■■!■■ ■ — m---m — » ■ *
rosimna pwCniH> ▼ foivvUL
Leto XXI.. št. 211
Ljubljana, torek 10. septembra I940
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 8125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392.
Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7 — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St. 7, telefon St. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Sporazum v Crajovi
Q
faza zračne vojne
Pričakovati je obojestransko še večjega razmaha — Borbe v zraku še niso dosegle viška — Priprave za poskus nemškega vdora v Veliko Britanijo
Pisali smo že na tem mestu o pogajanjih v Crajovi ter splošnem pomenu južne Dobrudže za Bolgare. Sedaj je sporazum o tem vprašanju, ki načelno prav za prav ni povzročalo nobenih tež-koe že od prvega dne pogajanj dalje, dokončno sklenjen in bolgarska vojska bo takoj po umiku rumunske vojske iz te pokrajine vkorakala vanjo in jo zasedla v štirih določenih pasovih do konca tega mesca. S tem je bilo rešeno vprašanje roka bolgarske zasedbe južne Dobrudže, ki je zadnje dni pred sporazumom povzročalo še največ težav v medsebojnih razgovorih, obenem pa so bila urejena tudi vsa druga še nerešena tehnična vprašanja, zaradi katerih se je končni podpis sporazuma v Crajovi proti pričakovanju zavlekel preko rešitve transilvanskega vprašanja z dunajsko razsodbo. Tako je glede denarne odškodnine dogovorjeno, da mora Bolgarija na papirju plačati eno milijardo lejev odškodnine, ki bo dejansko poravnana z bolgarskimi terjatvami nasproti Rumuniji. Glede preselitve narodnih manjšin pa sporazum v Crajovi določa, da se bo iz južne Dobrudže prisilno izselilo okoli 100.000 Rumunov, medtem ko se bo hkrati iz severne Dobrudže izselilo okoli 45.000 Bolgarov.
Etolgari so s to rešitvijo lahko povsem zadovoljni. Za nadaljnje sožitje in sodelovanje obeh sosednih balkanskih držav, ki ju razen tega spora ni dejansko prav nič razdvajalo, je velikega moralnega pomena že samo dejstvo, da se jima ni bilo treba zateči k razsodbi tretjih, kakor je bil to primer med Madžari in Rumuni. Ta okoliščina se tolmači kot velika prednost, predvsem zato, ker sta ne le obe uradni delegaciji v svojih izjavah, temveč so tudi drugi bolgarski in rumunski državniki, zlasti pa tudi listi na obeh straneh že med samimi pogajanji stalno poudarjali, da ni nobenega razloga, da bi si bolgarski in rumunski narod po srečni rešitvi južne Dobrudže ne podala roke za trajno prijateljsko sodelovanje v bodočnosti. V tem so celo tako v Sofiji kakor v Bukarešti videli zdrave osnove medbalkanskega sodelovanja sploh. Mirna in sporazumna rešitev bolgarsko-rumunskega spora zaradi južne Dobrudže lahko torej pomeni zdrav uvod v splešno ureditev medbalkanskih odnošajev na osnovi direktnih sporazumov.
Veselje Bolgarov nad tako srečno in vsestransko zadovoljivo rešitvijo njih narodnih teženj na tem sorazmerno zelo malem, a zanje zelo pomembnem področju, je prav gotovo veselje vseh, ki so že leta. nazaj iskeno zagovarjali potrebo likvidacije vseh spornih medbalkanskih vprašanj na korist poglobitve in utrditve balkanskega sodelovanja. V tem pogledu zaslužijo bolgarski miroljubni napori vse priznanje, enakega priznanja pa mora biti deležna tudi rumunska dobra volja, ki je omogočila, da se načelno glede tega vprašanja sploh niso pojavila nesoglasja. Priznati je končno treba, da so Bolgari od vsega začetka postavili svoje zahteve glede južne Dobrudže na povsem realna tla danih možnosti, ne da bi zahtevali zase, kar bi jim ne pripadalo, še manj pa, da bi zaradi lastnega interesa prezrli rumunski interes, izražen v nujnosti neposrednega dostopa do njih največje luke ob Črnem morju. Tako je na teh pravičnih temeljih bila mogoča izravnava interesov v najkrajšem času, medtem ko bi vsaka pretiranost zahtev izivala razumljiv odpor onega, ki naj bi za ceno miru pristajal na nemogoče koncesije. Prav v tem pogledu bolgarsko postopanje ne more zapustiti slabega vtisa pri nikomur, ki si zares iskreno želi, da bi se samo po taki poti urejali odnošaji med narodi.
Razlog bolgarskega veselja nad srečnim sporazumom v Crajovi pa ni le v tem. rekli bi, moralnem ozadju. On je seveda predvsem čuvstvenega značaja, ker bodo te dni spet združeni s svojo narodno državo Bolgari v Dobru-dži. On pa ima tudi izreden gospodarski pomen. Južna Dobrudža, ki za Rumunijo v gospodarskem pogledu sorazmerno ni pomenila mnogo, predstavlja za Bolgarijo kot njena nekdanja žitni-ca prepotrebno poljedelsko dopolnitev države. Nova pokrajina predstavlja po svojem ozemlju približno 7.5 odstotkov vsega bolgarskega ozemlja, toda po obdelani površini se ta odstotek zviša na 12.5 odstotkov. Tu je bilo pred ru-munsko zasedbo zaposlenih do 50.000 bolgarskih poljedelskih delavcev iz so-romašnejših bolgarskih pokrajin. Razen tega bo s priključitvijo južne Dobrudže mnogo pridobila tudi največja bolgarska luka ob Črnem morju, Varna, za katero je bila ta pokrajina od nekdaj njeno naravno zaledje. Razlogi bolgarskega veselja zaradi sporazuma v Crajovi so torej istočasno čustvenega in praktičnega značaja.
Mi želimo, da bi bratski bolgarski narod iz sporaz-uma v Crajovi črpal ne le svojo narodno samozavest, temveč tudi zavest pripadnosti k oni balkanski skupnosti, do katere vodi ena sama pot: pot neposrednega sporazumevanja z iz-
London, 9. sept. j. (Reuter) Diplomatski korespondent Reuterjeve agencije piše, da v merodajnih londonskih krogih izjavljajo, da je zračna vojna stopila v svojo kritično fazo. Zračna vojna kaže tendenco k še večjemu razmahu in še ni dosegla svojega viška. Glede razvoja, ki ga je pričakovati, izjavljajo v omenjenih krogih, da bo slej ko prej letalska aktivnost tvorila ozadje napada na Veliko Britanijo, ki je še zmerom v načrtu. V nasprotju z na-paai v prvih desetih mescih vojne, ko so nemški bombniki prihajali nad Anglijo brez spremstva, pa zadnji čas nemške bombnike spremljajo lovska letala, katerih število je enako številu bombnikov. Ako se bo vojna nadaljevala v sedanjem načinu, ki ga smatra Hitler za ugodnega, potem ji bo sledil poskus vdora v Anglijo,
London, 9. sept. j. (Reuter). V teku letalskega napada na London, v noči od nedelje na ponedeljek, ki je ob 2. ponoči lokalnega časa še zmerom trajal, so bile vržene bombe na razne ohjekte v središču Londona. Druge bombe so padle v vzhodnih mestnih okrajih, ki so bili bombardirani že v soboto. Vse protiletalske baterije v mestu in okrog mesta so bile več ur v akcijL
Merodajni opazovalci izjavljajo, da je bil letalski napad v noči na ponedeljek še sil-nejši, kakor napad prejšnji dan. Napad, ki se je pričel že zgodaj zvečer, je postajal od ure do ure silovitejši. Bombe so padale v zelo kratkih presledkih in je bilo čuti njih eksplodiranje še 8 ur potem, ko je bil dan letalski alarm. Na mnogih mestih so izbruhnili požari. Opazovalci, ki so imeh priliko videti pomožne gasilske čete pri delu, pravijo, da so se vedle tako spretno, kakor da bi bil to že od nekdaj njih posel. Neka bomba je padla v neposredni bližini poslopja enega izmed velikih londonskih listov. Med osebjem k sreči ni bilo žrtev, pač je pa gmotna škoda znatna.
London, 9. sept. s. (Reuter). Po uradnih cenitvah je pri napadu na London preteklo noč sodelovalo skupno 150 nemških letal. Večinoma so letala operirala posamično.
Nekateri opazovalci pravijo, da so nemška letala preteklo noč metala bombe večjega tipa nego pri prejšnjih napadih. O škodi, ki je bila povzročena, poročajo naslednje podrobnosti:
V	središču Londona je bilo zadetih med drugim več velikih trgovskih hiš. Na eni glavnih cest je bomba povzročila velik lijak. Na nekem mestu je bila zadeta plinska napeljava ter je bil promet na cesti še danes ustavljen. Tudi neko dvorano so bombe poškodovale. V Cityju je bila poškodovana neka znamenita cerkev.
V	vzhodnem Londonu v londonskem pristanišču je bilo zadetih mnogo malih stanovanjskih hiš. Sedaj se je pričelo prebivalstvo iz okolice dokov izseljevati. V se-verozapadnem delu mesta sta bila zadeta en kinematograf in neka železniška postaja. Več stanovanj je bilo razdejanih, število žrtev je bilo tam majhno.
Letalsko in notranje ministrstvo sta objavila danes popoldne naslednji komunike o rezultatih nemškega napada na London v noči od nedelje na ponedeljek:
Poročila o povzročeni škodi še niso popolna. Napad je bil močan ter je trajal skoro vso noč. Bombe so bile vržene v raz-
pri čemer pa se bo Nemčija spustila ▼ tekmo z angleškim vremenom in angleškim podnebjem. Moč bombniških odredov, ki jih Nemčija lahko vrže proti Veliki Britaniji, je omejena zgolj z odredi lovskih letal, ki so določeni za njih spremstvo. V sobotnih napadih nemških bombnikov so se nemška letala držala zmerom v višini 5.000 do 7.000 m. Na splošno sipa j o bombe še zmerom brez cilja, toda počasi se opaža, da si predvsem prizadevajo zadeti angleške prometne črte. Zelo ugodno je bilo za zadnje nemške letalske napade tudi vreme. Navzlic številnim napadom, proti katerim mora nastopati angleško lovsko letalstvo, pa imajo angleški lovci še zmerom vsak teden po en dan dopusta, ki ga po večini ne izkoristijo.
nih delih preko celega Londona, večinoma brez posebnega cilja Povzročena škoda je velika. Zadetih je bilo mnogo ciljev, ki nimajo nobenega vojaškega pomena, med drugim tri bolnišnice in dva muzeja, število žrtev še nI točno ugotovljeno, izgleda pa, da ne bo večje nego število žrtev pri napadu na London v soboto ponoči. Naknadno je ugotovljeno, da je napad v soboto ponoči zahteval skupno 306 smrtnih žrtev, ranjenih pa je bilo hudo 1.300 oseb.
1*11 snočnjem napadu so bili zopet glavni cilj, doki, kamor je bilo vrženih mnogo eksplozivnih in zažigalnih bomb. Povzročenih je bilo mnogo požarov, mnoge je uspelo do danes popoldne že pogasiti, drugi pa so sedaj omejeni.
Komunike ugotavlja končno, da so Lon-dončani pokazali preteklo noč pri napadu zopet pogum in odločnost.
Nov alarm
London, 9. sept. e. (Reuter.) London je imel danes popoldne zopet kratek letalski alarm. Podrobnosti še niso na razpolaga
Večerno angleško poročilo
London, 9. sept. s. (Reuter) Do poznega popoldneva je potekel dan v Londonu mirno, okoli 17. pa je bil dan zopet letalski alarm, nakar je sledil napad, ki ga opisuje nocojšnji uradni komunike.
Lond°n, 9. sept. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja v nocojšnjem komunikeju, da so sovražna letala danes pozno popoldne zopet preletela angleško obalo. Le nekaj letal je prodrlo skozi protiletalsko obrambo na sever Temze. Bombe so bale vržene raztreseno na južni London, kakor tudi na periferijo prestolnice, ne da bi povzročile resnejšo Škodo. Podrobnejša poročila o škodi Se niso na razpolago in tudi število žrtev Se ni znano. V Kentu so bile vržene bombe na neko mesto. Več hiš je bilo poškodovanih in nekaj oseb ubitih.
Po poročilih, ki so na razpolago do 21., je balo tekom dneva sestreljenih 26 nemških letal, in sicer 24 od lovskih letal in dve od protiletalskega topništva. 13 angleških lovskih aparatov je izgubljenih, vendar so se 3 piloti rešili.
Obstreljevanje Dovera s težkimi topovi ?
London, 9. sept. s. (Reutr) Nocoj je nemško težko topništvo pričelo zopet obstreljevati Dover in okolico s težkim topništvom preko Kanala. Angleško težko topništvo je odgovarjalo s streli.
in južnovzhodnega Londona, ki so najtež-ie trpeli pri nemških letalskih napadih zadnjih dni. Kralj se ie vozil skozi prizadeta okrožia tri ure ter ie ponovno govoril z ljudmi ki so bili pri napadih posebno prizadeti. Prebivalstvo ie kralja povsod prisrčno pozdravljalo
Včerai ie prizadete dele vzhodnega Londona posetil ministrski predsednik Churchill.
Težavno delo protiletalskih topov
London, 9. sept. j. (Reuter.) Dejstvo, da so v minuli noči nemški bombniki v razmeroma velikem številu prodrli nad samo središče Londona ter da so dolge ure lahko bombardirali razne cilje, si ie do mnenju merodajnih krogov mogoče tolmačiti na ta način, da ie imelo angleško Drotile-talsko topništvo zelo otežkočen Dosel. Nemška letala so bombardirala mesto iz izredne višine, tako da žarometi za osvetljevanje sovražnih letal, ki deluieio skupno s protiletalskimi baterijami letal niso mogli primemo osvetliti. Ako Da letala niso dovoli osvetljena in ako iim svetlobni stožci žarometov pri izredni brzini napadaj oči h letal ne moreio zmerom slediti. 1e seveda tudi merjenje in zadevanje topništva otežkočeno.
V minuli noči 1e poleg te naravne tež-koče še neka dodatna okoliščina zelo ovirala delovanie angleškega orotiletalskega topništva. Na več mestih okrog Londona so namreč divjali požari precej velikega obsega, katerih odsvit ie motil osobie Dri žarometih, da ni moglo s svetlobnimi stožci zasledovati nemških letal, ker se zaradi odsvita ognja na megli in oblakih, obrisi osvetljenih nemških letal niso dovoli jasno odražali na temnem nebu.
Ameriška poročila
New Tork, 9. sept. j. (A. R.) Po informacijah. ki so iih doslei prejele iz Londona ameriške časopisne agencije in ameriški listi, ie bil nemški letalski napad na London v noči od nedelie na Donedeliek najstrašnejši kar iih ie doslei oreživela angleška prestolnica. Letalski alarm ie trajal neprestano 9 ur in 25 minut. Celi mestni okraji so bil vso noč razsvetljeni
London, 9. sept. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da so izvedla angleška letala preteklo noč velik napad na doke, pristaniške naprave in ladjedelnice v Hamburgu in okolici. Bombniki so napadali določene cilje v zaporednih skupinah več nego tri ure, od 22. do 1.15. Napad je bil uspešen kljub močnemu ognju protiletalskega topništva, številnim žarometom in gostim oblakcm, ki so ovirali razgled. Zlasti na doka ob Labi je bilo vrženih več salv bomb težkega kalibra ter več sto zažigalnih bomb. Izbruhnilo je mnogo požarov. V Backenhafenu je bila zadeta neka železniška postaja. Velik požar je nastal tudi v Altonu, dva druga pa na sev.ru Hamburga. Nekatere požare je bilo videti 100 km daleč. Eno izmed angleških letal je ostalo eno uro nad mestom ter je Stirl-
od številnih požarov. Nemške bombe so Dorušile cele stanovaniske bloke in ie več vilic tako porušenih, da so postale neprehodne. Število človeških žrtev are v stotine. Promet v nekaterih mestnih okrajih ie prekinjen, pristaniške naprave ob Temzi so na več mestih popolnoma razdejane. V mestu še zmerom na mnogih kraiih div-iaio požari, ker ie gasilstvo preobremenjeno z delom. Skoda ie velikanska in jo bo mogoče šele v nekaj dneh docela pregledati.
New Tork, 9. sept. j. »Newyork Times«
prinaša v današnji številki dramatičen do-ois svojega londonskega poročevalca o sobotnem nemškem letalskem napadu na London. Dopisnik pravi, da ie škoda, ki so io Dovzročile nemške bombe, neizmerna. Navzlic budni Dažnji cenzure, da ne bi prišla v inozemstvo Doročila o velikem razdejanju. ki ga ie nemški naDad povzročil zlasti v londonskih industrijskih četrtih ter v dokih in v tovarnah voinih potrebščin. ni mogoče prikriti žalostne slike, ki se na teh mestih nudi opazovalcu. V soboto ponoči je vse nebo nad Londonom rdeče žarelo od številnih požarov, ki so jih zanetile nemške bombe. London takega ognja še ni doživel od leta 1666. Vse običajne zvoke, ki sicer lebde nad velemestom, ie preglušilo prasketanje ognja. Nemška letala so koncentrirala svoie nanade v Drvi vrsti na vse objekte, ki so važni za vojno.
*
Izgube angleške mornarice
London, 9. sept. s. (Reuter). Admiraliteta javlja, da se je angleška podmornica »Phoenix« močno zakasnila, tako da jo je treba smatrati kot izgubljeno. Svojci članov posadke so bili obveščeni.
V Severnem morju se je potopila ribiška stražna ladja vojne mornarice »Seal-soon« iz Grimsbyja, ki je zadela na sovražno mino. Izmed 10 članov posadke jih 8 pogrešajo.
Lisbona, 9. sept. s. (Reuter.) Semkaj je dospelo 36 mož posadke z angleškega trgovinskega parnika >Elvington Court« (6000 ton), ki ga je pred dnevi torpedirala sovražna podmornica. Del posadke je rešila neka portugalska ladja.
krat ponovilo napad, nakar je napadlo s strojnicami še neko letališče 60 km zapadno od Hamburga.
Letalsko ministrstvo ugotavlja, da je Hamburg važno središče nemške ladjedel-ske industrije. Kot luka ima za enkrat sicer Hamburg samo pomen za obalni promet, tako da bi mogel služiti kot važno oporišče za nemški vdor v Anglijo. Letalsko ministrstvo tudi ugotavlja ponovno, da angleško letalstvo napada samo vojaške objekte in da načelno ne izvaja napadov v svrho represalij.
London, 9. sept. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja v svojem nocojšnjem komunikeju, da so angleški bombniki tekom
Nadaljevanje na Z* str•
iilno razdejanje
Po ulicah se vrste razvaline hiš — Celi stanovanjski bloki porušeni — Tudi okrog dokov velika opustošenja
London, 9. sept. j. (LEF) Ko je londonsko delavstvo in uradništvo danes zjutraj po skoraj prečuti noči odhajalo na svoja službena mesta, je lahko po ulicah opazovalo silno razdejanje, ki ga je povzročil nočni nemški letalski napad. Ob ulicah se vrste razvaline hiš, med katerimi so nekatere do tal porušene, dočim so druge samo več ali manj poškodovane. Pri nekaterih so se zrrušile na cesto samo fasade, tako da se vidi v stanovanjske prostore, ki so silno razdejani. Drugod zopet je videti, kako vise skozi odprtine oken, iz katerih so eksplozije bomb izrtivale okenske okvirje, postelje, žimnice in vsakovrstna druga roba. Nekje so bombe do tal porušile cel stanovanjski blok in je bilo samo tamkaj ubitih blizu 50 ljudi. Bombe so padle tudi na tri bolnišnice ter hudo poškodovale dva svetovno znana muzeja. V neki bolnici so bili štirje bolniški strežniki ubiti, dočim je bil eden živ pokopan pod razvalinami.
Se danes dopoldne je v vseh stanovanjskih četrtih videti ambulantne vozove in bolničarje protiletalske zaščite, ki odvažajo ranjence po bolnišnicah. To žalostno delo opravljajo že celo noč. Tako v središču Londona, kakor tudi na periferiji, so cele ulice zaprte od policijskih kordonov
ravnavo ločenih interesov zaradi zavarovanja skupnih življenjskih interesov. To pa je pot miru, ki je Balkanu potreben, kakor to danes priznavajo tudi vsi izvenbalkanski činiteljl
in je iz njih po večini že bilo odstranjeno vse civilno prebivalstvo, ker se je bati, da se bodo še nadaljnja številna poslopja, ki so bila od bomb poškodovana, zrušila v razvaline. V nekem vzhodnem londonskem predmestju, kjer so se posebno raz-besneli požari, so nemška letala metala tudi tuleče bombe, kar je zelo oviralo delo gasilcev. Mestoma se še danes ponavljajo eksplozije bomb z zakasnelim vžiganjem, ki napravljajo med prebivalstvom veliko zmedo, ker se eksplozije slišijo prav tako, kakor da bi se bombardiranje znova pričelo.
Okrog londonskih dokov, ki so jih nemška letala še prav posebno napadala, je opaziti veliko razdejanje. Cele delavske kolonije so bfle tako poškodovane, da so jih morali izprazniti. Ponekod še sedaj divjajo požari. Na tisoče ljudi je brez strehe in jih odprem! ja jo v zasilna taborišča.
Kakor pravi komunike, ki sta ga izdala letalsko ministrstvo in ministrstvo za nacionalno varnost, še ni mogoče natančno preceniti škode, ki so jo povzročili nočni nemški napadi na London, da pa se po površnem pogledu lahko trdi, da so bili napadi zelo resni in da so trajali vse nočne nre, dokler Je še bila tema. Bombe so padale po vsem pomerju Londona in so bili večinoma bombardirani cilji, ki niso vojaškega pomena. Skoda je izredno velika. število človeških žrtev pa še ni v celoti znano.
London, 9. sept. s. (Reuterl. Kralj Jurij se ie danes pripeljal posebej iz Wind9ora v London, da obišče one dede vzhodnega
Nemška poročila
Bombe na pristaniške naprave, bencinska skladišča, električne centrale In letališča v Londonu
Berlin, 9, sept. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo sporoča:
NaSa letala so izvedla v noči od 8. na 9. septembra napade na London. Fotografski posnetki so potrdili uspešnost dosedanjih napadov. Nemška letala, ki so napadala, so lahko iz velikih daljav videla silne požare. Vržene so bile bombe na pristaniške naprave, na skladišča olja in bencina, na električne centrale kakor tudi na silose na obeh obalah Temze. Bombe so bile različnih kalibrov. Prav tako so bila bombardirana tudi letaliSča v okolici Londona. V Firth otf Forthu je bila težko poškodovana neka trgovska ladja s 6000 tonami Britanska letala so napadla ponoči Hamburg ter je več stanovanjskih zgradb poškodovanih, ranjenih pa več civilistov, škoda je neznatna. V letalskih borbah je bilo Zbitih 20 britanskih letal, dve pa sta bili zbiti od protiletalskega topništva, štiri nemška letala se niso vrnila domov.
Berlin, 9. sept j. (Štefani) Po izjavah na merodajnih mestih je nemško letalstvo ▼ svojih včerajšnjih, kakor tudi v današnjih nočnih napadih, poškodovalo številne angleške vojaške objekte in Industrijske naprave v okolici Londona. Zlasti hudo so bale prizadete tovarniške naprave Wool-vich, dalje skladišča, kolodvori in prometne zveze v vzhodnem in južnem delu Londona. V zračnih spopadih so Angleži izgubili 12 letal, dočim so bili sestreljeni le 4 nemški aparati.
V današnjih jutranjih urah so se napadi nadaljevali v neizpremenjenem ritmu. Nemška izvidniška letala so fotografirala vse objekte, ki so jih v soboto napadli nemški bombniki.
Berlin, 9. sept. j. (Štefani) Nemški tisk obširno komentira najnovejšo veliko ofenzivo nemškega letalstva proti Londonu. »Der Montag« piše, da je Anglija s to ofenzivo dobila pač to, kar zasluži. Tri mesce je vodja rajha potrpežljivo gledal, kako si je angleško letalstvo dovoljevalo napade proti nevojaškim ciljem na nemškem ozemlju. Toda vsaka (potrpežljivost ima svoje meje. Ker Angleži niso prenehali z napadi te vrste, se je vodja rajha odločil, da bo na primeren način odgovoril na angleške akcije. Zdaj se je akcija proti Angliji začela in se ne bo ustavila prej, dokler ne bo Anglija poražena.
Berlin, 9. sept. j. (TOP) V teku včerajšnjega dne ter v minuli noči so bile v primeri z bombnimi akcijami zračne borbe le manjšega obsega. V celoti je bilo sestreljenih 22 britanskih letal, med njimi dve od protiletalskega topništva. Nemško letalstvo pogreša 4 aparate. Značilno pri včerajšnjih akcijah je bilo, da je bil odpor angleških lovskih letal znatno slabši, kakor običajni. Prav tako je angleško protiletalsko topništvo pokazalo nad londonskim Cityjem slabo merjen in nepravilen Ogenj, medtem ko so se hkrati le redka angleška letala spustila z nemškimi letali v borbo.
Triurno bombardiranje Hamburga in okolice
Velik napad na doke, pristaniške naprave In ladjedelnice — Padle so salve bomb težkega kalibra In več sto
zažigalnih bomb
Druga huda noč v Londonu
Tudi v noči od nedelje na ponedeljek so padale nemške bombe po vsem mestu — 396 mrtvih in 1300 ranjenih
včerajšnjega dne ln pretekle noči izvedli obsežne in uspešne napade na razne nemške vojaške objekte.
Podnevi so letaal napadla na običajnih izvidniških poletih tovorne čolne in ladje v lukah v Dunkerqueu in Boulogneu kakor tudi ladijske konvoje v Severnem morju.
Kljub slabemu vremenu so ponoči velike formacije angleških bombnikov napadle nemške luke, pristaniške naprave, tovorne čolne in ladje, in sicer v Hamburgu, Bremenu, Emdenu, Ostendu in Boulogneu. Na bencinskih skladiščih in zalogah municije je bila povzročena velika škoda in je nastalo mnogo požarov.
Z vseh teh poletov re ni vrnilo 13 angleških letal.
Napadi po drugih
nemških mestih
L°ntlon, 9. sept. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo objavlja, da so v noči na nedeljo angleška letala napadla zopet več nemških vojaških objektov.
Predvsem so napadi veljali lukam ob Kanalu in nemškim ladjam v lukah. Napadi so bili izvršeni kljub slabemu vreme-
nu in močni protiletalski obrambi ter so
se nadaljevali vso noč. V Calaisu je bil povzročen najmanj en večji požar. V Boulogneu je bilo več ladij direktno zadetih in glavni bazen poškodovan. Najhujši je bil napad na Ostende, ki je trajal dve uri. Vrženih je bilo več ton bomb na doke in tovorne čolne v luki. Angleška letala so bombardirala tudi pristaniške naprave v Dunkerqueu. Ta napad je trajal eno uro ter je povzročil več požarov. Pri Calaisu so napadla angleška letala tudi postojanke nemškega težkega topništva.
Nadalje so bombardirala angleška letala v noči na nedeljo Kruppove tvornice v Essenu, doke v Emdenu, municijsko tovarno v Zvveibriickenu, bencinska skladišča v Gelsehkirehnu ter tovorne kolodvore v Marmheimu, Hammu in drugod.
Napadena so bila tudi letališča v Kol-maru, Bruslju, Soesterburgu, Eidhovnu, Weselu in Kreefeldu.
Znova so vrgla angleška letala več sto zažigalnih bomb na Schwarzwald. Povzročenih je bilo mnogo novih požarov in več eksplozij. Letala so opazila več požarov, ki so goreli še od prejšnjih napadov.
Z vseh teh poletov so se vrnila vsa angleška letala.
ška vojna
Italijanski napadi na Kaifo in Aleksandrifo, angleški na Italijanka oporišča v Afriki
NOkje v Italiji, 9. septembra. AA. (Štefani) Poročilo glavnega štaba italijanske oborožene sile št. 94 pravi:
Nase letalstvo je ponovno ponoči napadlo Kaifo in Aleksandrijo. Nad Haifo so letala priletela nenadoma, da obramba ni imela časa stopiti v akcijo. Z bomnami so bile zadete rafinerije, pri čemer so v napravah izbruhnili veliki požari. V Aleksan-ciriji so bile bombardirane ladje in prista-nške naprave. Poleg tega so bila bombardirana tudi železniška proga Marsa Ma-Matruch. Vsa naša letala so se vrnila.
V Vzhodni Afriki so naša letala bombardirala Port Sudan, kakor tudi postajo in skladišča nafte v Port Saidu. Sovražna letala so bombardirala Mogadiscio, Mas-sauo in Berbero, vendar so žrtve neznatne, škoda pa majhna. Eno sovražno letalo, ki je poskušalo napasti letališče Mogajo, so naša lovska letala zbila in se je v plamenih zrušilo. Ubili so se trije člani posadke, poročnik opazovalec tega letala pa je bil bii ujet.
kairo, 9. sept. s. (Reuter) Italijanska letala so snoči izvedla napad na Aleksandrijo. Napad je bil očividno namenjen angleškim vojnim ladjam v luki. Po dosedanjih podatkih ni bil noben vojaški objekt za<:et. Nekaj težjih bomb je sicer padlo v bližini mesta, vendar niso povzročila škode. Ena oseba je bila ubita, 9 pa jih je bilo ranjenih. Protiletalsko topništvo je uspešno odbilo napad.
Italijanska letala so cnoči. na večer pred narodnim praznikom napadla tudi Malto. Več oseh je bilo pri napadu ubitih. Med drugim je bila prizadeta tudi neka šola in stara trdnjava, ki je služila kot zaklonišče pred letalskimi napežl
Včeraj je bil napsatesi tcdi Port Sudan v Egiptu. Napad j® povzročil malo škode in samo eno človeško žrtev.
125 žrtev rušllsa 59H©stlleM rešsstih
London, 9. sept. s. (Reuter) Admirall-
teta javlja, da je bilo z ruMlca »Hostile«, ki je' dne 23. avgusta v Sredozemskem morju zadel na sovražno mino in se poto-
pil, rešenih 125 mornarjev, štirje člani posadke so izgubili življenje.
Močna angleška ojačenja v Egiptu
Kairo, 9. sept. s. (Reuter) Uradno poročajo, da so dospela te dni v Egipt nova velika ojačenja za angleško kopno vojsko. Vojaštvo so pripeljali največji ladijski konvoji, kar jih doslej pozna zodovina. Velike množine vojaštva in vojnega materiala so dospele iz Anglije kakor tudi iz Rodezije. Indije in Avstralije. Iz Avstralije je prispelo med drugim več tisoč letalcev. Vsi konvoji, tudi oni, ki so prispeli po Sredozemskem morju, so dovršili vožnjo brez vsakega incidenta. Napadeni niso bili niti od sovražnih letal niti od bojnih ladij j. Vojaštvo se je sedaj že izkrcalo v raznih lukah v Egiptu. Pri prihodu je vojake pozdravil angleški poslanik v Kairu in general Wilson.
Nov napad na Malto
Kairo, 9. sept. s. (Reuter) Uradno poročajo, da so včeraj napadle močne formacije sovražnih letal Malto. Na mornariških objektih je povzročil napad nekaj škode. V skladišča bombaža je bil povzročen požar. Zadetih je bilo tudi nekaj laisefonih hiš in med civilnim prebivalstvom je bilo manjše število žrtev. Najmanj eno sovražno letalo je bilo sigurno sestreljeno, drugo pa verjetno tudi, vendar to ni nedvomno ugotovljeno.
*
Trboveljski lignit za Italijo
Rim, 9. sept. j. (Štefani) V Italiji so bili izvedeni poizkusi z novo vrsto goriva, ki naj bi se uporabljalo namesto premoga. Gre namreč za trboveljski lignit, ki ga producira Jugoslavija. Poskusi so bili uspešno zaključeni. Ugotovljeno je bilo, da je kurilnost tega lignita prav izdatna. Ker je njegova cena ugodna, ga bo mogoče v velikih količinah uvažati. Z nemškim premogom in jugoslovenskim lignitom bo Italija lahko v polni meri krila svoje potrebe po premogu ter ne bo čutila prav nikake-ga pomanjkanja zaradi izostanka angleškega premoga.
a w? .cen mir
Ka Rooseveltovo žeffo so bile v nedeljo po vsej Ameriki molitve m govori, da bi zavladal zopet mir
New York, 9. septembra, j. (AR). Predsednik Roosevek je včeraj v neki cerkvi v Hvdeparku prisostvoval pobožnostim in molitvam za »pravičen mir«. Slične molitve so bile včeraj prirejene tudi v raznih drugih cerkvah širom Zedinjenih držav, na izrecno željo predsednika RooseveSta. V zvezi z molitvami so bili prirejeni tudi govori. v katerih se je naglašala potreba in želja, da bi širom sveta zopet zavladal mir.
Možnost napada na Ameriko iz Mehike
Lawton (Oklahcma — USA), 9. septembra ]. (AR). Sin predsednika Zedinjenih držav EMiott Roosevelt je izjavil, da bi Zedinjene države doživele napad iz Mehike v primeru, ako bi bila Velika Britanija zdaj poražena. Svoje trditev je pojasnili s tem, <ia z Nemčijo srimpatizirajoči krogi v Mehiki vežbajo za vojaško službo okoli 200.000 mehiških državljanov. Elliott Roo-sevelt ni hotel navesti vira. odkod ima te informacije, marveč je zgolj pripomnil, da bo o teh dejstvih prav kmalu izšla izjava odgovornih mest vlade Zedinjenih držav.
Myron Taylor
pri Rooseveltu
New Yorfc, 9. septembra, j. (AR). Prezi-dent Roosevelrt je danes zjutraj sprejel svojega posebnega odposlanca pri Vatikanu Mvrona Tayilorja, ki mu je ob tej priliki izročil osebno papeževo poslanico ter mu poročal o svoji misiji pri Vatikanu.
Zakon o vojaški obveznosti pred senatom
Washington, 9. septembra j. (AR). Zakon o uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Zedinjenih državah, ki je bi' z raznimi dodatki sprejet v reprezentančni zbornici, je bil v novi obliki ponovno predložen senatu. V političnih krogih zatrjujejo, da je Vlada zelo »ejevoljna zaradi izredne dolgotrajnosti razprav o tem zakonu v obeh zbornicah, ker se s tem zavlačuje končno glasovanje.
Pomanjkljiva oprema ameriške vojske
Washington, 9. septembra. • (Štefani). O velikih manevrih ameriške vojske, na kate-
rih je sodelovalo skoraj 300.000 vojakov, se doznava, da so manevri pokazali pomanjkljivost v opremi ameriške vojske. Zlasti se je ugotovilo, da je število častnikov premajhno ter da ima vojaštvo zgolj elementarno vojaško izobrazbo. Po rezultatih, ki so jih dali manevri, se lahko trdi, da trenutno nit: ena sam? ameriška divizija ni sposobna, da bi lahko takoj stopila v vojno. Za častniški zbor bo potrebno še najmanj 3 do 6 mescev dodatne vojaške izobrazbe, dočim bi častniški zbor nacionalne garde potrebovali celo eno leto. Nadalje so manevri pokazal: tudi velike nedostatke v oborožitvi. Tak( niso dovoflj učinkovite niti sedanje puške, niti mino-nosci, niti poljski topovi. Ist<, se lahko trdi tudi o ameriških tankih rer protiletalskemu topništvu.
Angleška zastava na ameriških rušilcih
Ottawa, 9. sept. s. (Reuter.) Prva skupina odstopljenih ameriških rušilcev ie bila danes v neki vzhodnokanadski luki dejansko izročena Angležem. Ameriške posadke so zapustile rušilce in se izkrcale, vodstvo rušilcev pa so prevzeli angleški mornarji. Na rušilcih ie bila razvita angleška zastava.
Bivši minister Mandel aretiran
Vichy, 9. sept. s. (Ass. Press.) V Mekne-su v severni Afriki je bil aretiran bivši notranji minister Mandel. Sedaj ga bodo z letalom prepeljali v Riom, kjer bo postavljen pred sodišče.
General Gamelin in bivša ministrska predsednika Daladier ter Reynaud so sedaj v zaporu „v nekem gradu 8 km od Rio-ma. Vsi trije bodo postavljeni pred posebno sodišče v Riomu.
Švedsko-finska
trgovinska pogodba
Stockholm, 9. septembra j. (Štefani). Švedska vlada in finska vlada sta sklenili novo trgovinsko pogodbo na rok 6 mescev. Pogodba predvideva, da bo Švedska v tem času izvozila na Finsko za 50 millijonov švedskih kron železa, rude in železnih izdelkov.
OKRNJENA RUMUNIJA IŠČE
IZHODA IZ TEŽKE SITUACIJE
Manifestacije za mladega kralja Mihaela — General Antonescu energično uveljavlja svoj režim in hoče popolnoma obračunati
s preteklostjo
Bukarešta, 9. sept. AA. (Rador) Ves rumunski narod je včeraj na ganljiv način manifestiral svojo zvestobo do kralja Mihaela in do vodje države, generala Anto-nesca. Ob 11. je bila v vseh cerkvah služba božja. Množica ljudi je na kolenih poslušala prisego generala Antonesca. ki pravi med drugim: Tudi jaz slovesno prisegam da bom nadaljeval svoje delo za obnovo domovine, ki mora dobiti novo dušo in novo zavest.
V stolni cerkvi v Bukarešti je patriarh Nikodem služil cerkveno opravilo v navzočnosti kralja Mihaela, predsednika vlade Antonesca m zastopnikov civilnih in vojaških oblastL Velikanska množica je pozdravljala kralja, ko je prišel v cerkev. Pozdravi so bili zelo prisrčni. Ko je prišel vladar, mu je vodja države Antonescu podal poročilo, čete pa so mu Izkazale čast. Kralj Mihael in general Antonescu sta kleče kakor drugi verniki poslušali opelo, ki ga je prebral patriarh Nikodem. Promet je bil ta čas ustavljen. Antonescu se je nato v spremstvu patriarha Nikodema odpeljal v hišo, kjer se je rodil, ta se zelo prisrčno razgovarjal s prebivalci ta svojimi nekdanjimi otroškimi prijatelji.
Dan molitve po vsej državi
Bukarešta, 9. sept. s. (Reuter) Včerajšnji dan je bil po odrecJbi vlade praznovan po vsej Rumuniji kot dan molitve za novega kralja Mihaela. Tudi na ulicah je prirejalo občinstvo manifestacije za novega kralja.
Vlada je prepovedala vse nadaljnje žalne demonstracije zaradi odstopitve Transilvanije. Prepovedana je tudi nošnja uniform raznih strankarskih organizacij.
Kraljj Karel v Lit^anu
Bern, 9. sept. br. (CBS). BivSi rumunski kralj Karol se z vsem svojim spremstvom že od snoči mudi v Luganu, kjer se je nastanil v nekem večjem hotelu. Kolikor je bilo mogoče izvedeti od poučenih krogov, se bo mudil v Švici le nekaj dni. Iz Lugana namerava baje v Marseille in nato za nekaj časa v Nico. Pozneje se bo kralj Karol preselil v Kanado.
Zaplemba premoženja kralja Karola
Bukarešta, 9. sept. s. (Reuter.) Ministrski predsednik Antonescu ie včeraj podpisal dekret, ki odreja zaplenitev vseh delnic in dobroiinetij. ki jih je imel bivši kralj Karol v raznih rumunskih podjetjih.
Policija ie včeraj zasedla vse banke v Bukarešti. Ta ukrep ie očitno v zvezi z zasežen jem premoženja bivšega kralja.
Ukinitev vseh romunskih
veleposlaništev
Bukarešta, 9. sept. s, ( Reuter) Nova rumunska vlada je odredila ukinitev rumunskih veleposlaništev v Franciji, Turčiji, Jugoslaviji, Grčiji, v Vatikanu ter pri poljski vladi.
Domnevajo, da bodo ukinjena veleposlaništva nadomeščena s poslaništvi.
Ostavke ministrov
Bukarešta, 9. sept. 1. (DNB.) Kakor se doznava. več članov Gigurtove vlade v soboto ni priseglo novemu rumunskemu kralju Mihaelu, marveč so na zahtevo ministrskega predsednika Gigurta podali ostavko na svoje položaje. Bili so to notranji minister general Popescu. minister za letalstvo in mornarico admiral Paiseh. minister za vojsko general Nicolescu in minister za vojno oborožitev Priboianu. Prizadeta ministrstva, v prvi vrsti notranje ministrstvo, je prevzel general Antonescu sam in jih bo vodil ob sodelovanju pristotnih državnih podtainikov.
Bukarešta, 9. sept. AA. (DNB.) General Antonescu ie izpopolnil provizorično vlado s tem. da je imenoval polkovnika Cri-usana za državnega pod tajnika v notranjem ministrstvu.
Vse verske sekte
prepovedane
Bukarešta. 9 septembra. AA. (DNB). Z uredbo ministrstva za vere so prepovedane vse sekte, in celo tiste, ki so b'!e dozdaj priznane, kakor n pr. baptistična. V bodoče bodo priznavali v Rumuniji za veroizpovedi samo pravoslavno, grš,. o-katoliško, evangeljsko-luteransko in refr-mirano cerkev, katoliško in grško-katoliško cerkev in cerkev armenskega obreda ter muslimansko vero. Cerkve in hrami prepovedanih sekt bodo zaprti, njih imetja pa zaplenjena. Člane teh sekt bodo smatrali kot liudi brez veroizpovedi do njihovega prestona v kate-rokolli od priznanih ver. Židovska verska zajednica ni priznana, vendar jo bodo smatrali kot dejansko obstoječo Njeno organizacijo bodo določili kasneje Za opravljanje verske službe v židovskih sinagogah in hramih bo potrebno posebno dovoljenje. V primeru, da bi taka dovoljenja ne bila izdana bodo dotične hrame zaprli, imetje pa zaplenili. Židovske verske občine, ki nimajo sinagog bodo razpuščene.
Žrtve prej iMega režima izpuščene
Bukarešta, 9. septembra. AA. (DNB). Vlada je ukazala, naj se izpuste na svobodo vse osebe, ki so bile v zadnjih tednih bivšega režima poslane v koncentracijska taboričča pod obtožbo, da so širile vznemirljive vesti.
Bivši policijska prefekt v Bukarešti general Gabriel Marinescu je btl prijet v Tur-nu-Severinu v trenutku, ko je skušal pobegniti čez mejo.
Revizija političnih procesov
Bukarešta, 9. septembra, s. (Reuter). General Antonescu je odredil revizijo vseh
političnih procesov, ki so bili v teku zadnjih 8 let. Sodniki, ki so vodili te procese, pridejo v preiskavo.
Nadalje je odredil ministrski predsednik, da se člani vlade ne bodo več imeli pravico posluževati posebnih vlakov. Nad do--noi{ B&OJJS Fuofajpo oq AOJ;siuiui i^poq trolfu
Rumuni izpraznili četrti pas
Bukarešta, 9. sept. j. (DNB) Uradni komunike rumunskega vojnega poveljstva
pravi, da so rumunske čete 8. septembra v popolnem redu ta brez Incidentov izpraznile četrti pas transilvanskega ozemlja, ki je bil prisojen Madžarski.
Poslanik P a pen
pri Saradzoglu
Carigrad, 9. sept. j. (DNB.) Turški zunanji minister Sarazoglu. ki je v soboto prispel iz Ankare v Carigrad, ie v hotelu, kjer se je nastanil, sprejel nemškega poslanika pri turški vladi von Papena. s katerim ie imel daljši razgovor.
Sklicanje so
Pogodba o odstopitvi Južne Dobrudže Bolgariji bo ratificirana 16. septembra
Sofija, 9. septembra. AA. (DNB). Ru-munsko-bolgarski sporazum o Dobrudži bo ratificiran najkasneje do 16. t. m. Listi poročajo, da bo sporazum ratificiran še morebiti prej, da bi bilo omogočeno obmejnim komisijam, da potegnejo novo mejo. V prvem času bo južno Dobrudžo upravljal poveiljnik garnizije v Varni general Popov. Južno Dobrudžo bodo bolgarske čete zasedle v etapah.
Sofija, 9. septembra. A A. Narodno sobranje bo v kratkem sklicano na izredno zasedanje ter bo razpravljalo o več nujnih predlogih, ki jih je pripravila vlada Na izrednem zasedanju bo sobranje potrdilo tudi pogodbo, sklenjeno med Bolgarijo in Rumunijo v Crajovi o vrnitvi južne Dobrudže. Odobritev je potrebna ker določa rumunsko-bolgarska pogodba, da mora Bolgarija plačati Rumuniji 450 milijonov levov, vendar odobritev pogodbe ni v zvezi z ratifikacijo pogoofce. Pogodba o vrnitvi južne Dobrudže bo ratificirana z ukazi bolgarskega in rumunskega kralja. Izmenjava ratifikacijskih listin bo v Bukarešti. Sama pogodba že določa 16. t. m. kot dan ratifikacije, vendar pa je verjetno, da bo ratifikacija izvršena že preje, da bi vojaška in druge komisije lahko takoj začele zasedati v zvezi z določbami pogodbe. Takoj po ratifikaciji bo komisija določila novo mejo med Bolgarijo in Rumunijo ter način, kako bo bolgarska vojska zasedla južno Dobrudžo.
Bolgari bni!o
vkorakali so* t* m.
Sofija, 9. septembra. AA. Z bolgarske strani je bil sprejet skdep, da se izvrši zasedba južne Dobrudže točno po določbah v Crajovi podpisane pogodbe. Predstavniki bolgarskih civilnih obiastev, ki prispejo v
južno Dobrudžo 15 t, m., imajo nalogo prevzeti od rumunskih upravnih obiastev vse državne in ostale javne zgradbe ter naprave kakor tudi posestva rumunskih izseljencev iz južne Dobrudže. Vse to morajo rumunska oblastva predati v dobrem stanju. Če bi se ugotovile poškodbe, ima Bolgarija pravico na odškodnino. Predstavniki bolgarskih civilnih obiastev prispejo v Dobrudžo istočasno na dveh določenih mest v bližini Tutrakana in Dobriča.
Bolgarska vojska bo vkorakala v južno Dobrudžo 20. t. m. ob 9. zjutraj. Južna Do-brudža je bila razdeljena na štiri cone. Vsaka okvirna cona je dolga okoli 220 km in široka 15 km. Okupacija bo izvedena v 4 etapah in bo trajala deset dni. Rumunska vojska se bc umaknila iz vsake cone 24 ur prej. predno prispe tja bolgarska vojska. Izpraznitev južne Dobrudže bo vodil rumunski general Protopajanu. zasedbo pa bolgarski generai Povov Da bi se red in mir v južni D ibrudži čim bolj zavaroval, je bilo sklenjeno, da sc v prvewi času dovoli prihod samo civilnim in vojaškim organom. Nihče drug v začetku ne bo smel priti v južno Dobrudžo Dvorec kraljice Marije v Balčiku je določen za letovišče osobja rumunskega poslaništva v Sofiji podobn > kakor imajo tuja poslaništva v Ankari svoje poletne sedeže ob Bospo-ru.
Italijanski kralj
kraljss Borisu
Rim, 9. sept. AA. (Štefani) Italijanski suveren je poslal bolgarskemu kralju brzojavko. v kateri pravi;
V trenutku, ko gleda Bolgarija s ponosom in radost i o izpolnitev svoie velike želje. pošiljam Vašemu Veličanstvu in prijateljskemu bolgarskemu narodu svoja čustva živih simpatij, ki prevevajo ves italijanski narod. Viktor Emanuel.
Napredovanje rezervnih oficirjev
Napredovali so: za rez. poročnika pehotna podporočnika dr. Janko Kalan in Cvetko Ašman (z rangom od 21. maja 1926). za rez. kapetana I. razreda pehotni ka peta ni II. r. Josip Šilih. Stanko Jurko. Ivan Šiška. France Ahčin. artilerijski Ivan Ju-vančič in inženjerski Josip Dedek (od 17. decembra 1927): za rez. kap. 1. r. pehotni kap. II. r. Anton BataseL za rez. kap. II. r. pehotni por. Matko Miklič. Franc Bizjak. Franc Stopar. Ante Mihelčič. Heribert Svetel. Ljudevit Vacac. Viktor Rabič in Miroslav Valenta. konjeniški Alojzii Lak-ner (od 28. junija 1928): za rez. por. peh. podpor. Davorin Ravljen (od 17. decembra 1928); za rez. kap. II. r. pehotni por. David Zupan in artilerijski Rihard Maršič, za rez. por. peh. podpor, dr. Ciril Žižek
(od 15. avgusta 1929).
Za rez. kapetana I. raz. 30 napredovali: pehotni kap. H. r. Franjo Lokar, za rez. nižjega vojnega uradnika I. r. ekonomske stroke nižji vojni uradnik H. r. Josip Bur-ger (od 11. aprila 1930); za rez. kap. L r. veterinarski kap. H. r. Leopold Hribar, za rez. por. peh. por. Andrej Štele ta Bruno Jelinek, (od 17. decembra 1930); za rez. por. peh. podpor. Ernest Bratuž (od 3. aprila 1931); za rez. kap. I. r., rez. kap. n. r. Ivan Samec, Rafael Hajnrihar, Ivan Martaček, Alojzij Intihar, Jože Paškulin, Andrej Flajs, Srečko šabec, France Dolni-čar ta Mirko Seljan, artiljerijski Herman Klinar ta Vladimir šubic, sanitetni dr. G vido Debeljak ta veterinarski Alojz štibler, za rez. nižjega vojnega uradnika I. r. ekon. stroke nižji vojni uradnik H. r. Anton Petelin (od 28. junija 1938); za rez. por. peh. podpor. Ivan čot, Franjo Toni, Miljutin Kavčič, za rez. nižjega vojnega uradnika TU. r. ekon. stroke nižji vojni ur. IV. r. Boris Grad, Stanko Majer, Ivan Plestenjak, Ivan šega, (od 31. dec. 1931).
Nadalje so napredovali: za rez. kap. L r. peh. kap. n. r. Franc Tertinek, Matko Janežič, Josip Bučar, Janko Janša, Franjo Klavora, artilerijski Ivo Brence ta Slavko Pele, sanitetni dr. Joško Picej ta dr. Janko Hafner (od 6. sept. 1932): za rez. por. peh. podpor. Jožef Bučar, artiljerijski Vencel Verhovec, inženjerski Frane Pavlin in Janko GaberSčik, letalski Rihard Tavčar, inženjersko-tehnični Pavel Lavrenčič, za rez. nižjega voj. ur. m. r. ekon. stroke nižji vojni ur. IV. r. Avgust 2igon, sodne stroke Jožef Fister (od 17. dec 1932), za rez. por. peh. por. Ivo Merle, artilerijski šandor Milavec, inženjerski Ferdo Janežič (od 17. dec. 1932); za rez. por. peh. podpor. Alojz Piškur, Marjo Kodrič, Andrej Jarc, sanitetni dr. Srečko Podvtaec, dr. Josto Furlan in dr. Josip Pečan, sodni Anton Strojta (od 31. dec. 1934).
Končno so napredovali: za rez. por. peh. podpor.: Anton Bregar, artilerijski Oton Mavrer, inženjerski Vinko Križaj, letalski Alojz Fike, sanitetnt dr. Valentin Ivane in dr. Marko Skeiin, sodni Vladimir Kante (od 31. dec. 1935); za rez. por. peh. podpor.: Ciril Debevec, Konrad Kotnik, Jožef Koc-
bek, Vojteh Lintner (od 31. dec. 1938); za rez. por. podpor. Ivan Vogelnik, Rudolf Debeljak, Milan Kovač, Rudolf Grac, Maks Istenič, Rudolf Lončar, Ivan Kos, artilerijski Josip Lužar, inženjerski Josip Ga!ar, Vladislav Pečenko, Josip Toni. za rez. nižjega vojnega ur. III. r. nižji vojni ur. IV. ekon. stroke Janez Strašek (od 31. dec. 1937): za rez. por. peh. podpor. Ivan Gre-gorin, Franjo Neubauer, artilerijski Franc Polovšek, Bogomir Pregelj, inženjerski Rudolf Podgcrnik, Josip Pavčič in Vladimir Ravnikar, letalski Janez Plemelj, za rez. niž. vojnega ur. III. r. ekon. stroke nižji vojni ur. IV. r. Franc Kregar, Ivan Markon (od 31. dec. 1938); za rez. por. peh. podpor. Mihael Filipan, Božidar Drovenik, Franc Fister, Rudolf Pečaver, Rudolf Gerk, Frančišek Stupica, Albin Graj-žar, Bogomir Lapajne, Rudolf Vidovič, Edmund Božiček in intendantski Zeljko Lederer.
Indokina na strani Anglije ?
London, 9. sept. s. (Reuter). Po uradno še nepotrjenih vesteh se je vlada francoske Indokine sklenila postaviti na stran generala de Gaullea.
i turnir
v Moskvi
Botvinik premagal Levenfiša
Moskva, 9. sept. s. V soboto zvečer je bilo igrano m. kolo v velikem turnirju za šahovsko prvenstvo F-usije. Petrov je premagal Mikenasa, Bondarevski pa Lisičina. Partiji Panov-Keres ta Borislavski-Rudakovski sta se končali remis. Vse ostale partije so bile prekinjene.
Snoči je bilo igrano IV. kolo turnirja. V središču zanimanja je bila partija Bot-vtanik-Levenfiš. Botvinnik je igral partijo odlično, žrtvoval je v otvoritvi kmeta ter dcsegel zato mnogo boljši razvoj. Po polurnem razmišljanju se je odločil Levenfiš, da vrne kmeta, vendar ni mogel več popraviti položaja. Botvinnik je partijo dobil. Nadalje je premagal Ragozin Konstan-tinopolskega, Smislov Rudakovskega, Pa-nov pa Kotova. Za Kotova je to že tretji poraz v turnirju. Remis sta končali partiji Lisicin-Makagonov in Bondarevski-Bori-slavski. V prekinjenih partijah stoji Le-rišev bolje proti Keresu ter ima upanje ▼ zmago, prav tako pa Stolberg proti Mike-nasu.
Po IV. kolu vodi še vedno Bondarevski s 3 ta pol točkami. Na drugem mestu Je
Vremenska napoved
Zeimunska: Postopno se bo pooblačflo od zapada proti vzhodu. Tu pa tam bo det na zapadni polovici, možne pa so tudi nevihte. Ohladilo se bo. Bolj vedro bo ▼ vzhodnih krajih.
^aši It raj i in ljudje
Naši najboljša plavalci
I
Na levi je Tone Cerer, ko plava »metuljčka«, na desni pa Žižek, ki zdaj trenira
v kopališča Ilirije
M cd najtrdnejše opore ilirijanskega plavalnega moštva spada nedvomno Tone Cerer, ki mu v njegovi disciplini 200 m prsno v vsej državi ni nihče dorasel. Kar je Cerer za Ilirijo, to je Branko Žižek za dubrov-niški Jug. Tudi cxn je na progi 400 m pro-frto skoro za razred boljši od ostalih plavalcev na tej progi. Kakor znano, je Žižek, ki je v Dubrovniku pravkar maturirall, Ljubljančan. Ker njegov oče ravnatelj »Put-
nika« dr. Žižek zopet službuje v Ljubljani, je verjetno, da bo Branko v Ljubljani nadaljeval študije in morda zdaj pllaval za ljubljansko Ilirijo. Tako bi Ilirija s svojim plavalnim moštvom, ki se je v dosedanjih ligaških tekmovanjih tako dobro obnesilo, s Cerer jem in dr. Wilfanom, ki spet plava za svoj matični klub. in morda še z Žižkom postala daleko najmočnejši plavalni klub v državi.
Učiteljska samopomoč je zborovala
Izredna skupščma je sprejela nova pravila in poslovnik
Ljubljana, 8. septembra Včeraj je bila v šoli na Grabnu izredna letna skupščina Učiteljske samopomoči, ki &eje 2.613 zadružnikov US se uvršča med mjkrepkejše naše poklicno stanovske humanitarne ustanove in je bila temu primerna tudi udeležba. Zadržniki so telovadnico, tlodobra napolnili, ko je otvoril skupščino <k>lgofletni predsednik g. Ivan Kocijančič, ki je vse zadružnike kar najsrčneje pozdravil ic se zlasti v lepih besedah spomnil Nj. VeL kralja Petra II.. ki so mu zborovalci tfromko vzklikali trikratni živijo. Predsednik je objasnil razloge, ki so vodili do sklicanj« izredne skupščine. Omenil je zakon o gospodarskih zadrugah, ki terja preosno-va pravil do 23 septembra t L, objasnil pa je v bistvenih osnovah tudi borbo, ki so jjo vodile v preteklih dveh leti! stanovske humanitarne ustanove za svoj obstoj. Na gospodarsko — socialni izgradnji našega človeka moramo nadaljevati vse delo US je imelo izključno sccialno-humano obeležje. Na sestavi novih pravil se je pričelo delati pred dvema letoma. Poseben od-isek učiteljev, v katerem so bili Šmajdek, Lešnik, Kržišnik, Volavšek in Grčar, je opravljati svoje deflo na več sejah, a je vprav borba za obstoj humanitarnih stanovskih organizacij sploh, bila vzrok, da prihaja sprejem pravili šele zdaj na vrsto. Pri redigiranju novih pravil se je upoštevalo. da morajo ostati stare članske, pravice neokrnjene, da mora ostati US prav
tako gospodarska zadruga kakor mora biti njen značaj socialen in human; zlasti pa se je bilo treba izogniti vsemu kar bi moglo ustvariti napačen dojeni, da je nemara delovanje US istovetno z delom zavarovalnih ustanov. US ni zavarovalnica, temveč učiteljska socialno človekoljubna organizacija.
Po predsednikovem nagovoru ki je izzval razumljivo zanimanje, je poročal kot predsednik odseka za pravila šolski upravitelj v p. g Šmajdek. Najprej pravila in potem poslovnik, ki urejuje vsa podrobna vprašanja glede delovanja zadruge, sta bila od člena do člena čitana. Članstvo je iznašalo svoje dodatne in izpreminjevalne predloge, ki so bili predmet živahnih razprav. Pravila so bila v nekaterih členih izpreme-njena. Odločeno je bilo, da se lahko vr-še skupščine v vsakem kraju dravske banovine, posebne določbe pa je sprejel zbor glede na izplačevanje posmrtnine in izterja vanje zaostankov. Skupščina je dovršil* svoje delo ob 11.30. Pred njenim zaključkom so zadružniki dali izraza svojemu zadovoljstvu nad delom, ki sta ga opravita predsednik g. Kocijančič, in njegov pomočnik g Jakob Novak. Oba sta bila deležna kar najživahnejših ovaxrj.
Izredno letno skupščino je poeetil tudi predsednik organiziranega slovenskega očfc-teljstva predsednik sekcije JUU gosp. Mo-tod Kumelj.
belin uničuje zelenjavo
U|m?m In drugim nadlogam se Je zdaj pridružila Se golazen, ki grozi uničiti polja In vrtove
Škofja Loka, 9. septembra
Kakor pred tremi leti na jesen, nam dela tudi letos kapusov belin ogromno škodo na naši zelenjadi. Skrbni vrtnarji in zelenja-darji so bili že pred tedni v avgustu opazili roje kapusov i h belinov, ki so preletavali vrtove in legli svoja jajčeca na spodnjo stran kapusnic. Iz zlatorumenih jajčec so se razvile gosenice, letošnji drugi zarod, ki je začel napadati z vso silo vrtove, pa tudi njive, zarasle z zeljem.
Goscnice uničujejo kapus, glavnato zelje, ohrovt in druge kapusnice kar na debelo. Njih ravnanje sliči pravemu opustošenju. Gosenic je na tisoče, zlasti pa se drže na spodnji strani listov, kamor leže samica trudi jajčeca. To dobro vedo ljudje, ki a ne vedo pomagati drugače, Kakor da gosenice, ki se na gosto lepijo po listih, enostavno obirajo. Delo je dokaj zamudno, toda potrebno. Obiranje je treba opravljati več dni zapored, kajti gosenice se poskri-jejo v notranjost rastline in ni mogoče obrati vseh hkrati Sicer pa: kdor je pričel z
zatiranjem Škocfl j i vk 5ele zdaj, je dokaj
pozen. Na mnogih krajih so gosenice cfc-gnizle zeflenjad temeljito, m ni videti ničesar razen golih reber. Lastnikom ne kaže drugega, nego da nič kaj vabljive ostanke izpulijo. Up, da bomo imeli izvrstno zelje, je seve splaval po vodi, kajti uničujoče delo kapusovega belina ni opaziti zgolj okrog Škofje Loke, marveč napada gosenica tudi v širokem zaledju mesta. Tako vedo ljudje povedati o škodi, ki jo dela belin v Vin-carjih, v Veštru in drugod. Cele njive so napadene. Ponekod ne bo prav nič pridelka. Kakor da bi ne biio že dovolj vseh mogočih težav in nadlog, se je pojavil zdaj še kapusov belin.
Zdaj, ko zijajo na vrtovih in njivah od lepega zelja samo štorovi z obranimi rebri, se je pričela gosenica seliti. Leze po deblih in zidovih in išče prostora, da se zabubi. Pri tem se povzpno gosenice tudi do višine prvega nadstropja stavb Zapredke bo seve kazalo takoj zbrati in jih uničiti, kajti se bo sicer zarod kapusovega belina
5e bolj pomnožil. Gosenice so takisto rade na karfijolah, dočim se zdi, da jim modro zelje ni všeč Vsaj pri nas smo opazili, da se mu izogibljejo. Nemarnim požeruhi-njam, ki glodajo s svojimi močnimi čeljustmi listje, bi bil človek le iztežka kos, da ni priskočila na pomoč narava z najezd-niki, zlasti goseničarjem, ki zasaja s svojim leglom jajčeca gosenicam med obroč-
ke. Njegovi črvi« bodo raz jedli gosenico,
ki nam je pripravila letos toliko škode.
Najezdnikova pomoč nas pa seve ne sme premamiti, da ne bi človek tudi s svoje strani vse ukrenil kar je potrebno za uničenje kapusovih gosenic. Pri tem bi morali nastopati enotno. Znano je namreč, da se gosenice selijo. Čim uničijo m obžro prvi zelnik, se skopljejo nad drugega ln tako gre pesem dalje. Zato je le v skupni borbi uspeh. Takisto se selijo metulji v velikih rojih in podoba je da so si izbrali po parletnem izostanke letos prav škofjeloške območje za svoje žrtve
Medžupne tekme v Zagrebu
Ob številni udeležbi občinstva so naši Sokoli dosegli
odlične rezultate
V	Zagrebu so bile dne 6. septembra ob priliki proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra U. medžupne sokolske tekme v prostih panogah. Letos je bila udeležba rekordno številna, saj se je tekem udeležilo devet sokolskih žup iz vse države. Na stadionu kralja Aleksandra I. Zedinitelja se je zbralo ob 15. 76 sokolskih tekmovalcev in tekmovalk. Sledil je pozdrav državni zastavi, nakar se je pričelo tekmovanje. To so bile že šeste medžupne tekme v Zagrebu. Tokrat je prvič nastopila sokolska župa Maribor, ki je imela v svojih vrstah odlične moči. Sokolska župa Beograd je bila zastopana najmočneje, saj so bili v njenih vrstah najboljši srbski atleti, ki se se udeležili tudi atletskega dvoboja Hrvatska : Srbija. Ljubljanska župa, ki si je zdaj že v tretjič osvojila prvenstvo na teh tekmah, je tokrat nastopila nekoliko oslabljena, med potjo pa nam je obolel še brat Malič, ki potem sploh ni mogel nastopiti.
V	teku na 100 m so bili trije predteki. Najboljših 8 se je plasiralo finale. V izločilnem teku je zmagal Račič (Lj.) pred odličnim štefanovičem (Beog.) V metu krogle je brez težav zmagal inž. Stepišnik (Mar.) V skoku v višino je tesno zmagal Lazarevič (Beog.) 175 cm, isto višino pa sta dosegla tudi Bratovš (Lj.) in Zorko (Mar.), a sta se zaradi poprav plasirala šele na drugo in tretje mesto. Na 400 m je z lahkoto zmagal Oberšek nad Pleterškom (Celje), tretje mesto pa je spet zasedel Ljubljančan Viler. V skoku v dalj je ponovno in uspešno nastopil Lazarevič (Beog.), za katerim pa nista dosti zaostajala Zorko (Mar.) In Račič (Lj.) Inž. Stepišnik (Mar.) je v metu diska nepričakovano zmagal nad ščetininom (Beog.), kar je vzbudilo splošne presenečenje. Na 1500 m je bila ves čas napeta in zanimiva borbo med Kienom in Banjlčem (Beog.) šele s krasnim ftnišem se je Kienu posrečilo, premagati nevarnega konkurenta Četrti je prišel v cilj Magužar (Lj.). Poslednja točka sporeda je bila štafeta 4 z 100.
Mita Sičeva Iz Ljubljane, ki je na tekmovanju harmonikarjev na velesejmu prejela v mladinski skupini prvo nagrado (zlato kolajno in ročno torbico)
Zmagalo je sicer stafetno moštvo beograjske župe, a so bili zaradi dvakratnega prestopa proge diskvalificirani. S tem je bila zmaga Ljubljane odločena.
Rezultati: Tek na 100 m: 1. Račič (Lj.) 11.1, 2. Stefanovič (Beog.) 11.2, 3. Rado-nič (Beog.) 11.3.
Met krogle: 1. inž. Stepišnik 13.05, 2. Mi-loševič (Zagr.) 12.22, 3. Zorko (Mar.) 11.93.
Skok v višino: 1. Lazarevič (Beog.) 175 cm, 2. Bratovš (Lj.) 175. 3. Zorko (Mar.) 175, 4. Slanina (Lj.) 170 cm.
400 m: 1. Oberšek (Lj.) 52.5, 2. Pleter-šek (Celje) 53.6. 3. Viler (Lj.) 54.2.
Skok v daljino: 1. Lazarevič (Beog.) 680 m, 2. Zorko (Mar.) 6.64 m, 3. Račič (Lj.) 6.39 m.
Met diska: 1. inž. Stepišnik 37.86 m, 2. ščetinin (Beog.) 34.01 m, 3. Kosec, 6. pa se je plasiral Boltavzer (Lj.).
Na 1500 m: 1. Kien (Lj.) 4:12.1, 2. Ba-njič (Beog.) 4:15.6, 3. Galovič (Beog.) 4:19.3.
Štafeta 4 x 100: 1. Ljubljana (Račič,
Obertefc, VBer, Boltavuer) 44L9, S. Maribor 45.8, S. Celje 48.3.
Končno stanje točk: 1. LJubljana 96 točk, 2. Beograd 83 točk, 3. Maribor 72 točk, 4. Celje 44 točk, 5. Zagreb 39 točk, 6. Osijek 21% točk, 7. Karlovac 16 točk, 8. Sarajevo 14 točk in 9. Šibenik z 7% točkami.
Istočasno so bile tudi medžupne tekme članic in naraščajnic. Tekmovalo je pet žup. Naša vrsta ni nastopila popolna, manjkale so najboljše moči. zato pa tudi ni bil uspeh tak, kot bi ga bilo pričakovati Prav dobro pa so se izkazale Mariborčanke, ki so dosegle lepe rezultate. V skoku v višino je s sigurnostjo zmagala Pri-bovškova (Lj.), dočim se pa pri teku ni mogla uveljaviti. V metu kopja je Vazzazova svojo nalogo izvrstno rešila, zmagala je s precejšnjim naskokom. Prav dobra je bila tudi Sedejeva v skoku v višini, kjer si je zagotovila prvo mesto.
Rezultati: članice: Tek na 100 m: 1. Mi-loševičeva (Beog.) 13.9, 2. Holzeva (Zag.). 3. šentjurdeva (Mar.).
Skok v višino: 1. Pribovškova (Lj.) 138, 2. Štefanova (Beog.) 135, 3. šentjurčeva 133.
Kopje: 1. Vazzazova (Lj.) 26.27, 2. Karpati jeva (Beog.) 24.13, 3. Miloše vičeva (Beog.) 24.07.
Štafeta 4 x 100: 1. Beograd v času 53.2,
2.	Zagreb 53.4, 3. Maribor 54.0.
Naraščajnice: Tek na 60 m: 1. Muravso-
va (Mar.) 8.8, 2. Količeva (Beog.) 9.1.
3.	Babičeva (Mar.) 9.1.
Met krogle: 1. Janačkovičeva (Zag.) 9.50, 2. Kobalova (Lj.) 9.05, 3. Muravso-va (Mar.) 9.02.
Skok v višino: 1. Sedejeva (Lj.) 125 cm, 2. Muravsova (Mar.), 3. Janačkovičeva (Zag.) 125.
Štafeta 4 x 60: 1. Maribor v času 32.3, 2. Zagreb v času 33.8, 3. Beograd v času 34.0.
Končno stanje točk: 1. Maribor 709 točk, 2. Zagreb 648 točk. Beograd 638 točk. 4. Ljubljana 425 točk, 5. Karlovac 361 točk.
Organizacija je bila odlična in tekmovanje je potekalo brezhibno.
Z drvečega vlaka je padel
Tragična smrt priljubljenega policijskega uradnika
Maribor, 9. septembra Ko sta se z včerajšnjim jutrnjim potniškim vlakom vračala s službenega potovanja v Maribor 601etni policijski podnad-zornik Milan Bogosavec in policijski nad-stražnik Šerko, je Bogosavec pred predo-dom v Lipoglavi odšel iz kupeja na hodnik, šerko je kmalu zatem šel za njim. Ko je stopil na hodnik, je videl kako je njegov tovariš skozi vrata preko stopnic padel lz drvečega vlaka, šerko je takoj potegnil zasilno zavoro. Ko je vlak obstal, so našli Bogosavca vsega v krvi z razbito lobanjo na železniški progi. Ker je bilo opaziti še
znake življenja, so nesrečnega Bogosavca takoj prepeljali v Poljčane, kjer mu je skušal zdravnik rešiti življenje. Toda vsa prizadevanja so bila zaman in je Bogosavec kmalu zatem umrl.
Njegovo truplo so pripeljali z avtofur-gonom v Maribor, kjer ga bodo jutri, v torek, ob 16. pokopali na mestnem pokopališču na Pobrežju. Tragična smrt Milana Bogosavca je globoko odjeknila po vsem mestu, saj je bil pokojni znan kot korekten in zelo vljuden uradnik, ki je bil dolgo vrsto let uslužben pri obmejni železniški policiji.
Vprašanje vojne škode
PrejeLi smo:
Prosim vas, da objavite v svojem cenjenem listu naslednje vrstice glede še ne rešene vojne odškodnine, pri kateri smo skoraj izključno prizadeti jugoslovenski državljani iz Slovenije.
Vsled uredb o vojni odškodnini, razglašenih v »Službenih Novinah« z dne 30. junija 1920 in 9. julija 1921, so že davno dobili vojno odškodnino naši državljani iz bivše Srbije in Črne gore za škodo, ki jim jo je prizadejala zadnja svetovna vojna. Pri tem pa se je pozabilo na tiste naše državljane (po večini Slovence), ki jim je bila — kakor meni — prizadejana vojna škoda ob avstrijsko-italijanskem bojišču in na Koroškem. Nadejali smo se. da se to popravi in da bo storila naša država tudi nam, kar je storila vojnim oškodovancem iz bivše Srbije in Črne gore in kar so druge države že davno storile za svoje vojne oškodovance. Izvedeli smo, da naša vlada hoče to storiti.
Lansko leto smo brali v slovenskih časopisih članke pod naslovi »Vojna škoda pred rešitvijo«, »Vojna škoda pred likvidacijo«. Preteklo pa je osem mesecev in vsa zadeva še vedno počiva Prijave vojnih škod so se baje že pred poldrugim letom poslale iz ministrstva za socialno politiko upravi dravske banovine v Ljubljano, kjer je bil,
kakor je bilo javljeno, ustanovljen poseben referat za vojne škode, in je baje že začel obratovati. Mislili smo, da se je zdaj vendar ta vojna odškodninska zadeva premaknila z mrtve točke.
V časopisu smo brali decembra preteklega leta, da so ministri pokazali naklonjenost za rešitev te zadeve in da se v ministrstvu pripravlja za rešitev te zadeve načrt zakona, s katerim se bodo določile vse formalnosti glede ustanovitve sodišča za ocenitev vojne škode. Objavljeno je bilo, da bo ta načrt redigiran in predložen ministrskemu svetu. Vidimo pa, da se stvar spet zavlačuje in da so prijave naših vojnih škod prišle z ene mrtve točke na drugo. Bojimo se, da bodo obležale nerešene.
Skrajni čas je, da v kratkem pridemo do odškodnine za vojno škodo, ki tare že nad 20 let nas, večina katerih je vsled vojnih dogodkov prišla ob vso svojo imovino 'n padla v revščino. —
Francoski film z danes zelo aktualno vsebino!
Skrivnostne sile delujejo v napetem ozračju nemirnega Orijenta! — Krvave borbe, vstaje, demonstracije so na dnevnem redu! Kaj je vzrok incidentom? Odkod imajo ljudje orožje? Kakšno vlogo igrajo razne lepe, omamljive žene, plesalke v nočnih lokalih, v zakotnih ulicah?
V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, ie pravi blagoslov naravna »Franz-Jose-fova« grenka voda zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Charles Vanel, Dolly Daviš, Tanja Fedor, Jean Galand
KINO MATICA, tel. 22-41.
Ob 16., 19. in 21. uri.
PREMIERA ! DANES

V nedeljo je bila v Zagrebu otvorjena razstava Neodvisnih iz Ljubljane kot prva reprezentativna razstava slovenskega slikarstva in kiparstva po vojni v Zagrebu. Trajala bo do 31. t. m., nato se bo prenesla še drugam. Naši umetniki so bili v Zagrebu prisrčno sprejeti. Ko so vabili na razstavo najvišje hrvatske predstavnike, so jim le-ti izkazovali svoje simpatije. Ko so obiskali g. Košutiča., jim je rekel, da so gostje vsega hrvatskega naroda.
že na dan otvoritve so zagrebški listi mnogo pisali o razstavljalcih. Precej obširno je pisal »Hrvatski dnevnik«, ki je priobčil tudi sliko Zorana Mušiča. »Hrvatski dnevnik« pozdravlja to razstavo in med drugim piše. da je nadaljevanje kulturne akcije, ki jo je pričelo Društvo hrvatskih književnikov z obiskom v Ljubljani in s slovenskim književnim večerom v zagrebškem gledališču. Sedaj prihajajo v Zagreb učenci hrvatskih umetnikov in tovariši mlajših hrvatskih slikarjev. Ni dvoma, da je to pričetek večje akcije v likovnem življenju. Kmilu bo razstava hrvatskih umetnikov v Ljubljani. Hrvatska umetniška in kulturna javnost gleda na te umetniške akcije s toplimi simpatijami, ki jih bodo lahko sedaj občutili s^venski slikarji.
Na otvoritev f»o prispele mnoge ugledne osebnosti. V velikem številu so pohiteli na razstavo zagrebški likovni umetniki. Književnik in dramatik Bratko Kreft je imel zanimiv govor o slovenski umetnosti. V glavnem je povedal naslednje:
Borba za lepoto je pri človeku tako ukoreninjena kakor borba za kruh in resnico. Pusto bi bilo človeško življenje, če bi ne bil človek lepoto iskal, predvsem pa ustvarjal. Kdor pa je začutil klic po ustvarjanju lepote v sebi, je sprejel nase veliko borbo za obstanek. In prav iz umetnikovega top-ljenja so nastale pri nas in tudi pri Hrvatih največje umetnine. To je tisti notranji poziv, ki ne pozna ozirov do sebe in drugih, ker stremi po lepoti, umetnosti. Redki so, ki se v začaranem krogu umetnosti znajdejo kot njeni stvaritelji in mojstri. Veliko je umetniških prizadevanj, malo je umetnosti. To velja predvsem za sedanjo dobo. Vsak pravi umetnik je povezan s svojim narodom. Kdor ustvarja iz svoje krvi, ne more utajiti naroda, iz katerega je izšel, pa naj se je šolal kjer koli. Stil je umetnikova individualna stvar. Ako je slikarjev stil podoben francoskemu ali italijanskemu, tedaj slikar še ni nenaroden. Stil je povezan z umetnikovim temperamentom in značajem. Likovni in glasbeni umetnik nista vezana na jezik, zaradi tega je dana še večja svoboda izražania.
Dvanaistorica slovenskih umetnikov, združena v Klubu neodvisnih, predstavlja stremljenje najmlajše likovne umetnosti. Razen Putriha in Kregarja, ki sta študirala v Pragi, so ostali deseterici nakazali v Zagrebu zastopniki hrvatske likovne umetnosti samostojno pot umetniškega ustvarjanja.
Nato je Bratko Kreft predstavil oseb-
nost in delo razstavljalcev. Svoj govor je zaključil v hrvatskem jeziku. Bil je nagrajen z živahnim ploskanjem.
Gostje so ni z zanimanjem ogledovali dela slovenskih umetnikov. Kot vodič po razstavi jim je služil krasen katalog, ki vsebuje 24 reprodukcij. Razstavljeni so kipi in slike. Kiparji so Zdenko K"lin, Nikolaj Pirnat in Karel Putrih. Linije na Kalino-vih kipih so gladke, kar dr je delem neko ljubkost, prisrčnost. Drugačen je Putrih. Ta v kipu poudarja moč. Površina kipov ni tako nežna kot pri Kalinu V Pirnatu pa vidimo kipnrja poitretista. Poleg kipov je razstavil tudi svoje ilustracije Pri slikarjih vidimo v glavnem težnjo, ustvariti nekaj novega. Svojevrstne poteze vidimo takoj pri Kregarju. Mušiču in Preglju. Prve" Kregarjeve slike so še nadrealistične (Šaloma. Fantazija na terasi). Saj je on prvi uvedel pri nas serrealizem. Sedaj se je že oddaljil od njega in ga vidimo kot odličnega portretista. Zanimivo je, kako podaja barvo kože. Na licu ne vidimo rdeče barve, edino ustnice so rdeče: slika je učinkovita. Mušič in Pregelj sta vsa v barvah. Nekaj posebnega so Mušičeve tempe-re. Njegova tehnika je svojevrstna in učinkovita Pregljeva olja so kompozicije, pokrajine in tihožitja. Pavlovec podaja v svojih pokrajinah vso krasoto prirode. V svojih poetičnih slikah je pravo nasprotje Kregarja. Tudi Sajovic, najmlajši slikar, doživlja in cblikuje naravo kot lirik. Mi-helič podr.ia v svojih slikah socialno stanje ljudi, ki ga prikazuje že s samo barvo, pa tudi s slikami kmečkih bajt. Zelo zanimiva je njegova študija »Siromašna vas«. V osredju slike je ravna cesta, naokoli so male kmečke hiše, tu sta dva žan-darja z nekim človekom, nebo pa prepreza-jo temni oblaki. Slika, ki je tako rekoč iz samih hladnih tonov, kaže vso mizerijo življenja. Tudi Omerza in Didek sta po-
krajinarja. Omerza je pokazal nekaj portretov; najzanimivejša je »Glava deklice«. Didek pa kaže prirodo v njenem gibanju. Slike niso nič kaj mirujoče; v njih vidimo valovanje pokrajine. Maksim Sedej je imel letos največji uspeh, ko je bil povabljen na Biennale v Eenetke. V Zagrebu vise na steni njegove kompozicije. Razstavil je tudi nekaj lesorezov.
Vsi so se potrudili, da so pokazali svoje najboljše. Hrvatski umetniki, ki so si ogledali razstavo, so se pohvalno izražali o teh delih, želimo, da bi imeli Neodvisni na tej svoji reprezentativni razstavi popoln uspeh.
Mi pa
E$2't% članki in kritike v »Ljubljanskem Zvonu"
Novi (7./S.) zvezek »Ljubljanskega Zvona« prinaša na uvodnem mestu aktualni esej Iva B r n č i č a »Na zgodovinskem razpotju«. Pisec osvetljuje z Idejnimi žarometi Bolezenska žarišča sedanje svetovne krize, v kateri se odloča zlasti usoda Evrope in njene civilizacije. »Ureditev, ki bi ne osvobodila človeštva dveh najtežjih nadlog, ki ga tareta dandanašnji«, sklepa pisec, »ki bi dokončno ne rešila socialnega in narodnostnega vprašanja, bi pomenila zgolj podaljšanje doslejšnje bede in dosedanjega zatiranja ljudi ter bi si sama napisala smrtno obsodbo. Ako naj bo priznano načelo, da je slehernemu narodu dana pravica do življenja in neoviranega razvoja že s samim dejstvom njegove eksistence, potem je ta pravica ena sama, nedeljiva in za vse narode enaka; zakaj pravica, ki kaže temu tak obraz in onemu spet drugačen, dejanski ni več pravica temveč laž. če pa pravice narodov niso enake, potlej sploh ni več mogoče govoriti o nobeni pravici, saj omejena pravica do
obstoja prav tako ni več pravica; v tem primeru bi med narodi prenehal vsakršen moralni in pravni red in svet bi v krvi in v ognju utonil.«
Nadaljujejo se Juša Kozaka »Blodnje za Lepoto«, proza, ki teče v izpovedni liniji »Mask« in odpira poleg globokih pogledov v pisateljevo dušo tudi nekatere razglede v slovenski družbeni in narodni razvoj (zlasti tam, kjer pripoveduje pisec o očetu in njegovem okolju). »Blodnje za Lepoto« opisujejo pisateljevo mladost, njegovo duhovno rast in mladostno doživljanje lepote, ki mu ni samo neka privzeta težnja, marveč globoka, v sami duševni naravi zakoreninjena potreba. Juš Kozak pripoveduje v tem delu svojega spisa, ki sodi po pomenu in zanimivosti na prvo mesto v doslej izišlih zvezkih jubilejnega LZ, o vplivu, ki so ga imele nanj nekatere knjige, o prvem doživljanju upodobljene lepote, o doživljanju narave, o prvih čustvenih srečanjih z zgodovino, o odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani, o gledališču, o Wagnerjevi glasbi, o Sienkie-wiczevih romanih itd. Tu so mnoga bistra opazovanja o ljudeh in življenju. Ko piše o rahločutnih ljudeh, pravi med drugim: »Kdor misli, da je taka rahločutnost le pre-tiranost ln bolestnost, bi se motil, čeprav zaradi nje natura trpi in razbolelo srce brez pomoči krvavi — in pomoči od zunaj ni, rana se mora le iz sebe zaceliti — se v urah tope bolesti odpirajo razgledi tajne življenjske Lepote. Mnogo src hodi po svetu z neozdravljivo bolestjo v duši, prenež-na 9e zgrudijo, kakor bi z regratove glave odpihnil »lučko«, druga iščejo leka v pesmi in presnavljanjto sveta. Ker je Človeška družba v svojem bistvu surova in nasilna, tavajo ti samotarji kakor Balzacov »Stri-ček Pons« nerazumevani in prezirani med ljudmi. Izdajajo jih oči, izdaja jih glas, aato
Jesen rumena • • •
Kmetovalec napravlja v mescu septembru vsakoletni obračun, to pot ne razko-račen, ne s prekrižanimi rokami pod hrbtom in ne vedrega obraza. Marsikateri se celo zamišljen počehlja za ušesom, ker ni pa ni zaželenega. Velik up mu je namreč splaval po vodi... Spričo lanske bogate sadne in poljske obroditve nam ie posamični vrtovi in zemljišča dokazujejo, da je razprostrla sicer radovedna jesen svoje krilo nad izčrpano zemljo v dokaj zmanjšanem obsegu.
Jesen se opaža po travnikih, ki so tokrat ponašajo spričo izdatne može s precejšnjim donosom krme, in v gozdu, kjer kmet s posebno vnemo ogleduje in pretehtava svoje bogastvo, ki leži v dragocenem lesu. že na vse zgodaj se čujejo težki udarci sekir in zategla melodija tesarskih žag. Pridne roke pripravljajo drva za zimo, še mnogo bolj pa za prodajo, ki se dandanašnji izplača, kakor nikdar doslej.
S polja so pospravljene glavne žitarice, ld zaradi dolgotrajnega, dežja niso prinesle pričakovanega pridelka, vendar smemo upati, da bosta lepo uspevajoča ajda in pozni krompir obdrila dovoljno količino tega prekoristnega sadeža, če se bo vreme še nekaj tednov držalo, bo tudi poleg fižola, prosa, pese zelja, repa in podobnih jesenskih dobrot letošnji pridelek kar znosljiv, čeprav bo za polovico manjši od lanskega. Sadje pri nas se je letos slabo obneslo, kar ga je, je piškavo in drobceno. Za uvožene hruške, jabolka, češplje in breskve pa moramo plačevati pretirano visoke cene, v primeru z lansko letino za sto in več odstotkov više.
TEČAJ
s pravico javnosti
Ljtibljaia — Trnovska ul. 15
vpisuje vsak dan dopoldne in popoldne. TELEFON 40-48.
V vinogradniških krajih željno pričakujejo še toplih in sončnih septembrskih dni, da se bo grozdje popravilo, vsaj nekoliko zmehčalo in osladilo. Tamkaj bo skoro od-iii' vala, četudi manj veselo, pesem trgačev, n s pa enakomerno in običajno ropota-j" klopotca. Gozdna tla se bodo v nekaj mih pregrinjala z rjavo preprogo odpad-*< ga listja. Ptice, ki so skakljale po zelenih tratah in vejah ter prepevale, so domalega fctihnile. Ostale živali se pripravljajo ali Jia odhod ali na zimski počitek, za kar treba znašati živež.
Kmet, ki se je trudil vse leto, da bo mogel čez zimo preživiti sebe in družino, letos spravlja z dokaj mešanimi občutki poljske pridelke. Naš mali človek se mora brigati za vsakdanji kruh, ld v cenah silno faste. Ali ga bo mogel spričo njegovih pičlih dohodkov tudi plačevati tako drago?
*	O krasno uspelem belokranjskem festivalu, ki se ie vršil v Metliki in o katerem ie na kratko poročalo že ponedelisko »Jutro«, bomo jutri prinesli obširno poro-.
čilo.
+ Družba sv. Cirila in Metoda ▼ Ljubljani vabi na svojo 51. veliko skupščino v nedeljo, dne 15. septembra 1940 ob 10. dopoldne v Ljubljani v balkonski dvorani Kazine (Kongresni trg).
*	Iz Ivanjkovcev. Namesto cvetja na grob blagopokojne ge. Katinke Petovarie-ve so darovali še tukaišni gasilski četi se. Janko Zunkovič. nadučiteli v o. Naraplje. din 100 in Jože Jenko, inšpektor državnih železnic v Ljubljani, din 50. Leoa hvala.
*	Mesto banovinskega cestarja je razpisano pri okrajne mcestnem odboru v Slov. Konjicah za progo na banovinski cesti II. reda št 270 Slov Konjice — Poljčane — Pečke — Majšperk od km 5.100 — 8.000 in banov, cesti II. reda št 274 Draža vas — Tepanje — Oplotnica — Fužine od km 0.000 — 3.600. Prosilci za to mesto, morajo izpolnjevati pogoje iz SI. 2 uredbe o službenih razmerjih, drž. cestarjev in njih prejemki in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kodkova-ne prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami je treba vflo-ži-ti najkasneje do 3. oktobra 1940 pri okrajnem cestnem odboru v Slov Konjicah.
*	Najmlajši član Sokola kraljevine Jugoslavije ie. kakor nam piše prijatelj lista, novorojenček kapetana II. razreda v Ge-rovu v Gorskem Kotoru. mali Neboiša Jerkovič. Ko ga je Sokol dne 5. septembra sprejel v vrste svojih pripadnikov, je bil star komaj en dan.
e vesti
♦ Iz Kraljeviče nam piše prijatelj lista: Kot gost doma Franje Tavčarjeve preživljam tako potrebni dopust. Imamo srečo, vreme je prekrasno. Kopanje je imenitno. Družba je zbrana in prijetna, še celo Francozinje in čehinje imamo v svoji sredi. Sončimo se ko martinčki V tem mirnem kotičku pozabi človek še celo na draginjo m svetovno klanje. Tu nas ne razburjajo razni »vseznali«. živci se umirjajo, zdravje S" nam vidno vrača. Kot dodatek pa uživamo sveže smokve, sočne breskve in sladko grozdje. Lepo nam teko dnevi, le škoda, da bodo tako kratkotrajni. Kdor le more, naj pohiti med nas, ker bo dom otvorjen samo še ta mesec.
+ Trgovsko učilišče »Christof<>v učni zavod«, Ljubljana, DomobransKa cesta 15.
(telefon 43-82). Ravnateljstvo objavlja: šolsko leto za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti prične dne 12. t. m. Tega dne se zberejo vpisani učenci (-nke) v šoli v svrho razvrstitve po oddelkih. Dne 13. t. m. bo otvoritvena služba božja v cerkvi sv, Jožefa. Redni pouk pa prične dne 16. t. m. Vpisovanje traja še ves ta čas do pričetka šole, to je do 16. t. m. Zavod pripravlja učence v enem šolskem letu za praktične pisarniške poklice. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo osebno ali pismeno, na razpolago so novi prospekti (Pravica javnosti: rodbinske doklade, dijaške vozne karte, veljavnost izpričeval), šolnina zmerna, manj premožni imajo popust. Največji in najm°dernejši zavod te vrste. (—)
KOPALNA SOL ZA NOGE PROTI POTENJU, UTRUJENOSTI IN BOLEČEMU VNETJU NOG. TRDI KOŽI. KURJIM OČESOM IN OZEBLINAM. MN3.76ruil2r IDROGERIJA
LJUBLJANA. MARIBOR
*	Rok za vpis slušateljev v višjo pedagoško šolo. Kraljevska banska uprava objavlja, da je ministrstvo prosvete, oddelek za ljudske šole, z odlokom z dne 29. avgusta t 1. podaljšalo rok za vpis slušateljev v višjo pedagoško šolo v Beogradu do 15. septembra 1940. Izjemoma za šolsko leto 1940-41. morejo prositi za sprejem v višjo pedagoško šolo tudi kandidati, ki imajo nad 30 let
*	Velike cerkvene svečanosti v Sarajevu. V nedeljo je patriarh dr. Gavrilo ob navzočnosti številnih dostojanstvenikov pravoslavne cerkve in predstavnikov civilnih in vojaških oblastev blagoslovil • novo cerkev sv. Save v Novem Sarajevu. Kakor poročajo listi, se je svečanosti udeležilo okrog 50.000 ljudi. Cerkvena opravila Ji izvršil patriarh ob asistenci žičkega škofa dr. Nikolaja in drugih arhierejev, s čimer je bila še posebno poudarjena sloga, ki je zavladala v srbski pravoslavni cerkvi do spravi med njenim vodstvom in žičkim škofom. Pri tej priliki je imel patriarh pridigo, v kateri je obširno razčlenil poslanstvo pravoslavne cerkve in poudaril pomen sv. Save zanjo in za srbski narod. Po cerkveni slovesnosti je bil v dvorani osnovne šole banket, in ko se je patriarh v spremstvu arhierejev in drugih odličnih osebnosti pojavil na balkonu šole, so mu množice zbranega naroda priredile viharne ovacije. Popoldne je patriarh s škofom dr. Nikolajem obiskal ka-pelo-kostnico na pravoslavnem pokopališču v Koševu, kjer so pokopani vidovdanski junaki. Tu je imel žički škof pred zbranimi verniki velik govor, ki ga je končal z besedami: »Vi Srbi ste v resnici čudež. Pa ste sami Srbi, kar vas na tisoče stoji okrog tega hrama in v njem? če ste, je to čudež. Zakaj vaši sovražniki, ki so vas zatirali in klali in sežigali in uničevali, mislijo, da vas ni več v Herceg-Bosni. Pa glej, ko listja vas je in trave, ki raste in cvete, Se jo kosiš. A kje so oni. ki so vas vlačili po ječah in moriščih? Padli so in propadli, kakor morajo pasti in propasti od roke božje vsi krivi pieroki. Vas pa naj bog složi in razmnoži!«
*	V sanjah si je prerezala žile na roki. Nenavadna nesreča se je pripetila hišnici Mariji Jurakovi na Bosutski cesti v Zagrebu v eni zadnjih noči. V snu je tako nesrečno mahnila z roko, da je razbila kozarec, ki je stal na nočni omarici. Pri tem se ji je steklo globoko zarezalo v žile, da se ji je ulila kri. Od bolečine se je
jih človeškim roparicam ni težko preganjati.« Iz izkušenj naših dni je potekel afori-stični stavek, ki zaključuje to poglavje Kozakovih »Blodenj za Lepoto«: »V nenehnem nemiru in v vrtincih radosti, dvomov in pobitosti se dolgo ne zave, da je hero-izem: roditi se in živeti ko sin malega naroda, a imeti oči uprte v dejanje, resnico, v človeško srečo: v najgloblja doživetja Lepote.«
Dr. Dragotin Cvetko začenja zajem-Ijiv prikaz »Muzikalnih prizadevanj hrvatskega kmetskega kulturnega gibanja«. V uvodu razvija načelne poglede in misli o kulturnih težnjah in programih smernih gibanj, nato pa prehaja h kulturnemu delu Seljačke sloge in se zlasti zaustavlja pri njegovih najznačilnejših manifestacijah: revijah kmetske kulture. Razprava se bo še nadaljevala. Pisec letos izišlega romana o kmečkih vstajah »Matija Gorjan«, pisatelj Jože Pahor, začenja objavljati razpravo o kmečkih uporih z naslovom »Leto 1515«. Tudi ta razprava še ni končana, a lahko že sedaj sodimo, da bo prispevala tehten donesek k problematiki socialnih gibanj slovenskih kmetov. — Skladatelj in glasbeni kritik Pavel š i v i c razglablja v posebnem članku sporede letošnje koncertne in operne sezone v Ljubljani in se kritično zaustavlja pri posameznih zna-čilnejših pojavih. Vlado Kersnik načenja po M. Mitinu »Poglavja iz filozofije«. Piščev zorni kot je materialističen. S tega' zrelišča razglablja materialnost sveta in oblike obstajanja materije, snov in zavest In teorije odražanja. Tudi ta prispevek se bo nadaljeval. — B. Borko nadaljuje s svojimi prevodi esejev F. X. š a 1 d e. V tej številki je objavljen »Dvogovor o umetnosti in naravi, ki sega v nekako estetsko metafiziko in zametuje mnenje, da bi morala upodabljajoča umetnost posnemati na-
ravo. — Končuje se študija Andreja B u -dala o pisatelju Francetu Bevku (ob njegovi petdesetletnici). Prvi poizkus smotrnega pregleda Bevkovega dela, naslonjen na mnoge, prvič objavljene biografske podatke, je informativen za občinstvo in dobra opora vsakomur, ki bo poslej pisal o Bevku. — Končuje se odlomek iz knjige Louisa Adamiča »Moja Amerika«: »Posedanje in hitra rast C. I. O.« v prevodu Vita Kraigherja. — Zatem se vrstita dva kratka članka v prevodu D. Javra; najzanimivejši je članek E. Helda o čajkovskem: v kratki obliki je mnogo povedano, kar je umetnost zase.
Tako je esejska in podobna vsebina v novem zvezku LZ prav obilna in mnogo-stransko zanimiva. Tudi kritika je v tej dvojni številki dobro zastopana. Lite-rarno-teoretično sta najznačilnejši B r n -č i č e v i kritiki »Samorastnikov« Prežiho-va Voranca in »Povesti o dobrih ljudeh« Miška Kranjca, medtem ko ima še ne-končana B u d a 1 o v a ocena Pahorievega »Matije Gor jana« težišče v filološki kritiki. A. Budal prikazuje tudi Goršetovo razpravo o dr. Valentinu Zarniku. Izmed ostalih prispevkov rubrike »Med knjigami in dogodki« je najzanimivejša Budalova možata beseda »Korsika in n?š zapad«. članka »Arhiv Maksima Gorkega« in »Dom za ljudsko umetnost — režiserska šola« pa razširjata poglede v kulturno življenje Sovjetske zveze.
Ob tej res razgibani vsebini »Ljubljanskega Zvona« pogrešamo samo — spričo njegove šestdesetletnice — »jubilejnih« člankov. Podoba je, da današnji čas s svojim drvečim tempom dogodkov in sprememb ne najde miru in razpol*ženosti za »jubileje«, za revialna retrospektive. Danes je vse v tem: živeti s časom, ali pa se umakniti!
prebudila ln začela kričati na pomoč. Reševalci so jo prepeljali na kirurški oddelek, kjer so ji zdravniki nudili prvo pomoč.
*	Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2. (Telefon 2986). Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj se vrši dnevno. Tečaj si je zavoljo svoje solidnosti in odličnih učnih uspehov pridobil izvrsten sloves. Pravica javnosti. Učnina zmerna, revni dijaki prejmejo popust — Vsa podrobna pojasnila in prospekte daje vpdstvo ustno ali pismeno. (—)
*	Sirote-trojčki. Pred dvema letoma je siromašna delavka Julijana šedlingerjeva iz Stare Palanke rodila trojčke, vse tri sinove, ki jih je dala krstiti za Petra, To-mislava in Andreja, da s tem izkaže svojo vdanost kraljevski hiši. A trojčki so bili deležni precej bridke usode. Nekaj časa so bili v nekem zavetišču, od koder pa so jih kmalu vrnili staršem. Oče ln mati sta se mučila, da preživi ljubki, zdravi rod, kije vzbujal zanimanje, kadarkoli se je mati v njega družbi pojavila na ulici, ni pa našel dobrotne roke, ki bi poskrbela zanj. Potem je prišlo najhujše. Očeta so pozvali na orožne vaje, mati pa je nevarno obolela na pljučih in je priklenjena na posteljo. Preko beograjskih listov se je nesrečna mati zdaj obrnila na vse humanitarne ustanove in ljudi dobrega srca s prošnjo, da ji pomagajo prehraniti otročiče, vsaj dokler se mož ne vrne domov. Njen naslov je: Julija šedlinger, Stara Palanka.
Vesela tat zabavna humorja polna fnm«k«. komedija	Danes ob 16., 19. in ZL
7 A DVT T f V T D1? 171? f* VgL vlogl 8lavnl holandBki op«™1
LAr£LJl T 1 MT ML V Ju V tenor JOHANNES HEESTERS in dražestna, temperamentna MARIJA TASNADY. — Sodelujejo: Paul Kerap, Theo Lingen, Gusti Wolf, Richard Romano\vsky.	KINO SLOGA, teL 27-30
l
Danes zadnjikrat češki film
TORPEDO 48
Senzacionalni boji med špljoni za nov torpedo — Ob 16., 19. in 21. uri. — KINO UNION, tet 22-21 Blagajna odprta od 1L do 12. in od 15. ure dalje!
I
vodstvo itd.) ter tuje jezike (italijanščino, nemščino itd.). Pouk se vrši z dopisovanjem. Vpiše se lahko vsakdo. Za časa rednega vpisa posebni popusti Vsa pojasnila pri vodstvu šole brezplačno. (—)
Policijska kronik zadnjih dni je
precej pisana, dasi slavnostni dnevi niso prinesli kdo ve kakšnih tatinskih senzacij. Policijskim agentom je namreč uspelo, še pravočasno zajeziti žeparsko podjetnost, ki so jo poizkušali z vso ambicijo in rutino nekateri poklicni žeparji v gneči slavnostnih dni. Tako sta padla policiji v roke dva žeparja mednarodnega slovesa ki sta poizkušala srečo na glavnem kolodvoru, kamor oo dohajali posebni vlaki z množicami gostov. Njuni imeni, Tabain in Pavlov. sta že neštetokrat zabeleženi v se zna-
30 KOLON JSKIH VOD
— odlično parfumlranih — toči P ARFUMERIJ A »VENUS«, Tyrševa C. 9
*	Velika sleparska afera s soljo. V javnosti je veliko senzacijo izzvala vest, da je finančna uprava uvedla preiskavo proti šefu oddelka finančne kontrole Radosavu Peroviču, velezakupniku soli in znanemu milionarju Aleksandru Ateviču, trgovcu z usnjem Vladimirju Mihajloviču in znanemu tiskarnarju Jankoviču iz Sremske Mitro-vice. Vsi našteti so že delj časa na nedovoljen način trgovali s soljo, pri čemer so na škodo države zaslužili ogromne vsote. Dasi je bil Radosav Perič iz siromašne hiše in je imel ne veliko plačo, v Mitrovici igral velikega gospoda. V svoji garderobi je imel okrog 20 najboljših oblek in celo zalogo čevljev, a čaršija ga je imenovala »lorda«. Njegovo razkošno življenje je vzbudilo pozornost njegovih predstojnikov že pred časom, da so ga suspendirali, a imel je tako dobre zveze v Beogradu, da se je kmalu vrnil in nadaljeval prejšnji način življenja. Perovič in Atevič sta imela skupaj ključe od državnega skladišča soli. Kot dobra prijatelja sta kmalu prišla do spoznanja, da bi lahko pridržala zase lepe vsote. Pomagal jima je trgovse z usnjem Mihajilovič, ki je dobil od monopol-ske uprave dovoljenje za nabavo vagonske množine soli, s katero bi lahko nasolil 100.000 kož, v resnici pa ni Imel nikakega obrata. Sol za strojenje kož se dobavlja po mnogo nižjih cenah, Perovič pa je za isto ceno dajal jedilno sol, ki jo je Atevič potem prodajal dalje. Tako so trgovali kakih devet let in sleparije so znesle bajne vsote. Razen tega je Perovič tudi na lastno roko poneveril 50.000 din, ki jih je nekoč kasiral na račun zaloge soli. Vsi skupaj so zdaj obtoženi zaradi tihotapstva nad 130.000 kg soli, za kar je določena milijonska kazen. Država bo denar lahko zasegla, ker ima Atevic pri upravi državnih monopolov garancijo v znesku 2 milijonov din.
*	Hrvatski invalidi zahtevajo tri invalidske domove. Uprava narodnega invalidskega fonda je svoj čas stavila 5 milijonov din na razpolago, da se v Primorju zgradi dom za počitek vojnih invalidov. Združenje vojnih invalidov banovine Hrvatske pa zdaj zahteva, naj bi se najprej zgradilo zdravilišče v Varaždinskih Toplicah, za katero bi tamošnja občina dala zemljišče. zastonj. Prav tako naj bi se zgradila še invalidska domova v Delnicah in na Pagu. Prvi naj bi služil predvsem za zdravljenje srčnih in živčnih bolezni Združenje vojnih invalidov banovine Hrvatske je te dni izročilo ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja predstavko, s katero ^ahteva posebno draginjsko doklado vojnim invalidom, vdovam in sirotam. Ta draginjska doklada naj bi za invalide in za njihove družine znašala po 300 do 500 din.
*	Zagreb odpravlja plačilne natakarje.
Gostinski nameščenci v Zagrebu so nedavno podvzeM akcijo za izboljšanje svojega stanja na ta način, da so pristojnim oblastvom predlagali odpravo plačilnih natakarjev in razdelitev postrežbe v gostinskih lokalih po rajonih. Od 15. t. m. dalje bo stopila v veljavo nova uredba, po kateri se v vseh gostinskih obratih v mestu uvede sistem rajonov, tako da bo natakar od gostov, ki jim streže, tudi kasiral račun. Natakarji so s tem sistemom zelo zadovoljni, ker bodo na ta način deležni tudi napitnine, ki jo gostje iz proste volje dajejo preko obveznega lOodstotnega pribit-ka na račun.
*	Hrvatski krneč«! lovci za strožje ukrepe v lovstvu. Te dni so v Zagrebu zborovali člani Hrvatskega kmečkega lovskega društva za zagrebško okolico. Zborovalo so zahtevali, da se prepove lov na srne, ki jih je po gozdovih banovine HrvatsKe zmerom manj, da lovec ne sme loviti sam, ker se tako izogiba kontroli, in da sme na skupnih lovih, ki naj se vrše samo ob nedeljah, vsak lovec ubiti samo po enega zajca. Hkratu zahtevajo, da se v lovski sezoni ne smejo ustreliti več kakor trije fazani v vsakem lovišču.
Iz LpMp?!®
u— Razpis ifleda^š^eff-j abonmja Pričelo se ie vDisovanie gledaliških abon3n-tov za novo sezono Lanskim ab irentem bodo rezervirani niihovi s'd:ži do srede 11 septembra do 17 Op jzanamo na izredno ugodne cene abonmaja Ruzd sani so: oremirrsk' abonma red cr da ('etri k in A ter B Vsak abonent dobi tek m sezone 38 ored^tav 20 dramskih in 18 oo r-nih od-'osno oner^-tnih Meseč i? obr-ki za sedeže so cd 85 dr> 23 din za orivatnike. za državne in samoupravne narr<?šč nce. ki uživaio v abonmaju še orav oseben popust, na se sučejo med 70 in 18 din Obrokov ie d?set. Drvi se D'ara nri vpisu Priglasi v veži dranvke^a ' Ifdališča vs k dan razen ob nedelfah in rr^znikih od 10. do 12. in od 15 do 17
u— Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na Chris<nvofem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska c. 15. se vrši sedaj redno vsak dan dopoldne in popoldne. (—)
u— Redno vpisovanje v vse tečaje in predmete Dopisne trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg 16/11.. se je pričelo. Prireja posebno Dvoletno trgovsko šolo, razne druge tečaje, uči pa tudi poedine trgovske predmete (stenografijo, knjigo-
mih žeparjev-specialistov ljubljanske, zagrebške in splitske policijske kriminalne kartoteke. Detektivi so ju potegnili iz množice, ko sta baš poizkušala tatinsko srečo. Našli so pri njiju že nekaj denarnic s precejšnjimi vsotami. Drzna poklicna žeparja še zaslišujejo. — Prijet je bil tudi neki Vladimir Andrajič, star policijski znanec, ki je zadnje čase po vzoru velikih pustolovcev bival na nekem gradu na Gorenjskem kot bogat letoviščar. V resnici pa se je vozil skoraj vsak dan v Ljubljano na tatinski posel. Med drugim je na ljubljanskem kolodvoru ukradel nekemu potniku zlato uro z verižico v vrednosti več tisoč dinarjev. Prijeli so ga in zdaj mu na policiji izprašujejo vest. — V nedeljo, je bilo vlomljeno v stanovanje Franca Heufla na Viču in je vlomilec odnesel 40.900 din v bankovcih po 1.000 in 100 din. Policija je s stvar preiskala in je bilo ugotovljeno, da je storilec najbrž nekdo iz bližnje okolice. Prijeli so mladega fanta, ki so mu bile hišne razmere dobro znane in pri katerem so v resnici našli ukradeni denar.
u— Dež vas je spet obiskal, o letošnjem muhastem vremenu vsak dan slišiš celo vrsto razlag in vseh mogočih obetov, češ, poletje je bilo hladno in deževno, zato pa bo jesen dolga in mila ter sončna. V resnici je zadnje tedne za letošnje vremenske razmere izredno lepo, vedro in nenavadno toplo vreme, ki je obetalo vse najboljše za letošnjo jesen. Nekaj dni je bilo vedro m celo precej vroče, da so kopalci za majhno oddolžitev slabemu poletju lahko vsaj za nekaj uric prišli na svoj račun. Včeraj pa se je v jutru nebo spet pooblačilo, ozračje se je ohladilo po soparni noči. Zaveli so južni vetrovi in okrog polenaj-ste je Ljubljana spet doživela dež. Deževalo je dobro uro precej močno, potlej je za čas spet ponehalo. Toda oblaki so se na južni strani spet zgrnili in prepregli nebo vse do Ljubljane. Vnovič se je vsul gost dež, nekajkrat je tam za Krimom celo zagrmelo. Deževalo je do popoldanskih ur, toda kljub ponovnemu prestanku ne daje oblačno nebo nobenega pravega izgleda, da se bo na ljubo dobrim prognozam spet zjasnilo.
u— Grafolog Karmah je danes zadnji dan v Ljubljani. Obiske sprejema v hotelu Soča. (—)
Iz Hrastnika
h— Dodatno k poročilom o spomenikih Viteškega kralja v Sloveniji naj sporočimo tudi iz Hrastnika, da ie spominsko ploščo odkrila narodna delavska omladina na pročelju Sokolskega doma v Hrastniku o priliki 30 letnice društva, dne 5. junija 1938. Svečanost ie bila počaščena s tem, da ie odkritju prisostvoval oddelek 39. polka s polkovno zastavo in godbo planinskega polka. Slavnostni govor ie imel vzgojitelj blagopokoinega kralja orof. Mile Pavlovič. upokojeni Drofesor vojne akademije. s čimer je ta pietetni čin dobil še prav poseben pomen. Ploščo ie prevzelo od delavcev omladincev. ki so io brez kake nabiralne akcije sami nabavili. Sokol-sko društvo v Hrastniku. Pred ploščo se ob obletnicah tragične smrti vrše spominske svečanosti.
Iz Slovesajega Gradca
sg— Voz slame se je prevrnil. Na državni praznik 6. t. m. je vozil neki voznik dobro naložen voz slame, ki se je baš na križišču ulic zvrnil in zaprl promet. Seveda se je takoj zbrala okrog voza množica radovednežev, ki je hotela videt in se zabavat ob tej senzaciji.
sg— palec leve roke si je ofcsekala 39 letna Marija Bornekarjeva iz Kota pri Prevalju. V soboto zvečer je sekala drva za domačo uporabo, sekira ji je zdrsnila in odsekala palec leve roke. Zdravi se v slovenjgraški bolnici.
sg— N°v grob. V slovenjgraški bolnici je v soboto umrl 561etni čevljarski mojster Franc Jurek iz Marenberga. Pokojnik je po rodu iz češkomoravskega protekto-rata. Zapušča ženo in hčerko. Naj počiva v miru!
sg— Himen. V nedeljo sta se poročila v slovenjgraški župni cerkvi g. Franc Koželj, trgovski sotrudnik pri Ivanu Rojniku, in gdč. Fanika Sekavčnikova, hčerka go-stilničarke. želimo mlademu sokolskemu paru mnogo sreče v zakonskem jarmu!
sg— Konj smrtno poškodoval hlapca. V Mislinju se je pripetila v soboto ob 5. popoldne na skednju veleposestnika in tovarnarja dr. Arturja Pergerja težka nesreča. katere žrtev je postal 361etni hlapec Založnik Alojz. Ob navedeni uri je Založnik pripeljal na skedenj voz sena. Hotel ie konje spreči in jih odpeljati v hlev, a eden izmed konj ga je udaril v trebuh. Ponesrečenec je obležal na mestu, kjer ga je našel njegov tovariš. Prvotno so menili, da ie udarec lažjega značaja, ker pa se je stanje poslabšalo, so ga ponoči odpeljali v slovenjgraško bolnišnico, kjer so zdravniki takoj izvršili potrebno operacijo, že-leč mu oteti življenje. Stanje ponesrečenca je brezupno. Zdravniki se trudijo, da mu rešijo življenje in tako ohranijo ženi moža mladoletnim nepreskrbljenim otrokom pa očeta.
sg— Slovenj Gradec je slovesno proslavil kraljev rojstni dan. Slovenj Gradec noče zaostati za ostalimi mesti ki so ae po*
trudila, da čfcm dostojne je proslave zadnji rojstni' dan pred polnoletnostjo svojega mladega kralja. Na predvečer se je zbral nacionalni Slovenj Gradec na bližnjem Rahtelu, kjer je zagorel mogočen kres, ob katerem je spregovoril tajnik Sokola br. Seliškar. Ob petju narodnih pesmi in spuščanju raket je potekel predvečer rojstnega dneva našega ljubljenega starešine. V nedeljo se je Slovenj Gradec preoblekel v svečano oblačilo, s streh so visele zastave. Ob 8. se je vršila v župni cerkvi slovesna služba božja, kateri so prisostvovali zastopniki oblastev in uradov in šolska mladina. Po službi božji je sprejemal sre-Ski načelnik čestitke na sre?kem na^el-stvu, ob 9. pa se je pričela v Sokolskem domu slavnostna seja, ki jo je otvoril namesto v Ljubljani, na odkritju spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. mudečega se staroste br. Arigler. S trikratnim »Slava!« se je zbrana sokolska družina spomnila njega, ki je padel pod kruto roko plačanca. Nato je br. tajnik Seliškar prečita! poslanico SKJ, nakar so sledile tri priložnostne deklamacije. Z narodno himno »Hej Slovani«, katero so peli vsi navzoč ni, je bila zaključena slavnostna seja.
sg— Osebna vest Te dni se je vrnfl z dvomesečne vežbe Bradač Drago, tajnik športnega kluba Slovenj Gradec in Koroške kolesarske podzveze.
Iz Trbovelj
t— Skupen izlet AOroklubov Trbovlje— Zagorje. Aeroklub Trbovlje obvešča vso javnost, da priredi v nedeljo 15. t. m., s sekcijo Zagorje skupen izlet za člane in nečlane na Bloke. Vsak izletnik si bo mogel ogledati jadralni center ter bo imel priliko, da vidi letanje z jadralnimi letali. Odhod bo zjutraj s prvim vlakom do Ljubljane, odkoder si vsak kupi nedeljsko karto. Iz Ljubljane bo vozil udoben avtobus na Bloke. Kosilo bo v Domu jadralnega centra za člane in nečlane. Prijave se sprejemajo v podružnici »Jutra« v Trbovljah kakor tudi pri Aeroklubu v Zagorju. Ob prijavi se plača 36 din za vožnjo z avtobusom in 12 din za kosilo. Informacije, kakor tudi obvestilo o eventuelnem popustu za vožnjo po železnici dobi vsak na mestu prijave.
Iz Gornje Eadgone
gr— Za prehrano ubožnejsih slojev. Na seji je uprava gorn]eradgonske občine izvolila prehranjevalni odbor pod vodstvom predsednika občinskih podjetij Jože Hrast-Ija. Te dni je ta odlx>r imel prvo sejo. Ugotovil je, da je v občini nad 2000 oseb, katerim bo moral odbo™- posredovati cenen nakup krušne moke, za kar je stavila občina na razpolago brezobrestno znesek 100.000 din. Ta znesek pa bo v primeru potrebe zvišan še za nadaljnjih 100.000 din. S tem denarjem se bodo kupile v prvi vrsti pšenica, rž in turščica, ki jih bo odbor kupoval predvsem od producentov domače občine in sosednih krajev. V to svrho se je prehranjevalni odbor obrnil tudi na Gospodarsko zvez.* v Ljubljani kateri je poverjen prisilni odkup presežkov pšenice. Odbor je nadalje sestavil seznam vseh družin, katere je glede na njihov socialni položaj smatrati za potrebne cenene moke. Na podlagi tega seznama bo prehranjevalni odbor izdal vsem družinam izkaznice za nujno potrebno količino krušne moke. Odrasli člani z otroki nad 10 let dobe po 10 kg, otroci do 10 let pa po 5 kg mesečno. Cena moki bo odvisna od vsakokratne cene pšenici. Odbor je stopil v stik s tukajšnjim mlinarjem Petrom Gvor-kesom in skleni! z njim poseben dogovor glede dobave cenene moke. Prva razdelitev moke po lastni ceni bo že v drugi polovici septembra.
gr— Tlakovanje ceste skozi Gornjo Radgono se bliža koncu. Te dni tlakujejo co-sto in obsežen prostor pred glavno carinarnico in obmejnim murskim mostom. Ker je na Spodnjem Grisu cesta tlakovana samo v šiTokosti 6.50 m, so ostali ob straneh precej široki hodniki Ta prostor namerava Olepševalno društvo zasaditi z drevjem, ki naj bi biflo v okras glavni prometni ulici obmejnega trga.
gr— Smrtna kosa. V Gornji Radgoni je umrl 70-letnd upokojeni narednik vodnik g. Maks Sirk, po rodu iz Brežic. Blag mu spomini
D
Torek, 10. septembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki — 12: Za vsakega nekaj (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Citre in harmonika. — 14: Poročila — 19: Napovedi poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave (g. Fr. Lipah). — 20.10: Slomšek o materinem jeziku in narodni zavednosti (prof. E. Boje).
—	20.30: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi poročila — 22.15: Veseli zvoki (plošče).
Beograd 19.40: Dalmatinske narodne. — 20.15: Violinske skladbe. — 20.45: Godalni kvartet — 22: Petje. — 22.30: Plošče za ples. — Zagreb 17.15: Pesmi in klavirske skladbe. — 20: Rezervirano za prenos.
—	Sofija 19: Orkestralen in pevski koncert — 20.30: Bolgarski godalni kvartet
—	21: Petje. — 22.05: Plesna muzika. — Praga 20.45: Operni odlomki. — 22: Lahka godba. — 23: Koncert češke glasbe. — Rim 17.15: Vojaška godba. — 19.40: Pesmi — 21: Simfonični koncert — 23.15: Plesna muzika. — Berlin 19.15: Pester glasbeni spored. — 21.10: Mali orkester.
—	23.10: Nočna oddaja
Chamberlaln je resno bolan
Kakor poročajo iz Londona, je bolezen Chamberlaina, ki je bil nedavno operiran, resnejša kakor se običajno misli če se Chamberlaln zaradi zdravstvenega stanja še nekaj časa ne bo mogel vrniti na svoje mesto v ministrstvu, bo potrebna rekonstrukcija vlade. V tem primeru menijo, da bo v Churchillov kabinet stopil Lloyd Ge-oige?
Iz Celja
e— Hruh s« je podražil. Po sklepu Združenja pekov v Celju, ki je imelo v soboto zvečer sejo, morajo celjski peki od včeraj peči enoten kruh v obliki štruc in hlebčkov. Te štruce in hlebčki morajo tehtati 109 dkg in stanejo 6 din, štruce in hlebčki po 54.5 dkg pa 3 din. Dokler ne prispe enotna moka, bodo pekli štruce in hlebčke iz moke štev. 5. Žemlje iz bele moke morajo tehtati 6 do 7 dkg in stanejo 1 din, tako da znaša 1 kg žemelj zdaj 16 din! Tudi cena luksuznega peciva je zvišana od 0.50 na 1 din za komad, pri tem pecivu pa teža ni določena. Obratovanje v pekarnah se pričenja od včeraj šele ob 4. zjutraj. Prebivalstvo je sprejelo to občutno podražitev kruha z zelo mešanimi občutki.
Nevarnost stekline. Na Polzeli so 4. t. m. pokončali steklega psa volčje pasme, v Kamniku pa steklega psa jazbečarja, ki je imel znamko občine Palec. Zadnji pojavi stekline so najbrž v vzročni zvezi s ste-ldim psom Martina Steblovnika iz Podgo-re pri šmartnem ob Paki, ki je 10. avgusta pobegnil od doma in je bil 16. avgusta pokončan v Zavrstniku pri Litiji. Tako je zlasti vsa Savinjska dolina ogrožena po steklini. Zato je sresko načelstvo v Celju odredilo pasji kontumac za občine Braslov-če, Gomilsko, Petrovče, Polzelo, Sv. Jurij ob Tatom, Sv. Peter v Savinjski dolini, Vransko in Žalec. Psi morajo biti stalno priklenjeni na verigi. Nepriklenjene pse je treba voditi na močni vrvici ali pa morajo biti opremljeni z nagobčnikom. Mačke je treba zavarovati tako, da ne morejo pobegniti. Prepovedano je voditi pse v javne lokale. S kontumaciranega ozemlja se brez dovoljenja ne sme odstraniti noben pes ali mačka. Vsako nagrizenje oseb ali živali po psih ali mačkah ter vsako sumljivo obolenje, pogin ali pobeg psov ali mačk je treba takoj javiti občini ali sreskemu na-čelstvu.
e— Umrl je v nedeljo na Krekovi cesti 4 v Celju 631etni trgovec Josip Schittanz. Istega dne je umrla Na okopih 9 v starosti 75 let zasebnica Ana Kolaričeva. V Vodnikovi ulici 8 je umrl v nedeljo 271etni kleparski pomočnik Ivan Jeromel. V celjski bolnišnici so umrli: v soboto 651etni kočar in vojni invalid Martin Križanec iz Dobrovca pri Rogatcu v nedeljo pa 711etni posestnik Martin Krajnc iz šmartnega v Rožni dolini, 691etni, v Westnovi tovarni zaposleni pred delavec Alojz Binder iz Gaber ;a pri Celju in triletni rudarjev sinček Stanko Brezovšek iz Zabukovce pri Gri-žah.
e— Gostilničarsba strokovna, nadaljevalna šola v Celju. Vpisovanje bo v petek 13. t. m. od 14. do 15. v pisarji deške meščanske šole. Vsakdo naj prinese s seboj tudi »Učno pogodbo«.
e— Tlakovanje Vodnikove ulic«. Dela za tlakovanje in modernizacijo Vodnikove ulice, ki jih je prevzelo stavbno podjetje F. Nerad v Celju, so se včeraj pričela. S pomočjo motornega valjarja zdaj znižujejo previsoko cestišče med Kralja Petra cesto in Strossrnayerjevo ulico. Vodnikovo ulico bodo od Kralja Petra ceste do Gledališke ulice tlakovali z granitnimi kockami in zalili spoje z asfaltom. Vodnikova ulica bo med Strossmayerjevo ki Gledališko ulico c b Gradtovem posestvu znatno razširjena. Na obeh straneh ulice bodo napravili nov hodnik za pešce.
e— Lokomotiva je treščila v voz in težko rauila voznika. V nedeljo okrog 10. dopoldne je peljal 331etni posestnik Ivan Po-klek z Velikega vrha pri št. Andražu s parom konj pivo, steklenice in kozarce na Goro Oljko. Ko je vozil čez železniško progo v šmartnem ob Paki, je privozil savinjski vlak. Lokomotiva j« treščila v zadnji dol -i-oza in ga vlekla nekaj metrov s seboj. Konja sta ostala k sreči nepoškodovana. Pokloka je vrglo pri karambolu osem metrov daleč. Nesrečnežu je počila lobanja. Ponesrečenca so prepeljali z avtomobilom v celjsko bolnišnico. Poklekovo stanje je kritično.
e— Dve tc«ki neflrečl, Ko se je 391etni delavec Vinko Vavpotič iz Mozirja peljal s parom konj v gozd po les, sta se konja »plašila. Vavpotič je padel pod voz, pri čemer mu je šlo kolo čez desno nogo in jo zlomilo pod kolenom. Pri delu na železniški progi je drezina povozila 301etnega pro-govnega delavca Franca Blaja iz Jarmenč pri Radečah ln mu zlomila levo nogo v gležnju. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnJitaiei.
e— Svojemu mojstru Je kradel čevlje. Neki čevljarski mojster v Celju je že delj <Sasa opazoval, da mu izginjajo iz njegove delavnice čevlji. Pred dnevi pa je slučajno našel pri svojem 181etnem vajencu Zvonku S. listek, v katerem neka ženska nagovarja vajenca k tatvinam čevljev. Mojster je zadevo takoj javil policiji, ki je vajenca aretirala. Vajenec je pri zaslišanju priznal nekatere tatvine in izjavil, da jih je izvršil na prigovarjanje omenjene ženske, ki ji je nato poceni prodajal ukradene čevlje, ženska taji, da bi imela zvezo s tatvinami. Vajenca so izročili sodišču.
a — Nabava bencinske rezerve za 100 kilometrov. Predstojništvo mestne policije v Mariboru obvešča vse lastnike motornih vozil, da si morajo preskrbeti rezervo pogonskih sredstev, ki je potrebna za prevoz 100 km dolge proge, da morejo njihova vozila v primeru poziva na vežbe dospeti na določeno mesto, odnosno mobilizacijsko mesto. Oni lastniki, ki imajo vozila s pogonskimi sredstvi, katerih nabava ni omejena, morajo imeti vedno na razpolago to rezervo, oni pa, ki si jih nabavljajo na podlag, bencinskih kart, si pa morajo takoj prihraniti to rezervo od njim po karti nakazane količine. V primeru poziva na mesto preko 100 km pa bodo dobili lastniki za oni del preko 100 km posebne nakaznice in si morajo takrat takoj nabaviti potrebno količino ter jo čuvati obenem s predpisano rezervo. Če lastnik proda motorno vozilo, mora odstopiti kupcu prihranjeno rezervo po dnevni ceni. Izgovori lastnikov motornih vozil, češ, da niso imeli potrebnih pogonskih sredstev in se zaradi tega niso mogli pravočasno odzvati pozivu vojaške oblasti, se ne bodo upoštevali, marveč bodo prestopki najstrože kaznovani po odredbi ČL 243 zak. o ustrojstvu vojske.
a— Sokol Maribor I. poziva vse telova-deče članstvo, naraščai in deco. da se prične redna telovadba v soboto dne 14. t. m. po starem telovadnem umiku. Konec prijav 30. t. m Na poznejše prijave se ne bomo ozirali. Strogo obvezno za vse pripadnike telovadečega članstva. Bratje in setre. v telovadnici zbor. Zdravo! Uprava in načelništvo.
a— Rotovške novice. Za petek 13. septembra t L ob 18. je sklicana VIL redna seja mestnega sveta. Dnevni red obsega poročilo predsednika mestne občine, poročila odsekov ter tekoče zadeve mestnih podjetij.
a— V osmrtnici, kakor tudi v zahvali pokojne Božene škapinove, se je vrinila neljuba pomota. Pri podpisu žalujočih preostalih bi se moralo pravilno glasiti ime Mija, rojena Sovdat, svakinja, kar s tem popravljamo.
a— Zaradi bolezni v smrt. V svojem stanovanju na Meljski cesti 67 se je obesil železniški upokojenec Josip Drofenik, star 62 let. Našla ga je žena, ki je takoj prerezala vrv ter poklicaal sosede. Ti so Drcfenika skušali z umetnim dihanjem obuditi k življenju. Vsa prizadevanja pa sc ostala brezuspešna., ker je bil Drofenik že mrtev. Pokojni je že delj časa bolehal in si je v trenutku duševne depresije sam končal življenje.
a— Smrtna žrtev gostilniškega pretepa. V Gamzerievl gostilni v Negovi pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah so v nedeljo zvečer popivali domači fantje. Nenadoma
je nastal med njbni pretep, v katerem je
neki fant potegnil iz žepa samokres, ter oddal strel proti 201etnemu posestniškemu sinu Petru Bratuši. Krogla je zadela Bra-tušo v čelo in se je ta zgrudil ter obležal mrtev v mlaki krvi. Storilec je izrabil nastalo zmedo ter pobegnil. Za njim zdaj poizvedujejo orožniki.
a— Ker je skrivala Karla Roberja, ki je letos v juniju pobegnil iz mariborskih sodnih zaporov, je mali senat mariborskega okrožnega sodišča obsodil 38-letno delavko Marijo Kindermanovo iz Maribora na 14 dni strogega zapora, pogojno za dobo 3 let.
a— Amaconke. V neki gostilni na Koroški cesti ie 21-letna sobarica Marica Kranjčeva vrgla vrček piva s tako silo na mizo. da se ie vrček razbil na drobne kose. Marica ie pri tem dobila tako nevarne poškodbe na desnici, da se ie mora^ zateči v bolnišnico, kier se zdravi tudi 50-letni ključavničarski pomočnik Jožef Flis iz Slovenske Bistrice, ki ga ie neka ženska vrgla s tako silo na tla. da si ie pri padcu zlomil ključnico.
ar si¥Q
Sprememba urdk o minimalnih mezdah
Ministrski svet je sprejel uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o minimalnih mezdah. K tej uredbi je bilo iz predsedstva vlade izdano poročilo, ki pravi:
Kakor je bilo že večkrat poudarjeno, si je vlada zastavila nalogo, da doseže zboljšanje gospodarskega položaja delavcev. Upoštevajoč izpremenjene gospodarske raz mere, je vlada na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje predpisala uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o določevanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, spravnih poskusih in o arbitraži, ki je bila izdana leta 1937.
Z novo uredbo je povišana osnovna minimalna mezda za pomožno osebje od 2 na 4 din za uro. Na temelju te osnovne mezde bodo pristojni bani določili minimalne mezde za svoja področja. Za nekvalifici-
rane delavce se lahko mezde določijo 10% pod osnovno mezdo in do 50®/» nad osnovno mezdo. Po uredbi se, kakor znano, lahko za kvalificirano delavstvo v podjetjih, naštetih v čl. 32 uredb, določijo tudi višje minimalne mezde. Spremenjen je rok, v katerem stopi v veljavo izpremenjena minimalna mezda v smislu odst. 3. čl. 1 te uredbe, po katerem sme minister za socialno politiko v sporazumu z ministrskim svetom predpisati novo osnovno mezdo, če se znatno spremenijo gospodarske razmere. Tako predpisana nova temeljna mezda stopi v veljavo 15 dni po objavljenju, medtem ko je veljal doslej rok 60 dni.
Osnovna minimalna mezda, ki je predpisana z novo uredbo in minimalne mezde, ki jih predpiše ban, stopijo v veljavo prav tako v 15 dneh po objavi.
Pre&kret na trgu koruze
Prehrana prebivalstva je danes gotovo naš najvažnejši gospodarski problem. Nikoli doslej se naša javnost ni tako zanimala za uspeh letine, kakor ravno letos.
,, * » 4 , , je povzročila občutno podražitev vsega žita, zlasti ker nam je koruze docela zmanjkalo. Visoke cene koruzi in krmilnemu žitu pa so povzročile podražitev pitanih svinj in masti. Za naj-siromašnejše sloje prebivalstva je sedaj edino upanje, da bo letina koruze obilna. Ze pred dnevi smo na tem mestu omenili, da je pričakovati občutno pocenitev koruze in koruzne moke, čim bo prišla nova koruza na trg. Zadnje količine stare koruze bodo prišle na trg v septembru, ker bodo imetniki koruze v zadnjih tednih, preden pride na trg nova umetno sušena koruza, izkoristili možnost za vnovčenje preostalih količin po dosedanjih izredno visokih cenah.
Pred tedni je bila situacija glede koruze še precej nejasna, ker so mnogi izrazili upravičen dvom, da letošnja koruza ne bo mogla dozoreti, zlasti ker je bilo vreme v poletju hladno in deževno. Nebo pa nam je bilo v zadnjem času naklonjeno. Toplo in solnčno vreme je v poslednjih dveh tednih mnogo koristilo zlasti koruzi in danes lahko že računamo s tem, da bo pridelek koruze zelo obilen in da bo koruza tudi dozorela.
Toplo vreme, ki je zelo koristilo jesenskim pridelkom, je že izzvalo nekak pre-okret na našem trgu. Koruza, ki je pred enim tednom dosegla izredno ceno 400 din za metrski stot, je začela v ceni popuščali. Novosadska borza je včeraj zaznamovala občuten padec cene, in sicer na 370 do 372.50 din. V žitnik krogih pričakujejo, da bo cena do konca septembra, ko bo prišla na trg nova umetno sušena koruza, še zziatno popustila. Pocenitev koruze pa
bo vplival tudi na cene ostalemu, zlasti krmilnemu žitu in tudi ne bo brez vpliva na pšenični trg. Pri nizki ceni koruze se bo zlasti v siromašnih predelih naše države preorientiral konzum. Izkušnje iz prejšnjih let nam kažejo, da se konzum pšenične moke vedno precej zmanjša, če je na trgu koruzna moka bistveno cenejša, kakor pšenična.
Kakor poročajo iz Beograda, se opaža na tamošnjem trgu tudi preokret glede cene za mast Na trgu so se pojavile v zadnjih dneh večje količine masti in je cena deloma popustila na 20 din za kilogram. Proti koncu leta bomo imeli na razpolago dovolj pitanih svinj, ker jih bodo kmetovalci lahko pitali z novo koruzo. Dotlej pa bodo oni, ki imajo še na razpolago pitane svinje, skušali po sedanjih ugodnih cenah prodati svoje blago.
Da je prišlo do prvih znakov preokreta, se imamo v znatni meri zahvaliti toplim in solnčnim dnem, ki smo jih imeli v zadnjih tednih. Končni rezultat letošnje letine jesenskih pridelkov je še več ali manj odvisen od vremena v prihodnjih tednih, vendar položaj ni več tako nevaren kakor v avgustu, ko je obstajala upravičena bojazen, da poleg koruze drugi jesenski pridelki kakor n. pr. fižol ne bodo mogli dozoreti.
Dodelitev kornz©, ki smo jo uvozili iz Turčije. Kralj, banska uprava sporoča vsem, ki so se obrnili nanjo glede dodelitve koruze, da ji je bila dodeljena tako majhna količina turške koruze, da ni mogla zadostiti z njo niti najbolj kričečim potrebam. Prošnje prosilcev, ki jim sedaj ni mogla ugoditi, bo obdržala v evidenci in bo koruzo dobavila, kolikor jo bo še dobila.
Madžarski uvoz lesa se ho občutno zmanjšal
V priključenem ozemlju Transilvanije je Madžarska dobila 1.5 milijona ha gozdov
Ko je lani Madžarska zasedla Podkajv patsko Ukrajino z obsežnimi gozdnimi kompleksi se je znatno zmanjšala njena uvozna potreba v lesu. S Karpatsko Ukrajino je Madžarska dobila preko 600.000 ha gozdov. S priključitvijo severnega dela Transilvanije pa se je ponovno občutno povečala površina gozdov v Madžarski. Madžarski strokovnjaki že računajo s tem, da bo v nekaj letih, ko bo organizirana racionalna produkcija lesa v severnem delu Transilvanije, sploh odpadla potreba pomembnejšega uvoza.
Do začetka lanskega leta je imela Madžarska le okrog 1,000.000 ha gozdov. Po zasedbi južnega dela Slovaške in kasneje po zasedbi Karpatske Ukrajine se je površina gozdov v Madžarski povečala na 1,800.000 ha. S priključitvijo severnega dela Transilvanije pa je Madžarska dobila nadaljnjih 1.5 milijona hektarjev gozdov, tako da se je sedaj površina gozdov v Madžarski povečala na 3.2 milijona hektarjev.
Od celotne novo pridobljene gozdne površine v Transilvaniji odpade 20% na hrastove gozdove, 46°/o na bukove gozdove in 34% na smrekove gozdove. Po rumunski statistiki je znašala v sedaj odstopljenem ozemlju produkcija hrastovega lesa na okrog 800.000 kubičnih metrov (od tega 80% drv), nadalje 1.8 milijona m* bukovega lesa (od tega 80°/0 drv) in približno 1 milijon m' smrekovega lesa, ki se je skoro v celoti predelal v tehnični les. Na novo pridobljenem ozemlju znaša torej v celoti produkcija drv 2:1 milijona m*, produkcija tehničnega lesa pa 1.5 milijona m». Po odbitku potrošnje na samem ozemlju severne Transilvanije bo ostalo za oskrbo ostale Madžarske na leto okrog 600.000 m» drv in okrog 500.000 kubičnih metrov tehničnega lesa. Pri racionalnem izkoriščanju transilvanskih gozdov pa računajo, da bo Madžarska sčasoma lahko krila vso preostalo potrebo, ki jo je morala doslej še kriti s uvozom. Ta potreba se nanaša predvsem na mehki rezani les, ki ga je doslej Madžarska uvažala v letni količini okrog 1.2 milijona kub. metrov.
Vse kaže, da Madžarski že prihodnje leto ne bo treba več uvažati drv in da bo
imela le še uvozno potrebo v mehkem lesu, Id pa bo občutno zmanjšana. Verjetno je,' da bo Madžarska y bodoče celo izvažala les, in sicer bukovino. Ze po priključitvi Karpatske Ukrajine je bila madžarska potreba v tehnični bukovini popolnoma krita, s pridobitvijo obsežnih bukovih gozdov v Transilvaniji pa bo sčasoma lahko v večjih količinah izvažala tehnični bukov les.
Občutno zman^ana uvozna potreba Madžarske ne bo ostala brez vpliva na naš izvoz lesa. Upoštevati je namreč, da zavzema Madžarska v našem izvozu lesa prav odlično mesto. V prvem letošnjem polletju je bila Madžarska prt izvozu lesa na drugem mestu. V Italijo smo letos izvozili gradbenega lesa za 253 milijonov din, v Madžarsko pa za 110 milijonov. Izvoz v Italijo in Madžarsko je letos predstavljal polovico vsega našega izvoza gradbenega lesa.
Seveda pa bo na drugi strani občutno zmanjšana izvozna sposobnost Rumunije, kar se tiče lesa. V starih mejah je imela Rumunija 6.3 milijona hektarjev gozdov, sedaj pa je morala od tega samo Madžarski odstopiti 1.5 milijona hektarjev, precejšnje površine pa je odstopila tudi Rusiji.
Gospodarske vesti
— V kratkem bo na razpolago več klirinških mark. V zadnjem časp se opaža na borzi veliko pomanjkanje klirinških mark za naša blagovna plačila v Nemčiji. V petkovi številki smo poročali, da je dosežen sporazum med našimi in nemškimi ustanovami, da se bo del našega izvoza v Nemčijo, ki se je doslej obračunaval po računu »C«, bodoče obračunal po rednem klirinškem računu >B« in da bo kmalu na razpolago več klirinških mark. Doslej s* je izvoz določenih izvoznih predmetov obračunaval v dinarjih na računu »C«, medtem ko se obračunavanje po računu >Bc vrši v markah. Po doseženem sporazumu se bodo odslej obračunavali prek* rednega kli-ringa v markah naslednji naši tovozni predmeti, ki so se doslej obračunavali v
Uspeh letošnjega velesejma
Včeraj je bil zaključen letošnji jesenski velesejem. Prirejen je bil v Izredno težkih razmerah. Okrog nas besni vojna, industrije mnogih narodov so preurejene za izdelovanje orožja ali pa so padle kot žrtve tega orožja. Balkana doslej vojna vihra ni zajela ln tako tudi naša država uživa mir in se trudi, da obdrži v pogonu svoje obrtno, industrijsko in kmetijsko produkcijo. Vojni bič pa je občutno udaril tudi nevtralne države, tako pomorske, kakor kontinentalne. Promet na morju je skoraj Izumrl, zveza z ameriškim kontinentom ln daljnim vzhodom je čisto prekinjena. Mnogo dragocenih surovin, ki jih potrebuje Evropa za svojo industrijo, zaradi blokade ni veš dobiti. Tudi del naše industrije mora zaradi pomanjkanja surovin omejevati svoje poslovanje.
Navzlic temu je bil velesejem dobro založen z vsakovrstnim blagom. Številni interesenti so prihajali izbirat in naročat blago ne samo iz dravske, ampak tudi iz vseh drugih banovin. Na velesejem prihajajo kupovat, ker tu vidijo in lahko preizkusijo izdelke, ki jih želijo kupiti. Mimo tega primerjajo konkurenčne izdelke med seboj, pa je izbira in odločitev lažja. Na drugi strani pa tvrdke svojih izdelkov nikjer ne morejo tako uspešno propagirati kakor na velesejmu. Marsikatera stroka je utrpela izgubo, ko smo morali
spomladi ljubljanski velesejem odložiti. S svojim delom in pobudami pomaga velesejem našemu podjetništvu do izboljšanja prometa, obenem pa z obilno ponudbo blaga drži cene na primerni višini. Zaradi razmer je razstavljalo tokrat le malo število inozemcev. Tako je bil ta velesejem predstavnik našega domačega gospodarstva. Vse kar so domača podjetja razstavila, je moralo le utrditi zaupanje v lastno delo in odpornost. Kupčije so se razvijale izredno zadovoljivo in tako pomeni letošnji Ljubljanski velesejem tudi močno okrepitev domačega trga.
V vseh panogah je na velesejmu sodelovalo 538 razstavljalcev. Od teh jih je bilo 50 z nemškimi, 3 z italijanskimi in 1 s češkimi izdelki.
Velesejem si je ogledalo okrog 120.000 oseb. S svojim obiskom sta ga počastila tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič m minister za telesno vzgojo naroda Dušan Pantič.
Z zaključkom velesejma smo se poslovili tudi od starih razstavnih zgradb, ki so videle toliko snovanja slovenskega duha in dela slovenskih rok. 47 velikih razstavnih prireditev je bilo v njih v teku zadnjih 20 letih. Sedaj jih bodo podrli in nadomestili z novimi, modernimi zgradbami, v katerih bo prirejen že prihodn ji mednarodni velesejem od 81. maja do 9. junija 1941.
dinarjih: konoplja, živina in živinski proizvodi (meso, mast, slanina itd.), surove kože od drobnice, perje in puh, les in razni izdelki iz lesa. Izvozniki teh predmetov bodo torej odslej dobivali za izvoženo-blago klirinške čeke.
— Špekulacija z grškimi boni. 2e v nedeljski številki smo poročali o špekulaciji z grškimi boni, zaradi katere se je tečaj povzpel skoro na 60 din za 100 drahem. Devizna direkcija je zaradi tega odredila preiskavo, da ugotovi, kateri izvozniki niso v predpisanem roku ponudili bonov na borzi ter jih bo kaznovala na osnovi deviznega pravilnika. V tej zvezi poročajo iz Beograda, da se imajo grški boni smatrati kot devize in da jih morajo zaradi tega izvozniki v 10 dneh po prejemu odnosno v 15 dneh od dneva izdaje prodati preko pooblaščenih denarnih zavodov na borzi, sicer se izpostavljajo kazni po čl. 7 deviznega pravilnika. Na včerajšnjem borznem sestanku je tečaj grških bonov v Beogradu že nekoliko popustil na 56 din za 100 drahem.
= Odobravanje cen. Banska uprava razglaša: Vsem trgovinskim obratom, ki bi ne vlagali prijav za odobritev cen po ČL 2. uredbe o kontroli cen na tiskovinah, ki se dobe pri banski upravi, referatu za kontrolo cen, ali teh tiskovin ne bi izpolnili po predpisih, se bodo prijave vračale v izpolnitev. Prijavi je priložiti prav tako na tiskovini izpolnjen prepis. Originalno prijavo je kolkovati po tarifni postavki L in 5. taksnega zakona s 30 din, prepis ostane nekolkovan. Industrijski obrati vlagajo prijave na s strojem pisanih kolko-vanih vlogah. Priložiti morajo tem vlogam podatke o ceni pred septembrom 1939, o ceni pred odobritvijo, ter o povišani ceni, ki se naj odobri. Prijavi je priložiti kalkulacijo, s katero se utemeljuje povišanje. Tudi te priloge morajo biti v originalu in prepisu. Kdor želi dostavitev obvestila o rešitvi pospešiti ,naj priloži prijavi fran-kirano in z naslovom tvrdke opremljeno kuverto.
= Sladkor za čebelarje. Finančni minister je podpisal odlok, da se Zvezi jugoslovanskih čebelarskih društev in zadrug, čebelarskemu društvu Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, čebelarskemu društvu slovenskih čebelarskih društev in zadrug, gam in društvom, ki niso člani zveze, izjemno odobri za leto 1940/41 za nakup sladkorja brez plačila državne trošarine za prehrano čebel, m sicer po največ 5 kg za vsak panj živih čebel. Sladkor se lahko kupi preko Prodajne centrale za sladkor v Beogradu in ga je treba v sami sladkorni tovarni denaturirati. Dovoljenje za zveze in društva bodo izdajale pristojne finančne oblasti v Zagrebu in Beogradu, zveze in društva pa se bodo morala obvezati, da bodo sladkor v določenih količinah oddajala samo čebelarjem v krajih, kjer pristojni kmetijski referenti ugotove, da je sladkor potreben za prehrano čebel. Posamezni čebelarji, ki niso člani zgornjih organizacij, bodo lahko dobivali sladkor pod pogoji, da prediože potrdilo občine o številu panjev živih čebel ln o potrebnih količinah sladkorja za te čebele, kakor tudi, da ni-
so dobili sladkorja preko nobene organizacije. Obenem mora biti priloženo mnenje okrajnega kmetijskega referenta, da je sladkor za čebele v tistem kraju res potreben. Uporabljanje te^a sladkorja v dru» ge namene, se bo smatralo kot tihotapstvo.
Borze
9. septembra
Na jugoslovenskih berzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so nadalie zelo čvrsti. V Beogradu so bili zaključeni co 56. Bolgarski klirinški čeki so bili zaključeni po 92. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo oo 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie biLo za Voino škodo pri čvrsti tendenc: povpraševanje po 448 (v Beogradu po 449). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
DEVIZE
Ljubljana. Oficiclni tečaji; London 178.27
—	181.47. New York 4425 — 4485. Curih 1008.51 — 1013.51. Tečaji na svobodnem trgu: London 220.46 — 223.66. New York 5480 — 5520. Curih 1246.25 — 1256 25.
Curih. Beograd 10. Pariz 9.85 (bankovci 6.70). London 17.55 (bankovci 8.75), New York 438.25 (bankovci 4.37). Milan 22.20, Madrid 40. Berlin 175.50 (registermarke 51.25).
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škrda 448 den., 4% agrarne 51 den.. 4% severne agrarne 52 den.. 6% begluške 77.50 den., 6% dalm. agrarne 71.50 den.. 6% šumske 70 bi.. 7% stabiliz. 93 den.. 7% inves'. 96 den.. 7% Seligman 100 den.. 7°/o Blair 94.50. 8% Blair 98.25 de:i.; delnice: Nar. banka 7800 bi.. PAB 190 den.. Trboveljska 280 — 290. Gutmann 45 — 55. Šečerana, Osijek 205 den.. Šečerana Ve!. Bečksrek 600 den.. Osječka ljevaonica 165 den.. Isis 32 den.
Beograd. Vojna škoda 449 den.. 4% agrarne 53 den.. 4% severne ag arre 52 den.. 6% begluške 77.50 den.. 6% dalm. agrarne 71.25 — 71.75 (71.50). 60,» šumslse 70.50 den.. 7% Seligman 102 den., 7% Blair 94.50 den.. 8% Blair 100.50 den.. PAB 198
—	202.
Blagovna tržišča
ŽITO
-j- Cblcago, 9. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za maj 77.25, za sept. 75.25, za dec. 76.375; koruza: za maj 57.75, za sept. 62.75, za dec. 56.75.
-}- Winnipeg, 9. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 73.625, za dec. 74.625.
+ Novosadska blagovna borza (9. t. m.) Tendenca za koruzo zelo čvrsta. Pšenica; za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški, sremski 305 — 310. Ječmen: baški in sremski 340 — 345; pomladni 360 — 400. Koruza: baška 370 — 372.50. Moka; franko mlin v dunavski banovini brez skupnega davka in vreč: »Og« in »Ogg« 723; krušna moka 358. Otr«bi: franko brez skupnega davka ki vreč: 180.
Dobitki kranjske tombole razdeljeni
Prvo tombolo - moderno spalnico - je zadela služkinja, ga tudi sicer se Je sreča nasmehnila malim ljudem
nih tombolskih dobitkov. Zadeli so jih delavci. diiaki. dninarji, hlapci, vojaki i. t. cL. torej sami taki. ki so bili res potrebni
Dve filmski cenzuri
Beograd, 9. septembra. AA. Pregled filmov, ki so bili namenjeni za kinematografe, je dozdaj opravtljala cenzurna komisija v Beogradu ali pa cenzurna podkomisija v Zagrebu. Obe ti dve komisiji sta bili pristojni za vso državo. Hrvatski ban je predpisal 22. januarja t 1 pravilnik o ureditvi in delu filmske cenzure v Zagrebu. Pravilnik določa, da morajo biti v Zagrebu cenzurirani vsi tisti filmi, ki so namenjeni kinematografom na področju hrvatske banovine. Zaradi tega cenzura filmov, izvršena v Beogradu, načelno nima več veljave za ozemlje banovine Hrvatske, medtem ko je doslej veljalla cenzura zagrebške komisije tudi za ostalo ozemlje Da bi se zagotovila enotna cenzura je prosvetno ministrstvo v soglasju z notranjim ministrstvom izdalo sklep, s katerim se določa, da j s cenzurna podkomisija v Zagrebu pristojna samo za pregled filmov, namenjenih za prikazovanje na hrvatskem ozemlju, nikakor pa ne za ostali del države. Petem takem bo odslej v Beogradu obvezna cenzura ftfinov, ki so namenjeni za prikazovanje v ozemlju izven banovine Hrvatske, v Zagrebu pa bo cenzura filmov za vso hrvatsko banovino.
Kranj. 9. septembra.
Obrtniška tombola je v nedelio privabila v Krani velike množice ljudstva, da se je ob pričetku nabralo na športnem prostoru Planine nad 5000 ljudi, ki so nestrpno pričakovali izklica številk. Vrstile so se terne. kvaterne in činkvini — sami lepi in praktični dobitki. Ko ie napovedovalec nato objavil, da gre za 48 tombol, je množica postala zelo razgibana. Kmalu so pričeli prihajati na tribuno srečni dobitniki, ki so morali prestati še eno preizkušnjo sreče z izvlačenjem številk.
Najnižjo in obenem najboljšo številko 1 je potegnila Marija Umnik. služkinja iz Kranja, in zadela tako moderno spalnico iz orehove korenine s posteljnino. Drugo spalnico iz kombiniranega lesa ie dobil Jože Bresar. posestnik iz Cirčič. moško sprejemnico pa Vinko Verbič. čevljarski pomočnik iz Novega mesta.. Za temi so se razvrstili ostali. Dobili so; kmečko sobo Marija Markičeva. trafikantinia iz Tržiča, moderno kuhinjsko opravo dijak Franc Sifrer iz Stražišča. samsko spalnico Franc Hrovat. kovaški vajenec iz Cerkelj. drugo sarnško spalnico Ivan Mozel. čevljarski pom. iz Domžal, kavč Zadka Janežič. trgovka iz Kranja, en kmečki voz delavec Franc Hafner iz Škofje Loke. drugega pa Franc Magušar. pek iz Lesce, kopalno kad Štefan Aljančič. učenec iz 2iffane vasi. štedilnik Pavel Rupnik. delavec iz Vokle-ga. kuhinjsko opravo Pavla Končeva. delavka iz Cirčič. dpugo kuhinjsko opravo pa delavka Marija Ravtarieva iz Kranja, konjsko opremo A Spenko. dežnikar iz Radovljice, otomano Ivan 2ibert. delavec z Jesenic, tehtnico pa trgovski pomočnik Srečko Tušar iz Kranja.
Sledilo je 10 kples in še 20 drugih vred-
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
I^ots&Sčo GVojfdos po
Tukžiift lijake so izvrtale v zemljo nemške bombe na letališča Groydon pri Londona
Londonsko pristanišče
±§oo velikih žerjavov — Deset dokov za izkrcavanje pšenice — Delo gre hitro od rok
Londonsko pristanišče obsega veliko •vodno površino ob ustju Temze, kjer se vsak teden vrže ali pa dvigne sidra okrog tisoč ladij s tonažo nad 60 milijonov ton. Cenrav sedaj zaradi oboroženega sistema konvojev ladje ne prihajajo tako pogosto-ma kakor v mirnem času. ie londonska luka vendar ostala glavno središče za uvoz hrane in sirovin. ki so potrebne Angliji za nadaljevanje vojne.
Ladje prihajajo neprestano iz raznih krajev ter izkladajo živila in druge tovore. Nedavno je prispela ladja iz Nove Zelan-die. ki je pripeljala maslo, sir jajca in zmrznjeno meso. Velikanski tovorni avtomobili. vagoni in drugi prometni pripomočki so vsak čas pripravljeni, da odpeljejo tovore naprej v London in na druga tržišča Poleg živil uvažajo v velikih množinah posebno volno iz Avstralije. Ta volna se nahaja v stisnjenih balah ter jo najprej prekrcavaio v čolne, s katerimi io cfo nastopu plime odpeljejo v skladišča ob gornjem teku Temze.
Iz Avstralije prinašajo ladje ogromne količine sladkorja, ki ga v Londonu potrebujejo posebno za siajenje kave in čaja V normalnih časih porabi London na
leto tri četrt milijona ton zmrznjenega mesa. Izvrstna organizacija londonskih dokov ie že od nekdaj ponos londonskih mesarjev. Kakor hitro gre pretovarjanje od rok, kaže dejstvo, da prispe tovor mesa n. pr. ob 11. dopoldne v London. Tam ga izkrcajo. pregledajo, sortirajo in odoeliejo časih 120 do 150 milj daleč. Naslednji dan ob petih zjutraj ie meso že v rokah mesarjev. ki ga prodajajo svojim potrošnikom. Vsak mesar ima svoio hladilnico, kjer lahko ohrani meso v nizki temperaturi po več mescev, če ie treba. Angleška gospodinja namreč kupuje vse življenjske potrebščine (moko. kavo. čai in drugo) le v majhnih količinah.
Londonska luka ie najmoderneie oprem-ljena. Kakšna ie njena oprema, naj ponazori dejstvo, da imaio tam na razpolago 1500 velikih žerjavov za dviganje tovorov z ladij. Največji med njimi. »London Ma-mouth«. lahko dvigne naenkrat 150 ton. Med doki jih imajo deset samo za izkrcavanje pšenice. Naprave za izkrcavanje žita lahko prekrcaio 2500 ton v eni uri To pa je samo drobec prometa, ki ga v tem času obvlada največje pristanišče na Angleškem
Letalska nezgoda generala Weyganda
Namesto na letališču je aeroplan pristal v gozdiču
Bivši generalisim francoske vojske general Weygand je te dni doživel letalsko nezgodo, katero bi bil kmalu plačal z življenjem.
General se je vračal z inšpekcijskega potovanja v Limoges, kjer se je letalo hotelo spustiti na letališče. Kilometer pred aerodromom pa se je aeroplan obrnil ter navpično padel v bližnji gozdič. Kmetje, ki so bili ravno pri poljskih delil}, so takoj pohiteli k letalu ter so pomagali potnikom,
da so se izkopali izpod razbitin.
General Weygand se je bil medtem že sam rešil. Skočil je iz aparata brez tuje pomoči in se je nekoliko opraskal po obrazu in rokah. Trojica njegovih sopotnikov je dobila lažje poškodbe, pilot pa si je zlomil nogo. Weygand in njegovo spremstvo so odšli v bolnišnico v Limogesu, kjer so jim zdravniki nudili prvo pomoč in Wey-gand je zapustil ambulanco takoj, ko so ga obvezali.
Če še ne veš, zdaj izveš:
da izgotavljajo v Zedinjenih državah sezname vseh moških do 45. leta starosti;
da bodo radijske postaje v Italiji, Švici In Madžarski odslej ustavile svoje večerne oddaje ob 22. uri zvečer, da s tem otež-kočijo polete angleških letal nad Nemčijo;
da so v Rusiji dovršili novo avtomobilsko cesto od Stalinovbata do Pamira;
da je prišlo v turškem rudniku pri Zon-guldaku do težke nesreče, ki je zahtevala 4 mrtve in 39 ranjenih;
da je v noči na petek umrl nemški admiral Rogge, ki je v svetovni vojni vodil bombardiranje Pariza;
da je sklenila italijanska vlada sprejeti v vojsko bivše oficirje avstroogrske vojske;
da je rumunski diktator general Antonescu osebni prijatelj maršala Goringa;
da so Nemci v Alzaciji uvedli nemški uradni jezik;
da so po poročilih nemških listov angleški kralj Jurij VI., nizozemska kraljica Viljemina in bivški abesinski cesar Haile Selasie nakupili več hiš in zemljišč v Ameriki.
Dva nova tipa letal
Iz Washingtona poročajo, da bo Amerika v najkrajšem času začela dobavljati Angliji dva nova tioa letal. »Buffalo« je tip lovskega letala za eno osebo ter je najhitrejše letalo svoje vrste na svetu. »Boston« pa je bombnik posebne konstrukcije, ki lahko starta in se spusti na zelo majhnem prostoru. Obe vrsti letal presegata v vsakem pogledu nemška letala podobne vrste.
§8 milijonov vreč za pesek
Iz Simle Indije poročajo, da ie angleška vlada naročila nad 53 milijonov vreč iz jute. Vreče bodo uporabili za pesek ter morajo biti dobavljene med letošnjim oktobrom in decembrom.
Carol na poti v Švico
Švicarski listi poročajo, da je bernska vlada dovolila odstopivšemu rumunskemu kralju Carolu prehodno bivanje na svojem ozemlju pod pogojem, da se bo vzdržal slehernega političnega udejsivovanja. Dovoljenje za nastanitev v Švici ie bilo sporočeno po švicarskem poslaniku pri rumunski vladi v Bukarešti.
Kdo je Višinski
Andrej Januarijevič Višinski, novi podpredsednik sveta ljudskih komisarjev v Moskvi je po svoji stroki jurist. Narodil se je L 1883. v Odesi in 1. 1923. je bil imenovan za državnega tožilca pri vrhovnem sodišču velikoruske republike Sovjetske zveze. Dve leti pozneje ie bil izvoljen za rektorja moskovske univerze in ie v tem svojstvu predaval kazensko pravo.
L. 1931. je bil imenovan za vrhovnega državnega tožilca in za namestnika ljudskega komisarja za pravne zadeve. 1. 1933. pa je postal namestnik državnega tožilca celokupne Sovjetske zveze. L. 1935. je Višinski zbudil svetovno pozornost s tem. da je bil imenovan za najvišjega državnega tožilca v Rusiji, kar je ostal do lanskega leta. ko je bil izvoljen za člana osrednjega odbora boljševiške stranke. Pred tremi leti je bil tudi odlikovan z Leninovo zvezdo, ki predstavlja najvišji red v sovjetski državi.
Skupina ameriških
»Picchiatelli«
Nemci imajo svoje strmoglavce »Stuka«. Italijani pa so izdelali tio strmoglavega letala, ki je dobilo ime po svojem zgradi-telju Picchiatelli ju. To so aeroplani z aerodinamičnimi napravami, ki manevriralo ■ pakiranjem.
Sigurnost njihovih zadetkov 1e baje 95 odstotna, ker lahko napadalo v kotu 90 stopinj. To pomeni da bombe, ki jih od-vržejo. ne morejo pasti več nego 25 do 30 m od cilja Picchiatelli bodo Italijanom posebno dobrodošli pri napadih na neori-jateljske ladie. ki so dolge od 50 do 200 m. Edina napaka teh letal le v tem. da so izpostavljena ognju protiletalskih topov. Letala bodo vodili le najhrabrejši in najdrznejši piloti Italijanske vojske.
Shramba za žito
žito hranijo v današnjih časih v posebnih kaščah, kakor kaže pričujoča slika. V teh prostorih je treba vsak dan izmeriti in zabeležiti temperaturo in poskrbeti za pravilno zračenje
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Petdeset t-**-"- ladij m Zedfnjem držav« prodale Veliki Britaniji
Kaj je izgubila Ramnnija
v severni Transilvaniji
Severna Transilvanija ki io mara Rumu-nija izročiti Madžarski, pomeni za prvo veliko izgubo na terenu in ljudeh rumunske narodnosti, toda ne bo imela usodnih posledic glede na rumunsko gospodarstvo. Rumunija je morala MadžarsOd odstopiti predele z gozdovi in lesno industrijo ter se bo morala v zvezi s tem odreči velikemu delu Izvoza svojega lesa ki le doslei predstavljal 40 odstotkov celokupnega rumun-skega Izvoza. V ostalem bodo dobili Madžari le malenkost transilvanskih rumunskih bogastev, ki so še nadalje ostale v dosedanji posesti.
Tri četrtine romunskega premoga kopljejo v Rešicah. Rumuniii ostanejo ti rud-
niki ▼ celoti. Prav talko ostanejo njena last bogata ležišča železne rude med Hunedo-rom in Nadragom. ki jih cenijo na 220 milijonov ton. Rumimiji so tudi ostali zlati rudniki v bližini Cluja. Rumunska proizvodnja zlata je znašala po zadnjih podatkih 7870 kg letno.
Izgubila pa le Rumunija nekatere druge rudnike, tako n pr. rudnike bakra ln cinka. a ostala so ji ležišča bauksita. ki spadajo med največja na svetu in znašajo po strokovnih cenitvah 12 milijard ton. Navzlic teritorialni okrni enosti torej Rumunija ne bo preveč gospodarsko oškodovana in bo lahko živela dalje.
Tibet dobi elektriko,
v kateri so videli Tibetanci doslej Satanovo delo . •
Za prestolnico Tibeta, mesto Lhaso. ki leži 3630 m visoko, ie nastopila z ustoliče-njem novega dalaj lame nova doba. Sedanjemu dalai lami je sicer komai pet let. vendar njegovi zaščitniki že skrbijo za to, da se Tibet usmerja po sodobnih vidikih.
Najnovejša odredba, ki se ji lahko pripiše revolucionaren pomen, ie določba da dobi Lhasa električno razsvetljavo. Kaj to pomeni, lahko razume samo tisti, ki ve. da je pomenila elektrika v Tibetu do danes peklensko Satanovo delo. ljudje so se je silno bali.
Prva karavana, ki nosi 180 zabojev materiala za električne instalacije, je že odrinila na pot v Lhaso. Napotila se je iz Delhija preko Indije v Tibet. V zabojih je material za majhno elektrarno, za katero so napravili načrt angleški inženirji ter iih je odobril najvišji tibetski lama.
Transport se pomika po gorskih stezah do 4000 m visoko. Po teh potih lahko ho-
K nemškim napadom na London
Pogled na del Londona s katedralo sv. Pavla
Po dolgotrajnem dežju so končno nastopili prvi krasni jesenski dnevi. Prijazno in toliko zaželjeno sonce ogreva planinske travnike in strma skalnata pobočja naših gora. Letoviščarji, ki so že zapustili Gorenjsko so se vsekakor prenaglili. Zato bodo pa imeli vsi oni, ki se odločijo za peset naših planin v prvi poloviei meseca septembra najlepše dneve za svoje izlete. Po travnikih v dolinah polagoma prihajajo prvi znaki jeseni, vendar nas sonce pregreva, da je veselje. Pokrajina bo dobila vedno bolj rumenkasto barvo, listje bo začelo polagoma padati z dreves, potegnil bo močan piš čez polja in dobrave ter v velikih vrtincih raznesel listje po poljanah.
Kam bi usmerili svoje izlete v jeseni? Mnogi ljubitelji m poznavalci Bohinja obiskujejo ta biser naše zemlje sploh le v jeseni, ko se pobarvajo gozdovi in v prečudovitih barvnih odtenkih odsevajo v čisti jezerski gladini. Samo enkrat je treba videti to prelest in nobeno leto ne boš zamudil tega časa ob Bohinjskem jezeru. Letoviščarji zamudniki naj izrabijo prv* polovico septembra za bivanje v Bohinju. V Ukancu se daleč razlega bobnenje slapa Savice, katerega bruha stena Komarče v tolmun, ki lovi že stoletja ta mogočni curek in ga obdaja dalje nižje ležeči strugi, ki prižubori v Bohinjsko jezero.
Bohinj je izhodišče za vse ture v Triglavsko pogorje. V planinskem raju, ob-danem od venca gorske skupine Bogatina, Podrte gore in škrbine leži Komna. Mir
in tišina tega kraja mora ozdraviti še tako razrvane živce s^-uanje iuvciie vojno. V tem gorskem zraku na Komni zaspiš zvečer kot brezskrbno dete ter se prebudiš zjutraj ves prerojen. S Komne pelje prijetna pot preko valovite gorske planote v dolino Triglavskih jezer. Krasoto teh gorskih jezer je treba doživeti, sicer turist ne dobi pravega pojma. So to smaragdna očesa gorskih velikanov, svetlo in temno-zelena in modra, bistra kot studenčnica. Skozi dolino Triglavskih jezer vodi pot preko Hribaric do Aleksandrovega doma, dalje do Triglavskega doma na Kredarici in do Staničeve koče, od koder so dostopi na vrh Triglava, kjer je edinstveni razgled na številne gorske vršace in na vso našo lepo slovensko zemljo. Povratek je v jeseni najlepši mimo Vodnikove koče na Velem Polju in dalje pod Toscem na Us-kovnico, od koder vodi prijetna pot k Bohinjskemu jezeru. V gornji Savski dolini so številni izleti iz Mojstrane v dolino Vrat do Aljaževega doma, ki stoji pod veličastno Triglavsko steno, ali iz Kranjske gore na Vršič do Erjavčeve koče ter dalje čez Sleme k izviru Nadiže v Tamarju. Iz Mojstrane vodi složna pot na sedlo Mlinca. Golica vabi tudi v jeseni, ko je edinstveni razgled na Koroško stran. Oso-bito priljubljeni so izleti septembra meseca na Stol. Iz Žirovnice vodi pot do Valvazorjevega doma, kamor prispe turist v ena in pol uri, na to še dve uri in že gleda z vrha Stola po naših gorah in na
ljubko Blejsko jezero. Na Begunjščici je tudi jesenska flora zanimiva in prijeten izlet skozi dolino Drage.
Za Ljubljančane so Kamniške planine najbližje. Oni, ki v jeseni nimajo mnogo časa, bodo poskusili svojo srečo z vremenom ter jo mahnili v to gorsko skupino. Prijetna je pot iz Stahovice do Doma v Kamniški Bistrici, vedno ob bregovih glasno šumeče Bistrice. Pred Domom se odpre široka panorama od Brane do Kalške gore ter se turist ne more načuditi vsem tem gorskim lepotam. Pot v Jermanova vrata vodi najprej po planem bregu navkreber ter se kasneje menjavajo strmi odstavki z ravnimi. Prav prijeten in lahek je ta sprehod, tudi za nenavajene turiste. Pri pastirju v Klinu je prvi oddih, pot vodi nato dalje mimo Kamrice, velike skale, in po kratkih ključih do zelenic pod robom Jermanovih vrat. Skupina planincev hiti dalje proti Planjavi, kjer pot ni težka, le od daleč je videti hujša, nekam stisnjena. Druga skupina se odloči za pot na Okrešelj, kjer je treba na nekaterih mestih paziti, ieprav ni nič nevarnega, saj je pot brezhibno speljana in nadelana. Zopet drugi planinci si izberejo pot čez Brano mimo Skute čez Pode v Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu, od koder se vzpnejo na vrh Grintavca. Po dobro prespani noči krenejo čez Kalško goro na Krvavec. Na Veliko Planino so najlepši izleti meseca septembra, ko je prijetno hladno po prostranih pašnikih te gorske planote. Iz Črne traja vzpon mimo Podkrajnika le dve uri do koče SPD na Veliki Planini, na novo je markirana pot čez Dol do Kopišča, od koder je le pičle pol ure do Doma v Kamniški Bistrici.
Pozabiti ne smemo Zasavja, ki nudi ▼ septembru številne prelepe izlete, tako na primer na Sveto planino, ali na Sveto goro ali na Mrzlico ali na Kum ali na Lisca Izberite si eno izmed teh točk in zadovoljni bodete z izletom
Naša Dolenjska ima v jesenskem času najlepše izlete. Planinski dom na Mirni gori leži na eni najlepših točk ter je izlet iz Črnomlja v času, ko se slikoviti hriboviti Dolenjski svet polagoma odeva v naj-pestrejše jesenske barve, čudovito doživetje izletnika.
Vse Pohorje je gozdnato, kjer stoje stoletna drevesa ter polagoma trosijo listje na rosna tla. Sonce vliva svoje tople žarke na jesensko naravo, ki nosi v somraku jesenskega gozda čar starodavnih pravljic. Po Pohorskih poteh zmagujejo noge na jesenskih izletih z lahkoto vse strmine. Jesenski dan v gorah poživi človeka in ga navda z radostjo in vedro voljo. Osobito lepi so jesenski večeri na Pohorju. Gozd se pogrezne v neprodirnost, doline se zavijajo v vijoličasto meglo, vse leži v barvastem morju. Hitro se spušča jesenska noč. V daljnih dolinah migljajo luči kakor zvezde na prevrnjenem nebesnem svodu.
Vsakomur je dostopen raj v jesenski naravi. V soboto si je treba izbrati gorske predele ter si urediti vse tako, da turist doseže že v soboto zvečer ono planinsko postojanko, kjer bo prenočeval in od koder bo v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo napravil izlet na vrhove naših gora. Planinci izrabite lepe jesenske dneve ter pohitite v jesensko naravo, kajti kmalu pride zima in takrat bodo priklenjeni na zapečke vsi oni, ki niso smučarji.
dijo samo nosači z mezgi. Stroje in naprave so morali zategadelj razdeliti na najmanjše tovore. Montažo bodo izvršili v Lhasi angleški strokovnjaki, eletrarna pa bo začela obratovati šele čez dve leti. Najprej dobi električno razsvetljavo palača dalaj lame. nato pa najvažnejši samostani.
Viharji na Turškem
Zadnje dni so divjali v raznih pokrajinah Turčije siloviti viharji. V Trakiji sta reki Marica in Tudža prestopili bregove. Narasli sta štiri m nad normalo in sta poplavili mnogo naselbin. Mnogo starih hiš se je podrlo, avtomobilski promet med Carigradom in Odrinom pa ie bil prekinjen. Tudi ladijski promet med Bosporom in Marmarskim morjem ie bil pretrgan, V Iz-miru je vihar odtrgal ponton nekesa kopališča, na katerem se je mudilo 50 oseb ter ga je odgnal na odprto morje. Reševanje kopalcev ie bilo težavno, ker so reševalni čolni z veliko nevarnostjo pristajali ob pontonu.
Dve rumunski prisegi
Novi rumunski kralj Mihael je prisegel takole: »Obljubljam, da bom ščitil Rumunijo, njene meje ln njeno celoto. V to ml Bog pomagaj!« Ministrski predsednik Antonescu pa je prisegel: »Prisegam zvestobo kralju Mihaelu, rumunski državi ln rumunskemu ljudstvu!«
Ameriška živila
za Francijo
Francoska viada skuša doseči v Londonu omilienie blokadnih ukrepov za dovos nekaterih živil iz Amerike. Zedinjene države so ta živila ponudile Franciji za porabo v nezasedenem ozemlju,
N A M E S T O ANEKDOTE
Po nemških Ustih posnemamo:
V Meknesu so pripeljali pred preiskovalnega sodnika bivšega francoskega notranjega ministra Georgesa Mandela, ki je vodil notranje ministrstvo v vladi Paula Revnauda. Med obtožencem ln sodnikom je prišlo do naslednjega dvogovora:
Preiskovalni sodnik: »Vaše ime?«
Mandel: »Georges Mandpl«.
Preiskovalni sodnik: »Vprašam vas, kakšno je vaše pravo trne.«
Mandel: »Kakor vidim hočete od mene dobiti Izjavo, da sem Zid in da se pišem Jeroboam Rotschild. Dobro, zdaj sem vam povedal, kar ste zahtevali. Ce pa mislite, da je to sramota, vas opozarjam, da je sramota tudi to, da ste od Žida sprejeli Imenovanje. Ne pozabite, da sem bil jas tisti, ki je podpisal vaše Imenovanje za preiskovalnega sodnika!«
Zaslišanje je bilo s tem prekinjeno ln preiskovalni sodnik je vložil prošnjo za takojšnji odpust iz službe. . .
SAK DAN ENA

Med piramidami v Egiptu Mumija: »Vidiš, tukaj sva vsaj varni pred bombnimi napadi«.	(»H 420«)
Nove realne gimnazije
Med drugim dobi Ljubljana popolno IV., Celje pa popolno II. realno gimnazijo
Beograd, 9. sept p. Današnje »Službene novine« objavljajo uredbo ministrstva za prosveto, po kateri se s pcčetkom šolskega leta 1940/41 prične postopno ukinjati II. moška realna gimnazija v Beogradu, otvar-jajo pa se v Subctici popolna II. moška realna gimnazija, v Ljubljani popolna IV. realna, v Valjevu popolna II. mešana realna, v Cačku popolna II. mešana realna, v Pcdgorici popolna II. moška realna, v Celju popolna II. realna in v Sarajevu popolna II. ženska realna gimnazija.
»Službene novine« objavljajo tudi uredbo o otvoritvi popolne zasebne nemške gimnazije s pravico javnosti v Beogradu.
Za to šolo bo veljal zakon o srednjih šo-iah kakor tudi uradni učni načrt z izjemo, da se bo poučevala nemščina od 1. do 8. razreda po štiri ure na teden, in prav tako srbohrvaščina, od 3. do 8. razreda pa tudi italijanščina po 3 ure na teden. Učenci te gimnazije so lahko poleg jugoslovenskih tudi tuji državljani.
Nadalje objavljajo »Službene novine« uredbo o otvoritvi pravoslavne popolne klasične gimnazije s pravico javnosti v Novem Sadu ter o otvoritvi nemške zasebne realne gimnazije in zasebnega nemškega učiteljišča s pravico javnosti v Novem Vrbasu.
Izjava sokolskega saveza
Resolucija s plenarne seje savezne uprave
Poročali smo že. da ie bila v soboto in nedelio v Beogradu Dlenarna seia uprave saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Poleg članov ožie savezne uprave so seji prisostvovali starešine vseh žuro v državi, vodila pa sta io prvi in drugi savezni pod-starešina. Razprava ie obsegala vse pereče zadeve, ki se tičejo sokolstva. Beograjski listi obiavliaio izjavo, ki je bila sprejeta na savezni seji in ki pravi med drugim;
»Na plenarni seji savezne uprave SKJ ki so ii prisostvovali predstavniki vseh 25 sokolskih žup in ki ie bila 7. in 8. septembra 1940 v Beogradu, ie bila po vsestranskem obravnavanju soglasno sprejeta naslednja resolucija:
1.	Zavedajoč se težkih prilik in resnosti časa. v katerih deluje, ter velikih nalog, ki se mu postavljajo kot najmočnejši ju-goslovenski nacionalni organizaciji, izjavlja tugoslovensko sokolstvo. da so njegove vrste v vsei naši domovini čvrste in složne v pojmovanju vodilne misli našega narodnega in državnega edinstva in da so pripravljene na vse žrtve v službi kralju, narodu in domovini.
2.	Sokolstvo ie v svojem delu vedno bilo in ie tudi danes neodvisno od vseh zunanjih vplivov. V vsem niegovem delu ga vodilo edino sokolska ideologiia. sokolski duh in potrebe naroda. Moč sokolske misli in narodnega duha ie tako velika, da
nobena druga ideologiia ali organizacija ni izvajala, niti ni mogla izvajati kakršen koli vpliv na duh in pravec sokolskega dela.
3.	Seia prav tako soglasno ugotavlja, da se je vodstvo saveza SKJ pri svojem odgovornem delu vedno dalo voditi izključno po ideologiji in interesih sokolstva in naroda. Izraza i oč popolno zaupanje vodstvu Sokola kraljevine Jugoslaviie mu zagotavlja polno podporo celokupne sokolske organizacije pri izvrševanju njegovih velikih in težkih nalog, posebno tudi pri obrambi sokolstva pred težkimi in nepravičnimi napadi, ki jim ie zadnji čas izpostavljeno.
4.	Plenarna seia pošilja pozdrave vsem Sokolom Jugoslavije, ki danes trpijo zaradi svoiega doslednega dela za oživotvor-ienie sokolskih idealov, ter iih zagotavlia. da stoji v obrambi teh idealov za njimi celokupna sokolska organizacija. Seja poziva vso sokolsko organizacijo, vse svoie članstvo, naraščaj in deco. da zvesti svojim starim sokolskim in narodnim idealom ter svoji svetli sokolsko narodni tradiciji složno, neomaino in neustrašeno vztraiaio pri svojem delu za dobro kralia. naroda in domovine, s čvrsto in nezlomliivo vero v veliko in srečno bodočnost kraljevine Jugoslavije.
W F
£s 1% J£»
$;ivk©vi£ in Ba&jassin
v vrbaski banovini
Predsednik Jugoslovenske nacionalne Stranke Peter živkovič je prispel v sobote popoldne v Banja Luko, kjer je bila v nedeljo dopoldne seja banovinskega odbora JNS za vrbasko banovino. S predsednikom Živkovičem sta prišla, tudi prvi podpredsednik Jovan BSfijanin in bivši poslanec Milan Božič. Va trije so prisostvovali seji banovinskega odbora in bodo imeli te dni še več sestankov po raznih krajih vrbaske banovine.
Šefa vodstva SDS
V	nedeljo in ponedeljek se je v Beogradu nadaljevala seja izvršnega odbora Samostojne demokratske stranke. Pred nedeljsko dopoldansko sejo sc se udeleženci odpela I i na zemunsko pokopališče ter polo-žili venec na grob spomladi umrlega strankinega podpredsednika senatorja dr. Milana Kostiča. Na včerajšnji seji je bila sprejeta daljša resciucija, ki označuje stališče SDS ck> perečih političnih vprašanj.
Za novega podpredsednika stranke je bil namesto umrlega dr. Kostiča izvoljen pro-ta Dušan Kecmanovič iz Banja Luke.
Ugleden italijanski gospodarstvenik v Zagrebu
V	Zagreb je včeraj prispel generalni ravnatelj italijanskega zavoda za zunanjo trgovino Ciucci. Ugledni italijanski gospodarski strokovnjak si je ogledal zagrebški velesejem in še posebej italijanski paviljon na njem. Prišel je tudi, da naveže stike s hrvatskimi gospodarskimi krogi za poglobitev gospodarskih odnošajev med Italijo in banovino Hrvatsko.
Vračanje naših državljanov iz Francije
Poročali smo že, da je bil z nemškimi oblastmi dosežen sporazum o vračanju naših dijakov in drugih naših državljanov iz Pariza in ostalih krajev zasedene Francije. Kakor nam javljajo iz Zagreba, je včeraj prispela tja iz Pariza prva skupina 35 naših študentov. V kratkem prispe preko Nemčije poseben vlak z našimi državljani iz zasedene Francije.
Vpis nemških šolskih otrok v Mariboru
Glasilo nemške narodne manjšine v Sloveniji »Deutsche Nachrichten« poroča, da se je svoj čas v Mariboru prijavilo za vpis v nemško'paralelko osnovne šole 41 otrok. Oblasti so odklonile vpis 24 otrok z utemeljitvijo, da niso Nemci. Glasilo naših Nemcev pa stoji na stališču, da se morajo smatrati za Nemce oni otroci, katerih starši so člani nemškega Kulturbunda, češ da je s tem nemška manjšina sama posvedočila njihovo narodno pripadnost. Med tem je 15. maja izšla vladna naredba, ki določa, da je za sprejem otroka v nemško, odnos-no manjšinsko šolo odločilna izjava njegovih staršev o narodnosti. Zadeva vpisa je bila po poročilu »Deutsche Nachrichten« z odlokom banske uprave v Ljubljani z dne 17. avgusta rešena na ta način, da so od 41 otrok bili 3 sprejeti brez pridržka, 10 s pogojem, če bo prostora v šoli na razpolago, prošnja 28 otrok za sprejem v nemške paralelke pa je bila odklonjena, ker so otroci nesporno slovenske narodnosti. Proti temu se »Deutsche Nachrichten« pozivajo na naredbo z dne 15. maja, ki odreja, da odločajo starši o narodnosti svojih otrok.
1$. oktobra konec vojne z Anglijo ?
»Politika« priobčuje situacijsko poročilo svojega berlinskega dopisnika Bogdana Si-miča ob pričetku nove velike letalske ofenzive proti Angliji. V poročilu stoji med drugim:
»Po dolgotrajnem deževju je končno na-
čije. Popte nepremičnin te vrste Je U te
izveden ter se bo odkup začel v najkraj
šem času.
Žetev na češkem
Nemški listi poročajo, da ie letina v deželah češko-moravskega protektorata pospravljena ter ie s tem zagotovljena prehrana Češke in Moravske. Zato se ni treba bati gladu. V splošnem ie v deželah pro-taktorata žetev dobra, ne glede na hudo lansko zimo in na neugodno vreme, ki ie vladalo ves čas žetve. Zato je treba, nagla-šajo listi, one vesti sovražnega inozemstva, ki so napovedovale strahovito orehranbe-no stisko za bodočo zimo. zavrniti kot neutemeljeno. One so samo prozorna propaganda. ki nai bi med nemškim liudstvom. zlasti pa med ljudstvom zasedenih krajev izzvala neutemeljen preplah, vznemirjenje in strah.
»Spomin jih zapušča"
Pod tem naslovom priobčuje nedeljski »Volkischer Beobachter« krajšo polemiko s »Pester Lloydom«, ki je v zvezi z dunajsko razsodbo omenil, da je »odveč govoriti o madžarizaciji priimkov,- ko madžarska vlada že nekoliko let sem ne podpira take madžarizacije ln si celo prizadeva, da bi jo zmanjšala, kolikor se le da.« »Volkischer Beobachter« temu nasproti naglaša, da je zahteva po ustavitvi vsakršne madžarizacije zapopadena v dodatnih določilih dunajske razsodbe ln da je v Budimpešti ne smejo smatrati za odveč in za neumestno. List z neprikritim ogorčenjem sprašuje svojega tovariša v Budimpešti, ali misli, da sta se zunanja ministra velesil osi zato potrudila na Dunaj ln ustvarila uprav zgodovinski sporazum, da v besedilo sporazuma vnese ta nekaj »nepotrebnega in odviš-nega«.
V stvari gre seveda samo za madžariza-cijo nemških imen, ki jo dodatna določila ostro prepovedujejo tudi v stari Madžarski, dočim za imena pripadnikov drugih narodnosti ta določba ne velja.
Smrt na nogometni tekmi
Osijek, 9. sept. o. Včeraj je bil v Sidu v Sremu v gosteh osiješki klub »Rapid«, ki je odigral nogometno tekmo s tamkajšnjim »Zanatlijo«. Sredi tekme se je pripetila huda nesreča. Rapidov vratar Majnič je pri obrambi svojih vrat silno trčil z nekim igralcem šidske enajstorice. Fant se je še vrnil pred gol, tedaj pa se je zgrudil na tla in pri priči umrl. Ni še gotovo, ali ga je zadela kap, ali je podlegel notranjim poškodbam, ki jih je morda dobil pri trčenju z nasprotnikom.
Iz državne službe
Beograd, 9. sept. p. Za načelnika 3. skupine 2. stopnje v oddelku za kmetijsko in-
stopilo lepše vreme. V Berlinu pravijo, da dustrijo pri direkciji za proučevanje in se ssčelo »Hitlerjevo vreme« po dose- organizacijo kmetijstva v svrho prehrane
danjem slabem »Churchillovem vrerrienu«. V Nemčiji vlada veliko zaupanje v izid najnovejših operacij proti Angliji Resni opazova1^ izjavljajo, da bo borba sicer srdita da pa bo končana v nekoliko tednih, morda najkasneje do 15. oktobra. Tu se priznava, da se Angleži ogorčeno branijo. Prihajajoči teden bo vsekakor izpolnjen z velikimi vojnimi dogodki, edinstvenimi v zgodovini modernega vojeva-nja«.
Prehrana v zasedeni Franciji
Iz Berlina poročajo; »Takoi po zaključku premirja s Francijo je nemško vrhovno poveljstvo ukrenilo vse potrebno, da se pospravijo poljski pridelki v zasedeni Franciji. Ti ukreni niso samo rešili vse letine, marveč so tudi preskrbeli za posevke prihodnjega leta. Kakor pravijo poročila. je uspeh te akcije na celi črti rešil ogroženo francosko letino. Zasedeni del Francije se nima bati oomanikania živil in že danes se ie v znatni meri zboli šala aprovizacija mest v zasedenem delu Francije. Osobito večja mesta in industrijska središča, katerih prehrana ie bila res v nevarnosti, so danes popolnoma preskrbljena z vsemi vrstami živil Pariz je še pred kratkim dobival le 4000 litrov mleka dnevno, sedaj pa se je dobava mleka zvišala na 150.000 do 200.000 litrov dnevno Zasedbene oblasti so tudi ukrenile vse potrebno. da za prihodnje leto ne ostanejo neobdelana ona polja, katerih lastniki se še niso vrnili. Takih kmetii je v zasedeni Franciji še zelo mnogo.«
Arizacija na Slovaškem
Novi slovaški notranji minister šanjo Mach je vse svoje delovanje posvetil v prvi vrsti arizaciji države in narodnega gospodarstva. Listi poročajo, da se je že brezhibno in brezizjemno izvršilo Močenje židovskega življa iz gostinske obrti. Kmetje, ki so bili zadolženi pri židovskih krčmar-jih, so se oddahnili ter uživajo blagodati arizacije. V svojem zasedanju je slovaški državni zbor dne 3. t. m. sprejel Machov predlog, glasom katerega se ima izvesti odkup vseh nepremičnin, ki so si jih židje nakupili na javnih dražbah od 30. septembra 1918. dialje. S tem zakonom bo zopet v znatni meri pomagano mnogim slovaškim kmetom. Država bo prizadetim dovolila cenena in dolgoročna posojila, da bodo lahko zopet kupili svoje nekdanje domači-
je imenovan inž. Fran Pegan, ekspert Zadružne zveze v Ljubljani.
Premeščen je za višjega carinskega inšpektorja k glavni carinarnici v Ljubljani Albin Knapič, doslej carinski inšpektor v finančnem ministrstvu.
Nesreča na cesti
Mestni reševalci so bili snoči okrog 19.15 nujno klicani pred pivovarno Union na Celovški cesti, kjer se je malo prej pripetila razburljiva prometna nesreča. Po cesti je šel 42-letni sejmar Peter Herzog s Celovške ceete 162 s svojo ženo, ko je za njim pridrvel neki avtomobilist. Na lepem se je Hercog znašel pod kolesi vozila ta obležal z zlomljeno nogo in nekaterimi nerodnimi poškodbami na glavi kraj ceste. Reševalci so ga prepeljali na kirurški oddelek.
Bolezen prezidenta Finske
Helsinki, 9. septembra, j. X. (TOP). O zdravstvenem stanju predsednika finske republike KaUia, ki je težko bolan, je bilo snoči kasno zvečer izdano poročilo, ki pravi, da ni nastopilo kako bistveno predru-gačenje v bolezenskem stanju predsednika ter da zaenkrat ne obstoja neposredna nevarnost za predsednikovo življenje.
V zvezi z boieznijo predsednika finske republike v političnih krogih mnogo raz-motrivajo, kdp bi utegnil postati njegov naslednik. Na splošno vlada prepričanje, da bi bil za predsednika republike v primeru smrti KaOlia izvoljen marša! Manner-heim.
Bogata ležišča rud v Altaju
Moskva, 9. sept. AA (DNB). »Pravda« poroča, da so geologi v Alta.;skem pogorju odkrili nova bogata ležišča rud. ki imajo mnogo svinca in bakra.
Rubensova razstava v Moskvi
Moskva. 9. septembra. AA. (DNB). V Puškinovem muzeju so otvorih razstavo Rubensovih sflik, ki se nahajajo v sovjetski Rusiji.
Tuja poročila v budimpeštanskem radiu
Budimpešta, 8. sept. AA. (MTI) Budim-peštanski radio iz tehničnih razlogov ne bo oddajal poročil v tujih jezikih ob 23. ampak že ob 21.
Nemški list! o anglesko-amerlški pogodbi
Nemški listi s pikrostjo obravnavajo sporazum med Ameriko in Anglijo po katerem odstopa Anglija Zedinjenim državam ceflo vrsto važnih pomorskih oporišč v 99-letni najem, dobiva pa zato 50 ameriških rušilcev, ki bodo ojačili britansko brodovje. To zamenjavo imenuje »Volkischer Beobachter« razprodajo britanskega imperija in pravi, da so morali Angleži v sedanji silni stiski zapustiti prevažne položaje na Daljnem vzhodu in da so se morali odreči vsem onim namišljenim mejam, ki so jih nekoč tako zgovorno postavljali politiki v svojih programa tsk;b govorih. Te meje so se umaknile daleč na evropski za-pad in niso več ob Visili, pa tudi ne ob Du-navu, še manj ob Reni ter so celo ob Ro-kavskem prelivu več ko sporne. Velika Britanija je morala dati iz rok tudi ono silavnoznano pištolo, kakor so nje politiki in državniki imenovali belgijski mesto An-verso. Pištolo imata sedaj velesili osi, ki sta si tudi v Afriki zagotovili premoč, dočim Anglija trobi na umik celo v zapadni poluti naše zemlje. Naslednica Velike Bri-
tanije je v tem delu sveta Amerika, tako da se moTa pogodba med Hullom in lordom Lothianom smatrati kot znamenje silne slabosti nekdaj mogočnega imperija. V Berlinu naglašajo, da ti ameriški ukrepi ne pomenijo nič drugega, kakor pripravo za "prevzem britanske ostaline po dokončnem porazu Anglije.
Poleg vseh teh razmišljanj pa nemški listi pripisujejo omenjeni pogodbi velik načelni pomen. Po njih zatrjevanju je ameriška pomoč Veliki Britaniji v cbliki 50 rušilcev jasno kršenje nevtralnosti. Zlasti podčrtavajo besede ameriškega predsednika, da je moral pri tej pogodbi iti preko pomislekov pravne prirode kar dokazuje, da se v Ameriki zavedajo, da je pogodba v nasprotju z mednarodnim pravom. Obenem dostavljajo listi, da ta razkrinkana pomoč Amerike ne bo mnogo koristila Angležem, kajti vrzel, ki so jo britanskemu brodovju zasekale nem sire sile, se ne da zamašiti z nakupom vojnih ladij, ki jih je Amerika že itak bila izločila iz redne pomorske vojne službe.
Zanimive vojaške vaje v Beogradu
Beograd, 9. sept. p. Danes dopoldne so bile na Prolaku, na periferiji Beograda, zelo zanimive vojaške vaje, pri katerih so sodelovale vse vrste naše vojske. Prisostvovali so jim vojni minister general Ne-dič, vsi vrhovni Inšpektorji naših vojnih sil z načelnikom generalnega štaba Bogoljubom Iličem, generalštabni oficirji, vsi višji poveljniki raznih vrst orožja kakor tudi večje število rezervnih oficirjev. Pri vajah sta se demonstrirala napad in obramba s sodobnimi vojnimi sredstvi. Nastopili so letalci, strmoglavcl, padalci, motorizirane enote, protitankovske in protiletalske čete, pehota, topništvo in razne druge vrste oboroženih sli. Veliko vlogo so pri današnjih
vajah imeli oklopna vozila, topništvo ln gnatni oddelki letalstva. Oddelek naših padalcev je odskočil z letal v točno določenem času, v popolnem redu ta s popolno voino opremo, tako da so mogli, oddelek izkoristiti takoj, čim se je spustil na zemljo.
Zatem je bil prirejen velik deflle. Posebno mogočen vtis so napravili tudi oklopnl vozovi, motorizirani biciklisti, motorizirano topništvo, protiletalske strojnice, motorizirana pehota in ogromno število letal vseh tipov. Današnje velike vojaške vaje, ki so pokazale uporabo sodobnih vojnih sredstev v napadu ln obrambi, so sijajno izpričale velike sposobnosti naše vojske.
ŠPORT
Igre z belo žogico spet teko
Table-tenis je imel v Sloveniji že vodilno vlogo in je samo želeti, da bi se čimprej spet razmahnil do prejšnje stopnje
Slučaj je nanesel, da sta se skoraj obenem znašli v uredništvu dve pismi, ki sta posvečeni oni najdrobnejši športni panogi, malemu tenisu. Medtem ko prvo pismo poudarja željo, da bi se ta lepa športna panoga spet razmahnila in bi v njej Slovenci spet dobili vlogo, kakor so jo že nekoč imeli, ve drugo že povedati, da so v Celju minulo nedeljo otvorili letošnjo table teniško sezono z velikim medklubskim turnirjem, ki je pokazal, da je zanimanje za mali tenis vendarle precej veliko in smo morda kljub slabim izgledom na splošno vendarle na dobri poti, da bo letos tudi v tabletenisu prav uspešna sezona. Pismi se glasita:
Danes se zelo malo sliši ali piše o tabletenisu. Pred leti, ko je imela še SK Ilirija table-tenlško sekcijo, je bilo središče ju-goslovenskega table-tenisa v Ljubljani, z razpustom te sekcije pa je prišla mrtva doba za to lepo športno panogo. Slovenski igralci so se razšli, nekaj jih je šlo v Zagreb, od tedaj pa Imajo vodilno vlogo Hrvati. Povzpeli so se že tako visoko, da jih bodo Slovenci le težko zopet dohiteli, kljub temu, da je sedanji državni prvak Marinko Slovenec. Mlajša garda, po večini Ma-rinkovl učenci, pa za enkrat še ne bodo kos rutiniranlm hrvatskim igralcem.
Z ustanovitvijo Slovenske table-teniške zveze pa se je ponovno pričelo dvigati v Sloveniji zanimanje za table-tenis, predvsem zaradi tega, ker skuša zveza organizirati odseke v vseh večjih krajih Slovenije. Celje ne pomeni danes v table-te-nisu dosti manj kakor Ljubljana, s svojo mlado generacijo pa bodo Celjani v kratkem prednjačili vsaj Sloveniji.
Pa tudi Gorenjske ne smemo prezreti. Tu imamo mnogo sekcij v skoro vseh večjih krajih, ta sicer v Kranju, Tržiču, škof-ji Loki, Bledu, Stražišču, Radovljici, pred-njači pa gorenjska metropola Jesenice z agilno table-teniški sekcijo SK Bratstva, ki je že takoj v začetku svojega obstoja pokazala zavidljive uspehe. Vsem je še gotovo v spominu turnir o priliki proslave športnega dne v juliju, na katerem je nastopila vsa elita slovenskih igralcev z državnim prvakom Marinkom na čelu, drž. repezentatom Lazarjem, prvakom Slovenije Krečičem, juniorskim prvakom Vreči-čem in ostalimi znanimi igralci, Strojnikom, Laknerjem itd. Nastopilo je skupno
V nekaj
PRIPIS K NEDELJI 8. t. m.
Hrvatska in srbska liga v številkah
Pretekla nedelja je bila v nogometu izredno pestra in je razen štirih prvenstvenih tekem v slovenski ligi prinesla še 9 takih srečanj pri Hrvatih in Srbih. Tabelo v slovanski ligi, ki kaže po H. kolu nadvse zanimivo razvrstitev slovenskih ligašev in obeta za bodoče še marsikaj presenetljivega, smo objavili že v ponedeljski številki našega lista.
V	hrvatski ta srbski ligi smo mogli tamkaj zabeležiti samo suhe izide posameznih srečanj, med katerimi je v hrvatski ligi najbolj presenetljiv remis, ki ga je Hašk dosegel v tekmi z državnim prvakom Gra-djanskim ta mu tako iztrgal dragoceno točko ter mu preprečil, da bi bil prišel pred Hajduka na prvo mesto v tabeli.
V	srbski ligi je bila stvar s presenečenji bolj izdatna. Značilno je, da so tamkaj vsi podeželski klubi slavili nepričakovane zmage in je bil žrtev enega, Bate iz Borova, tudi sam bivši državni prvak BSK. Enako usodo je z enakim rezultatom delil tudi drugi najmočnejši beograjski klub Jugoslavija, ki je morala v Skoplju ves izkupiček pustiti domačinom. Da je bila ta nedelja za beograjski nogomet še bolj črna, sta na domačih tleh izgubila še ostala dva beograjska predstavnika, in sicer je Je-dinstvo odpravila Jugoslavija iz Jabuke, z Baskom pa je obračunala novosadska Vojvodina.
V	številkah je stanje v obeh bratskih nogometnih ligah naslednje:
HRVATSKA LIGA
Hajduk		4	4	0	0	19: 4	8
Gradjanski		4	3	1	0	20: 2	7
Concordija		4	3	1	0	8: 5	7
Hašk		4	2	1	1	10: 6	5
Split		4	2	0	2	6:13	4
Slavija (V)		4	1	1	2	5:11	3
Slavija (B)		4	1	1	2	5:11	3
Bačka		4	1	0	3	5:10	2
Sašk		4	0	1	3	1: 8	1
železničar		4	0	0	4	3:16	0
	SRBSKA		LIGA				
BSK		5	4	0	1	15: 3	8
Jugoslavija		S	3	1	1	10: 4	7
Bata		5	3	1	1	13: 6	7
Vojvodina		5	3	0	2	11: 8	6
Gradjanski		5	3	0	2	10:15	6
Jugoslavija	(J)	5	2	0	3	10:13	4
Jedinstvo		5	2	0	3	4:11	4
Slavija		4	1	1	2	13: 8	3
2AK		5	1	1	3	6:15	3
Bask		4 »	0	0	4	5:14	0
Iz »Hustrovanlh sportsklh novosti«, ki sc Izšle v petek 6. t. m. že drugič v preteklem tednu ta bodo v bodoče sploh izhajale dvakrat tedensko — posnemamo med drugim poslednjo informacijo:
Veliki pokal Jugoslavije (ali z drugimi besedami pokalno tekmovanje štirih naj-
34 gostov ta 8 domačinov. To je bil turnir, kakršnega v Sloveniji že več let ni bilo. Da pa premorejo Jeseničani tudi sami nekaj, je pokazal turnir na II. športnih igrah KID. ki se ga je udeležilo nad 50 sodelavcev KID. Pa tudi ostali turnirji, ki jih je po Gorenjski zmerom dovolj, jasno pričajo, da so se Gorenjci z vso vnemo vrgli na to športno panogo, da bodo lahko svojim smučarskim uspehom pridružili še nove uspehe tudi v tej.
želeti bi bilo, da se zanese ta panoga tudi v vse one kraje, kjer tega ne poznajo in se Slovenci z vso vnemo oprimejo še tega športa, da bodo dobili vodilno vlogo v jugoslovenskem table-tenisu kakor 30 jo že imeli.
Velik table-teislškl turnir v Celju
Največ uspehov sta imela Hašk kot
moštvo in njegov član Žarko Dolinar
SK Celje je priredil v nedeljo v Celjskem domu v Celju velik table-teniški turnir za prvenstvo Celja in Savinjske doline. Turnirja se je udeležilo 14 moštev, in sicer moštva Haška in Ferrarije iz Zagreba, Hermesa, Mladike in Planine iz Ljubljane, Mure iz Murske Sobote. Bratstva z Jesenic ter Jugoslavije in SK Celja iz Celja. Bratstvo in Celje sta postavila po tri moštva, Mladika pa je poslala dve moštvi. Prvenstvo si je priborilo moštvo Haška, med poedinci pa je postal prvak Haškovec Dolinar. Favorit je bil Hermežan Marinko, ki je v finalu proti Dolinarju v drugem setu že vodil z 2:0. Ob koncu drugega seta pa se je Marinku zlomil racket, nakar je moral igrati s tujim in je izgubil nadaljnje tri sete. V singlu je nastopilo 34 igralcev.
Finalni rezultati so naslednji:
Moštva: 1. Hašk (zmagal proti Mladiki s 3:0); 2. Mladika (zmagala proti Herme-su s 3:1); 3. Herrres (zmagal proti Bratstvu II s 3:0); 4. Ferraria (zmagala proti Celju H s 3:1).
Posamezniki: 1. Dolinar (Hašk); 2. Cr-nič (Ferraria); 3. Marinko (Hermes); 4. Djačič (Hašk). Finalni rezultati: Dolinar— Marinko 3:2; Dolinar—Djačič 3:0. Dolinar—Cmič 4:0; Marinko—Djačič 3:1; Cr-nič—Marinko 3:0; Crnič—Djačič 3:1.
Moštvo Haška in Dolinar sta prejela dva lepa prehodna pokala. Lepim in zanimivim borbam je prisostvovalo mnogo gledalcev.
boljših klubov iz hrvatske In srbske lige, za katero so se nedavno že skoraj dokončno sporazumeli v Zagrebu) očitno ni bil rojen pod srečno zvezdo. Sprva se je mislilo, da je vse gotovo; ustanovljen je bil odbor, klubi so poslali članarino (po 1000 din), naročen je bil tudi že pokal, ko so naenkrat javili iz Beograda, da imaio tam opozicijo zoper to tekmovanje. Na dveh sejah srbske nogometne zveze ni prišlo do sporazuma zaradi preložitve terminov, ker se prvi štirje in ostalih šest ligašev niso mogli najti za soglasno rešitev. Potem nI uspela niti poseben misija iniciatorja in organizatorja tega tekmovanja Jože Jakopiča iz Zagreba in tako se mora smatrati, da je stvar skoraj gotovo propadla. Namesto tega tekmovanja bo naibrže ustanovljen drug pokal, ki ga bo mnogo lažje organizirati in izvesti, ker bodo v njem sodelovali samo štirje klubi, in sicer po dva najboljša iz hrvatske in srbske lige. To pomeni, da bi se Gradjanski ta Hašk ter BSK ln Jugoslavija borili za nov, pa tudi drag pokal. Ali ni tudi ta pokalna konkurenca šla po vodi v znamenju reorganizacije nogometnega športa?
Kdo koče na avtomobilsko in motociklistično dirko v Beograd ?
Srbski avtomobilski klub — sekcija Beograd priredi v nedeljo 6. oktobra t 1. krožno avtomobilsko in motociklistično dirko na Banjici v Beogradu. Dirka je nacionalna ta se je bodo mogli udeležiti samo dirkači, ki so naši državljani. Dirkalna proga: Avalski put—Banjičke tribine—trošarina—avalski put Dolžina proge 5.300 m.
Dirke se lahko udeležijo avtomobilisti ln motociklisti — člani ta članice Srbskega, Hrvatskega ta Slovenskega avtomobilskega kluba. Motociklisti ki niso člani enega od navedenih klubov, morajo biti verificirani člani Srbskega ah pa Hrvaškega motosaveza, o čemer naj predložijo dokaze s prijavo. Nadalje se dirke lahko udeležijo vsi avtomobilisti, ki ustrezajo pogojem razpisa.
Vse informacije o tej dirki daje Slovenski avtomobilski klub, Ljubljana, Kongresni trg l/I, telefon št. 41-93 in mariborska sekcija Slovenskega avtomobilskega kluba, Maribor, Trg Svobode 3, telefon št 29-02.
Važna redna seja Slovenske kolesarske zveze bo jutri, v sredo, ob 20. v običajnih prostorih. Ker bo na seji podano poročilo o udeležbi naših dirkačev v etapnih dirkah po Srbiji, kakor tudi razprava o sklepih Vrh. koles, zveze kralj. Jugoslavije ter stališča SKZ glede teh sklepov, je udeležba vseh odbornikov na tej seji nujno potrebna. — Tajnik.
OPOZORILO! Dopisi za športno rubriko naj se do nadaljnjega ne pošiljajo na Ime športnega urednika, ker je začasno odsoten.
Ponovitev posnetka
Nove realne gimnazije
Med drugim dobi Ljubljana popolno IV., Celje pa popolno II. realno gimnazijo
Beograd, 9. sept p. Današnje »Službene novine« objavljajo uredbo ministrstva za prosveto, po kateri se s pcčetkom šolskega leta 1940/41 prične postopno ukinjati II. moška realna gimnazija v Beogradu, otvar-jajo pa se v Subctici popolna II. moška realna gimnazija, v Ljubljani popolna IV. realna, v Valjevu popolna II. mešana realna, v Čačku popolna II. mešana realna, v Pcdgorici popolna II. moška realna, v Celju popolna II. realna in v Sarajevu popolna II. ženska realna gimnazija.
»Službene novine« objavljajo tudi uredbo o otvoritvi popolne zasebne nemške gimnazije s pravico javnosti v Beogradu.
Za to šolo bo veljal zakon o srednjih šo-iah kakor tudi uradni učni načrt z izjemo, da se bo poučevala nemščina od 1. do 8. razreda po štiri ure na teden, in prav tako srbohrvaščina, od 3. do 8. razreda pa tudi italijanščina po 3 ure na teden. Učenci te gimnazije so lahko poleg jugoslovenskih tudi tuji državljani.
Nadalje objavljajo »Službene novine« uredbo o otvoritvi pravoslavne popolne klasične gimnazije s pravico javnosti v Novem Sadu ter o otvoritvi nemške zasebne realne gimnazije in zasebnega nemškega učiteljišča s pravico javnosti v Novem Vrb asu.
Izjava sokolskega saveza
Resolucija s plenarne seje savezne uprave
Poročali smo že. da ie bila v soboto in nedelio v Beogradu plenarna seia uprave saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Poleg članov ožie savezne uprave so seji prisostvovali starešine vseh žup v državi, vodila pa sta io prvi in drugi savezni pod-starešina. Razprava ie obsegala vse pereče zadeve, ki se tičejo sokolstva. Beograjski listi obiavliaio izjavo, ki je bila sprejeta na savezni seji in ki pravi med drugim;
:>Na plenarni seji savezne uprave SKJ. ki so ii prisostvovali predstavniki vseh 25 sokolskih žup in ki je bila 7. in 8. septembra 1940 v Beogradu, ie bila po vsestranskem obravnavanju soglasno sprejeta naslednja resolucija;
1.	Zavedajoč se težkih prilik in resnosti časa. v katerih deluje, ter velikih nalog, ki se mu postavljajo kot najmočnejši ju-goslovenski nacionalni organizaciji, izjavlja ru gosi oven sko 9okolstvo. da so njegove vrste v vsei naši domovini čvrste in složne v pojmovanju vodilne misli našega narodnega in državnega edinstva in da so pripravljene na vse žrtve v službi kraliu. narodu in domovini.
2.	Sokolstvo ie v svoiem delu vedno bilo ln 1e tudi danes neodvisno od vseh zuna-nlih vplivov. V vsem niegovem delu ga vodijo edino sokolska ideologija, sokolski duh in potrebe naroda. Moč sokolske misli in narodnega duha je tako velika, da
nobena druga ideologija ali organizacija ni izvajala, niti ni mogla izvajati kakršen koli vpliv na duh in pravec sokolskega dela.
3.	Seja prav tako soglasno ugotavlja, da se ie vodstvo saveza SKJ pri svojem odgovornem delu vedno dalo voditi izključno po ideologiji in interesih sokolstva in naroda. Izrazaioč popolno zaupanje vodstvu Sokola kraljevine Jugoslaviie mu zagotavlja polno podporo celokupne sokolske organizacije pri izvrševanju njegovih velikih in težkih nalog, posebno tudi pri obrambi sokolstva pred težkimi in nepravičnimi napadi, ki jim ie zadnji čas izpostavljeno.
4.	Plenarna seia pošilia pozdrave vsem Sokolom Jugoslavije, ki danes trpijo zaradi svoiega doslednega dela za oživotvor-ienie sokolskih idealov, ter iih zagotavlja, da stoji v obrambi teh idealov za njimi celokupna sokolska organizacija. Seja poziva vso sokolsko organizacijo, vse svoie članstvo, naraščaj in deoo. da zvesti svojim starim sokolskim in narodnim idealom ter svoji svetli sokolsko narodni tradiciji složno, neomajno in neustrašeno vztraiaio pri svoiem delu za dobro kralia. naroda in domovine, s čvrsto in nezlomliivo vero v veliko in srečno bodočnost kraljevine Jugoslavije.
^ivkovie ln Basijassin
v vrbaski banovini
.Predsednik Jugoslovenske nacionalne Stranke Peter živkovič je prispel v sobote popoldne v Banja Luko, kjer je bila v nedeljo dopoldne seja banoviniskega odbora JN3 za vrbasko banovino. S predsednikom Živkovičem sta prišla, tudi prvi podpredsednik Jovan Bgfijanin in bivši poslanec Milan Božič. Vafi trije so prisostvovali seji banovinskega odbora in bodo imeli te dni še več sestankov po raznih krajih vrbaske banovine.
Seja vodstva SDS
V	neueljo in ponedeljek se je v Beogradu nadaljevala seja izvršnega odbora Samo-stojne aemokratske stranke. Pred nedeljsko dopoldansko sejo sc se udeleženci od-pe'jali na zermmsko pokopališče ter položil,. venec na grob spomladi umrlega strankinega podpredsednika senatorja dr. Milana Kostiča. Na včerajšnji seji je bila sprejeta daljša resolucija, ki označuje stališče SDS cio perečih političnih vprašanj.
Za novega podpredsednika stranke je bil namesto umrlega dr. Kostiča izvoljen pro-ta Dušan Kecmanovič iz Banja Luke.
Ugleden italijanski gospodarstvenik v Zagrebu
V	Zagreb je včeraj prispel generalni ravnatelj italijanskega zavoda za zunanjo trgovino Ciucci. Ugledni italijanski gospodarski strokovnjak si je ogledal zagrebški veiesejem in še posebej italijanski paviljon na njem. Prišel je tudi, da naveže stike s hrvatskimi gospodarskimi krogi za poglobitev gospodarskih odnošajev med Italijo in banovino Hrvatsko.
Vračanje naših državljanov iz Francije
Poročali smo že, da je bil z nemškimi oblastmi dosežen sporazum o vračanju naših dijakov in drugih naših državljanov iz Pariza in ostalih krajev zasedene Francije. Kakor nam javljajo iz Zagreba, je včeraj prispela tja iz Pariza prva skupina 35 naših študentov. V kratkem prispe preko Nemčije poseben vlak z našimi državljani iz zasedene Francije.
Vpis nemških šolskih otrok v Mariboru
Glasilo nemške narodne manjšine v Sloveniji »Deutsche Nachrichten« poroča, da se je svoj čas v Mariboru prijavilo za vpis v nemško' paralelko osnovne šole 41 otrok. Oblasti so odklonile vpis 24 otrok z utemeljitvijo, da niso Nemci. Glasilo naših Nemcev pa stoji na stališču, da se morajo smatrati za Nemce oni otroci, katerih starši so člani nemškega Kulturbunda, češ da je s tem nemška manjšina sama posvedočila njihovo narodno pripadnost. Med tem je 15. maja izžla vladna naredba, ki določa, da je za sprejem otroka v nemško, odnos-no manjšinsko šolo odločilna izjava njegovih staršev o narodnosti. Zadeva vpisa je bila po poročilu »Deutsche Nachrichten« z odlokom banske uprave v Ljubljani z dne 17. avgusta rešena na ta način, da so od 41 otrok bili 3 sprejeti brez pridržka, 10 s pogojem, če bo prostora v šoli na razpolago , prošnja 28 otrok za sprejem v nemške paralelke pa je bila odklonjena, ker so otroci nesporno slovenske narodnosti. Proti temu se »Deutsche Nachrichten« pozivajo na naredbo z dne 15. maja, ki odreja, da odločajo starši o narodnosti svojih otrok.
15. oktobra konec vojne z Anglijo ?
»Po dolgotrajnem deževju je končno nastopilo lepše vreme. V Berlinu pravijo, da se j& račelo »Hitlerjevo vreme« po dosedanjem slabem »Churchillovem vrerrienu«. V Nemčiji vlada veliko zaupanje v izid najnovejših operacij proti Angliji Resni opazovalci izjavljajo, da bo borba sicer srdita da pa bo končana v nekoliko tednih, morda najkasneje do 15. oktobra. Tu se priznava, da se Angleži ogorčeno branijo. Prihajajoči teden bo vsekakor izpolnjen z velikimi vojnimi dogodki, edinstvenimi v zgodovini modernega vojeva-nja«.
Prehrana v zasedeni Franciji
Iz Berlina poročajo; »Takoj po zaključku premirja s Francijo je nemško vrhovno poveljstvo ukrenilo vse potrebno, da se pospravijo poljski pridelki v zasedeni Franciji. Ti ukrepi niso samo rešili vse letine, marveč so tudi preskrbeli za posevke prihodnjega leta. Kakor pravijo poročila, je uspeh te akcije na celi črti rešil ogroženo francosko letino. Zasedeni del Franciie se nima bati oomanjkania živil in že danes se ie v znatni meri zboli šala aprovizacija mest v zasedenem delu Francije. Osobito večja mesta in industrijska središča, katerih prehrana ie bila res v nevarnosti, so danes popolnoma preskrbljena z vsemi vrstami živil Pariz je še pred k-ratkim dobival le 4000 litrov mleka dnevno, sedaj pa se je dobava mleka zvišala na 150.000 do 200.000 litrov dnevno Zasedbene oblasti so tudi ukrenile vse potrebno. da za prihodnje leto ne ostanejo neobdelana ona polja, katerih lastniki se še niso vrnili. Takih kmetij ie v zasedeni Franciji še zelo mnogo.«
Arizacija na Slovaškem
Novi slovaški notranji minister šanjo Mach je vse svoje delovanje posvetil v prvi vrsti arizaciji države in narodnega gospodarstva. Listi poročajo, da se je že brezhibno in brezizjemno izvršilo izlečenje židovskega življa iz gostinske obrti. Kmetje, ki so bili zadolženi pri židovskih krčmar-jih, so se oddahnili ter uživajo blagodati arizacije. V svojem zasedanju je slovaški državni zbor dne 3. t. m. sprejel Machov predlog, glasom katerega se ima izvesti odkup vseh nepremičnin, ki so si jih židje nakupili na javnih dražbah od 30. septembra 1918. dalje. S tem zakonom bo zopet v znatni meri pomagano mnogim slovaškim kmetom. Država bo prizadetim dovolila cenena in dolgoročna posojila, da bodo lahko zopet kupili svoje nekdanje domači-
Mje. Popis nepremičnin te vist® Je Ml te
Izveden ter se bo odkup začel v najkraj
šem času.
Žetev na Češkem
Nemški listi poročajo, da ie letina v deželah češko- moravskega protektarata pospravljena ter ie s tem zagotovljena prehrana Češke in Moravske. Zato se ni treba bati eladu. V splošnem ie v deželah oro-tektorata žetev dobra, ne glede na hudo lansko zimo in na neugodno vreme, ki ie vladalo ves čas žetve. Zato ie treba, nagla šaio listi, one vesti sovražnega inozemstva, ki so napovedovale strahovito orehranbe-no stisko za bodočo zimo. zavrniti kot neutemeljeno. One so samo prozorna propaganda. ki nai bi med nemškim liudstvom. zlasti pa med ljudstvom zasedenih krajev izzvala neutemeljen preplah, vznemirienie in strah.
»Spomin jih zapušča"
Pod tem naslovom priobčuje nedeljski »Volkischer Beobachter« krajšo polemiko s »Pester Lloydom«, ki je v zvezi z dunajsko razsodbo omenil, da je »odveč govoriti o madžarizaciji priimkov,- ko madžarska vlada že nekoliko let sem ne podpira ta ke madžarizacije ln si celo prizadeva, da bi jo zmanjšala, kolikor se le da.« »Volki-scher Beobachter« temu nasproti naglaša, da je zahteva po ustavitvi vsakršne madžarizacije zapopadena v dodatnih določilih dunajske razsodbe ln da je v Budimpešti ne smejo smatrati za odveč in za neumestno. List z neprikritim ogorčenjem sprašuje svojega tovariša v Budimpešti, ali misli, da sta se zunanja ministra velesil osi zato potrudila na Dunaj ln ustvarila uprav zgodovinski sporazum, da v besedilo sporazuma vnese ta nekaj »nepotrebnega in odviš-nega«.
V stvari gre seveda samo za madžariza-cijo nemških imen, ki jo dodatna določila ostro prepovedujejo tudi v stari Madžarski, dočim za imena pripadnikov drugih narodnosti ta določba ne velja.
Smrt na nogometni tekmi
Osijek, 9. sept. o. Včeraj je bil v Židu v Sremu v gotsteh osiješkl klub »Rapid«, ki je odigral nogometno tekmo s tamkajšnjim »Zanatlijo«. Sredi tekme se je pripetila huda nesreča. Rapidov vratar Majnič je pri obrambi svojih vrat silno trčil z nekim igralcem šidske enajstorice. Fant se je še vrnil pred gol, tedaj pa se je zgrudil na tla ln pri priči umrl. Ni še gotovo, ali ga je zadela kap, ali je podlegel notranjim poškodbam, ki jih je morda dobil pri trčenju z nasprotnikom.
Iz državne službe
Beograd, 9. sept. p. Za načelnika 3. skupine 2. stopnje v oddelku za kmetijsko industrijo pri direkciji za proučevanje in organizacijo kmetijstva v svrho prehrane je imenovan inž. Fran Pegan, ekspert Zadružne zveze v Ljubljani
Premeščen je za višjega carinskega inšpektorja k glavni carinarnici v Ljubljani Albin Knapič, doslej carinski inšpektor v finančnem ministrstva
Nesreča na cesti
Mestni reševalci so bili snoči okrog 19.15 nujno klicani pred pivovarno Union na Celovški cesti, kjer se je malo prej pripetila razburljiva prometna nesreča. Po cesti je šel 42-letni sejmar Peter Heraog s Celovške ceste 162 s svojo ženo, ko je za njim pridrvel neki avtomobilist. Na lepem se je Hercog znašel pod kolesi vozila ln obležal z zlomljeno nogo in nekaterimi nerodnimi poškodbami na glavi kraj ceste. Reševalci so ga prepeljali na kirurški oddelek.
Bolezen prezidenta Finske
Helsinki, 9. septembra, j. X. (TOP). O zdravstvenem stanju predsednika finske republike Kallia, ki je težko bolan, je bilo snoči kasno zvečer izdano poročilo, ki pravi, da ni nastopilo kako bistveno predru-gačenje v bolezenskem stanju predsednika ter da zaenkrat ne obstoja neposredna nevarnost za predsednikovo življenje.
V zvezi z boieznijo predsednika finske repubflike v političnih krogih mnogo raz-motrivajo, kd.o bi utegnil postati njegov naslednik. Na splošno vlada prepričanje, da bi bil za predsednika republike v primeru smrti Kallia izvoljen maršal Manner-heim.
Bogata ležišča rud v Alta ju
Moskva, 9. sept. AA (DNB). »Pravda« poroča, da so geologi v Altajskem pogorju odkrili nova bogata ležišča tud. ki imajo mnogo svinca in bakra.
Rubensova razstava v Moskvi
Moskva. 9. septembra. AA. (DNB). V Puškinovem muzeju so ©tvorih razstavo Rubensovih slik, ki se nahajajo v sovjetski Rusiji.
Tuja poročila v budimpeštanskem radiu
Budimpešta, 8. sept. AA. (MTI) Budim-peštanski radio iz tehničnih razlogov ne bo oddajal poročil v tujih jezikih ob 23. ampak že ob 21.
Nemški list! o angleško-ameriški pogodbi
Nemški listi s pikrostjo obravnavajo sporazum med Ameriko in Anglijo po katerem odstopa Anglija Zedinjenim državam celo vrsrtro važnih pomorskih oporišč v 99-letni najem, dobiva pa zato 50 ameriških rušilcev, ki bodo ojačili britansko brodov-je. To zamenjavo imenuje »Volkischer Beobachter« razprodajo britanskega imperija in pravi, da so morali Angleži v sedanji silni stiski zapustiti prevažne položaje na Daljnem vzhodu in da so se morali odreči vsem onim namišljenim mejam, ki so jih nekoč tako zgovorno postavljali politiki v svojih programatsk;b govorih. Te meje so se umaknile daleč na evropski za-pad in niso več ob Visi i, pa tudi ne ob Du-navu, še manj ob Reni ter so celo ob Ro-kavskem prelivu več ko sporne. Velika Britanija je morala dati iz rok tudi ono slavnoznano pištolo, kakor so nje politiki
»Politika« priobčuje situacijsko poročilo
svojega berlinskega dopisnika Bogdana Si-miča ob pričetku nove velike letalske ofenzive proti Angliji. V poročilu stoji med drugim:
verso. Pištolo imata sedaj velesili osi, ki sta si tudi v Afriki zagotovili premoč, dočim Anglija trobi na umik celo v zapadni poluti naše zemlje. Naslednica Velike Bri-
tanije je v tem delu sveta Amerika, tako da se mora pogodba med Hullom in lordom Lothianom smatrati kot znamenje silne slabosti nekdaj mogočnega imperija. V Berlinu naglašajo, da ti ameriški ukrepi ne pomenijo nič drugega, kakor pripravo za 'prevzem britanske ostaline po dokončnem porazu Anglije.
Poleg vseh teh razmišljanj pa nemški listi pripisujejo omenjeni pogodbi velik načelni pomen. Po njih zatrj*evanju je ameriška pomoč Veliki Britaniji v obliki 50 rušilcev jasno kršenje nevtralnosti. Zlasti podčrtavajo besede ameriškega predsednika, da je moral pri tej pogodbi iti preko pomislekov pravne prirode kar dokazuje, da se v Ameriki zavedajo, da je pogodba v nasprotju z mednarodnim pravom. Obenem dostavljajo listi, da ta razkrinkana pomoč Amerike ne bo mnogo koristila Angležem, kajti vrzel, ki so jo britanskemu brodovju zasekale nemške sile, se ne da zamašiti z nakupom vojnih ladij, ki jih je Amerika že itak bila izločila iz redne pomorske vojne službe.
Zanimive vojaške vaje v Beogradu
Beograd, 9. sept. p. Danes dopoldne so bile na Prolaku, na periferiji Beograda, zelo zanimive vojaške vaje, pri katerih so sodelovale vse vrste naše vojske. Prisostvovali so jim vojni minister general Ne-dlč, vsi vrhovni Inšpektorji naših vojnih sil z načelnikom generalnega štaba Bogoljubom Hičem, generalštabni oficirji, vsi višji poveljniki raznih vrst orožja kakor tudi večje število rezervnih oficirjev. Pri vajah sta se demonstrirala napad in obramba s sodobnimi vojnimi sredstvi. Nastopili so letalci, strmoglavcl, padalci, motorizirane enote, protitankovske in protiletalske čete, pehota, topništvo in razne druge vrste oboroženih sil. Veliko vlogo so pri današnjih
vajah imeli oklopna vozila, topništvo in TTintni oddelki letalstva. Oddelek naših padalcev je odskočil z letal v točno določenem času, v popolnem redu in s popolno voino opremo, tako da so mogli, oddelek Izkoristiti takoj, čim se je spustil na zemljo.
Zatem je bil prirejen velik deflle. Posebno mogočen vtis so napravili tudi oklopni vozovi, motorizirani biclklisti, motorizirano topništvo, protiletalske strojnice, motorizirana pehota in ogromno število letal vseh tipov. Današnje velike vojaške vaje, ki so pokazale uporabo sodobnih vojnih sredstev v nipadu in obrambi, so sijajno izpričale velike sposobnosti naše vojske.
ŠPORT
Igre z belo žogico spet teko
Table-tenis je imel v Sloveniji že vodilno vlogo in je samo želeti, da bi se čimprej spet razmahnil do prejšnje stopnje
Slučaj je nanese 1, da sta se skoraj obenem znašli v uredništvu dve pismi, ki sta posvečeni oni najdrobnejši športni panogi, malemu tenisu. Medtem ko prvo pismo poudarja željo, da bi se ta lepa športna panoga spet razmahnila in bi v njej Slovenci spet dobili vlogo, kakor so jo že nekoč imeli, ve drugo že povedati, da so v Celju minulo nedeljo otvorili letošnjo table teniško sezono z velikim medklubskim turnirjem, Id je pokazal, da je zanimanje za mali tenis vendarle precej veliko in smo morda kljub slabim izgledom na splošno vendarle na dobri poti, da bo letos tudi v tabletenisu prav uspešna sezona. Pismi se glasita:
Danes se zelo malo sliši ali piše o tabletenisu. Pred leti, ko je imela še SK Ilirija table-teniško sekcijo, je bilo središče ju-goslovenskega table-tenisa v Ljubljani, z razpustom te sekcije pa je prišla mrtva doba za to lepo športno panogo. Slovenski igralci so se razšli, nekaj jih je šlo v Zagreb, od tedaj pa Imajo vodilno vlogo Hrvati. Povzpeli so se že tako visoko, da jih bodo Slovenci le težko zopet dohiteli, kljub temu, da je sedanji državni prvak Marinko Slovenec. Mlajša garda, po večini Ma-rlnkovi učenci, pa za enkrat še ne bodo kos rutiniranim hrvatskim igralcem.
Z ustanovitvijo Slovenske table-teniške zveze pa se je ponovno pričelo dvigati v Sloveniji zanimanje za table-tenis, predvsem zaradi tega, ker skuša zveza organizirati odseke v vseh večjih krajih Slovenije. Celje ne pomeni danes v table-te-nisu dosti manj kakor Ljubljana, s svojo mlado generacijo pa bodo Celjani v kratkem prednjačili vsaj Sloveniji.
Pa tudi Gorenjske ne smemo prezreti. Tu imamo mnogo sekcij v skoro vseh večjih krajih, in sicer v Kranju, Tržiču, Skof-ji Loki, Bledu, Stražišču, Radovljici, pred-njači pa gorenjska metropola Jesenice z agilno table-teniški sekcijo SK Bratstva, ki je že takoj v začetku svojega obstoja pokazala zavidljive uspehe. Vsem je še gotovo v spominu turnir o priliki proslave športnega dne v juliju, na katerem je nastopila vsa elita slovenskih igralcev z državnim prvakom Marinkom na čelu, drž. repezentatom Lazarjem, prvakom Slovenije Krečičem, juniorskim prvakom Vreči-čem in ostalimi znanimi igralci, Strojnikom, Laknerjem itd. Nastopilo je skupno
V nekaj vrstah
PRIPIS K NEDELJI 8. t. m.
Hrvatska in srbska liga v številkah
Pretekla nedelja je bila v nogometu izredno pestra in je razen štirih prvenstvenih tekem v slovenski ligi prinesla še 9 takih srečanj pri Hrvatih in Srbih. Tabelo v slovenski ligi, ki kaže po H. kolu nadvse zanimivo razvrstitev slovenskih ligašev in obeta za bodoče še marsikaj presenetljivega, smo objavili že v ponedeljski številki našega lista.
V	hrvatski ln srbski ligi smo mogli tamkaj zabeležiti samo suhe izide posameznih srečanj, med katerimi je v hrvatski ligi najbolj presenetljiv remis, ki ga je Hašk dosegel v tekmi z državnim prvakom Gra-djanskim ln mu tako iztrgal dragoceno točko ter mu preprečil, da bi bil prišel pred Hajduka na prvo mesto v tabeli.
V	srbski ligi je bila stvar s presenečenji bolj izdatna. Značilno je, da so tamkaj vsi podeželski klubi slavili nepričakovane zmage in je bil žrtev enega, Bate iz Borova, tudi sam bivši državni prvak BSK. Enako usodo je z enakim rezultatom delil tudi drugi najmočnejši beograjski klub Jugoslavija, ki je morala v Skoplju ves izkupiček pustiti domačinom. Da je bila ta nedelja za beograjski nogomet še bolj črna, sta na domačih tleh izgubila še ostala dva beograjska predstavnika, in sicer je Je-dinstvo odpravila Jugoslavija iz Jabuke, z Baskom pa je obračunala novosadska Vojvodina.
V	številkah je stanje v obeh bratskih nogometnih ligah naslednje:
HRVATSKA LIGA
Hajduk		4	4	0	0	19: 4	8
Gradjanski		4	3	1	0	20: 2	7
Concordija		4	3	1	0	8: 5	7
Hašk		4	2	1	1	10: 6	5
Split		4	2	0	2	6:13	4
Slavija (V)		„ 4	1	1	2	5:11	3
Slavija (B)		4	1	1	2	5:11	3
Bačka		4	1	0	3	5:10	2
Sašk		4	0	1	3	1: 8	1
železničar		4	0	0	4	3:16	0
	SRBSKA		LIGA				
BSK		5	4	0	1	15: 3	8
Jugoslavija		5	3	1	1	10: 4	7
Bata		5	3	1	1	13: 6	7
Vojvodina		5	3	0	2	11: 8	6
Gradjanski		5	3	0	2	10:15	6
Jugoslavija	(J)	5	2	0	3	10:13	4
Jedinstvo		5	2	0	3	4:11	4
Slavija		4	1	1	2	13: 8	3
2AK		5	1	1	3	6:15	3
Bask		4 e	0	0	4	5:14	0
Iz »Hustrovanih sportskih novosti«, ki sc izšle v petek 6. t. m. že drugič v preteklem tednu in bodo v bodoče sploh izhajale dvakrat tedensko — posnemamo med drugim poslednjo informacijo:
Veliki pokal Jugoslavije (ali z drugimi besedami pokalno tekmovanje Štirih naj-
34 gostov in 8 domačinov. To je bil turnir, kakršnega v Sloveniji že več let ni bilo. Da pa premorejo Jeseničani tudi sami nekaj, je pokazal turnir na H. športnih igrah KID. ki se ga je udeležilo nad 50 sodelavcev KID. Pa tudi ostali turnirji, ki jih je po Gorenjski zmerom dovolj, jasno pričajo, da so se Gorenjci z vso vnemo vrgli na to športno panogo, da bodo lahko svojim smučarskim uspehom pridružili še nove uspehe tudi v tej.
želeti bi bilo, da se zanese ta panoga tudi v vse one kraje, kjer tega ne poznajo in se Slovenci z vso vnemo oprimejo še tega športa, da bodo dobili vodilno vlogo v jugoslovenskem table-tenisu kakor 30 jo že imeli.
Velik tafele-temški turnir v Celju
Največ uspehov sta imela Hašk kot moštvo in njegov član Žarko Dolinar
SK Celje je priredil v nedeljo v Celjskem domu v Celju velik table-teniški turnir za prvenstvo Celja in Savinjske doline. Turnirja se je udeležilo 14 moštev, in sicer moštva Haška in Ferrarije iz Zagreba, Hermesa, Mladike in Planine iz Ljubljane, Mure iz Murske Sobote, Bratstva z Jesenic ter Jugoslavije in SK Celja iz Celja. Bratstvo in Celje sta postavila po tri moštva, Mladika pa je poslala dve moštvi. Prvenstvo si je priborilo moštvo Haška, med poedinci pa je postal prvak Haškovec Dolinar. Favorit je bil Hermežan Marinko, ki je v finalu proti Dolinarju v drugem setu že vodil z 2:0. Ob koncu drugega seta pa se je Marinku zlomil racket. nakar je moral igrati s tujim in je izgubil nadaljnje tri sete. V singlu je nastopilo 34 igralcev.
Finalni rezultati so naslednji: Moštva: 1. Hašk (zmagal proti Mladiki s 3:0); 2. Mladika (zmagala proti Herme-su s 3:1); 3. Hormes (zmagal proti Bratstvu II s 3:0); 4. Ferraria (zmagala proti Celju n s 3:1).
Posamezniki: 1. Dolinar (Hašk); 2. Cr-nič (Ferraria); 3. Marinko (Hermes); 4. Djačič (Hašk). Finalni rezultati: Dolinar— Marinko 3:2; Dolinar—Djačič 3:0. Dolinar—Crnič 4:0; Marinko—Djačič 3:1; Cr-nič—Marinko 3:0; Crnič—Djačič 3:1.
Moštvo Haška in Dolinar sta prejela dva lepa prehodna pokala. Lepim in zanimivim borbam je prisostvovalo mnogo gledalcev.
boljših klubov iz hrvatske in srbske lige, za katero so se nedavno že skoraj dokončno sporazumeli v Zagrebu) očitno ni bil rojen pod srečno zvezdo. Sprva se je mislilo, da je vse gotovo; ustanovljen je bil odbor, klubi so poslali članarino (po 1000 din), naročen je bil tudi že pokal, ko so naenkrat javili iz Beograda, da imajo tam opozicijo zoper to tekmovanje. Na dveh sejah srbske nogometne zveze ni prišlo do sporazuma zaradi preložitve terminov, ker se prvi štirje in ostalih šest ligašev niso mogli najti za soglasno rešitev. Potem ni uspela niti poseben misija iniciatorja in organizatorja tega tekmovanja Jože Jakopiča iz Zagreba in tako se mora smatrati, da je stvar skoraj gotovo propadla. Namesto tega tekmovanja bo naibrže ustanovljen drug pokal, ki ga bo mnogo lažje organizirati in izvesti, ker bodo v njem sodelovali samo štirje klubi, in sicer po dva najboljša iz hrvatske in srbske lige. To pomeni, da bi se Gradjanski in Hašk ter BSK in Jugoslavija borili za nov, pa tudi drag pokal. Ali ni tudi ta pokalna konkurenca šla po vodi v znamenju reorganizacije nogometnega športa?
Kdo hoče na avtomobilsko in motociklistično dirko v Beograd ?
Srbski avtomobilski klub — sekcija Beograd priredi v nedeljo 6. oktobra t. 1. krožno avtomobilsko in motociklistično dirko na Banjici v Beogradu. Dirka je nacionalna in se je bodo mogli udeležiti samo dirkači, ki so naši državljani. Dirkalna proga: Avalski put—Banjičke tribine—trošarina—avalski put Dolžina proge 5.300 m.
Dirke se lahko udeležijo avtomobilisti in motociklisti — člani in članice Srbskega, Hrvatskega ln Slovenskega avtomobilskega kluba. Motociklisti ki niso člani enega od navedenih klubov, morajo biti verificirani člani Srbskega ali pa Hrvaškega motosaveza, o čemer naj predložijo dokaze s prijavo. Nadalje se dirke lahko udeležijo vsi avtomobilisti, ki ustrezajo pogojem razpisa.
Vse informacije o tej dirki daje Slovenski avtomobilski klub, Ljubljana, Kongresni trg l/I, telefon št. 41-93 ln mariborska sekcija Slovenskega avtomobilskega kluba, Maribor, Trg Svobode 3, telefon St. 29-02.
Važna redna seja Slovenske kolesarske zveze bo jutri, v sredo, ob 20. v običajnih prostorih. Ker bo na seji podano poročilo o udeležbi naših dirkačev v etapnih dirkah po Srbiji, kakor tudi razprava o sklepih Vrh. koles, zveze kralj. Jugoslavije ter stališča SKZ glede teh sklepov, je udeležba vseh odbornikov na tej seji nujno potrebna. — Tajnik.
OPOZORILO! Dopisi za športno rubriko naj se do nadaljnjega ne poSiljajo na ime športnega urednika, ker je začasno odsoten.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—
Službo dobi
Beseda i Din. daveK j Din. za šilro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlši znesek 17 Din
Elektromonter
dober projektant z mojstrskim izpitom aH stoječ pred istim, se takoj sprejme. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Samostojen elektromon-terc.	24903-1
Postrežnica
ki zna nekoliko kuhati, ee sprejme za dopoldanske ure. Dolenc, Barvarska steza 6.
24938-1
Lepo kletno
stanovanje
za remizo, oddamo čedni stranki dveh 06eb. Pojasnila v trgovini Celovška 144._24939-1
Postrežnico
za takoj ln samo za dopoldne sprejmem. Ple-teršnikova 10, pritličje.
24935-1
Frizerko
prvovrstno in brivskega pomočnika sprejmem — Janko Meznarič, Jesenice.	24942-1
Hišnika
sprejmem. V poštev pridejo samo zdravi upokojenci. Povprašati v trgovini Jos. Rojina, Aleks. 3.	24369-1
Dva mizarska
pomočnika
sprejmem. Sl-užba stalna. Zaposlenie v Dalmaciji. Poizve se v trg. stroj av, Frančiškanska ul. 4.	24952-1
Štepi
___panco
za stalno sprejme Zar-nik, Gajeva 9.
24956-1
Dobro frizerko
sprejmem takoj. Salon Sever Mirko, Fiignerjeva 6, Ljubljana. 24954-1
Dva dimnikarska
pomočnika
ratvj^a. dobro izvežba-na. sprejmem. Plača po dogovoru. Anton Trost, Kragujevac, Visnjiceva št. 41a.	24973-1
Šoferja
zanesljivega, treznega, sprejmemo za 4-tonski avto na nafto. Prednost imajo mehaniki, ■zmožni za eventufclna popravila avtomobila. Ponudbe na Opeka, družba z o. z., Ljubljana, Miklošičeva C. 1.	24975-1
Postrežnica
pridna in poštena za dopo:dne se sprejme takoj za sta: no. Sp. šiš-ka, čemetova 31-1. nad.
24S7G-1
adjanje nasiova 5 Din najmanjši znesek 12 Din Vsaka seseda 5t> par davek 3 Oin, za šifro a.i
Kiparski in klesar-ski pomočnik
mlad, lsce namescenje. Izvršujem vsa klesar-ska de'.a v naravnem in umetnem kamnu. Vešč sem v izvrševanju oltar jev kakor tudi postavljanja istih. Nastop in ostalo po dogovoru. Naslov v vseh posl. Jutra.
24867-2
Trgovska
pomočnica
izučena v galanteriji ln špeceriji, z dežele, stara 20 let, bi rada preme-nila službo, najraje v Ljubljano a'-i okolico, nastop takoj. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Št. 250-2«."
24866-2
Trgovski
pomočnik
ki gre spomladi k vojakom, išče nameščenja v trgovini ali kaj slične-ga. Gre tudi za majhno plačo. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilna, dobra moč«.	24945-2
Ženska pisarniška
moč
želi namestitve. Vajena vodstva mezdne liste, knjigovodstva ln vseh trgovsko pisarniških del Naslov v vseh posl. Jutra.	24949-2
Frizerka
dobra moč, vešča dam-ske in moške stroke, išče mesta. Ponudbe pod šifro »Dobra moč« na podružnico Jutra v Trbovljah.	24967-2
1500 din
dam tistemu, ki mi preskrbi mesto plačanega hišnika. Sem vesten in sem sedaj že več let v službi pri višji osebi v Ljubljani. Naslov v vseh posl. Jutra.	24966-2
Gospodična
trg. naobražena, vešča vseh pisarniških del in nemščine, brez doma, želi kakršnekoli namestitve. Cen j. ponudbe pod »Nujno — hvaležna bom« na ogl. odd. Jutra.	24957-2
Prodajalka
pridna In poštena. Išče mesto v špec. trgovini. Službo nastopi lahko takoj. Naslov v vseh posl Jutra.	24951-2
Dekle
iz boljše hiše, v 20. letu, govori nemško in slovensko, želi službe v boljši družini k otroku ali kot prodajalka fcru-ha. Gre tudi kot pomoč v kuhinji. Naslov v vseh posl. Jutra.	24958-5
Službo
blagajničarke
v restavraciji ali kavarni iščem. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Začetnica«.	24980-2
¥afe3ici(ke)
Učenec
se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki na deželi. Ponudbe je poslati pod šifro »Pošten« na ogl. odd. Jutra.
24591-44
Učenca
močnega in zdravega, poštenih staršev, sprejme takoj trgovina meš. blaga Ernest Kos, Kozje.	24943-44
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaniš! znesek 17 Din.
Agilnega potnika
za obisk gostiln iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen 540 •.
24958-5
f
Umrla je naša ljubljena
Anka ¥ etike
roj. Pleskovič
Pogreb blage pokojnice bo v torek ob 16. uri pop. iz mrtvašnice na farno pokopališče.
Trbovlje, 8. septembra 1940.
Žalujoči: Konrad Fettke, mož; Alenčica, hčerka; rodbine: Pleskovič, Modrijan in ostalo sorodstvo
a
Ji
deseda i Din davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlši ■snesek 17 Din.
Šolske zvezke
za osnovne šole, stara zaloga, oddam po 25 in po 35 par večji, v večjih množinah. (Zaloga 4000 kom.) Tudi za domače naloge priporočljivi. Ponudbe pod značko »Takojšnje plačilo« na ogl. odd. Jutra.
24940-6
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaniši znesek 17 Din.
Stare moške obleke
čevlje, perilo, pohištvo itd. kupujem. Pridem na dom. Dopisnica zadostuje. Alojzija Drame, LJubljana, Gallusovo nabrežje 29.
24310-7
Kupim
enovprežno, dobro ohranjeno kočijo. Naslov v vseh posl. Jutra.
24944-7
mM
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Nemščina
začetniški, nadaljevalni in konverzacijski tečaji, dnevni in večerni. — Beethovnova 9-1.
24984-4
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Radio
Hornyphon, petcevni, prodam za 1800 din. Po-seti popoldne. Naslov v vseh poslov. Jutra.
24941-9

Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 17 Din.
Posojila
dajemo našim članom in varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var čevalcl brezplačno zava rovani. Zadruga »MoJ Dom«, Ljubljana. Dvoržakova 8. Iščemo poverjenike.	199
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilno
iščem v najem ali na odstotke v Ljubljani. Ponudbe pod »Dobro idoča gostilna« na ogl. odd. Jutra.	24964-17
Beseda 1 Din. davek i Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lokal
na prometni točki, primeren za vsako obrt, oddam za takoj ali pozneje. Najemnina zmerna' Naslov v vseh posl. Jutra.	24979-19
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesek 17 Din
Motorno kolo
NSU, Triumf ali BMV 250 ccm, malo voženo, v brezhibnem stanju, kupim. Naslov v vseh poslov. Jutra.
24937-10
Radi likvidacije
podjetja za vsako sprejemljivo ceno naprodaj poltovorni avto, tovorni avto 5 tc*n ln DKW avto. Naslov v vseh posl. Jutra.	24972-10
MSERIRAJ V „ JUTRU"
f
V neizmerni žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustila naša draga soproga, mamica, hčerka in svakinja
Irena ©krapa roj, štelanovič
soproga uradn. pripravnika drž. žel.
Bogu vdano v cvetu svoje mladosti.
K večnemu počitku jo spremimo v torek, dne 10. septembra cb 16. iz žal, kapelica sv. Jakoba na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Novi Sad IV, dne 10. septembra 1940.
Fran jo, soprog; Ružica, Milena, hčerki; rodbine: Okrupa, Štefanovič, Perhavc, Januš.
50
mjctcLa£eru-
a LAM) OEZOevEZMOOaUM*
Dni
IGN.VOK
Utl B UANA. TAVCAfiJTtA 7
Kolesa
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Damsko kolo
dobro ohranjeno, za 450 din naprodaj. Beethovnova 14, vrata 21.
24974-11
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din-_
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupim. Jerko, Tyrševa c Ljubljana.
168, 24936-29
Posestvo v
Prevorskem Dobju
z vsemi potrebnimi poslopji, veliko okoli 10 do 15 oralov, naprodaj za ceno 100 do 150 tisoč dinarjev. Poizvedbe pri dr. Ogrizek, Celje.
24982-20
Beseda 1 Din, davek 3
Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Koroške brusnice
dnevno sveže razpošilja od 6 kg naprei Henrik Cehner, Libeliče, žel. postaja Dra-tfoRTad • Meža.
185-33
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaniš' znesek 17 Din.
Enosobno
stanovanje
s pritiklinaml, čisto, suho, oddaljeno do 20 minut, iščem. Plačam do 300. Kdor mi ga preskrbi za 1. ali 15. oktobra, dobi 100 din nagrade Ponudbe poslati na Rozin, kavarna Emona.	24950-21a
Sobo odda
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
z domačo hrano takoj oddam. Karlovška c. 28.
24953-23
Ui
Vsaka beseda 50 par, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 12 Din
Opremljeno sobo
s separiranim vhodom, z uporabo kopalnice ln evnt. hrano išče v cen-trumu boljši gospod s 15. septembrom. Ponudbe pod »čisto« na ogl. odd. Jutra. 24983-23a
Solnčno sobo
čisto, zračno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice ter z dobro hrano, v centru Ljubljane išče mirna gospodična. Ponudbe z navedbo cene je poslati do 12. t. m. pcdr. Jutra, Celje, pod »Točna plačnica«.	24931-23a
Opremljeno sobo
veliko, ali dve mali, v strogem centru, s posebnim vhodom, pri boljši družini, event. s celo oskrbo išče boljši starejši gospod. Ponudbe pod »Pritličje ali I. nadstropje« na ogl. oddel. Jutra.	24977-23a
Boljše brije in dalje traja • • •
Zahtevajte povsod britvico
A L C O S O
Dijaške šobe
Šestošolec
klasične gimnazije išč': hrano ali stanovanje za instrukcijo. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Odlično«.	24955-23a
Glfcshild
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Pianino
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod: »Vzamem ga tudi v najem«.
24947-26

Vsaka beseda 2 Din, da vek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din. najmanj ši znesek 20 Din
Avijatika
Dotični g. oficir v uniformi menda avijatike, ki se je vozil v nedeljo 1. t. m. 2 večernim potniškim vlakom v vozu II. razreda s postaje Lesce - Bled v Ljubljano, izvoli mlajši dami, ki mu je sedela vis-a-vis, sporočiti svoj naslov pod značko »Avion« na oglasni odd. Jutra.
24766-24
m
rTm
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - julevii Ljubljana. Wolfo"a ulica

Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Nekadilec
postanete
v treh dneh z našim zanesljivim, popolnoma neškodljivim sredstvom »Nikotinol«. Velika steklenica din 70, mala din 60. pošilja po povzetju »Jugopatent«, Ljublja na, Dvoržakova 8. Iščemo zastopnike.
200
Počitnice doma
Letos ni pravega vremena. Sončite se doma z našo patentirano ultra-violetno obsevalko Original Rub. Po par obsevanjih dobite lepo šport no rjavo polt. Zahtevajte prospekte! Jugo patent, Ljubljana, Dvor žakova 8. Sprejmemo zastopnike.	23571-37

F.T.KARMAH v LJUBLJANI
OBISKE SPREJEMA OD 9*12,3-7 URE
V HOTELO »SOČA' SV. PETRA CESTA
Od Vas ie
i visno, da imate obleko vedno ' ot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali oarvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlollkanica

KOKS — DRVA nudi
L Pogačnik
BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
Mlinsko opravo
na 2 para kamnov in motor od 20 HP kupim.
J. JORDAN — pošta Sv. Nedelja kraj Samobora.
KLi SEJE
m
VECBAEVNE
momi\u
SY IVANAM
NSER1RA JTE V „JUTRU44!
ZAHVALA
Vsem, ki so našega blagopokojnega očeta, moža in sina, gospoda
Karla Vrančiča
pošt. uradnika v pok.
spremljali na njegovi zadnji poti, kakor tudi za darovano cvetje in izkazano sočutje se najiskreneje zahvaljujemo.
Maša zadušnica bo v sredo 11. t. m. ob T. v trnovski
cerkvi.
Ljubljana, 9. septembra 1940.
Globoko žalujoči ostali.
f
Globoko užaloščeni naznanjamo, da nas je danes za vedno zapustil po kratki in mučni bolezni naš nepozabni nad vse ljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod
Zolnar Josip
orožniški narednik v pok. in posestnik
v svojem 65. letu starosti.
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 11. septembra ob 10. dopoldne izpred hiše žalosti, na domače pokopališče.
Sv. Jurij ob Tabora, 9. septembra 1940.
Globoko užaloščena soproga Štefka, Josip in Pavel, sinova — ter ostalo sorodstvo.
Iz življenja na deželi
Z Jesenic
s— Jeseniški »dispanzer 11. t m. in 18.
L m. ne posluje. (—)
Iz Ptuja
j— Pevski zbor Glasbene Matice v Ptuju ima letos namen, da svoie delovanje poživi in v začetem pravcu smotrno nada-ljuie. V načrtu sta vsai dva samostojna koncerta v Ptuiu in koncertna turneia no Sloveniji. Da zbor lahko doseže lene uspehe, ie že opetovanokrat dokazal v prejšnjih letih, moramo pa stremeti za tem. da te nekdanje uspehe še izboljšamo, k čemur bi ne bilo potrebno ničesar drugega, kot do-voljno število zvestih in discipliniranih pevskih moči. V Ptuju se sicer mnogo prepeva in poje. le žaL da ne vedne na pravem mestu in tudi ne v pravem smislu. Mnogo pevskih grl bi se v našem zboru prav lepo znašlo, ako bi vztrajno nosečala zborovske redne vaje. Da ie naša pesem velik narodni zaklad in da ie zato velikega kulturnega pomena, nam ni treba na tem mestu še posebej poudarjati. Zato ie vsakdo, ki ima smisel in veselje do lenega petja, v zboru dobrodošel. Tudi kdor še ni oel v našem zboru, ie vabljen, kajti program bo povsem nov in pester ter absolutno ne pretežak: razume se samo ob sebi. da ostanejo zboru zvesti še nadalje vsi dosedanji in nekdanji matični pevci obojega spola.
Iz Škofje Loke
šl-T- Škofja Loka ob kraljevem rojstnem dnevu. Kakor je napravila Škofja Loka na predvečer s promenadnim koncertom tn imponujočo sokolsko svečanostjo najlepši začetek k proslavi kraljevega rojstnega dne. tako je bilo praznično razpoloženje na dan rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. samega. Mesto se je odelo v zastave. ddlo v vseh poslovalnicah je počivalo, slovesnost cerkvenih obredov pa je bila oh osmih v župni cerkvi sv. Jakoba. Službo božjo je daroval mestni župnik Jernej Pod-bevsek, cerkev je bila polna. Poleg predstavnikov in zastopnikov državnih civilnih, vojaških in samoupravnih oblasti so prispeli učenci domačih šol, učiteljstvo, uredništvo, Sokol, gasilci, delavstvo, mnogo žen-stva, trgovski in industrijski krogi, častniški zbor z rezervnimi častniki, vseh plasti naroda pa tudi izredno vdliko. Pred cerkvijo je bila častna četa vojakov. Ob svitu bakel je priredil polk na večer obhod po mestu, častniški ples v vseh prostorih So-kolskega doma pa je zaključil dvodnevno slavje. Vsem slovesnostim se je meščanstvo
PRESENETLJIVA NOVA VRSTA PUDRA
daje divno lepoto polti
Dese^trat tinejši je. ker Je pripravljen c novim postopkom, tako zvanim »zračnim vetrepjemc. Skoraj neviden je ne kc."- — deluje naravno — da ni več govor« o »izdelanem* izgledu. Drži se v« dan — celo na vetru in v dežju. Noe se ne sveti več, pa čeprav bi ves večer plesali v najbolj soparnem prostoru — ker je to po patentiranem postopku pomešan s »kremsko peno«. Proizvaja se v enajstih modernih in privlačnih niansah. ki JjJb je ustvaril francoski kozmetični strokovnjak. Vse te presenetljive prednosti boste našli samo v PUDRU TOKALON. Poizkusite ga še danes, da boste videli očarljivi, zapeljivi, kresni novi JAZ v »vojem ogledalu.
priključilo v najlepšem številu. To jc dokaz, da čuti naš človek globoko in resnično s svojo narodno dinastijo, ki mu nudi najboljše jamstvo za srečno bodočnost naroda in domovine.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Mestno poglavarstvo Maribor.
X. štev. 1-2215—1940.
V Mariboru, dne 4. septembra 1940.
Razpis licitacije
Mestno poglavarstvo v Mariboru razpisuje za oddajo del za zgradbo dovoznih cest s kanalizacijo za izgradnjo dovoznih cest k carinarnici v Mariboru
H. javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 30. septembra 1940 ob 11. uri dopoldne ▼ aobi št. 5 mestnega gradbenega, urada v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 8-1.
Ponudba naj se glasi v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na skupni znesek odobrenih proračunov, ki znaša din 1,410.458.25.
Predpisana kavcija znaša din 121.000.— ter se mora položiti pri blagajni mestne občine mariborske najkasneje do 10. ure na dan licitacije.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni mestnega gradbenega urada v Mariboru.
Ponudba mora biti taksirana z državnim kolekom za din 400.— to predložena s predpisanimi dokumenti na dan licitacije med 10. ta 11. uro.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski mestnega poglavarstva mariborskega.
MESTNO POGLAVARSTVO MARIBORSKO Predsednik: Dr. Juvan, L r.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inaeratni del ie odgovoren Alojz Novak. - V* v Ljubljani,