričakujemo mnogo. Bide se sicer zopet mnogo govorilo in sklepalo, a ko bo treba delati, bo nastopila stara letargija. Koliko se je pisalo in govorilo za finančno samostal-nost, a faktično se do zdaj ni storilo za to še nič. Ali se bode morda razveljavil sklep, da vBi občinski zastopi pošljejo prošnjo za finančno samostalnost zato, ker je pričako vati, da bode vsak občinski zastop razpu-ščen, ki bode sklenil tako prošnjo. To na rodu ne bi smelo niti najmanje plašiti, naj svet z»o, zakaj se je to storilo. — Saj menda vendar ne bode hrvaška opozicija molčala na vse to, kar se je zgodilo zadnje dni v ogrskem saboru. Bi li trpel drugi na rod, da se njegova čast gazi na tako nezaslišan način, kakor se je to zgodilo v ogr skem saboru. Zanikalo se je v tem saboru kraljestvo hrvaško, ki je starejše od ogrskega, in hrvaška kraljevina se ie proglasila enostavno za maiarsko proviricijo. More-li kaj takega trpoti hrvaški narod, ali se ne bode vzdignil od Drave do Jadranskega morja, da ugovarja. Dolžnost je vseh opo-zicijonalnih strank, da na čelu hrvaškega naroda najodločneje odbijejo tak sramotni napad na čast starodavne kraljevine hrvaške. Če opozicija v takem vprašan,u ni složna, potem ni vredna, da sploh obstoji. Istotako je neobhodno potrebno, da vsa opozicija z narodom zahteva, da se otvori za Hrvate domobranska kadet la šola na Hrvaškem, da se ne bodo ponavljali za Hrvate tako poniže valni prizori, kakor se ja pred nedavnim zgodilo v Pečuhu, pa da se vsa svota, določena za hrvaške kadete, potroši le za Hr vate, ne pa za Mažare. Če hrvaški narod ni toliko jak, treba znati, da so za kadetno šolo zavzeti tudi mažaroni, da si izvojuje svojo hrvaško kadetno šolo, katero je že imel, potem je pač z njegovim političnim vplivom pri kraju. Tudi proti vsem onim poslancem, ki gazijo čast naroda ali jo pa ne branijo, treba odločno vstati. Proti izjavam poslanca Ko vačiviča mora prosvedovati vej narod, a če sa ne da drugače, naj se mu pismeno iz njenem pomeriji iztočenega bokala (, Viertel") vina naj pobirajo po eden vinar.3) Od leta 1784.—1787. nosil je ta davek mestni bla-gajnioi povprek šteto 3378 gld. 21 kr.1) Vkljub temu se je vršilo plačevanje mest nega dolga tako počasi, da bi bili ž njim šele 1. 1801. pri kraji. Mestna gosposka je prosila, naj bi ji dovolil cesar pobirati po dva vinarja ali po eden sold od bokala, čemur jo ta tudi ustregel. Od dne 1. nov. leta 1790. pa do dne 31. oktobra I. 1791, torej tekom enega leta, je bila mestna bla gajnica za 9658 gld. 11 kr. na boljšem.1) Obenem pak so dovolili tudi mesarjem, ki so obljubili sekati meso po 6 kr. funt, da smejo znova osnovati mesarsko zadrugo.") Mesne cene. V ceni meBo ni poskakovalo tako zelo, kakor vino, o čemar naj se častiti bralec prepriča Bam. Navesti hočem tukaj nekoliko cen mesa v raznih stoletjih, obenem pa tudi tu in tam ceno kake druge jestvine. Leta 1551. so prodajali »1 Faac. ž te v. 53. 4) Fasc. štev. 54. •) Fasc. Stev. 114. •) Fasc. Stev. 48. mesarji drobnično meso funt po 6 vin., kozje po 1 kr. Leta 1568. je stal par kopunov 20 kr., funt ea a 8 kr., funt masla 6 kr.1) Leta 1593, niso Brneli prodajati mesa dražje kakor, po 6 vin. funt.') Leta 1599. bo se pritožili mesarji, da jim kaze branjevci in sirarji (»Klustecher«) njihov obrt, prodajaje salo in s aninc. Magistrat jim je obljubil svojo pomoč in jih vprašal, po čem menijo prodajati te stvari. Odgovorili bo: salo po 12 kr., Blanino po 6—8 kr.9) Leta 1650. je stal funt dobre govedine 2 kr. 2 vin ; če je kupil kdo 30 funtov meBa, mu mesar ni Brnel dati več doklade, kakor največ za 12 kr. Velik volovski jezik = 10 kr., srednji = 9, noga ali smrček = 5 kr., funt loja = 6 kr., telečjega mesa = 3 kr. 1 vin., drob z jetrami vred = 6 kr., glava = 6 kr., rajželc = 4 kr., bravine (ovac, kozlov) fant = 2 kr., glava = 3 kr., drob z jetrami = 6 kr. Fant slanine (»neuer Speck oder Brueling«) po 4 kr, prav velika mesena klobasa (»Bratwurst«) ') fierichtsprot. 1568. •) Ibid. 1593. •) Ibid. 1599. 2 kr. ali če bi jo kdo hotel kup ti na vago = 4 kr. funt; seženj čev = 1 kr.10) Leta 1667. je dejal župan, da be pritožujejo mešianje, ker prodajajo trmasti mesarji meso po 4 solde (2 kr.) brez vampov. Zaradi tega je dobil mestni sodnik povelje, sklicati mesarje ter jim ukazati, naj prodajajo meso po 4 solde »sammt dem Zusatz«. Ako tega ne store, razglasili bodo, da sme vsakdo priganjati živino v mesto in sekati meso.") L°ta 1736. je veljal funt govedine pet soldov, ovčjega mesa = 2 kr., dva fanta vampov — 5 sold., telečja glava = 7 kr, telečja jetra in pljuča «= 7 kr., svež volovsk jezik = 9 kr. po leti, 10 kr. po zimi; dobro rejen kozliček = 20—34 kr.; klobasa, ki je vagala l/t funta = 3 solde.") Leta 1795. čitamo, da je tekom tridesetih let poskočila cena mesu za polovico, vendar pak je bilo živilo primeroma še ceneno, kajti navadni težak je zaslužil po 20 kr. na dan, ž njimi si je kupil lehko štiri funte govedine, čeBar sedaj nikakor ne more. "TFaščT Miscell. ") Gerichtsprot. 1667. fol. 73. "J Fasc. štev. 53. javi nezadovoljstvo, kakor je to storilo nedavno karlovško mestno zastopstvo. Seveda bi moralo braniti čast naroda predvsem glavno mesto Zagreb, toda mažaronsko zastopstvo zagrebško trpi, da mu ie častni član meščanov najhujši protivnik Hrvatov — Banffy. Sramota je bila, ko so ga imenovali leta 1895. za častnega člana, a še večja je zdaj, ko ga trpe za Častnega Člana po onem Bramotnem govoru v ogrskem saboru, ko je zanikal hrvaško kraljestvo. A tuli ta slučaj nam dokazuje, kako globoko smo padli na Hrvaškem v narodnem pogledu. Z Balkana. V Scfiji izhajajoči list »Dnevnik« poroča, da ao radi dioamitnih napadov pri Dedeagaču zaprli mnogo kmetov iz vasij Bodama, Dervent, Jenikeja in Čobankeja. Radi tega je zbežalo mnogo mladeničev v gore ter se tam združilo z vstaškimi četami. Sultanovega poslanika v Cetinjsh je sprejel 17. t m. črnogorski knez Nikita v slovesni avdijenoi Zvečer je bil slavnostni dicč. Ob tej priliki sta knez Nikita in amtan menjala prisrčne pozdravne brzojavke, črnogorski knez je podelil Htidar paši veliki kordon Danilovega reda. Sinoda ekumenskega patriarha je sklenila predložiti turški vladi in velevlastim protest zaradi nasilstev, katera so povzročili Grkom v Makedoniji živeči Bolgari. Umor ruskega podguvernerja Andrejeva. Ni se še pomirilo razburjenje, ki ga je povzročil zločinski napad na finskega guvernerja Bobnkova, in zopet smo dobili poročilo o hudodelskem in zločinskem napadu na visokega ruskega dostojanstvenika podguvernerja Andrejeva. V Jelizavetpolu je bil, kakor amo ie včeraj kratko sporočili, v nedeljo pnpoludae na izprebajalištiu koncert. Andrejev* je zadnji čas debil mnogo pretilnih pisem in je zato vedno šel na ulico v spremstvu enega služabnika, katerega je pa v nedeljo pustil doma, da čuva stanovanje. Na javni cesti se je izvršil napad in Andrejev, zadet s šestimi streli v hrbet, se ja zgrudil mrtav na tla. V gnječi in razburjenju, ki ga je povzročil napad, je morilec pobegnil; pravijo, da je bil napadnik Armenec. Umor Andrejeva je povzročil, tako sodijo, pred nekaj meseci na Kavkazu ustanovljeni armenski odbor za narodno samoobrambo. Ko so Ar-menoi po konfubaciji cerkvenega premoženja v JelieavetpJu priredili poulično de* monstraejo, je proti njim nastopil na čelu policije in vojaštva podguvernet Andrejev in lastnoročno uitrelil nekega mladega Armenca, na kar je pričelo vojaštvo streljati na demonstrante. OSividno js bil sedanji napad maščevanje Armencev. Švka hoče preosnovati seojo armado. Vojni oddelek je priobčil načrt vojaške organizacije. Po tem načrtu bi trajala služba v redni vojski od 20. do 33. leta, v deželni brambi od 34. do 39. leta in v črni vojski od 40. do 50. leta. Oinovati hočejo tudi posebno planinsko pehoto. l:sta$a Hererov. Nemci trde, da bode v kratkem odločen boj med Nemoi in upornimi Hereri, ki so ob Waterbergu zavzeli zelo močno postojanko. Nemci upajo obkoliti upornike in tako zadušiti upor. Akciji proSi upornim Harcrom se namerava pridružiti tudi Portugalska. Zakon » varstvu Izseljencev. V ministrstvu za notranje zadeve so izdelali zakonski načrt o varstvu izseljencev. Načrt je podoben zakonom ostalih držav. — Kako je zlasti tudi na Ogrskem napredovalo izseljevanje, nam dokazuje dejstvo, da je v nekem ogrskem komitatu prišlo k vojaškim naborom od 5287 mladeničev le 2042 in jih je torej manjkalo 3245. Novi francoski zastopnik v St. Louisu. Mesto Lagravesa, katerega so radi njegove vloge pri kartuzijtnski aferi odstavili, je imenovala francoska vlada za generalnega irancoskega komisarja na svetovni razstavi v St. Louisu generalnega ravnatelja pariške razstave 1900, Alfreda Pioard, ki je takoj odpotoval na svoje mesto. Nova katoliška stranka na Španskem. Dopisnik lista »Zait« poroča iz Madrida, da so Karlisti sklenili spremeniti svoje stališče proti vladarski hiši. Pristopiti nameravajo novi katoliški stranki, katero snuje sedanji španski ministrski predsednik Maura. Francoski vojni minister o položaju. V Lyonu je francoski vojni minister Andre na banketu govoril o položaju. Rakel je: Ni boljšega sredstva za ohranitev miru, kakor, da smo vedno pripravljeni sa vojsko in da ni pridobimo nove zaveznike. Politiko zvez pa pospešuje močna francoska armada. Spominki si je sestanka med laškim kraljem in predsednikom francoske ljudovlade ter mehčal, da so zadnji dogodki utrdili vez med Italijo in Francosko. Štajerske novice. š Nov most so 14. julija slovesno bla goslcvili v Nazarjih. Prejšnji most je odnesla voda, ker se ii vsled starosti ni mogel več ustavljati. Nobeden okoličanov ni potočil solziC3 za njim ; pričakovali Brno kaj izvratnega. Ia nismo se motili. Most je trden, kakor kamen ia kost. Ne bo ga potuhnjena Drava več odnesla. Most je blagoslovil č. g. p. Viktor Jerančič v navzočnosti uradnikov in gospoda oskrbnika presvetlega knezoškofa ljubljanskega. Gospod župnik p. Viktor je nazadnje v vznešenih besedah izrekel zahvalo presvetlemu knezu in škofu ljubljanskemu in tudi njegovemu oskrbniku, ki se je moral gotovo mnogo truditi, da je dovršil to delo. V imenu šolske mladine, ki je bila tudi navz<čt pri blagoslovljenju, se je zahvalil gospod učitelj za ta izredni dar, ki je velikega pomena za šolo. S trikratnim živio klicem na prtsvetiega knezoškofa so dali otroci duška svojim srčn m čustvom hvaležnosti. Bog živi in ohrani nam in vam, dragi Kranjci, blagega kneza. Četudi nismo njegove duhovne ovčics, vendar ga ljubimo kakor s»ojega očeta. š Poročil se je posestnih velikonedelj aki, gospod dr. F r a n j o Listavec profesor na Dunaju, z gdč. P o 1 d i G r ti n e r, hčerko min sirskega tajnika. š Nagloma je umrl štajerski deželni ofisijal vr. J H a j e k. š Najdeno truplo. Iz Ormoža poro čajo. da so v nekem gozdu pri Varaždinu na Hrvaškem dobili truplo 19 do 22 let sta rega moža, katerega je ondi vrgla Drava na suho. š Razbit socialnodemokraikl shod v Celju. Iz Calja poročajo: Na 17. t. mes se vršdčem socialnodemokraškem shodu je govoril Linhart iz Trsta o novih vojaških bremenih ter napadal meščanske stranke. Prisotni nemšii naoionalci so z medklici pro testirali proti temu. V kratkem je nastal tak šum, da je vladni zastopnik razpustil shod. Med pristaši obeb strank so se vršili po shodu razni spopadi. š Dvema dečkoma je rešil živ ljenje pri Ormožu c. kr. Bodni kancolist Karol Partbauer. Pred njegovimi očmi sta se v Dravi potapljala vajenca Jožef Ban in Bog. Lesjak. Partbauer je skočil v Dravo in rešil dečka. š V Ameriko pojde č. g. kaplan Lan G oriše k iz Celja. Oikrboval bo župnijo sv. Vida v Cievelandu. š Slovenski napadi v Laškem, pri znanem izobešanju slovenske zastave so mo rali biti posebne vrste in ne taki, kakor je o njih upilo nemško časopisje, ker sta bila te dni obsojena tudi napadeni Krainz in D vtčar, ki mu je prihitei na pomoč. Dnevne novice. V Ljubljani, 19. julija Dr. Tavčar pozdravlja romarje Dr. Tavčar je govoril »Sokolom«, a tako vodeno, da razen običajnih pozdravov, ki se slišijo pri vsaki taki priložnosti, ni povedal nič posebnega. Vsak mladenič na našem sestanku je vedel povedati kaj bolj jedrnatega. Dve misli edini sla, ki ju je vredno posneti iz njegovega govora. Rakel je: »Navdajajo me nepopisna in vzvišena čutila, ko mi je izpolniti milo dolžaost, pozdraviti slovanske brate, ki so v dolgih vrstah, pravi romarji slovanske solidarnosti, prihiteli v krasno našo Ljubljano.« Koliko zabavljanja smo brali zadnji čas v Tavčarjevem glasilu čez romarje! Tako so pisali, kot da ni na svetu bolj zaničevanja vrednega bitja, kakor jo romar. In zdaj je dr. Tavčar po tehtnem premišljevanju prišel do tega, da tudi slovanskih gostov ne more bolj počastiti, kakor če jih proglasi za romarje. In tudi Tavčar sam je postal za nekaj trenutkov boljši, odkar Be je čutil romarja, kajti povzdignil je svoj glas in je rekel: »Malo, a važno postojanko nam je odkazala usoda. Braniti jo hočemo do zadnjega zdihljaja in kdor nam podtika druge namene, je obrekovaleo in lažnik. Pri zadnjih besedah je pač zopet pa del nazaj v svoj navadni ton, kajti on mora vedno koga zmerjati. Vendar te besede, da je svečano obljubil braniti slovensko pošto janko do zadnjega zdihljaja, to moramo pribiti. Ali je pomislil dr. Tavčar, da je nje govo sedanje delovanje v najostrejšem na sprotstvu s temi besedami? Ali ni slovenske postojanke izdala stranka, ki se je združila z liberalnimi Nemci? Kako ste branili slo vensko postojanko na Jesenicah, ko sto nemškemu kapitalistu pomagali proti slovenskemu ljudstvu ? Niti take tabke stvari dr. Tavčar ne izpelje, kakor so dvojezični vozni listki na dolenjski železnici. O.i kot upravni svetnik še danes ni izpeljal tega, da bi slovenščina dobila mesto poleg nemščine? Kako je dr. Tavčar branil slovensko postojanko v Celju, ko je bil za to, da gredo slovenski razredi iz mesta? Kako je branil slovensko postojanko v državnem zboru, ko je v veliko veselje naših narodnih nasprotnikov popisoval slovensko ljudstvo kot zaostalo neumno in sirovo? Pozivl|amo slovenskega »Sokola«, da to premišljuje in pokliče na odgovor in na sodbo Bvojega starosta! Italijanski poplanec dr. Benati je v nedeljo v Kopru na občnem zboiu ital. pol. društva za Istro poročal o drž. zocru. Obširneje je govoril o italijanskem vseučilišču in dotiinih razgovorih z jugoslovan skimi poslanci. Banati sodi. d* bode vlada razpustila državni zoor. To pa ne bode zboljšaio stališča Italijanom, ker so jim na sprotni S.ovani, Nemci in vlada (?). Z Poro valci s j odobr.li taktiko ital. poslancev tsr jim naročili, naj v sbornici glasujejo pn t. veSjim troškom za armado m mornar co. Sprejeta je b la tudi resolucija v kateri ob žalujejo izgreda v Ioomostu proti I.alijanotn, ter zahtevajo vseučilišče v Trstu. — Bombe v Trstu Casarnko na mestaištvo v Trstu j« razpu-tilo društvi »S >■ cieta ginnastca« in »Vita aei giovanni«. Ire dentovska tržaška glasila trdijo, d» jo bil izdajalec, ki je pisal brezimno p smo tržaški policiji iz Goric, »agent provoc-it u « tr žaške policije. Z zvijačo se ie vpisal v društvo »bocieta ginnastica«. Najbolj kompro mitiraa je Fumis, ki je pobegnil v Itali|o. Njega je policija zaslišala, a ker pri prvi hišni preiskavi policija ni našla bomb, je že mislil, da jih sploh ne bode našla. Bomb pa iredentovci niso mogli odstraniti, ker je policija zastražila društvene prostore. Ko je Fumis doznal, da je policija našla bombe, jo je z večernim vlakom odkuril v Italijo Predsednika telovadnega društva, dr. Mracha, so izpustili iz preiskovalnega zapora le pod pogojem, da ostane v Trstu. Sedaj se širi govorica, da je bil naperjen napad na namestnika Goessa. »Neodrešeni« namreč dolže Goessa, da je on vzrok, ker ne dobe Italijani vseučilišča v Trstu. Naučni minister je že večkrat zatrjeval italijanskim poslancem, da ne ugovarja ustanovit i italijanskega vseučilišča v Trstu. Grof Goess pa je cesarja v avdijenoi prepričal o političnih pomislekih glede italijanskega vseučilišča v Trstu. Grof Goess je torej povzročil, da je cesar pri zadnjem delega cijskem zasedanju zatrdil tr žaškemu d e 1 e g a t u M a u r o n e r ju, da Italijani v Trstu ne dobe vseučilišča. Municipalna delegacija je v včerajšnji seji sklenila proti po jasnilu vladnega glasila o najdbi bomb re solucijo, v kateri izjavlja v imenu tržaškega prebivalstva svoje zaničevanje onim, ki so hoteli v svoji blaznosti z bombami povzro čiti hudodelstva, ki bi lahko imela za po sledioo smit. Protestirajo proti temu. da bi bili v kaki najrahlejši zvezi s krivci. Končno protestirajo proti pisavi vladnega časopisja povodom odkritja bomb. Zadnja poročila trde, da bode municipalna delegacija naj brže razpuščena. V sporazumu državnega pravdmka in preiskovalnega sodnika so iz pustili na svobodo tajnika telovadnega diu fitva. V Viscu ob italijanski meji so prijeli občinskega uradnika S i 1 a n i j a in ga vročili deželnemu sodišču v Trstu. Tržaški po-liciiski ravnatelj dvorni svetnik Bjnch, ki je bil na dopustu, je prekinil dopust m sa povrnil v Trst. Iz Trsta smo dobili naslednji dopis: IredentovBko časopisje so trudi, da bi bombe v laškem telovadnem društvu popihalo k t brezpomembno najdbo. A to je vendar čudno, da bo bile bombe tako skrbno spravljene pod podom. Nedolžne igrače se ne skrivajo tako. »Piccolo« Be itzi, da hočejo nasprotniki videti o tem nck ij nevarnega. Saj je vse tako nedolžno in brezpomembno I Zii se, da se zde iredentovcem bombe tako domače in nedolžne, kakor orehi ali ja bolka! Brivca Brgela so tudi že izpustili. Vsekako je pa dolžnost avstrijskih oblasti, da to zadevo natančno doženejo in Italija nom preženejo veselje do takih nevarnih športov, kakor bo bombe. To moramo zahtevati mi drugi prebivavci tržaški, kateri hočemo biti varni pred sosedi, ki nam groze z bombami! — Bazne demonstracije v Trstu Sinoči bo nekateri mladiči, člani društva »Lega patriotica della gioventu triest na" priredili demonstracijo, ki naj bi dokazala, da je Trst resnično »Cittži fedelisiima«. Ti mladiči so namreč sledili vojaški godbi, ki ie izšla sinoči za navadni ponedeljski obhod. Imeli so pa seboj vsak malo črno - rumeno zastavico. Na številu jih je bilo kakih 200. Vpili so njihovemu mišljenju primerne ,Ev viva« in »Abbasso«. Ko so šli mimo poslopja polioije, bo ploskali z rokami. Ko se je godba vrnila v vojašnico, so oni nadaljevali demonstrativni obhod po meetu ter so šli slednjič na trg pred katedralo sv. Justa, kjer so ne-številnokrat ponovili svoje »evviva« in »ab basso". Neodrešjnci (>rredentovci) »o se bili zbrali pa v kavarni „Ai volti di Ctiiozza". 01 tu ao skušali ob 11. uri iti demonstrativno po mestu, da napravijo namreč nekako protidemonstracijo ter da izbrišejo utis, ki ga je bila napravila prva demonstracija. A ni se jim posreč.lo, kajti policija jih je kmalu raz-pod la. V teh demonstracijah je bilo areto vanih skupno pristašav obeh strank, kakih deset osph. — Čehi v Trstu. Bratje Čehi, ki so udeležili vsesukoUkih slafnost v Ljubljani. so posetili tudi Trst. Včeraj popoldne se jih je pripelalo s posebnim vlakom nekaj preko 1000 Ostali Cehi so bili na B edu. Nekaj jih je bilo izstopilo že na postaji Miramar ter so pot m prišli v Trst s par-mhom. Sinoči c b 9. uri 10 minut se je okolu 300 C hov odpeljalo s posebnim vlakom nazaj * L ubljano. Ob 1. uri 20 minut po noči je pa odšlo kakih 800 C.;hov z L'oy io vimi parniki »Apolo«, »Venus« in »Aurora« v Bonetke. Na prmoiu s'. Karola, odkoder so odrinili imenovani parnik>, se je zbralo mnogo trlaških S ovencev, ki so bratom klicali »na zdar!« in »živili!« Iz C;hi povrnejo v Trst v sredo C hom B.nstk ponoči. se Ustanovni shod strokovnega društva delavcev kran|sae industrijske družbe na Javorniku na sivi je bil v nedeljo po poludne: Ivan Giavič je otvoril zborovanje, nato je Ivan G-stinčar govoril o pomenu strokovne organizacije. Spomnil sa je tudi novega Pongračevega društva, ki vzbuia med delavstvom le pomilovalen posmeh. Ožigosal je liberalno rovanje ter priporočal delavstvu, naj vstopi v novo strokovno društvo. Nato sa je izvolil odbor. Predsednik društvu je Ivan Glavič. Zinimanje za dru štvo je splošno, oglasilo se je ž« nad 500 članov. Na shodu je bilo vkljub veselici požarne brambe okoli 400 delavcev. Društvu, ki je velepomembno za razvoj delavstva kličemo : Naprej! — Cesarja Franca Jožef« glmna zija v Kranju je skleila šolsko teto dne 15. julija z zahvalno službo božjo v svoji kapeli. Iz 114 strani obsegajočega folskega poročila povzemamo nastopna podatke: Gimnazija je imela štiri vzporednice, skupno dva najet razredov, v katerih je poučevalo z rav nateljem vred 18 profesorjev. Število uien cev je znašalo ob začetku 373, ob sulepu 345 javnih in enega privatista. Prvi red z odliko jih je dobilo 53, prvi red 191, po navlialni izpit 47, drugi red 40, tretji red 10, štiri javni in 1 pnvatist so ostali neiz prašani. — Poročilo ima poleg šolskih na znanil dva obsežna spisa. Prvi bo zanimal posebno literarne zgr d ovinarje, naslov mu je: »Zapuščinski akt Prešernov. Objavil A?gust Zigon.« Drugi, ki bo dobro služil dijakom, se glasi: »Komentar h Gollingovi izdaji Kornelija in Kurcija za III. gimnazijski razred. Sastavil Anton Jeršinovič.« — Zi prvi raz red prihodnjega šolskega leta se je 15. ju lija t. 1. vpisalo 55 učencev. — Vročina in suša. Radi velike vročine so vetrovi tako izsušili zadnji čas zem ljo na Dolenjskem, da ni mogoče Bejati sedaj ajde, ampak morijo počakati prihodnjega deževja — Tudi na Dunaiu je silna vročina. V senci ima o opo dne 32 stopinj C. V soboto je dunajska požarna Dramba morala posredovati pri desetih požarih. Tudi več travnikov je pričelo goreti. Rešilna družba je posredovala v soboto pri enajstih slučajih. — Z raznih strani se poroča o požarih gozdov. Veled silne vročine se je užgala v tovarni špirita v Barolinu neka snov. Ogenj se je silno hitro razširil. Tovarna, 100 metrov dolg«, je bila hipno podobna ognjenemu morju. Pmmeni so švigali štiri nadstropja visoko; 12 ognjegascev je ponesrečilo tri »ašeniu. V Parizu imajo 50 stopinj C v senci. Mnogo oseb je vsled presilne vročine umrlo. — V Zagrebu sta v nedeljo vsled silne vročine dve osebi zblazneli. — Preve lika vročina je v Barolinu že zihtevala svojo žrtev, Sast oseb je radi vročine obolelo ter jih je od teh žo nekaj umrlo. Tudi v renski pokrajini se je dogodilo radi hude vročine več nezgod. V Vratialavi je napravila suša veliko škode. — Iz Draždan poročajo, da se na saških železnicah vsled velike vročine kri vijo tiri, kar je nevarnost za promet. — Obesil se je v Trstu Hijeront. 20 splašil neki konj. Neki hlapec je hotel korja usta viti, a konj ga je s kopitom tako udaril, da je hlapec pobtal nezavesten. Prepeliali so ga z rešilnim vozom v dež. bolnico Komaj je hlapec prišel v bolnico, že je izjavil, da mu ni nič in ušel je iz bolnice. Tat skozi okno. Včeraj se je utihotapil ▼ Koltzijski ulici štev. 5 tat v stanovanje F. A. vlomil v predalček pri mizi in ukra del 100 kron denarja, srebrno uro, dva zlata poročna pi stana in še dva druga prstana. Sleparski izdajalec časopisa. 21 let stari Jakob fodpečan, doma iz btaierskega, ki je na Dunaiu izdajal list »Blatt liir Alle« in v njem priobčeval samo izstriške iz dru gih časopisov, je tudi v Ljubljani OBleparil nekaj strank ter svoji tukaišnji gospodinji pobegnil ekozi ckno. Priieli bo ga v Mari boru, kjer je beračil. Na Dunaju je osleparil 27 oseb za 1354 K. Obsojen je bil te dni na eno leto težke ječe. Umrla je v Ljubljani Ivana Brozovič, krojaCeva žena, 34 let. Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Oblak seje utrgal nad mestem San Jcan del Morite, ki leži osem angleških milj cd Manile. 27 ur je neprenehoma trajal naliv, ki je mesto skoro popolnomauničil. 300 ossb je mrtvih.-Nevarna igrača. V občini Bukovec pri Temešvaru se je igral 8!etni deček posestnika Rossu s samokresom, dočim ga je mati od daleč opazcvala. Kar naenkrat se izproii strel in kroglja je zadela mater v s r c e , da je bila takoj mrtva. — — Grofica Montignoso pride baje v kratkem v smeks, da vidim svoje otroke. Saški prestolonaslednik napravi tedaj lovski izlet. — Prstane preko roko v i c so pričeli nositi v Londonu. — Lastniki kopališč jamčijo za ■ tvari kopajočih se gostov tako je določilo najvišje sodišče na tožbo Antona Singerja, kateremu je bilo v dunajskem občinskem kopališču ukradenih stvari v vrednosti ^425 K. Živ šah. Jay Gould, znani amerikanski miljonar, je dal po vzgledu Napoleonove sestre, princezinje Karoline na svojem posestvu v Nevv Gersey igrati iivo šahovo igro. Nasprotnika ata bila Charles Lindlty in profesor Roser, dočim je figure predstavljalo 32 dečkov v krasnih oblekah iz 15. stoletja. Dva znanilca sta naznanjala s trom bami pričetek igre in na konau igre so stopile zmagane figure pred zmagalca. Ta igra. za katero so samo obleke veljale 100.000 frankov, je žela tako odobravanje, da jo bodo igrali v kratkem tudi v Nevv Yorku. Hvaležna klijent nja. Veliko presenečenje je doživel na Dunaju te dni neki pravni zaBtopnik. V njegovo pisarno je došla neka fino opravljena dama ter ga vprašala, ie jo pozna. Po daljšem premišljevanju jo je spoznal kot neko revno trgovsko vdovo, katero je pred leti pri neki pravdi brezplačno zastopal. Povedala mu je, da se je sedaj bogato poročila, da pa ji je tudi drugi mož že umrl. Ko se je odstranila, našel je pravni zastopnik na mizi zavitek, v katerem je bil tisočak in listek z napiBom : »Na razpolago od hvaležne klijentinje«. Proti trgovini z dekleti. Pod predsedstvom svojega načelnika dr. Schranka je imela pred kratkim avstrijska liga proti kup čiji z dekleti svoj obini zbor. Predsednik je predložil račune ter naglašal v svojem govoru, da je organizacija trgovcev z dekleti razširjena po celem svetu in isto tolika bi morala biti organizacija njihovih nasprotni kov. Avstrijska liga je nastavila paznike na kolodvorih, ki naj bi zasledovali trgovce z dekleti ter jim odvzeli njihove žrtve. S /oje poročilo ie zaključil a hvalo časopisju, ki podpira dobrotnike lige. Nato je naznanila gespa Ooermsyer, da bo društvo „lhimat« na kolodvorih nastavilo svoje paznike. To bodo izvrševale dame deloma brezplačno, deloma pa za majhno odškodnino. Vse nad zcrnice bodo nosile na rokc.h na belem traku zapisano ime društva. ftlcfonska lin t>rxojam. poročila. Japonsko-ruska vojska. Peterburg, 19. julij*. (Kor. urad.) Poročilo Kuropatkinovo pravi, da je 17. t. m. general Keller napravil s tremi oddelki re-kognoBciranje proti Fenšulinskim prelazom Japonska premoč je prisilita Ruse, da so se umaknili. Izgubili so nad tisoč mož Dunaj 19. julija. Ruski revolucionarni list .Iskra" poreč?, da se ruska vojna uprava malo briga za vojaštvo. Vojak piše, da spf d nietvu in kuhanju srednje starost', želi službo v kakem župnišču. Več povč upravništvo „Slovenoa". _._1232 1-1 Trgovski prostori z opravo se sprejmejo takoj v najem. Por udba je ooslati pod naslovom št 22, poste restante, Ljubljana. 1229 2—1 Kot hišnik želi vstopiti oženjen vpokojeni železniški uslužbenec. Nastop lahko takoj. Naslov pove upravništvo. i2?8 2—1 Odda se več sob za letoviščarje z vso opravo v lepem kraiu na Gorenjskem, pol ure nad Kranjem. Električna razsvetljava in pripravno za kopanje. Več se p iz\e pri Blažu Zabretu v Bri-tofu, pošta Kranj. 1230 4—1 Skladišče v pritličju veliko, zračno in suho se takoj ali pozneje da v najem. 1214 3-2 Več se izve na 5w. petra nasipu 37. Trgovski učenec iz boljše rodbine, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. 11V2 4_4 RUDOLF RUTNER, Vrhnika. Muhe so zopet sitne t Onesnažijo stanovanje in jedila, prenašajo bolezen od bolnikov in mrličev, od iz-metkov in mrhovine, trpinčijo človeka iB živino. 949 37 Nastavite povsod amerikansko nastave za muholov jTANGIiEFOOTS En list velja 10 vinarjev (za 2000 muh) Dobi se povsod. Glavna zaloga za Kranjsko: EDmUNp KAVČIČ v Ljubljani« delavnica velika in svetla, (doklej $trugar-S^a delavnica) v notranjem delu me^ta je s stanovanjem vred ('2 Sobi, ^ukinja itdJ odda v najem 3