»Danica« izhaja vsak petek na ctli poli in \elja po poŠti za celo leto 4 gl. *JO kr.. za pol !»ta '1 gl. '..o kr.. <«ti! eta 1 gl. kr. V tiskarni sprejemana za celo leto H gl.HO kr.. za 1 ; leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta iHikr.. ako bi bil petek praznik, izide »Danita« dat; f-oprej. Tečaj Lil. v Ljubljani, 4. avgustu 1899 List 31. T a r b u I a. Pripovedna p^seni Speval Janez Bile. II škof in inufciiik. i Dalje) Simeon: Za te car. za to deželo Srce meni je gorelo; Draga ima domovina Zvestega si v meni sina Neomajaifa zvestoba Biva v meni naj do groba: Kdor je zvest Bogu Gospodu, Veren caru je, narodu Sapor: Solnce žarke vroče, zlate Siplje na gore, na trate. Bog je solnce. kamor sije, Blagoslov nebeški lije. Solnce — sveti Bog — ogreva, Njemu slava naj odmeva! Zvest da si, dokažeš, meni: Moli solnca žar ognjeni. Simeon: Večni Bog je solnce vstvaril, Z zlatim ognjem je obdaril. On poreče, solne« milo Svit ognjeni bo zgubilo. Stvarjen bog in bog minljivi Bog ni. je malik varljivi. Pravega Boga spoštujem, Njemu um. srce darujem. Sapor: F.og Vaš mora! je trpeti. Moral v bolečinah vmreti. Človek vam Boga ubija. — Vera vaša je norčija. Simeon: Hotel Jezus je trpeti. Hotel v bolečinah vmreti. Ker za^re^il Adam v vrti. Rešil nas je s smrtjo smrti Preden solnce v tretjič vshaja Božji Sin iz groba vstaja. Zdaj v nebesih živ kraljuje, Milost grešnikom skazuje. Ti v trpina veroval si, V svetih knjigah tudi bral si: Da je vstal iz groba slavno — To pa zabil si že davno. Sapor: Dosti je besedovanja! Kdor bogovom se ne vklanja, Moral muke bo trpeti. V bolečinah groznih vmreti. Ako se koleno vklone Solncu. vzel ti bodem spone, Glavo rešil bom ti sivo, Če pustiš mi vero krivo. Simeon : Bolje tisočkrat umreti. Kakor v grehu tu živeti; Saj krvava smrt me pelje Tje. kjer večno bo veselje. :> itrj tgjfc.. . . Sj ;.«• " "J Tam končana bo težava. Čaka tam nas sreča prava, Kjer presrečnih duš kerdelo Gleda Jezusa veselo. Sapor: Kakor v spanju starec blede. Kake govori besede! Odvedite mi ga v ječo. Kjer naj čaka večno srečo. Dostojanstvo, premoženje Bo sladilo mu življenje: Naj spolni zapoved mojo. Zapusti nevero svojo. Ogenj, meč in kol ga čaka. Če bo trdovratnost taka, Da me čara ne uboga. — Toda tri mu dni odloga! (Dalje prihodnjič.! Od kedaj se časti Marija? Sedanji svet je pohujšan. Odvrnil se je od Jezusa, studenca žive vode, in streže le svojim strastem in slastem. Toda ne samo to. V svoji divjosti in pohotnosti psujejo in preklinjajo taki ničvredni. propadli ljudje vse, kar je svetega in božjega. Zlasti pa oni ljudje, ki se ponašajo s svojo izobrazbo in oliko, ki sami priznavajo, da so prijatelji in goreči ljubitelji tako imenovane svobodne misli in čiste človečnosti, sosebno ti kaj radi napadajo verske resnice in se ž njimi norčujejo. Zali Bog. tudi v naših pokrajinah je nekaj tako nesrečnih ljudi, ki s;> zapustili rešilno pot. ki pelje čez Golgoto, in tavajo v tminah nevednosti. V svoji nadutosti in prevzetnosti pišejo bogokletne reči in odvračajo pravoverne katoličane od izveličalnih resnic Kristovih. češ, da se je katoliška vera preživela, da je pač nespametno verovati na sv. pismo, na sv. zakramente, na pekel in na druge duhovniške iznajdbe. K takim iznajdbam, to zlasti trdijo prote-stantje. prištevajo tudi Marijino češčenje. Pravijo namreč, da se je Marijino češčenje prav za prav pričelo v petem stoletju, da nekateri se drznejo trditi, da še-le za rasa svetega Bonavenhire. Zato, draLri čitatelj. ti hočem prav na kratko razložiti, od kedaj se časti Mati božja. Pomni pa, da to. kar je tu pisano, trdijo sveti očetje in učeni bo-goslovci. ki so strogo živeli, veliko se učili in mnogo premišljevali o svetili resnicah. Zato moramo nje bolj poslušati nego puhloglave, ošabne ljudi, ki se le v tem odlikujejo, da grdijo svete resnice katoliške vere. Ni brez razloga menenje nekaterih očetov in bogoslo\cev, ki pravijo, da se je Marija častila vže pred st varjenjem sveta. Kako je neki to mogoče? Ko je namreč vsemogočni Bog ustvaril brezštevilne množice angeljev, morali so ti, kakor pozneje prva človeka, dostati skušinjo. Bog jim je odkril včlovečenje druge božje osebe in jim je zapovedal, da naj molijo včlovečeno božjo Besedo. Angelji so gledali tedaj Jezusa ponižanega, zasramovanega, podobnega bolj črvu nego človeku. Zato so Lucifer in njegovi privrženci smatrali za nečastno, da bi častili in molili Jezusa tako ponižanega, in so se uprli božjemu povelju. Bog jih je radi nepokorščine pahnil na vekomaj v peklenski ogenj. Dobri, zvesti angelji so slušali božje povelje in molili Sinu človekovega. Zato zatrjujejo nekateri sveti očetje in bogoslovci kakor Suarez in več drugih, da niso tačas angelji častili le včlovečenega Sinu božjega, ampak tudi njegovo presveto Mater in Devico. Kako neki ne bi angelji, ki so poznali božje veličanstvo, mogočnost in svetost, tudi občudovali in častili one, ki je postala Mati njihovega stvarnika in Boga? Ali niso že tedaj častili in slavili Matere svojega Gospoda in Boga? Kdo more to tajiti? Preje torej nego ljudje so častili Mater božjo angelji v nebesih. Če so angelji, ki so duhovi in imajo veliko popolnejši um in spoznanje nego mi revni, maloumni ljudje, častili Marijo, Mater božjo, kdo se drzne trditi, da je Marijino češčenje nespametno? Ali ni tak človek malovreden, ki pohujšuje s takimi nauki ljudi? To češčenje angeljev naj pa nas bodri in hrabri, da bodemo še z večjo vnemo in navdušenostjo, častili, hvalili, slavili Marijo. Kateri človek je pa bil prvi častilec Marijin? Prvi stariši so bili, Adam in Eva. Ko jih je Bog radi nepokorščine pregnal iz raja, tedaj sta začela častiti Marijo. Bog jima je obljubil, da bode Devica iz njunega potomstva strla satanu glavo, tako premagala peklensko gospodstvo nad ljudmi in osvobodila človeški rod iz sužnosti satanove. Kako so pač naši prvi stariši hrepeneli po tej Devici? Gotovo so naši prvi stariši častili to mogočno Devico. Kdo more to zanikati ? V starem zakonu je iskreno hrepenelo judovsko ljudstvo p«) Izveličarju, po obljubljenem Mesiju. Brezdvomno so pa tudi očaki in preroki častili in blagrovali ono, ki naj bo zaželenemu, težko pričakovanemu Mesiju Mati. To je jasno iz prerokovanja preroka Izaia: „Glej. Devica bo spočela in bo rodila Sinu, čigar ime bode „Kmanuel." Vprašamo le, je-li kdo častil Marijo, ko je zagledala luč sveta? Kdo? Istinito so jo ljubili in častili njeni stariši, saj so jo dobili na čudovit način. Joahim in Ana sta mnogo molila k Bogu in ga prosila, da bi jima podaril otroka. Bila sta že priletna, ko se jima je rodila Marija. Kako neki ne bi častila svojega otroka, katerega je jima Bog dal kot poseben dar! Ko je Marija spočela in postala božja Mati, poveličevali so jo tedaj angelji, častili so jo Elizabeta, Caharija in sveti Jožef. Toda pojdimo dalje in premišljujmo, kako so Marijo častila vsa stoletja do današnjega dne. Da so že apostoli Mari jo častili in jo spoštovali kot Mater svojega ljubljenega Gospoda in Učenika, mislim, da bi bilo odveč tu dokazovati, saj je to dovolj znano iz sv. pisma. Toda če vprašaš: ,,Ali so že apostoli častili Marija kot priprošnjico pri Bogu?" — tedaj dragi čitateli, odgovarjamo jasno in določno: ..Da." Dovolj dokazov imamo za to. Tako beremo n. pr. v liturgiji sv. Petra: Vsemogočni Bog in Gospod, edino večni, ki bivaš v nebesih, usmili se nas po priprošnji presvete Matere božje i. dr." Istotam: „lieši nas, o Gospod, prosimo te, vsega hudega po priprošnji Matere božje Marije i. dr." V liturgiji sv. Jakoba se ljudstvo bodri k češčenju Matere božje: ..Poveli-čujmo spominj na presveto. brezmadežno, slovečo in blaženo Mater božjo Marijo, našo Gospo, in na vse svetnike in pravične, da po njih priprošnji dosežemo usmiljenje pri Bogu." Nato je rekel mašnik k ljudstvu, kako je božja volja, da se med vsemi svetniki zlasti časti deviška Mati božja Marija in zbor je odgovoril: ,,Zares dostojno in pravično je, da te slavimo, o vsikdar brezmadežna božja porodnica in Mati našega Boga. zakaj vzvišenejša si nego Kerubini. veličastnejša nego Seratini, ker si brez madeža rodila božjo Besedo: da. tebe, o božja Mati, proslavljamo." Sveta katoliška G1erkev je pretrpela mnogo preganjanj in bojev: lastni otroci so se ji izneverili in začeli učiti krive nauke, toda Cerkev je izšla iz vseh teh bojev slavna, čista, sveta, brezmadežna. Nasprotniki sv. Cerkve so poginili, strla jih je božja sila, a nauk naše svete vere je ostal vedno čist. lep, vzvišen, kakor ga je učil njen početnik Jezus Krist, Sin božji. Kakor je naša sveta vera ostala od apostolskih časov do današnjega dne neizkaljena, neizpremenjena, prav tako so kristijanje vedno verovali, da je Marija brezmadežna Mati božja in ob jednem najčistejša, najsvetejša Devica, in zato so jo častili kot mogočno priprošnjico pri njenem božjem Sinu. Naj navedem nekatere molitve svetih očetov: Sv. Bazilij moli: „0 Bog, obvaruj nas po svoji milosti, ker slavimo spominj na našo presveto in brezmadežno Gospo in Devico Marijo. Posveti dušo in telo po priprošnji Marijini.- Sv. Krizostom moli v svoji liturgiji: „Ker si vzvišena nad vse stvari in ker te ne moremo dovolj častiti, prosimo te ponižno, usmili se nas. () Bog. daj, da ti vsak dan služimo v svetosti po priprošnji naše kraljice. Matere božje in vseh svetnikov." Sv. Krizostom je prav rad pridjal molitvico: „Po priprošnji božje porodnice, reši nas. o Izveličar!" Prav dostikrat so verniki sklenili svojo prošnjo na Marijo: ..Mir s teboj, o Marija, ki si polna božje milosti. Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami, blagoslovljen je sad tvojega telesa. Jezus Krist. Sveta Marija! prosi za nas. da. za nas grešnike! Amen." V maši Ktijopeev beremo to-le molitev: ..Prosi za nas, o Marija, pri Jezusu Kristu. da se usmili naše duše. prosi za nas pri stolu svojega božjega Sina Jezusa Ki ista: veseli se. o resnično brezmadežna kraljica, raduj se slava naših starišev. ki si nam rodila Hmanuela. < > resnična posredovalka pri Jezusu Kristu. prosimo te ponižno, da se nas spominjaš, prosi za odpuščanje naših grehov." Te molitve nam živo pričajo, kako so vedno častili Mater božjo. Nji na čast so zidali že v naj-staršili časih krščanstva kapelice in cerkve. Kakor hitro je bila krščanska vera za cesarja Konstantina Velikega priznana za državno vero in so smeli kristjani očitno opravljati svoje bogoslužje, tedaj je bilo kmalu več lepih cerkva postavljenih v čast in slavo Matere božje. Za papeža Liberija ».'»52—>6»;) je že bilo v Rimu več krasnih in velikih cerkva, ki so bile posvečene Mariji, tako n. pr. najbolj slovita bazilika Marija Veča ali ..Marija Snež iea." Ko se je Konštantinu Velikemu prikazal pred bitko na nebu sveti križ in je nato svojega nasprotnika Maksencija slavno zmagal, od ta^-as je pospeševal zazvoj krščanske vere. sezidal v Rimu in Carigradu mnogo veličastnih božjih hramov in posvetil na novo ustanovljeno mesto „konštantinopel", ki se sedaj imenuje Carjigrad. prečisti Devici Mariji. Pač jasen dokaz, kako je bilo vže tedaj vkoreninjeno češčenje Matere božje. Tudi cesarjev a mati, sv. Helena, je bila goreča častilka Marijina. V Nazaretu. kjer je nekdaj stala hišica, v kateri je angelj Gabrijel prinesel Mariji veselo poročilo, da postane Mati božja, in v Bet lehemu, kjer se je rodil Izveličar sveta, je postavila pobožna Helena lepe, veličastne cerkve. Iz cerkvene zgodovine je nam znano, da je vesoljni cerkveni zbor v Efezu zboroval v cerkvi Matere božje. Dragi čitatelj! Gotovo pa vprašaš: „Ce so Marijo verniki že od nekdaj častili in jo prosili pomoči pri Bogu, ali je Marija njihove priprošnje tudi uslišala?" Da, premnogo dokazov imamo zato iz prav starih časov. Naj navedem par izgledov. Sv. Gregor Nacijanški pripoveduje: Ko ie bila sv. Justina v velikih izkušnjavah in ji je nastavljal pogubne zanjke čarovnik Ciprian, zatekla se je k Mariji, Materi božji, prosila jo zaščite in bila tudi uslišana. Znana je tudi dogodba egipčanske Marije. Ta je živela mnogo let nečisto in razkošno. Navlašč je šla nekoč v Jeruzalem, češ, da počasti sveti križ našega Izveličarja. Toda. ko je bila v veži svetega hrama in je že hotela stopiti v tempelj, zadržala jo je neka nevidna moč. Pogleda, in glej, na steni vidi podobo Matere božje. Spozna svoje grešno stanje, bila je ganjena in je bridko objokovala svoje grehe in solzeč se rekla: „0 ljuba Devica iu Gospa! Ti si dala pravemu Bogu življenje, ti si tako čista in brezmadežna na duši in na telesu, obvaruj mene. ki potrebujem tolažbe in pomoči.41 — In po teh besedah je poskusila zopet stopiti v tempelj, in glej, nobenega zadržka ni bilo več. Bila je v veri potrjena in je neprenehoma častila Mater božjo, ker ji je sprosila milost spreobr-nenja. Odslej je živela čisto, pobožno, sveto do smrti, tako da ie postala svetnica. Za papeža Gregorija Velikega je v Rimu divjala in morila ljudi huda kuga. Papež Gregor I. so zapovedali, da naj svečano in pobožno nesejo po mestu kip Matere božje in prosijo pri Bogu usmiljenja. In res kuga je nehala. Lahko bi napisali še mnogo izgledov, toda dovolj, zakaj češčenje Matere božje je že od nekdaj vkoreninjeno v človeškem rodu, in nasprotniki naj dokažejo, da verniki niso Marije častili vedno in jo klicali na pomoč. — Mater božjo so vedno častili, jo časte in jo bodo častili ljud je vseh stanov: čeprav se nekateri izneverijo božjim resnieam. govore in pišejo pohujšljivo o Materi božji in Devici Mariji. Čast in mogočnost Matere božje pa bode vedno nedotakljiva, lepa, veličastna. Nas pa. ki verujemo večnim in ne-oporekljivim resnicam svete katoliške Cerkve, naj navedene vrstice še bolj vzpodbude k češčenju premogočne. presvete Gospe Marije. A. M. Misli. ^Zapisuje H. Likar.) (Dalje.) 8.) Kako imenitna in za celo življenje me-rodajna je mladostna vzgoja otrok. Do sedmega leta je otrok kaj vzprejemljiv za vse, za dobro in hudo. Pregovor pravi: Kamor se nagne mlado drevesce, tja bo rastlo drevo. Kakoršno vzgojo bo imel otrok v mladosti, tak bo — vsaj navadno, ako ne pride kaj posebnega vmes — pozneje kot mladenič, kot mož. Stariši menda v tem oziru kaj radi zagreše in sicer dvojnato: ali otroku preveč dovolijo, ali premalo. V prvem slučaju se otrok pomebkuži in postane jezast in trmast: v drugem se starišem odtuji, postane skrit in potuhnjen. Srednja pot — najboljša pot. To srednjo pot pa kaže — kakor povsod, tako tudi v tem slučaji — vera. 9.) Smrt! — „Kadar je zadnji trenotek blizu, kadar življenje pojema, in vidni svet čezdalje bolj izginja pred očmi umirajočega, kakor sanje v jutru, — tedaj je le ena misel, ki z neznano močjo sili na dan. To je misel na Boga, h kateremu se vrača tedaj tudi večina tistih, ki so v življenji tajili Boga in so bili apostelji nevere.44 10.) Skopuh še ob smrti nima miru pred svojim denarjem: — na mrtvaško rakev se ozira le z dvema pogledoma, več ne more, a nazaj na nagrabljeno blago se ozira zopet in zopet, toda zaman! In vendar kliče in hlepi vse od kraja: .,Denar denar! Z denarjem se vse dobi!** Se nebesa menijo nekateri „kupiti44 z denarjem. Svojo čast, svojo srečo prodajajo za denar. Saj je znano, da z zlatom obtovorjeni osel prekorači najvišje zidovje. 11.) Nič ni pogubnejšega in nič bolj neresničnega, kakor menenjc nekaterih, da je katekizem knjiga, ki je samo za otroke pri prvem pouku. Ne! Katekizem naj bi brali tudi od-raščeni in premišljevali malo več o verskih resnicah. Prve besede v katekizmu so mnogo bolj vzvišene, kot najglobokoumnejše misli, do katerih so se popeli paganski modrijani. Leon XIII. pravi: ,.Svet noče naukov katekizma, ker ga ne pozna. Na vsak način se mora poučiti v naukih katekizma.44 In res! „Berite to malo knjigo: v njej boste našli odgovor na vsa vprašanja. Prašajte katoličana, odkod človeški rod: — on ve, kam gre človek: — on ve, kako naj pride do svojega smotra: — on ve. Prašajte otroka, ki morda ni nikdar premišljeval o tem, zakaj je na svetu in kaj bo po smrti ž njim: odgovoril vam bo po resnici. Vprašanje o postanku sveta, o razmerji človeka do Boga, o dolžnostih do bližnjega, o naši pravici do stvari — vsa ta vprašanja in še mnoga druga, za katera so se in se še prepirajo učenjaki, so na kratko in točno rešena v katekizmu." — Tako govori učenjak, ki je sam po raznem raziskavanju prišel do vira resnice — do katekizma. 12.) Veren katolik ne poveša glave; vesel dviga čelo in dobrovoljno zre pred-se v svet. Prav pošteni in resnično pobožni ljudje so navadno kaj veseli, živahni in v občevanju dobri družabniki. Njih veselje je nekako nalezljivo: človek pride sam v dobro voljo pri njih. Ali res zasluži dandanes pošten katoličan ime — črnogleda? Ne! Nasprotnega prepričanja more biti le tisti, ki sam s temnim očesom, izpitim obrazom in povešeno glavo hodi okrog in prav radi te»a poštenega in resničnega veselja poznati noče in ne more. 13.) Kdo je dandanes kaj moža? Ni jih veliko — a nekaj jih pa vendar je. Prenapeti obzirneži in ozirneži gotovo niso možje. To so namreč ljudje, ki si ne upajo koraka naprej, ne da bi se bali in jecljali, češ: ta in ta ovira, človek bi utegnil več izgubiti, kot pridobiti i. dr. Take vrste ljudje še niso nikdar ničesar dosegli — vedno ostanejo taisti strahopetci. Tak gotovo ni bil pogumni oznanjevalee božjega kraljestva sveti Ivan Krst ni k. Predno je Odrešenik nastopil javno, pridigoval je in krševal sv. Ivan ob Jordanu. Njegovo pridiganje ni bilo všeč judovskemu velikemu zboru. Poklicali so pridigarja in mu prepovedali krševati. Ivan Krstnik pa jim je odgovoril brez strahu in omahovanja: „Vi — gadja zalega — kdo vas je naučil bežati pred bližajočo se sodbo!" — Tudi mi moramo biti možje, vredni imena, in s ponosom se zbirajmo pod svojo katoliško zastavo. Ta je bila posvečena že pred blizu 1900 leti in pod nobeno zastavo se še ni izvojevalo toliko zmag, kakor pod našo. Tudi takozvani polovičarji so vse prej, kakor možje. Doma hočejo biti zavedni katoličani, a ko pride do tega, da bi javno pokazali svojo katoliško zavest, tedaj jim upade pogum. Kadar gre za kako odločilno vprašanje, pravijo: „To me ne briga!" Proti takim kimovcem in omahljivcem naj bi se nastopalo z odločnostjo. Pravi možje morajo vselej pogumno stopiti naprej in s ponosom in zavestjo pokazati svojo barvo. In to si upa le zaveden katoličan. Lažimožje so dalje sebičneži, možje brez značaja in lastnega prepričanja, ki kupčujejo z vsim, celo s svojimi nazori in s svojim poštenjem. Vselej prašajo, predno se lotijo dela: „Koiiko nese, ali pa ne bom na izgubi.u S takimi se ni spuščati v kake pogodbe. Imena mož tudi ne zaslužijo tisti, k. povsod pravijo: „Bom že, bom že", in ki odlašajo vse na zadnjo minuto. S takimi ni kaj početi. Nam je potreba drugih mož, ki so pripravljeni odločno nastopiti in bojevati se za dobro stvar, četudi bi jim morda ne imelo biti druzega plačila razun zasmeha in nehvaležnosti: — mož kremenega značaja in jeklene srčnosti. In kdor hoče poznati take može, naj jih gre štet v katoliški tabor. (Dalje prihodnji«".) Kako se moramo pripravljati na praznike Matere Božje. Hvalevredno navado je imel vrl plemič, da je ob nedeljah in praznikih Matere Božje pobožno prejemal svete zakramente. Ko je ležal na smrtni postelji, bil je nenavadno vesel in miren. Okoli stoječim sorodnikom in prijateljem je odgovoril na vprašanje, kako vendar more biti tako vesel, takole: „Ob nedeljah in praznikih Matere Božje sem prejemal svete zakramente; ta pobožnost mena smrtni postelji naj bolj to laži." Kaj ne, tako veselo smrtno uro si pač vsakdo želi. kajti v resnici srečen je le tisti, ki je tudi koncem živ ljenja tako miren in vesel, kakor bi se po vruči bitki zmagoslaven in venčan vračal iz boja domov. Vroča želja po združitvi z Bogom, po združitvi s prečisto Devico in angelji in svetniki, ta srčna želja navdaja tudi tebe, dragi čitatelj; a poslušaj, kaj ti povem: kakor ta plemič, tako srečno in mirno boš tuli ti čakal zadnje ure. ako boš tako živel, kakor on. Če ti je pa morebiti včasih pretežavno ali nemogoče, tla bi tudi v nedeljo prejel sv. zakramente, nikar naj ti ne dela to skrbi L* zvesto opravljaj svojo pobožnost vsaj ob Marijinih prazn.kih in videl bodeš, da ti bo Mati Božja sprosila srečno in veselo zadnjo uro. * •sfr * Podati ti želim se laj, dragi moj, kratek navod, po katerem se boš z največjim pridom pripravljal na Marijine praznike Sredstvo za najbe^šo pripravo je vredno prejemanje svetih zakramentov. A kako to, da mnogo kristijanov. ki sicer prejemljejo sv zakramente, vendar ne doseže posebnih koristij od svoje pobožnosti? To odtodi pride, ker jih ne znajo prav in s pridom prejemati. Zato glej najprvo. da se nanje pripravljaš kolikor mogoča skrbno. Zakaj ti to najnuj-neje svetujem, bodeš uvidel kmalu. Vprašam te samo, kako se vede priden otrok ob godu svoje matere? Ali ne pohiti na vrt ali travnik natrgat si najlepših cvetic, da jih povije v šopek; ali ne obleče najlepšega oblačilica, da gre lepo osnažen s šopkom v ro- čici in veselja žarečih očij voščit mamici sreče? Kaj greši? Skleniti mora, da bo v tem ali onem slučaju n^. predragi, kako veselje mora občutiti ob taki pri nalašč dal obveljati misli svojega bližnjega. Ta svoj liki materino srce videč svojega milega otroka, ki se sklep mora potem ponoviti vsak dan in toliko časa je h tolikim trudom in ljubeznijo pripravil na god se mora boriti s svojim nagnjenjem, da je premaga, svoje mame! Pač lepo darilo bo prejel tak otrok od Taka vaja mu bo več milosti in zaslug pridobila, kot svoje ljubeče matere Glej. prav na tak način — le še post ob kruhu in vodi. v veliko večji m^ri razveseli vsak kristijan svojo ne- Tako so radi delali svetniki in prišli s tem na bešku mater, prečisto Devico, ako ^e skrbno pripravlja visoko stopinjo popolnosti. Tudi svetniki so na njene praznike, ko ona obhaja v nebesih svoj nekdaj bili slabi kakor mi. a ker so se zatajevali in veseli gol. Saj ona o-ilno poplača vsako Češčeno se zatekali k Mariji, pomagala jim je s tako Marijo - ki jo opravimo njej na čast in pomisli kri- velikimi milostmi, da so lahko zaslužili slavo, ki jo stijan. koliko bogateje bo še obdarovala svoje zveste sedaj uživajo v nebesih. častilce! S°daj lahko umevaš. dragi, zakaj sem posebno Najbolj se pa veseli Mati Božja ako vidi, da poudarjal, da je najboljša priprava na praz-pobožni njeni otroci svatovsko oblačilo milosti božje nike Matere Božje očiščenje srca. Spoznaš vedno bolj okinčujejo z dobrimi deli in da si je z tudi lahko, da je oni plemič imel prav. ko je ob vrednim prejetjem sv zakramentov zopet pridobe oni smrtni uri imenoval svojo pobožnost do prečiste De-nesrečneži, ki so bili to oblačilo izgubili. Nebeška vice največjo tolažbo. Ker Mati Božja poplača tudi kralju a je sicer vedno pripravljena, da deli svojim najmanjšo molitvico, ki jo opravimo njej na Čast, otrokom obilih milosti, posebno milostno pa .se ska bode pač vsakemu, ki se na njene praznike pripravlja zuje le ob velikih praznikih ki jih zato smemo ime 3 posebnimi pobožnostmi, pomagala do velike popol- m.vati mil« stipolne dneve. In res. prav o teh dnevih nosti. Od dne. do dne bo tak rastel v dobrih delih in se je dr grdilo največ čudežev, (-zdravljenj in usli- zaslugah, zmanjševal bo napake in Bog mu bo za Aanih je bilo ob njenih praznikih največ njegov trud odpustil časne kazni, vernikov Kaj ne koliko tolažbe to prinaša človeku! Podaj Oprmnil seri te. predragi, le čistosti srca. ako se torej, predragi, na to pot in bodi pravi učenec hočeš zaslužno obhajati prazr.ike Marijine. Sedaj ti Kristov. da bode tudi tebi rekel večni sodnik tolažbe pa hofem povedati nekaj o človeškem srcu, da bodeš polne besede: „Zvesti in dobri hlapec, ker si bil v to bolje umeval. Človeško srce je podobno njivi, mah-m zvest, postavil te bom nad veliko; pojdi v Kakor mora njiva prinesti sadu, tako mora tudi člo- veselje svojega Gospoda!'4 veško srce pr gnati in obrrditi obilih čednosti j. Da /r r;. se pa to tudi v resnici zgrdi mora človek sodelovati z milostjo božjo, katero mu v ta namen podeli Bog - Kakor sta namreč r. sa in dež potrebna za polje. 111 te Je v vzel. tako potrebna je tudi milost božja za človeško srce. Sveta katoliška Cerkev uči, da je bila Marija Iz razsušenih tal ne priklije nobena bilka prav tako kmalu po svoji smrti v nebesa vzeta z dušo in te- 1/ človeškega srca ne more vzkliti nobena čednost, lesom. Odkod to odlikovanje, ta čast? Da je Marija ako ga n» ogrevajo žarki milosti br žje Po volji božji v nebesa vzeta, se ne smemo čuditi, saj Marija ni mora poljedelec trdno delati n* svoji njivi «la mu imela niti sence greha na sebi. bila je čista, lepa, obrodi sadu t-,ko mora tudi človek delovati z mi brezmadežna, popolna. Ona ni iskala dobrin in pri- lostjo. da zasluži dobrih del za večno življenje Skr jetnosti tega sveta, ampak je z vso gorečnostjo de- beti. m< ra, da odstrani vse ovire, ki branijo milosti lala le to. kar je bilo Bogu v čast in slavo. Njeno b.žji priti v njegovo srce: take ovire so posebno načelo je bilo: vse v večjo čast božjo. Zato je bilo grehi in hud- nagnjenje Vsak kristijan ve. kako to Bogu všeč in jo je povišal nad vse žene. Da je Ma- opustošij 3 gr»>hi Človeško srce in da nikdo v stanu rija v nebo vzeta z dušo in telesom, to je le neko smrtnega gr^ha ne more nič zaslužnega storiti za odlikovanje, ki je dostojno njenega božjega materin- večno življenje A kaj je z mabmi grehi m hudim stva. Marija je bila brez madeža izvirnega greha nagnjenem? Ali so to malenkosti? Ne Mali grehi spočeta in te čistosti, te svetosti, te časti ni nikdar in hudo nagnjenje je prav to za dušno živ- omadeževala In kdo bi mogel popisati njene vrline ? I jen je. kar je plevel za polje, namreč velika Ponižnost, pobožnost in sploh vse druge kreposti, ovira za napredek in krščansko popolnost Ako torej katere je imel naš Izveličar Jezus v najvišji meri.se re>ro ž-liš. duhovno napredovati. varuj se malih veličastno odsevajo tudi na Materi božji Potemtakem gr» hov in izpuii iz srca slabo nagnjen e, kajti brez ni imel peklenski duh niti do njene duše niti do tepa n- loS nuje težave in ti daje pogum, da ne padeš in ne onemoreš pod vsakdanjo težo skrbij svojega stanu? Milost Gospodova je ono blasro olje, katero ti Gospod od časa do č*sa vliva v tvojo onemoglo dušo. Kdo neki nego Gospod nas navdaja z novim pogumom, ko se nam že vst zdi izgubljeno? Zato pa nn zahteva od nas. da smo mu hvaležni. Ali ne beremo v svetem evangeliju o deseterih gobovih, katere je Knst ozdravil. Samo jed.-n je prišel nazaj m se zahvalil Gospodu ln kaj je rekel Knst? Začudil se je reko«": »Kje pa je onih devet?« to je. kje pa so oni. kat-rim sem tudi svoje dobrote skazal. Mar nisem vrtden, di narce Jezusa in Marije. — Pa tudi v prihodnje se priporočam t**ma presv Srcema za one milosti, katerih mi je v prihodnje potre!-n«. V ta ramen prosim tudi Vas predrage bralce. da molit* za me. <>. — . • > * I »a -p« lnim svojo obljubo. izrekam očitno zalivalo Mariji, l.ur Materi Božji, ker je mojim štirim, nevarno l>olnim ot-r«> f.m i prosila ljubo zdravje. Bedi češč» na' Hvaležna mati Marija Vrančič. Raznoterosti. Uetraena matura na c. kr. višji gimnaziji v Ljubljani sje vršila od 8. do 21 julija. Izmed 71 abi-turijentov jih je dobilo izpričevalo godrosti 51. med temi ^ z rdliko; 12 jih bo po počitnicah ponavljalo izpit iz ene tvarine. 8 pa jih je padlo za eno leto. Odliko so prejeli: A h a č i č Matej. K o b a 1 Frančišek, Logar Josip M oseh e Erik, Samec Makso. Schiebel Gvidon. Thurner Emil in Vovko Frančišek. —; — Štutgarškega škofa pl. Keplerja besede naj nam bodo katolikom v spnminji Te le so: Neka nevarnost, ki zamore sklenjena biti z nastopom v javnem življenju utegne se primeriti, da se katoliški čut kaže le v vnanjosti — takozvano paradno katoličanstvo, gostilniški katolicizem, zabavni katolicizem ali še celo .oatholicismus saltatorius" Mi se ne striniamo s takim unanjim ponašanjem notranjega duha. V svesti sem si. da ne zabite, da je najbolj znamenit družbeni prostor, kjer Daj katoliški mož zastopa verske zadeve, cerkev ali hiša božja. Prvi društveni shod. kateremu nai prisostvuje, bodi. nedeliska in prazniška služba božja; prvi in zadnji govor, ki naj ga govori, bodi nagovor na Boga. vsakdanja jutranja in večerna molitev . V čudnem času živimo Žila časa hitro vdarja Vse se nahaja v neki mrzlici ali nervoznosti. Ne zna se. kaj pride; sedanji vek pojema v smrtnih težavah in novi vek prihaja kakor na težkem po rodu A jaz nisem črnogledec; ne samo take grobne sape tudi pomladanske vejejo in pihljajo v našem času. Župnik Alojzij Kummer. Devištvo Begu ljubo Sv. Tekla je Bogu obljubila večno devištvo Silili so jo, da bi stopila v zakon z nekim mladeničem, toda ena ni v to privolila, češ da ima že svojega ženina Ko izvedo, da je kristi-janka. pripeljfjo jo pred sodnika in ta jo ukaže zapreti v kletko, v kateri je bival hud lev. Toda lev ji ne stfri nič žalega pohlevno leže na tla in liže devici noge — Ko vidijo to neverniki, vzemo jo iz levnjaka in jo zvežejo in polože na gorečo grmado, a ogenj se ni dotaknil njenega deviškega telesa. — Tako Bog priča, kako mu je ljubo devištvo. —n. Zvestoba. Tomo Mor (rojen 1. 1480 v Londonu) je bil vehki kancelar na dvoru onega kralja Hen rika VIII. ki je angleško deželo odtrgal od katoliške cerkve Kralj - odpadnik ga pozove, naj se odpove Kristusovemu namestniku, rimskemu papežu, in naj prizna njega samega za vrhovnega poglavarja sv. cerkve na Angležkem. Mor. odločen in navdušen katoličan, se da raje po kralju oropati vsega premoženja, najvišje častne službe, celo v ostro ječo vreči, kakor da bi svojemu kralju izpolnd brezbožno zahtevo Grozilo se mu je tudi s smrtjo, nasprotno pa obetalo največjih svetnih dobrin, če izpolni kraljevo voljo. Slednjič stopi v ječo njegova žena z jokajočimi otroci in se vrže pred njim na kolena: „0j, zakaj hočeš sebe in vso svojo družino pahniti v največjo pogubo? Glej koliko let bi še lahko srečno in zadovoljno skupaj živeli." Pač je vstrepetalo Morovo. moževo in očetovsko srce; a oremaga se in vpraša: „Koliko let pač bi mi bilo že živeti?" ,,Gotovo vsaj dvajset", de soproga .0 nespametna menja!" pravi verni kancelar; „za dvajset negotovih let naj bi zamenjal večno življenje v nebesih in si nakopal večno pogubo? Raje prej vse izgubiti, kakor izveličanje svoje; kaj pa pomaga človeku, če si pridobi ves svet, na duši svoji pa trpi škodo?" Prebil je na to še v ječi trinajst mesecev, na kar so ga odpeljali na morišče. Z veseljem je položil glavo pod rabljevo sekiro za Kristusovega namestnika, sv. očeta. — Take junake rodi katoliška vera! J. Ne lagati. Sveti Julijan je s svojimi brati zidal cerkev. Dobil pa je od cesarja dovoljenje, da vsi. ki mimo hodijo, pomagajo malo časa pri zidanju. Nekoč so se kmetje hoteli izogniti dela. Legel je nekdo izmed njih na voz. kmetje so ga pokrili Ko so prišli do stavbišča, poprosil jih je sv. Julijan, da bi mu pri delu pomagali Toda kmetje mu odgovore da ne morejo, ker imajo mrtveca na vozu in ga morajo pokopati. „To je grda laž.- pravi sv. Julijan, „Bog bo pripustil, kar si izmišljujete " — Ko so se nekoliko oddaljili, hoteli so onega na vozu zbuditi, toda ta je bil res mrtev — Bog kaznuje laž. zato ne lagajmo! M. Listek. Premilostni g. knezškof dr. Ant. Bonaventura Jeglič se je odpeljal soboto, 22. t m, v Novo Mesto. Nedeljo. 23. t. m, je bilo posvečevanje župne cerkve in štirih altarjev v Šempetru Ponedeljek, 24 t. m, je bila vizitacija v Šmihelu pri šolskih sestrah Obiskal je tudi čč oo. frančiškane in usmijene brate v Kan-diji. kjer si je ogledal vse prostore in tudi vsakega bolnika prijazno nagovoril. I. denarstveni izkaz o darovih. 28. julija 1899 se je svojim namenom izročilo: za afrikanski misijon 2 gld ; v Muhland pri Brixenu zaafr misijone 5 gld.; za dijaško kuhinjo 4 gld ; za cerkev na Brezijah 2 gld ; za sv Očeta 2 gld ; za varuhe Bjžjega groba 3 gld.; za cerkev sv. Jožefa v Prijedoru 8 gld. in za kruhe sv. Antona 7 gld. Kar je drobnejega denarja, pride v II. kontu na vrsto. I rednišf vo. Dobrotni darovi. Za cerker sr. Jožefa r Prijedoru: M. S. v Idriji gld. 150. Za cerker M. B. na Brezijah : M. S. v Idriji 50 kr. Odgovorni urednik Tomo Zupan. Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.