Št. 102. V Gorici, dne 22. decembra 1899. "letaj XJUX_ I/liuJa dvakrat ua teden r Štirih issdanjih, in si-jer: vsak torek in petek, gjutranje Izdunje opoldne, večerno Izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z ..Gospodarskim Motom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v ftorioi na dom pošiljana: Vse leto ....... gld. «•— pol leta........» 3-— ' \ četrt leta-V ^—, :.^« j .1-50 ,________ PosamiCne številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Uv. 9 v Gorici v «Goriški Tiskarni« A. GabršCek vsak dan od 8. ure zjutraj do »j. zvečer; ob nedeljah pa od !4. do 12. ure. Na naročila brez doposlane narneniiif ¦»«> - iifi <>/iranit». »IMCIMOltKC* izhaja neodvisno od «So5e» trikrai musedno iri stane v"SS*teto gldr*l "in,- «So6a» in «Primorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Seli w ar z v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lav renči 5 na tre« della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno tedanje). Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici it" 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od, 8. do 12. dopoludue ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upra-**- se nahaja v Gosposki ulici SL 9. »opis! u«j se pošiljajo le nrednig Naročnina, reklamacije in droge reči,J spadajo v delokrog uredništva, naj s upravniStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ue upravniltvo. ___.._ Oglasi in poslanice se računijo po petit-vratah, če tieiano i-krat S kr 7 kr., 3-krat 6 kr. vijaka vrsta. Večkrat po ioog< Večje črke po prostoru. Narofinino In oglase je plaža« !oco Gorica. „tiorJSka Tiskarna« A. Gabršifok tiska in zalaga razen «Soče» m «Piimarca» se „Slovasisko knjižnico", katora izhaja mesečno v snopičih obsežnih. 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. . knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vf&tica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor. Tiskarna« A. GabršSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in aal. Velepsestii! TowI! Dne 3. januvarja bodemo volili svojega zastopnika v deželni zbor na mesto odsto-pivšega g. Alfreda grofa Coroninija. Poseben odbor iz naše srede, namreč gg. župan Oskar Oabršček v Tolminu, Anton J a k o n č i č v Gorici, župan Anton pl. R e y a v Kozani, Franc T o r o š - Kurtin v Medani in župan Franc Zavadlav-Nanut v Št. Andrežu so nas povabili na volilni shod s proglasom, v katerem so rekli med drugim: »Naš domači razpor je dospel z odstopom grofa Coroninija in tega, kar je sledilo, do vrhunca — in rešitev iz zamotanega položaja je mogoča le s samostojnim nastopom največjih davkoplačevalcev v deželi. Mi veleposetniki stopimo sami na noge, da si izvolimo zastopnika s protestom proti zdivjanemu položaju, ki se je vtihotapil v našo deželo«. Vsled volitev v okrajni šolski svet smo počakali vsi skupaj na shod, kateri je sklical državni poslanec g. dr. Anton Gregorčič, ker svoji stvari smo bili gotovi, kajti skoro vse veleposestnike prešinja danes ena in ista misel. Odločiti se nam je bilo med dvema resnima kandidatoma za to priliko pač le za enega; ker pa je g. Anton Jakončič sam toplo podpiral kandidaturo g. Oskarja Gabrščeka, župana itd. v Tolminu, smo se naposled soglasno izrekli zanj in se zavezali, združiti na njegovo ime glasove vseh naših veleposestnikov. Gospod kandidat je na shodu jasno povedal, da sprejema mandat le iz naših rok, kar je pač edino pravilno, da je torej odgovoren le nam samim in svojemu slovenskemu poštenju za vse svoje delovanje v deželnem zboru. Odlično ime g. kandidata nam je porok, da bo v polni meri vreden našega zaupanja in da bo imel vedno pred očmi koristi največjih davkoplačevalcev v deželi! Obračamo se torej do vseh gg. tovarišev v veleposestvu, ki niso bili navzoči MARCOVUSCONTl Zgodovinski komah Jtalijanski napisal Uommaso Grossl Uboga žena je med svojim delom vedno mislila na svoje gore; nikoli ni mogla pozabiti sinjega površja prostranega jezera in srebrne proge potoka, vijočega se med skalovjem, kateri je bila vajena gledati z okna. Vsako jutro, kadar se je zbudila, je mislila, da je v svoji bajtici, ter da vidi tiste rujave stene, na sredi mizo, na tleh vesla, stoike, postelje.... in z vsemi tistimi dragimi a vendar žalostnimi spomini je vedno vstajal še jeden dražji in žalost-nejši mimo vseh, oj prežalosten za materino srce I Vendar sedaj ni morala prestajati več tiste ostre bolečine prvih dni j. Čas in zaupanje v Boga sta jela počasi celiti njeno rano. Ker je revica vsaj pri svojem možu bila mej tem, ko se je prej na skrivnem bala, da se bo morala ločiti od njega — ker mu je mogla z na shodu, da pridejo 3. januvarija polno-številno na volišče in oddajo svoje glasove g. Oskarju GabrŠčeku. Kdor ne bi mogel priti, naj izroči pooblastilo z izkaznico vred kakemu enako mislečemu tovarišu. Iz prijaznosti sprejema pooblastila tudi uredništvo Soče , ki poskrbi, da pridejo v prave roke. Tovariši! S tem samostojnim nastopom smo dokazali svojo politiško zrelost in dali od sebe glas, kateri z vso pravico pričakuje slovenska javnost od nas. Govorili smo danes jasno in glasno, kako mislimo, isto pokažimo tudi 3. januvarija! Na svi-danje polnoštevilno na volišču! V Gorici, 21. dec. 18. Odbor veleposestnikov. BODI JASNO! (V odgovor »Prim, Listu*), 111. Tretja »stranka*, nko jo sploh smemo lakti imenovati, so - »Goričani*. Kakti smo dobili goriški Slovenci lo novo stranko? Ksikošna je v svojem jedru? Ali srne upati na daljši obstanek?! Prvi viden pojav sistematiški na-Črtancga razdora se jo pokazal na občnem zboru »Goriške ljudske posojilnice", kotero so hoteli razdirači dobiti popolnoma v svojo pest, ker je , v a ž n a postojank a*, da bi jo zlorabili v svoje strankarske namene, kakor zlorabijo »Šol. Dom". Toda že prvi naskok se jim ni posrečili Da sem se posebno jaz potegnil za dr. T u m o in zakaj sem to storil, je čitatetjem »Soče* znano. Isto tako je znano, kako sistematično so vodili boj proti dr. T u nt i. Sledila sta občna zbora »Sloge", na katera so se pripravljali več mesecev jako previdno in zahrbtno; gotovi svoje stvari so nam zamašili usta na zborih in z golim nasilslvom dosegli odbor po svoji volji. Sledilo je škandalozno izklju-Čenje dr. T u m e iz društva ; hoteli so izključiti tudi dr. Trillerja. Ta čin ostane za vselej škandalozen madež v zgodovini naše domače politike. — Dr. Gregorčič je kupil tiskarno, in radi nje je moral mislili na svoj list. Ker lastnimi roknmi siroči, kakor je bila vajena, in j«? vidsk, c& more kaj koristiti tudi svoji,a viiščauom — ker je bila prepričana, da tako* po svoji moči tudi ona pripomore kaj k obrambi svoje domovine in svoje vere, — je občutila neki mir, popolnoma nov po strašnem dnevu svoje nesreče. Zdelo se ji je tudi, kakor da bi iz istega napora ter iz utrujenosti njenih udov izvirala za njo. neka nenavadna tolažba, neka tiha tužnost, ki ni bila brez vse sladkosti. Če je molila, je bila njena molitev bolj zaupljiva, če je jokala, ni bil njen jok tako" pust kot poprej; solze so ji tekle obilno in mirno, in dozdevalo se ji je, da ji lajšajo srčne težave ter jo okrepčujejo vso. Dobra starka je bila kmalu v tesni prijaznosti s člani sokolarjeve družine. Marijana, Ambrož, Lupo in frfauretta so jo ljubili in postopali ž njo kakor s so-rodnico. In ona, pripravljale neprenehoma, popravljajo in vrerevaje po hiši, kar je bilo treba, je govorila vedno o svojih gorah in o svojem jezeru. Le z Bernardom se ni mogla po-razumeti. Prismojenee ni bil čisto nič odnehal od svoje trme, s katero je zagovarjal Bavarja in protipapeža. Iz hiše se sicer ni upal stopiti, če ni hotel priti v je glasovalo na občnem zboru »Sloge* 25. maja le 17 članov za novo glasilo, je bi-S treba lo glasovanje falsif iko vati, uu so .uogli zlorabiti tudi »Slogiuo* ime. Za svoje načrte so pridobili grefa Coroninija. (Kakti? — o tem bi lahko veliko povedal! Ni še sile!) Z novim listom je bil razdor javno proglašen na vsej črti. Očividen je bil namen takoj od začetka, da hočejo materijalno in moralno uničiti »Sočo«, mene in dr. Turno! Kakti dosledno so šli za tem plemenitim namenom, to je pač znano vsakomur, kdor noče biti slep in gluh. — Dovolj o razdoru! . Kdo vse pa so ti »Gorica ni"? Oglejmo si jih! Od »Soče* sta se ločila dr. Gregorčič in Coronini s svojimi »narodnimi troti"; za seboj sta vlekla znane živi je, ki v našem narodnem delovanju niso nikdar nič ali le malo šteli, pa so dobili zdaj nakrat veliko čast narodovih delavcev in celti »voditeljev*. Vzroki so različni! Ne bom jih označeval podrobneje, ker bi preveč globoko drezal v rane našega pokvarjenega narodnega indivl-duvulizma in kazal tujemu svetu: kakti nizkotno malenkostni smo včasih mi Slovenci! Na kratko pa se dajo združiti ti vzroki v: osebnostno nasprotje proti dr. T umi in v manjšem dolu proti tu eni! Tekom let sva se prav midva, dejavna na raznih poljih, morala nameriti* marsikomu, ker mu iz 'višjih ozirov, z nepristranskega stališča ni bilo mogoče vstreči v tej ali oni želji in željici..... Skoraj o vsakem bolj znanem zagrizenem »Goricami" bi mogel podati drastiško prigodbico.... In takti vidimo v »Goricanskem" krogu razupite »liberalce*, kakoršni mi »Sočani* nismo nikdar bili in ne bomo, ker bolje pojmimo definicijo pravega liberalizma; tam vidimo može, ki res ne verujejo ne v Boga ne v hudiča itd.... In v rt j i h o v em krogu vidimo tudi vso stranko »Prim. L i sla", eno bolj druge manj vroče sodelavce za enim in istim smotrom: boj proti nam »S o č a n o m* ! In takti smo videli že nad pol leta v najginljivejši slogi združene resnično klerikalne čete s hudo liberalnimi možaki ; svoje podpise so dajali drug poleg dru- nevarnost, da bi mu razbili glavo vsled naukov, kateri niso bili več v navadi; a v družini je vedno godrnjal, rogovilil, nadlegoval sedaj tega sedaj unega, in tudi Marti ni prizanašal bolj nego drugim, kadar je imel zagrizene razprave o svojem razi:olništvu. Med tem so jele prihajati vesti, da se bliža Bavarjeva vojska. Cenili so jo na dva, tri, celo" na štiri tisoče konjikov, in še mnogo večje število pehote. Gane della Scala mu je poslal štiristo vojakov na pomoč. Mnogi gospodje gibelinske stranke iz raznih lombardskih mest, celo" mnoge izmed najmogočnejših milanskih rodbin so bile razvile svoj prapor., in so hitele s svojimi podložniki eesarju pomagat. Njegova moč je bila strahovita, priprave za napad velikanske. Tisti čas je prišel iz Lucce Pelagrua, in ko se je na skrivnem pomenil z Lo-drisiem, je stekel preskrbljevat grad Rosate. Kmalu na to je dospel neki sel z listi za namestnika, in tedaj se je razširila vest, da je mesto Lucca in njegova okolica v Markovi oblasti. Ni mogoče dopovedati, kako" so se tega veselili v Mibnu. Trdno so mislili, da je tisti znameniti dogodek posledica kake zvijače, zasnovane že davno z Velfi v gega v iste svrhe; socijp.ini demokrat Med-v e š č e k je sedel v uredništvu, katero je nadzoroval klerikalec par wccellence kapelan D e r m a g tU; »Gorica« in »Prim. List« sta bila bralec in sestra; njiju zaroki so kumo-vali »Slov. List*, »Slovenec" in krfičanako- socijalni »Glasnik8..... Vse te je mm^leval pri delu jeden in isti smoter: uničenje ..S o č a n o v", pred vsem moralno in gmotno uničenje Gabrščeka in Turne..... Klerikalci so zvito računali! Oni dobro vedti, kje imajo nevarne nasprotnike! Ali vendar so se zaračunali v domišljiji o svoji mogočnosti in v odporu od strani dr. Turne, GabrISeka in — velike vojike njiju somišljenikov! NaS odpor proti »Gorl-čanski* korupciji je bil takti dostojen, ob enem odločen in — kar je glavno 1 — jasen po težnjah in namenih, daje danes takorekoč že dognana popolna zrn a ga »S oči ne* stranke,.,,..., pa naj se »Goričani* še takti lirokoustljo..... Iz tega, kar sem povedal, bo jasno tudi nepoznavaicu naših razmer in osob, zakaj se »Gorica* takti klaverno oglblje vseh količkaj kočljivih in načelnih vprašanj 1 Naj je prišlo na površje dnevne politike katerokoli vprašanje, vselej se je izmuznila takti, da sta bila za silo lahko zadovoljna »Slovenec* in »Slov. Narod", klerikalec in liberalec! Ni se smela zameriti ne enim ne drugim slučajnim zaveznikom.... Zaiti ni najti nič pozitivnega v vseh štev. »Gorice* od početka do danes, peč pa cel kaos zmedenih in v slovenskem časnikarstvu doslej neznanih osebnostnih pobojev po znanem geslu »Calumniare audaeter!« Na polju negacije in osebnostnega boja proti »Sočanorn* so se torej srečno našli najrazličnejši življi, ki drugače sodijo skupaj^ kako- -)genj in voda. Toda tudi hrabrosti in iznajdljivosti v takem boju mora biti konec, morali bodo prestopiti na polje — pozitivnosti. In tu je tudi konec »Goričanske« glorije, ako stranka »Pr. Lista* ni le četa komedijantov, marveč to, kar se sicer takti rada kaže...... Članek »Brez načela — brez namena* v „Prim. Listu" bi moral biti torej čisto naravna posledica označene ne-n r a v n e sveže pod »Gorica nskim" praporom, Toskani, da bi krivega cesarja od dveh strani zajeli. Ta misel je navdajala. Milance z vedno večjim upanjem in srčnostjo. Minil je jeden dan, minila sta dva, trije, in iz Monze je došla vest, da je Bavar prišel tja, a da so mu zaprli vrata. Straže so pazile noč in dan, razpošiljali so ogleduhe in četice na razne strani. Delalo se je nepreuehoma in ua vso moč, da bi dokončali stroje in utrdbe. Že so pravili: «Danes pridejo; ne, jutri bodo tu» — in dne jedenindvajsetega majnika so se res prikazale tam v daljavi cesarske zastave ter nepregledna množica pešcev, konjikov in vozov. Tačas je bil Milan obkrožen z rovom, kateri je bil izkopan čez poldrago sto let poprej, namreč ko se je utrjevalo mesto proti Frideriku Rudečebradcu. Dolgo časa potem, ko so se vršile dogodbe, o katerih govorimo, je bila v ravno isti rov napeljana plovna voda, ter rov imenovan N a v i gli o (t. j. plovni prekop). Kjer so dandanes mostovi, so bila tedaj, namreč 1329. leta, glavna in , majša mestna vrata. (Dalje pride). Stranki u„Prim. Lista* ne more biti edino le namen, dar se v pisani družbi mamo lasa z motno" »So&nisko* stranko, marveč iskati mora pozftivnili vspehov z delom! Irf s terii jo »Goričanske* stranke konec, kajti klerikalni življi se vsi tesneje oklenejo »Prim, Lista«....., kar še ostane: ni vredno oziraj Na strani »Prim. Lista" je vsaj nekaj agilnih delavcev, bojujejo se po večini tudi z bolj poštenim orožjem: ž njimi bo treba računiti in resno bojevati se.... Uverjensem, da v naši deželi niti ona ne bo žela pšenice! Pač pa sem uverjen, da se polagoma sprijazni z našo stranko in njenim stremljenjem tudi večina duhovščine, ki bo imela dovolj prilik, spoznati ekstravagance »Prim. Lista" in škodo, katero dela veljavi in ugledu du-hovskega stanu. Kar bi pa še ostalo okoli .Gorice*, to je, izvzemši dr. Gregorčiča, le kopica „wirthshauspolitikarjev*, docela nesposobnih za vsako pozitivno delo.... To mora izginili samo po sebi tje, kamor edino spada: v ozadje krščanske pozabljivosti! Kar jih bo čutilo voljo za sodelovanje v pošteni borbi proti klerikalnim težnjam stranke ,Prim. Lista-, dobe dovolj hvaležnega polja v okrilju prenovljene in poživljene „Sočine* stranke...... In tak6 pridemo po tolikih žalostnih preskušnjah srečno do načelnega nasprotja dveh strank, kakor sem odločno povedal dr. Gregorčiču v znanem razgovoru 17. aprila t. I. Svaril sem ga takrat prav resno pred prodirajočim klerikalizmom in pred družbo ^narodnih trotov". Toda on se je krčevito oklenil klerikalcev in svojih ljubih »narodnih trotov«, ki so ga zdaj spravili v tako žalosten položaj, v katerem se danes nahaja. Ali se jih otrese, kakor bi se jih rad, to je njegova reč! Mi »Sočani8 mirno čakamo in gledamo v bodočnosti Pripravljeni smo vsak hip na pošten boj med dvema strankama, t. j. med »Sočani" in med klerikalno stranko »Prim. Lista*. Te dve stranki sem označil v zadnji številki, da smo v tem pogledu na čistem. Glede načel v dosedanjem boju bi rad marsikaj povedal, ali to o priliki, ako se mi bo zdelo potrebno. A. Gabršček. D Q P 1 S L Iz Kreda, 10. decembra 1899. — Slavnemu uredništvu »Soče* v Gorici. V vsakem časniku imel bi biti tudi za napa-denca pros^r, da se more zagovarjati. Vsled tega prosim, da sprejmete v svoj list sledeči dopis: Zgražali smo se nad dopisi v »Soči* št. 97. in 98. Kot občinskemu načelniku mi je dolžnost, da branim pred svetom čast naše občine in krivično napadenih oseb. Človek bi mislil, Bog ve, kako grozna je bila agitacija zarad izražene zaupnice grofu Coroniniju, pritrditi pa moram, da z g. Se-dejem, katerega ima dopisnik za najhujšega, niti govoril nisem o zaupnici. (?? Ur.) In prav je, da se je zaupnica izrekla, zadovoljen mora biti vsak pošt« n občan, ker hvaležnosti smo dolžni dr. Gregorčiču in nje- govemu tcvji.risu grofu Coroniniju. Ž njiju pomočjo;/ jV prijela podobčina Slaroselo izredno v,:J!io~ denarno podporo za popravo cerkve; 6imogo se je trudil g* dr. Gregorčič ob svojem času, da smo dobili pri Robiču poštni urad in poštno zvezo z Italijo, kar je tudi ,Soča" prilično pohvalno omenjala (glej »Sočo* L 1893.) — (Lepo in prav! Ali sedaj se je šlo le za zaupnico grofu Coroniniju, ki je v sredi boja vrgel puško v koruzo ter bil zbežal po svetu! Kaj ima s to zaupnico opraviti slavospev dr. Gregorčiču ? Ur.) Dopisnik pikne mežnarja-tajnika. Naš g. učitelj, katerega zaradi njegove pridnosti in vestnosti vsi spoštujemo, je ob enem občinski tajnik; brez tajništva bi pa žalibog pri revni svoji plači z obilo družino ne mogel izhajati. Z g. vikarjem delujeta složno pri pouku in vzgoji naših otrok. Zaradi tega pa g. učitelj nikakor še ni — mežnar. (G. učitelju ninikdo nevoščljiv tajniške službe. Prav je. da jo ima! Da delata z g. vikarjem složno, je tudi prav! Da ni radi tega učitelj — mežnar, je tudi res! Ali čemu gorenje omenjali, ker ne spada k predmetu? Da je stal v »Soči* izraz »mežnar-tajnik*, lomu je vzrok svoječasno nam došlo poročilo, nad katerega resničnostjo tačas nismo imeli povoda dvomiti! Ur.) Znane so vrline g. Sedeja, viktu-ja v Borjani. Zarad njegove obsežne znanosti in prirojene mu dobrosrčnosti se zatekajo k njemu Borjanci dan za dnem v raznih potrebah. Ako ga vprašajo v dvomih sveta, to ni nič čudnega, saj nihče ni učen prišel na svet in ako jih g. Sedej lepo poduči, to je njegova dolžnost. (Mi nimamo nič proti temu, če iščejo sveta Borjanci pri preč. g. Sedeju! Da je to njegova »dolžnost*, ako jih lego poduči — s tem se popolnoma strinjamo. Ur.) Samo naravno je, da so se Borjanci oklenili svojega g. vikarja kot vestnega svetovalca in dobrotnika. Starešine sploh in ne samo borjanski pa odločno oporekajo, kar jim dopisnik laž-njivo očita, da bi se dali prodati »za pu-delft snopsa". Ako se izve za ime dopisnikovo — in na sumu ga imajo — tirjali bodo od njega zadostila pri sodniji. (To je stvar Vaša in dopisnika. le poiščite ga! Ur.) Pipisnik .» le se tudi na me in mu ni piav, ker sem Wiar ter mi očita, da bi me imela g. vikarja na vrvici kakor psička. No, res lepa primera (psičke imajo »jagri*). Jaz sam vodim občinske zadeve, če tudi sem zidar, za mešetarjenje pri tem nič ne dam, in tudi črevljarske smole ne potrebujem. Da se pri tem posvetujem z gg. podžupani in starešinami, je le pravilno; tako mora biti, ker vsi smo dolžni pomagati, da se red vzdržuje v občini. V naše zadeve se g. vikarja ne mešata. V Kredu imamo zelo skrbnega in vestnega dušnega pastirja, najhujši sovražnik bi mu tega ne mogel zanikati. Osebno ni prišel nikdar v hišo titjat pogrebščine; ako je pa pismeno opozori! nemarnega plačevaica na svoj zaslužek, tega mu pravičen človek ne more šteti v /Jo, i rt zato je grda ostudna laž, da bi bil g. vikarju denar ideal. (V tem pogledu prosimo g. dopisnika pojasnila. Ur.) On iemed prvimi ustanovniki »družbesv. Cirila in Metoda v Ljubljani" in ..Šolskega doma" v Gorici. Kje ste bili takrat g. dopisnik! Zelo podlo pa je, kar omenja dopisnik zarad občinske meje na gori Miji. Pojasniti Vam moram, g. urednik, da se je občina prepirala in pravdala zaradi meje na Miji s" Sedlani v treh prestankih dolgih 23 let. Le- Božične misli -5HS-— „Siava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje"! Zopet pojo polnočni zvonovi iz razsvit-ljenih cerkva tako pomembno, tako veličastno, kakor nikdar drugače, človeške duše se po-lašča neka sveta tišina, posebno ko se zamisliš ter se v duhu preseliš tj?, daleč na Jutrovo, v sveto deželo, kjer je bil rojen v ubornem hlevu — Vzveličar sveta! — Zdi se ti, kakor bi čul petje nebeških krilatcev, petje one visoke pesmi o ljubezni, katero je propovedal On, zdi se ti, da vidiš pred seboj mili obraz Kristusov, zdi se ti, da čuješ njegov uk: Ljubite se med seboj, kakor sem jaz Vas ljubil!, zdi se ti, da skon-čuje svoje nadzemske besede z onim toli to-lažljivim, toli vzvišenim refrenom : Mir Vam bodi!..... Mir je propovedovai Vzveličar, ali — miru ni! Na temelju njegovih naukov se je preobrazil svet, krenil je s starega tira na novo pot, pridobil si znanostij, umetnostij, napredoval v vsakem pogledu — ali miru si ni še pridobil! — Človeška narav ima pač svojo dobro in svojo slabo stran, in v isti meri, v kateri napreduje dobra stran, jej sledi tudi — slaba! Poleg pojavov človeške dobre strani vidimo žalostne pojave — slabe. Poleg pravega človekoljublja, neskončne požrtvovalnosti, dobrotljivosti vidimo ostro sovraštvo, temno zavist in skopu?Wo, škodo-želnjost!..... In prav proti takim slednjim nečednostim je bil zastavil Vzveličar vso svojo moč — ali ,pal je v borbi s svetom, zelotizma žrtev, zlobe in bedaštva, fanatizma žrtev*. In ko misliš dalje, ti priplovejo v usta oni tako bridko resnico napovedajoči verz4 : jHazumeli niso tvojega duhu, polnega ljubezni tvojega srca. Pa nameslu sprave in miru, ljubezni tvoji že učili verniki so jezni testo le sovraštvo, srd in slepi črt, brate drusrih mislij pa gonili v smrt.... Zdavnaj sta umrla, zdavnaj pokopana dva sodnika tvoja, Kajfež in pa Ana. Ni pa izumrl Se farizejev rod. in pisma rje v dosti srečam še povsod".__ Ždostna istina! — Miru, kateri je propovedovai On, tistega miru se brani velik del človeštva, ki gre v boju proti svojemu bližnjemu, zaslepljen od strasti in pohlepen le po svoji slavi, do skrajnosti..... In tim žalostnejše je, ako vidiš na čelu taki nečedni družbi človeka, ki bi i m el p o svojem poklicu propovedovati bas mir, ljubezen in spravo prav po naukih Vzvelitarja!..... Mogočno poljejo v človeški duši v teh trenotkih občutki najrazličnejših vrst, med nje pa se vedno in vredno upletajo vznesene Vzveličarjeve besede: Mir Vam bodi! Ljubite se med seboj, kakor sem jaz Vas ljubil!.... Ti trenutki vzdigajo človeka z zemlje v višave, kakor s; namenom, da bi čul iz samega neba klic po toli potrebnem miru, da bi prenehalo sovraštvo, kradenje časti in poštenja, zasledovanje, ubijanje, ščuvanje..... In v tem hipu mi prihaja v spomin tisti umirajoči srbski vojak na bojnem polju pri Pirolu, ki je zaklical kralju Milanu v obraz svoje poslednje besede : »Kdor brata ščuje na brata, ta bodi, ta bodi '—• proklet" i . . ............ —č. tošnjega poletja se je zadeva po velikih težavah in z velikim zatajevanjem uredila. To ni bila lahka reč, kdor pozna tož-boželjnost naših sosedov. In zdaj pride do-pisun in zažiga zopet komaj ugasli ogenj sovražnega nesrečnega prepira. Ne. to je že od sile! Tak podli dopi-snn ni nič boljši od navadnega grdega — požiralca. Pod svoj dopis se podpišem s polnim imenom, tako delajo pošteni ljudje; ni mi treba skrivati se kakor brezvestni napadalec, ki meče skrit izza zida kamenje na bližnjega. Z odličnim spoštovanjem Miha Sok, 1. r.. župan. Dostavek uredništva.: Ker se sklicuje g. župan v dopisu, kateri je iz druge roke in ga je le podpisal, na to, da mu je braniti »napadene" osebe, priobčujemo dopis, da se popravi, ako se je morda res o kom reklo kaj krivega, kaj neresničnega. S' tem pa je vsa reč dognana menda do konca, ker culi smo .dva zvona". Iz Brkinov. — 14. december je bil za Lukajš.ije prebivalstvo vsodepoln. Na Brkinih se ljudje, kukor obče znano, jako dosti pečajo s sadjarejo. Sadje je tudi tako rekoč edini pridelek, iz katerega posestniki doniva jo denarja, da plačujejo svoje visoke davke. — Nekaj let že pa je prišel vsako leto škodljivi mrčes, ki je sadno drevje napadal v cvetju ter ga tako skoraj popolnoma oropal sadja, edinega upa Brkinov. — Če pa je mrčes kaj pustil, je prišla v kasnejem poletju železna šiba, ki je sadje ali zbila na tla, ali pa ranila tako močno, da je vsled tega začelo gniti. Pr.iv letošnje leto smo to, žalibog, morali poskušati. — Kar je škodljivemu mrčesu spomladi odšlo, je pospravila potem toča, ki je dvakrat tako močno padala, da jo je bilo videti še tretji dan. — Ljudje so se leto ga letom tolažili in pričakovali vedno boljše letine, osobito od mladega sadja, katerega so v zadnjih letih prav mnogo nasadili. 14. t. m. zvečer pa je začel padati hud žled, katerega je spremljala močna burja. 15. t. m. zjutraj smo videli vse drevje povito v ledeno obleko in žled še ni ponehal ne burja odjenjala. Okoii poldne 15. t m. je vsled prevelikega obteženja drevje se začelo lomiti. Ž?lostno je bilo poslušati močno pokanju debelih dreves, a že zalostneje gledati mlada drevesca, ki so bila popolnoma svojih mladik oropane. Pisatelj teh vrst je tehtal 50 cm dolgo letošnjo mladiko, ki je bila ovita v 5 cm debel led in tehtala je ta ledena šiba 1 kg. Ni torej čudo, da se je vse drevje do zadnjega popolnoma polomilo, uopolnoma uničilo. — Žalosten je sedaj pogled po vrtih, veča drevesa zlomljena so iiez deblo ali izruta iz zemlje, manjša pa popolnoma obiomljena, in nežno deblo širi) v zrak, kakor bi kedo samo suhih kolcev nastavil. Kmet, kaj Ti je sedaj početi ? Žita Ti zemlja ne rodi, drevje Ti je vzel žled? Kje si hočeš dobiti novih nasadov ? To je obup! Pomagati Ti more edino le vlada, da Ti pošlje odraščenih dreves. Ali ta Te ne vidi v nesreči. Hoče Te imeti le v davkariji, pa še tukaj Ti ne privošči uradnikov, ki bi jih mogel razumeti. Vendar ne obupuj! Morda se Te vendar sedaj usmilijo, ter Ti bodejo pomagali v tej strašni bedi!! ? Lokavecdne 18./12. 1899. (Z a upnica veiecenjenim gospodom dr. Turni, Ga bršček u in somi šljeni ko m.) — Podpisani izrekajo Vam najsrčnejšo vdanost in zaupanje ter odobrujeio popolnoma zapričeto Vaše delovanje, — zatorej kličejo podpisani naprednjaki lokavški: le po tej poti naprej vstrajajte! Zavednost je na naši strani, zmaga je gotova. Nebo nam bode milostno; mi pa z Vami pademo ali živimo. — Krepki „na zdar i* — Sledi 148 podpisov v pridjanih prilogah. Gospod urednik! Tukaj ni bilo nikakega pritiska, ampak volilci so se svojevoljno podpisali tako, da je gotovo, da naša opozicija stoji dobro. Tu Vam je samo (nekaj izjem) mlad napreden živelj, kateri nam daje upanje za bodočnost (mogoče najbližjo), ker lastno prepričanje, to je kaj veljavnega in lojalnega ; vsi podpisane! imajo razum, da znajo misliti in se svojevoljno na pravo stran odločiti. — Zaupnica Coroniniju iz Lokavca Je bila prisiljena z veČino 2 glasov, in še tam je glasovalo 6 starašinskih namestnikov. — . Na tisto dobroto, katero sta naredila Coronini in Gregorčič za našo občino, — iako še vsuj sklicuje zaupnica istim —¦ jim ni in jim ne bode občina zahvale dajala, ker edino njih delo je v tem, da sta s svojo usiljajočo zaupnico popolnoma skalila mir — že docela pomirjene občine lokavške; to je njih zasluga in drugega nič v tem pogledu. Iz Prage. — (Dvojni umor v Polni! — Radikalno-napredna stranka. - »Slovanski Pregled*.) Umor v Polni postaja od dne do dne bolj senzacionalen. Polenska zdravnika, ki sta bila kot izvedenca pri procesu, sta priobčila daljši odgovor v »Radikalnih Listih* na Masarvk o vo brošuro. Ta odgovor so ponatisnili nekateri češki in nemški anlisemitski listi. Priznavam, da je bil odgovor pisan v spodobnem tonu. Na to je priobčil prof. Masarjrk svoj protiodgovor v češkem »Času" in nemškem »Zeitu*. Tu pravi, da sta zdravnika samo pregledala odgovor, spisal pa ga je polenski duhovnik Kasal, ki je baje to v Pragi sam priznal (navaja se datum). V tem odgovoru podpisana zdravnika sama priznavata, da so bile nekatere njune Izjave ne jasne, ne določne, ne natančne; prof. Masarvk pa jima dokazuje, da govorita v tem odgovoru docela drugače nego sta govorila pri procesu. Navaja jima strani avtentičnega protokola, kjer sta izražala popolnoma drugo mnenje nego trdita sedaj. Ona dva pripovedujeta v svojem odgovoru o okolnostih, ki se ne tičejo umora te Ane Kruzove, o kateri se je vršila obravnava v Kutni grori, ampak to je morala biti druga Ana Hrftzova, Prof. Masarjrk vzdržuje svoje prigovore, priznava pa, da se je motil v edni točki, v — zemljepisju. Prepričal se je namreč, da mesto, kjer so našli truplo umorjene deklice, ni tako blizu Polne, da bi se moglo odtod videti ali slišati, kakor je mislil. — , Naj navedem slučaj, na kakšen pristno krščansko-katoliški način se bojujejo .Katoliški Listi" proti Masarvku in njegovim razlogom. V številki z dne 13. t. m. so priobčili notico, da se baje širi po Pragi govorica, češ da se misli prof. Masarvk dati — obrezati! S tako sodrgo je vsak boj nemogoč. »Po njih sadu jih boste spoznali!" Kakor sem bral v »Samostatnosli*, ne začne z novim letom izhajati realistični dnevnik*) ampak dosedanji tednik »Čas" po trikrat na teden. Gospod urednik! Razložite mi lo: nasprotniki toliko vedo pripovedovali o židovskem denarju, ki omogoči realistom dnevnik, a sedaj iu enkrat berem, da ne bo nič iz tega? Ali nimajo židje toliko, da bi založili prof. M isarvka, ali p:i so se naenkrat skrivali s svojim »novopečenim« prijateljem?! Kuj pravite na to? Morebiti bi mi znala rešiti to uganko »Slovenski List" in »Novi List"... Štrajk pekovskih pomočnikov se jo že izdatno omejil, ker se je precejšna večina že pobotala s svojimi gospodarji. Radikalno - napredna stranka je imela pred kratkim III. glavno skupščino, kjer je odločno obsodila sedanjo etapno mladočeško politiko ter proglobila svoj program s podrobno izdelanim načrtom šolskega vprašanja, Je to izmed mlajših najsimpatičiv jša stranka, polna ogni«, delavnosti in odločnosti. Nje duša je Ani. Hajn, redaktor strankinega glasila »Samositatnosli", mož, znan izza procesa z Omladino. Stranka deluje za samostojno demokratično češko državo, za svobodno socijalno in kulturno povzdigo naroda. Po svojem programu je najbliže realistom, iz katerih srede je izšla; zato so se pri letošnji glavni skupščini pri debati zaradi ustanovitve strankinega dnevnika ozvuli glasovi, naj bi se spojili z realisti. To se je odklonilo, ker so se poudarjale razlike med obema strankama, ki so pa v prvi vrsti taktične. Umrl je te dni Viljem Kober, vodja t. z v. neodvisnega delavstva ali teoreUčr.ih anarhistov. Mnogo svojega burnega življenja je preživel po preiskovalnih zaporih, kjer si je nakopal tudi bolezen. Pogreba so se udeležile vse tri frakcije delavstva: narodni, socialistični in neodvisni delavci. Za vsako frakcijo je govoril M) grobu eden govornik. V grudnovi "*x številki je priobčil »Slovanski Pregled* inek o Dalmaciji, ki ga omenjam zaradi ^aključka, do katerega je prišel pisatelj. V Dalmaciji ne bo po njegovem mnenju poprej miru med Srbi in Hrvati, dokler ne prevzemo vodstva lajiki. Doslej so voditelji kleriki, duhovniki, oni so uredniki glavnih listov, oni imajo zasebni interes v tem, da se bratje kolnejo med seboj; zato podpirajo ter netijo šovinizem oboji: katoliški in pravoslavni duhovniki. Članek je zanimiv. Ako bi mu hotel kaj očitati, bi morebiti bilo to, da je preveč srbofilski. *) Natanko se še ne ve. Odločilen je bil zaupni shod realistov v nedeljo v Pragi. Op. ur. Domače in razne novice. Kadi božičnih praznikov izide prihodnji list v sredo ob navadni uri. Ob tej priliki Želimo vsem svojim p. n. gg. naročnikom in somišljenikom vesele Božične praznike. Osc&nc vesti. — G.Matej Trn o ve c, svetnik pri c. kr. višjem deželnem sodišču v Trstu, je prideljen c. kr. vrhovnemu sodišču na Dunaju. Višjim poštnim oficijalom so imenovani Ivan Malabotich, Ercolano 0 r l i c h in Fran R i a v i t z v Trstu. Obdaritev otrok. — Danes popoldne ob 3. uri obdarujejo se vsi siromašni a pridni učenci in učenke »Šolskega doma" in vseh treh vrtcev. Natanjčniji razkaz darovateljev in darov objavimo prihodnji teden. Za Božičnieo mesto venca na grob ranjke gospe Krajnikove je darov;la družina Jerkič v »Gorici* 4 krone. Za otroški Trtec t Pevmi. — Gospa Seidl darovala 12 parov nogovic. — Gospa baroninja Thoemmel-Teuffenbach iz Pevme 5 gld. — Gospa Marija Fiegl, velepost., košek lepih jabolk za drevo. — Gosp. Ant. Breščak 2 gld. —- Krojaška zadruga 16 metr. blaga za obleke za deklice. Za loterijo »Šolskega doma" so dalje podarili: gospa Fiegl v Pevmi, krožnik s finim sadjem; nje hčeri, stensko torbico za šCeti, pepelnik, obešalo za žepno uro, vse. 1. r. delo. — Gospa Marija Tomažič, 2 steklenici finega žganja. — Gospa Marija Kopač, buteljko Šampanjca. ¦— Gospa Pavlu Kavčič, vrfi za pivo. — Gena Marica Kavčič, Hsachet" s svilo vezen, 1. r. delo. — Gčna Ivanka Kavčič, mapa za časnike, 1. r. delo. — Gčna Milka Klančič, album za razglednice. — Gčna Klančič, šatuljo za ovratnike in zapestnice, s svilo vezeno, I. r. delo. — Gospa Marija Turna, elegantno pihate?— :&Qvx .Jelica Ber-. buč, mično blazino za zofo, 1. r. delo. — Gčna A. Šantel, stekleno škatljico, I. r. naslikano, podstavo za svetilke, 1. r. delo. — Gčna Danica Šantel, pepelnik, opremljen z I. r. delom. — Učenke risarskega pouka v obrtni šoli so naredile (v na les slikanem delu) stensko omarico/ kolek za pisma, dve blazini za bucike, obešalo za ključe, toplomer, okvir za fotografijo, šatuljo, 4 stenske krožnike, stensko polico. V pomnoženi c. kr. okrajni_8©1._ svet za okraj goriške okolice je bila volitev včeraj od 9. do 1. pop. Agitacija za razne mešane liste je bila prav živahna. Izvoljeni so bili: v kanalskem sodnem okraju gg. Mih. Zega in And. Konjedic, v ajdovskem gg. Filip Trpin in Jos. Pavlica, v goriškem gg. And. Jakil, L. Školaris, Jan. Budin iti Ant. Bratuž. Kaši veleposestniki so se bili zbrali včeraj v lepem Številu v Gorici, kjer so se dogovorili glede svojega kandidata za volitev dne 3. jan. 1900. — kakor kaže oklic na prvem mestu. Domenili so se najprvo sami med seboj ter se po večini izrekli za tolminskega župana g. Oskarja Gabrščeka. Potem so šli ob 11. uri tudi na shod, kateri je sklicala »Sloga*. Dr. Gregorčič je tam proslavljal grofa Coroninija, češ, da takega poslanca ne bomo nikdar več imeli, da torej bi bilo najbolje, akb ga gre posebna depu-.acija prosit, da sprejme zopet kandidaturo, »eprav skoro ve, da je ne sprejme (!). Treba pa je vse jeduo poskrbeti že poprej za kandidata, in zato naj bi ve' posestniki si izbrali iz Bvoir s( v!s moža, značajnega, ki bi ne gledal v '< levo «.*• na desno, ki bi ne bil pod up;* -r- 'Jmgih ciniteljev^!), neodvisnega, M ».mi ;~o za veleposestnike, itd. Na to je r '.el Osk. G;t^r3Lek, da volilci se zavedi;/- ^ ".• im> ,./e in svojega poklica, da je p.-:i ia so složni, ker ako se dva prepirata v eni in isti hiši, trpi Ugled povsod. Če so poslanci generali, so veleposestniki generalni štab naroda, zato vedo, kuj imajo storiti. Kocjatifcie iz Podgore pravi, da z deputacijo 3 členov, ki bi šli prosit grofa, naj ostane, ne bo nič, ker kdo ve, če ga ne prime zopet kaka muha, da z nova odstopi ter se odpove. Predlaga, naj se izvoli nov kandidat. Na to so sprejeli predlog, da gre h profil uljudnostna deputacija, izreč mu zahvalo za dosedanje zastopanje veleposestnikov. To je bilo sprejeto, in v deputacijo določeni: Oskar Gabršček, Jakcnčičin Satinig. Potem je predlagal Jakončič za kandidata Oskarja Gabrščeka z dostavkom, da so se že veleposestnik: tako pomenili med s>eboj pred shodom. Zuchiati iz Medane je hotel Jakončiča, ker je Bric, češ, da Brda nimajo nobenega za topnika ter da so pozabljena. Sautiig iz Bilj je bil mnenja, da Brici imajo že Klančiča v Podgori, ali lii se je čul glas, da on niti do Števerjana še ni bil! Jakončič ponovno predlaga Osk. Gabrščeka, ki se bo že informoval o vseh potrebah veleposestnikov. Sprejet je kot kandidat soglasno; proti ni glasoval nikdo. Konjedic ml. vpraša Gabrščeka, pod kakim programom da nastopi, kako da misli, na kar se se oglasil g. Osk. Gabršček, da sprejme kandidaturo iz rok veleposestnikov pod zastavo sloge (ne »Sloge"!) med njimi. Noče veliko obljuboviiti, prizadeval pa si bo, da stori, kar mogoče. Treba se zavedati, da mi smo tukaj, po vda rja potrebno slogo v delovanji, predlaga odsek zaupnih mož z vseh stranij dež' le, ki bi bili s poslanci v vedni dotiki, ter prosi, da ga podpirajo, itd. Dr. Gregorčič s*» je zahvalil za udeležbo, in potem je bilo konec shoda. Uljudnostna deputacija, sestoječa iz gospodov: Osk. Gabršček, Saunig in J a k o n č i č, je šla včeraj popoludne h grofu, zahvalit se tuu za dosedanje zastopanje slovenskega veleposestva. Grofa niso dobili doma, zalo so oddali tam le svoje posetke. %opet beseda o slovenskem urado-vanjtt. — Na c. kr. davčni urad v Gorici je bilo prišlo zadnje dni mnogo posestnikov, ki so bili izpuščeni v imegiku za volilce v I. volilni skupini veleposestnikov, po certifikate, na podlagi katerih bi imeli pravico, voliti v omenjeni skupini dne 3. jan. prih. leta. Ta slavni c. kr. urad je izgotavljal certifikate, ali vse le — nemški 1 Zakaj ? Zato, ker na tak način pro:zvaja ravnopravnost, da daje Slovencem nemške uradne izkaze 1 Videli smo certifikate c. kr. davčnega urada v Ajdovščini popolnoma slovenske, ali v Gorici menda tega ne sme biti? — C. kr. davčni urad v Gorici poreče morda, da nikdo ni zahteval slovenskega certifikata. Že prav! Kaj mora Slovenec šele zahtevati, da se mu da slovenski certifikat, dočim dotični c. kr. urad nasproti Lahu niti za hip ne premišlja, alt bi mu dal laški ali nemški izkaz, marveč mu da brez posebnega zahtevanja — laški! Slične krivice se nam gode skoro po-vsodi, in tisti, ki bi morali na merodaj-nem mestu govoriti o takih rečeh ter pro-testovati proti n e ravnopravnosti, tisti molče* kot grobovi! — K večjemu se zaletavajo z zlobnim namenom v svojega bližnjega. «11 Friult Orientale." — Pred nami leži nov italijanski list s takim naslovom — naslednik „Corriera" ! V svoji prvi številki se Že zadira v Slovence, proti katerim se treba braniti, ker nikjeri drugodi se po mnenju tega lista ne zadevajo Slovani v taki meri v Lahe, kakor baš na Goriškem! Govori, da Slovenci, ko so prišli v te dežele, soT-adeli -&e*i©b, Italijane (n. pr. Kodermac, Koršift, Phavčfč, Perinčič, Ceščut, Golob, Egger, Seppenhofer, Kurner, itd., kar je »Italijanov puro sangue", so bili takrat že vsi tukaj!!) — potem pa trdi, da vlada je nasprotna Italijanom, ter prijazna Slovencem, ka* kažejo" šote, itd. 11 — Na take smele trditve seveda se ne splača odgovarjati, uče nas pa jasno, s kom imamo opraviti! Ne pravijo zaman v uvodu, da bodo skrajni v narodnem pogledu. No, povemo jim tudi mi, dane bodemo prizanašali njihovim splet-karijam ter da bomo, ker nam obeta „11 Friuli Orrientale* boj do skrajnosti, tudi mi skrajni, in to tem bolj. ker se borimo za pošteno slovensko reč na Goriškem, katero hočejo Italijani z vso silo ugonobiti, katera pa prodere prej ali slej na površje s tako močjo, da bodo nadalje brez vspeha butali ob njo valovi goriškega lahonslva I »Unioiie del Glovimi Frlulauf." — S takim imenom hočejo italianissimi v Gorici ustanoviti društvo, katero naj bi nasle-dovalo razpuščenemu društvu »Lega deli a gioventu friulana*. Načelnik ustanovnemu odboru je Mario Pajer, sin deželnega glavarja I »Lega della gioventu friuiana* je bila kmalu po Codermazovi aferi razpuščena, ker je združevala v sebi najradikalnejšo laško mladino in starino v Gorici, in ker je imela take svrhe, da vlada ne more in ne sme trpeti takega društva. Predsednik je bil Co-dermaz, in s tem je povedano dovolj! Kjgr se je culo to ime, tam je bilo malo tistega, kar mi imenujemo a vst r ijsko-pa tri joti č no 1 — Novo društvo menda ne bo nič boljše, kar se da sklepati že iz nastopnega: v pravila namreč hočejo vložiti določbo, da v slučaju, ako se društvu razpusti, pripade društveno imetje v oskrbo magistratu, kateri izroči isto drugemu nasledujočemu društvu, ali če se tako ne ustanovi, porabi isto v šolske svrhe! Vidi se, da so se dobro reservo-vali, ker menda že vedo, da prej ali slej zadene društvo razpustitev, čeprav je ustanovljeno »per scopi di coltura* I — Uboga „eoltura" ! Povsodi jo imajo na jeziku —• ali so vendar tako daleč od nje! Predavanja. — Ni še dolgo tega, odkar smo pisali, da se prirede v Gorici v najkrajšem času poljudna predavanja iz vseh znanstvenih strok. - Mislili srno, da se zučno že pred Božičem ali — nezgoda je hotela takd, da so se morala preložiti na nedoločen čas. Nam je žal, da je temu tako! Poznamo velikansko važnost poljudnih predavanj za prosveto ljudstva, vemo, kako drugje že delajo v tem oziru... Vse to nas sili, da prav iskreno prigovarjamo gospodom prirejevalcem: le na delo! Ne odlašati na dolgo l SI. občinstvu pa navajamo za vzgled n. pr. Pizen, kjer se n. pr. ravno sedaj vrši, kakor posnemamo iz ondotnih časopisov, serija prirodoslovnih predavanj. Pred kratkim se je zvršil ciklus predavanj o socijalogiji. itd. Pa dovolj 1 Rečemo samo: tudi pri nas je potreba poljudnih znanstvenih predavanj, da se veda razširi mej vse sloje. »Slovenske Čitalnice" v Gorici bi bila pa sveta naloga, da stoji gg. prirejevalcem vedno na strani. O vspehu ne dvomimo. Priporočali bi pa j tudi, da se predavanja ne omejijo le na nekatere sloje, temveč naj bode na najširši podlagi. i Promet s poštnimi zavitki o božični i dobi. — V svrho olajšanja dostavljanja in pospeševanja manipulacije s carini podvr-j ženimi, iz province na Dunaj namenjenimi ; poštniuii pošiljatvami, se priporoča odpošil-jalcein poštnih zavitkov, namenjenih na j Dunaj v užitniški črti, da ne samo na pošiljat vah, temveč tudi na sprenmieah vsaki komad, ki se v pošiljatvi nahaja, naznanijo toliko po kvaliteti (n. pr. leletina, vina, klobase, pršut), kolikor po teži. Ako pošiljatev obseza klobase, perutnino, naznaniti je tudi I število komadov. ! Zahvala. — Blagorodni gospod dr. T r i 11 e r v Tolminu je izročil podpisanemu I več sto iztisov ponatiska iz »Planinskega I Vestni k a' I. 1899. »Na Km", kjer je g. i Fr. Orožen temeljito in točno spisal zgodo-| vinske črtice in planinoslovstvo tolminskega | glavarstva s podobami. ; Knjižico sem razdelil po namenu ter | odposlal 14 ljudskim šolam po 24 iztisov za ! pridnejše učence v nadaljnih tečajih. Preblagemu in velikodušnemu dobrot-' niku izrekam v imenu obdarovane šolske mladine srčno hvalo! Bog Vam plati! Ti mladina pa uči se iz knjižice spoznavati znamenitosti, lepoto in krasoto naše ljube domovine! V Tolminu, 28. decembra 1899. And. Vrfovee. Društvene vesti. Občni zbor »Slov. Čitalnice" v do« ylel. _ v torek zvečer oh 6. uri se je vršil ob zadostni udeležbi ta občni zbor. Pred- I sednik g. ces. svetnik V o d o p i v e c je po- j zdravil navzoče, povdarjal napredek čitalnice, na kar je sledilo tajnikovo, gospodarjevo in blagajnikovo poročilo. Prvi je nam povedal, kaj vse se je storilo in ukrenilo v zadnjem letu, drugi je prav zanimivo slikal z gospodarskega stališča, kako vse bi moralo biti v čitalnici in kako ni. Iz blagajnikovega poročila posnemamo, da je bilo dohodkov 2728 gld, 54 kr„ stroškov 2597 gld. 85 7, kr. tako, da ostaje prebitka 130 gld. 68l/a kr. G. dr, .Turna je-zahvalil, odstopajoči odbor, na kar se je vršila nova volitev. Predsednikom je bil izvoljen g. prof. Seidl, ali ker je odklonil, je, bil izbran g. sodni tajnik F on predsednikom. Odbor se je konstituiral tako : podpredsednik prof. Seidl, tajnik Rud. dr. Gruntar, blagajnik Jos. Kraševec, gospodar Iv. Me i čina, knjižničar Fr. Sivec; odbornika: Rud. Konjedic in Iv. Kranjec. Namestniki: Ant. Šantel, Ern. Klavžar in Srečko Bisail. - Imena nam kažejo, da odbor je v pravih rokah, in . zato je pričakovati še lepega razvitka naše čitalnice. Bralno društvo »Jubilej" v Mav-hinjah je imelo dne 17. t. m. svoj redni občni zbor. Izvoljeni so starostam g. Janko Ur dih, denarničarjem g. Jožef L egi š a, namestnikom g. Jožef PernarčiC. knjižničarjem g. Jožef K ob en cel j in tajnikom g. Avguštin T e r č o n, »Društvo katoliških učiteljic na Primorskem" je priznalo nagrado 20 gold., razpisanih za najboljšo razpravo o pri-rodoslovju v potem razredu o s e m r a z r e H n e šole, gospici A n i P a v š i č e v i, učiteljici v Ročinju. Razgled po svetu. Claryjevo ministerstvo — odstopilo. — GIary je že skončal; pokopala ga je čfška obstrukcija! Preklical je jezikovne nit-redbe ter s tem ustregel Nemcem, zameril pa se večini. Trudil se je, da bi razbil desnico, ali ni šlo, »državnih potreb" ne more spraviti pod streho pred novim letom, zato navzlic vsemu skrivanju za krono je moralo priti do odstopa. G!ary pojde in tudi Kindinger, ker prav ta dva sta v kratkem času svojega gospodarstva pokazala, kako se ne sme vladati v Avstriji! — Napoveduje se nam novo ministerstvo z Wi t teko m, mt-nhlrom za železnice, na čelu. To ministerstvo najbrže bi bilo le prehodno ter bi s § 14. popravilo, kar ni mogel Clary storiti. Za odstopi vsi m ministerstvom nimamo povoda tožili, pa tudi ne veseliti se novega — dokler Slovani ne prisilijo docela vlade, da bo delala pravično v smislu ravnopravnosti po njih željah t Cehi menda so pokazali v to svrho pravo pot! Novo ministerstvo. — Wi.ttek je Že sestavil novo ministerstvo: VVittek prevzame predsedstvo in železnice, VVelsersheimb domobraustvo, Slummer ministerstvo za notranje posle, Schrott pravosodje, Stibral trgovino, Jorkasch-Koch finance, Blumfeld poljedelstvo, Berudt nauk in bogočastje, Chle-dowski bo m;nister za Galicijo. Nova vlada ostane baje na krmilu do marca, potem se umakne definitivnemu ministerstvu, Clary je dobil veliki križec Leopolo'ovega reda. Vojna v južni Afriki. — Angleži so doživeli zopet poraz. Buri so naskočili generala Frencha in ga prisilili, da se je Umaknil. Zgubil je več topov in kakih 200 mož. Ob oianski meji stoji kakih 13.000 vstašev. — Kje je general Gatacre in njegova armada, se nič ne ve. Slutijo, da so jo Buri morda popolnoma porazili. Državni zbor. — Včeraj je bila zadnja seja pred prazniki. Med važnejšimi rečmi omenjamo, da posl. Kaiser je nujno predlagal, da pri dovolitvi proračuna, novincev in nagodbe z Ogersko se ne sme uporabiti §. 14. Sprejeli so v 2. in 3. čitanju predlog pravnega odseka o oprostitvi kolkov in pri-stojbi o zaokrožanju zemljišč, zakon o drž, slugah, permanenco obrtnega odseka, ostale predloge za pomoč o ujmah oškodovanim krajem ter odklonila nujnost predloga Kaiser in prediog posl. Funkeja, da se odpravi §. 14. Predsednik je želel poslancem vesele praznike. Prih. sejo naznani pismeno. Wolf je izvoljen v dopolnilni volitvi v Toplicah na češkem dežiOnozborskim poslancem. Tako pride ta razgrajač v češki deželni zbor, ako Nemci sploh vstopijo, Časniškl kolek. — Gospodska zbornica je na nujni predlog pl. Gzyhlarza pritrdila odpravi časniškega kolka ter sprejela zakon v vseh 3 čitanjih. Kindinger. — Ko je bil predsednik višjemu sodišču v Trstu, nismo mogli b»ti zadovoljni ž njim, še manj pa, ko je bil imenovan pravosodnim ministrom. Ce človek opazuje njegovo ministersko delovanje, pride do sklepa, da je prav hitel Kindinger tepsti Slovence po velikonemškem binkoštnom programu z raznimi imenovanji. Kakor smo poročali, je osrečil štajerske in koroške Slovence z ullranemškimi sodnimi uradniki, in sedaj na koncu svojega ministerovanja je imenoval še odvetnika dr. Morpurga sodnim tajnikom v Trstu, menda zato, ker mož ne zna slovenski 1 Dejal je v stran uradnike, ki so vešči slovenščine ter služijo že dlje časa v Trstu, da je le dobil mesto dr. Morpurgo l — N6, sedaj pa je odklenkalo Kindingerju, ker ministerstvo je padlo, in on ž njim. Go- vore, da pride v Inomost kot predsednik višjemu sodišču. Bog mu daj dobro tata gori - v slovenski politiški zgodovini ostane zabeležen njegov spomin s temnimi črkami... Današnja poročila trde, da Kindinger I pnde v Trst na staro svoje mesto! j Občinske volitve v Kastvu. — Dne 18. m 19. t. m. je volil 3. razred. Hrvatska stranka je dobila zmago s 496 glasovi. proti 158, katere so nabrali pristaši predobro znanega dr.. Kratica. Laški listi, med njimi tudi goriški »II Fnuli Orientale", pa govori, da hrvatskih glasov je bilo le za 10 več od laških! Torej, če iščeš razliko med številom 496 in 158, dobiš 10!! Kako znajo računati ti sinovi »avite eolture"! V drugem razredu je zmagala hrvatska j stranka z 224 glasovi; italijanaška je dobila i — 4 glasove! V prvem razredu je zmagala soglasno! Odbor za nabiranje prlvspevkov za Prešernov spomenik nam je poslal sledeči razglas: Nanašaje se na razpis podpisanega odbora z dne 1. julija letos, daje se na znanje, da bodo razsojali konkurečne načrte za Prešernov spomenik nastopni gospodje]: Aškerc Anton, mestni arhivar; Duffč Jan, mestni stavbeni svetnik; Franke Ivan, c. kr. profesor; Govekar Fran, pisatelj; Klinar Anton, deželni višji inženir, in S u b i c Ivan c. kr. ravnatelj obrtnih šol. Narodno gospodarstvo, Objava c. kr, primorskega fina učenega ravnateljstva glede izvršbe popusta od realnih davkov. V smislu naredbo c, kr. ministerstva financij od dne 25. oktobra 1899. štev,48b Budapost. i • < I Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka uiica št. 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijaiij po jako nizkih conah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vatfoega m najfineje vrste «Luka». Eazpoiilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljuhiij« točno tu hitro postrežbo. P. Drašček trgovec z jedilnim blagrom v Stolni ulici št, 2. v ttorlcl priporoči st- [>. n. slovons! cmti občinstvu v 6i Gorici in z dcžole. Prodaja Ciril-Wetodovo in Kneippovo sladno kavo v zavojih. Zaloga žveploi* družbe sv. Cirila in Metoda. !! Nezaslišano!! 1!M iirtdmoUiv zu saiiio 2. gld. 10 kr. I krariiu pozlačena ura, jniiirctin !ri ! obi-obljono zrcitlo s pokrival im. I noles Vfzan v iin^IeSko platno. I oprava z:ipo^lnili (,'umliov iz iloiible-zlaf.a i. vrste I ojaava naprsnih gumbov iz douhlc-zbita I. vrši;! I jiar ulianov iz lioubie-zlata l. vrste z vdelanim biseri. 1 zelo koristim pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peivs. l2-"> finih pismenih zavitkov. yr> pol finega pismenega jiapirja in •r)0 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih l'M krasnih predmetov razpošilja za samo 2 srojd. 10 kr. (ura sama stane toliko) švicarska izvozna hiša H. SGHEOER, Krakovo •JoNcfM^iisstt Str. t(>. K.m- no njrji.ja se sprpjcu.a ntiZjij v l(>kn 8 dnij. Ilustroviiiii ceniki zastonj in franko. Velika zaloga vsakovrstnega usnja lor vseh drugih čevljarskih protrebščin v Kojskem št. 05 in v Gorici na Komu št. 16, vse iz Listne tovarne v Runi.] Sej toplo priporoča Andrej Jakil, tovarnar kož v Hupi. i.eta !881. v Gorici ustanovljena tvrdka K Bi j 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovžcini in slavnemu občinstvu svojo lastno b.delovalnico umetnih cvetlic za vsako-vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrob-uih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče i!,d. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. ti) tiskarno hk na perilo (1. e\. Dva učenca za trgovino z mešanim blagom sprejmeta se takoj v nekem trgu v ;l Soškej dolini. Več pove upravništvo jj »Soče*. I OGLAS. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po t7-letnem praktičnem svojem delovanju v prvih goriških izdelovalnicah utež otvoril v Semeniški ulici štev. 8 aslnn zalogo z izdelovalnico fahlnfc raznovrstnih sistemov in višine, v kateri izvršujem vsa naročila, ki spadajo v to stroko, kur ri. za neverjetno nizke cene: 12 krasnih komadov za snu o 2 gld. 95 kr. 1 krasna žepna ura iz niklja iSiilrn-Remontoir. s pokrivalom in Iri-lelnim jamslvom. Inin sekundarico in popolno izdelan j-lroj. (Ni iiiimerjnli onim, katere pošiljajo mnofji bazarji za pozidamo). 1 veiižii-a za uro. se-fwa < klepa (na zahtevo iz niklja ali posrehrnjenaV i krasna igla -.. zavial-mke za jiospode iz amer. dmihlc-zlala s kameni, po-ilobnmii briljanlom. I ;>ar lepili zapestnibffuinbov iz pravega srebra, priznanega ml t: kr. državnega urada. I par krasnih gumbov za rokave iz amerikan skega double-zlata. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata (5 komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj-ševalno zrcalo. (N#»vost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh tf komadov proti povzetju ali proti požiljatvi denarja pri naročilu za samih gld. 2*85. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Renior.toir stala je prej 5 gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoijno nazaj E. Holzer zalagalelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo Stradom 18. liustrova - Krakovo. i ceniki gratis in franko. pripoznano najbolje sredstvo za clice-nje ar o b.