J L Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah /sAa/a vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 195! W. 22nd Place Chieafl«. 111. OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. J--- The largest enian Weekly the United St "of America. Issued e*try Wednesday OFFICE: 1951 W. 22n4 Place Chlcaft, DL r1 No. 38. Štev. 38. Chicago, 111., 27. septembra (September) 1916 Leto IL Volume n. Lokalne vesti. —Mil. nadškof George W. Mun-delein namerava s pomočjo številnih chicaških katoliških dtu-— Kakor .je bilo citati v zad- štev zgraditi v našem mestu večji njeni (XIII.) izkazu Sklada za hotel, ali prenočišče za dekleta, starokrajske reveže, je darovalo tudi društvo sv. Alojzija štev. 47 K. S. K. J. Chicago, 111. $25.00 v t«> svrho; poleg tega se je nabralo na seji tega društva med člani dne 10. t. m. znesek $16.50. S tem« JP04**® vi jena v tem hrupnem mestu se je odzvalo s tako lepim prispevkom že tretje društvo, spadajoče h K. S. K. J. iz našega mesta; več društev naše Jednote v Chiea-gu sploh nimamo. Da l>i bila le vsaka večja slovenska naselbina v tem tako zastopana, kakor je mest« Chicago, potem bi do danes dospeli lahko že do več tisočakov. Krajevna društva in ostale slovenske naselbine, posnemajte Chicago! Posnemajte tudi mesto Milwaukee. Xew York, Sheboygan i. dr. ki so se zadnji čas tako častno zavzel a* za starokrajske reveže ki nimajo svojcev tukaj, ali pa ona, ki potujejo skozi naše mesto. Na ta način se namerava obvarovati in ščititi varnost in moralo med chicaško mladino, ki je iz vednim neprilikam in nevarnostim. — Minulo nedeljo je uprizorilo v Narodni dvorani Slov. Sam. l*odp. Mladen. društvo "Danica" krasno narodno igro 'Lepa Vida'. Gledalcev pri tej igri je bilo nekaj nad 400 tako, da je bila dvorana natlačeno polna. Prihiteli so gledat zares l«po Vido iz Chicaga gostje iz Jolieta, Waukegana, So. Chicaga in druge okolice in nikomur ni bilo žal da je to krasno igro opazoval na odru. Igralo se je z eno besedo izborilo. Vsi igralci so rešili svoje ulo- Urednik nekega dvotednika v1 K*' častno in v občno zadovolj-\ew Yorku se huduje na nas, če- »ost. Seveda krona te igre je bi-niu ne nabiramo za avstrijski naša znana igralka, gdč. Rdeči križ/ in čemu ne pošljemo Kma Jurgatova, ameriška Sloven-mihranega denarja ($825.44) ta-! ka, ki je glavno ulogo sijajno pokoj ven kaj? Naš list prav nič ne godila, ali rešila. Smelo trdimo, nasprotuje omenjenemu Rdečemu j da boljše slovenske ameriške i-križu; vsakdo naj pobira po svo- gralke bi ne našli po celi Ameriki, jem načinu in prepričanju tako,'^- Jurgatova ni hodila v nobe-da bodo enkrat naši slovenski re- n<> slovensko šolo, se je pač s či-veži resnično nekaj dobili. Mi nejtanjem slovenskih knjig in časo-smemo in nenioremo denarja Rde- I»sow izborno privadila slovensei-čemy križu izročiti, ali sedaj ven ue. 'Naj bi bila ta rojakinja osta-poslati, ker so določila vsa dru- Hni ameriškim Slovenkam v zgled, št v a in vsi dosedanji darovalci, kaj zmore dobra voljam ljubezen da naj se denar odpošlje šele po' svojega materinega jezika! vojni venkaj Proti volji narodni j #v kov in darovalcev pa ne smemo AfVIOPlGlltP 1/P^tl delati. Trednik našega lista nej tUlKl 1MLC VC3U. pričakuje od avstrijske vlade ali konzulata nobenega zaslužnega I Zaključek konvencije J. S. K. J. Pred generalno stavko v New Yorku. križca, ker bi ga ne smel in ne hotel nositi, ker je aifieriški državljan; privoščimo ga pač uredniku onega lista! — Minuli ponedeljek, dne 25. t. m. se je poročila na Gilbertu, Minn., v naši slovenski naselbini v (Vicagu znana rojakinja gdč. "'avla Černof z rojakom Anton Po skoraj dvatedenskem zborovanju se je minuli petek, dne 22. 1 .m. zaključilo na Evelethu, Minn. X. konvencija J. S. K. J. V odbor za prihodnja 4 leta so bili izvoljeni sledeči uradniki: ' Predsednik Mihael Kovanšek, Coneniaugh, Pa.; podpredsednik Alois Balant, Lorain, Ohio; glav - . ilium """mi, "»«• , „ — Lappom, tamošnjim trgovcem in ni t.,;nik j pišler, Rock Springs, hišnim posestnikom. Ženin-in nevesta sta oba doma blizu Komende v kamniškem okraju. Na mnoga leta! — Dne 24. t. m. je ptivila žena rojaka Anton Vouka, stanujočega na So. Wood St. v našem mestu dvojčke, dva zala fantička. Mati in novorojenčka sta zdrava. ( e-stitamo! — Dne 23. t. m. je pri belem dnevu napadel nek avtomobilski bandit blizu znane tovarne slamnikov Leyser & Green rojakinjo, gdč. Marijo Pintar. blagajničarko te tvrdke.Navedenka se je vračala iz banke ter je nesla v ročni torbici $745.15 gotovine za plačo delavcem ; ropar je 'priskočil k nji, jo pobil na tla in iztrgal iz rok torbico z denarjem \*ed, nakar je zbežal. Policija ga sedaj marljivo zasleduje. — Kar po vrsti so pričele pokati v našem mestu privatne banke. Tekom 3 tedfaov je zaiprlo svoja vrata že 10 takih denarnih zavodov. Minuli teden so oblasti zaprle vrata privatne banke Industrial Savings Bank, na 2007 Blue Island Ave., koje lastnik je bil neki Harry A. Dwbia. Premoženje te banke znaša menda $564.000, dolg ali obveznosti pa nad $800.-000. V tej Ibanki ima tudi nekaj naših rojakov svoje prihranke, na katere bodo morali oakati. — Zveza chicaških pekov se je odločila v kratkem podražiti ceno kruha. Za naprej se bo peklo in prodajalo 3 vrste štruce in sicer: (>a 8 — 12 unč težke po 5 centov, od 12—16 težke po 6 centov in od 24—28 unč teike po 10c. Gospodinje storijo najboljše, ©e kupijo od grocerjev moko in pečejo same kruh doma, kar jim bo hodilo veliko ceneje. Wyo.; blagajnik Geo L. Brozich, Ely, Minm Nadzorni odbor: John (iouže, Ely, Minn., Anton Motz, So. Chicago, 111., John Varoga, Pittsburgh, Pa. Gospodarski odbor: Matija Pogorele, Chicago, 111., Jos. l'lautz, Calumet, Mich., John Movern, Duluth, Minn. Porotni odbor G. Porenta, Bl. Diamond, Wash., Leon Slabodnik, Ely, Minn, (tretjega porotnega odbornika ne vemo). Vrhovni zdravnik Dr. J. V. Grahek, Pittsburgh, Pa. Jednotino glasilo "Glas Naroda", prihodnja konvencija se vrši čez 4 leta v Chica-lu, HI. Centralizacija bolniške p >dpore ostane še pri starem. Mašilo bode dobival sleherni član po enkrat na teden, za kar bo razpisan asesment 50e na leto in sicer 25c meseca januarja in 25e meseca julija. Stavka rudarjev v Minnesoti preklicana. Virginia, Minn., 25. septembra. — Skoraj štiri mesece trajajoča stavka rudarjev po železnem o-krožju (Iron Range) države Minnesota je bila minuli teden uradno preklicana, oziroma ustavljena. Med rudarji po raznih naselbinah je prišlo do splošnega gla sovanja, da nočejo več držati z zvezo I. W. W. čeravno se jim je stavka izjalovila. Kakor se poroča iz raznih ru darskih krajev, se vrača že na tisoče delavcev zopet na svoja stara mesta pod starimi plačilnimi pogoji. Družbe bodo še vnaprej obdržale kontraktno delo in sicer jamčijo vsakemu rudarju naj manj $2.70 dnevnega zaslužka; bivši stavkarji so pa zahtevali na suhih prostorih $3.00, na mokrih pa $3.50. Izgube Kanadčanov v vojni. Ottawa, Ont., Canada, 25. sept. — Kakor se iz glavnega vojnega stana semkaj poroča, je bilo minuli pondeljek in torek v bojih ob Sommi ubitih 400 Kanadčanov, 1000 ranjenih in 300 pogrešanih. Skupne izgube Kanadčanov znašajo do sedaj že 40.000 mož. Velikansko naročilo bakra. New York, N. Y., 25. sept. — V finančnih krogih se zatrjuje, da je naročila francoska in angleška vlada te dni 200.000 ton (400,000,-000 lb.) ameriškega bakra za kar se bo plačalo približno 125 miljo-nov dblarjev. Povprečna cena bakra se računa na 26 in 27 centov pri funtu; to blago se mora poslati v Evropo tekom prvih 6 mesecev prihodnjega leta. padlo na obeh straneh veliko število vojakov. Nova lopovščina Italijanov. Rim, Italija, 24. septembra. — Iz zanesljivih virov se aemkaj poroča, da so Italijani te dni v Na-brežini pokvarili vodovodne naprave vsled t«*ga, da Trst ne bo dobival več potrebne vode, ki je napeljana iz Nabrežine. Eksekucije v Belgiji. Amsterdam, Holandsko, 24. septembra. — Razni holandski listi poročajo, da so Nemci pred kratkem v belgijskem treu Has-selt usmrtili vsled veleizdaje en sani dan 21 oseb; med temi so bili 4 duhovniki, tri ženske in dve mlade deklice. Boji ob Somme. London, Anglija, 24. sept. — Od 1. julija letos niso imeli Angleži in Francozi na zahodni fronti i še nikdar toliko vspelia kakor travno včeraj. Na severni strani London, Anglija, 24. sept. —j Somme so namreč obkolili v da-Snoči se je pojavilo nad našim liavi 6 milj zelo važno strategič-jmestom celo krdelo nemških |no točko Combles in so se pri tem Zeppelinov, ki so spuščali bombe' pomaknili za celo miljo naprej, v središče mesta in v okolico; Ker pritiska naša in francoska vsled tega je bilo ubitih 32 eivili- artilerija od obeh strani na to stov, 110 pa ranjenih. Izmed pad- mestece, je pričakovati, da ga bo-lih žrtev je 17 moških, 8 žensk in do v kratkem iztrgali iz nemških j3 otroci; ranjenih je pa 45 mo-jrok. Na iztočni strani Comblesa škili, 37 žensk in 17 otrok. V bliž- so Francozi prisilili Nemce, da so njem londonskem okraju East morali evakuirati Rancourt; pri» Midlands je bilo pa 28 oseb ubi- Bounehavesnesn so napredovale tih in 99 ranjenih. jnaše čete za celih 1000 jardov; Vsletl tega bombardiranja, ki se istotako so si na južni strani blizu Canal du Norda Francozi prisvojili veliko nemških strelskih jarkov. Inozemske vesti. Zeppelini nad Londonom. je vršilo včeraj kmalu po polnoči, | se je vnelo več hiš, delavnic in -T . ..... . .... jjii -i v •• i -u i • • nekaj tovarn; policija in požarna Na tejj8likije_ vedetiIJ^^J^^^J^^^^l ^ hramba je pa ogenj še pravočas-1 Vojna na Balkanu. no ustavila, tako, da materijalna London, Anglija, 25. sept. — noč in dan pripravljena na službo povodom bližajoče se velike stav ke. Policija si je naredila začasno postajo v skladišču pomola ob reki North River v New Yorku. Organizatorji delavske zvezo 1. W. W. nameravajo pregovoriti minnesotske rudarje, da bi letos na zimo stavko obnovili, česar pa Pred veliko stavko v New Yorku. New York, N. Y., 25. soptem-"z simpatije do uslužbencev železnic, t>ra. električnih cestnih ki rudarji ne odobravajo. Da je pri-' stavkajo že več tednov šlo do takega nevspešnega konca |j0ft priznanje unije se stavke rudarji le pripisuje slabo vodstvo in nastop zveze I. W. W. in neslogo med rudarji samimi. Kar je bilo samskih rudarjev, so odšli ti ^ druge kraje za zaslužkom, oženjene se je pa prepustilo brez pomoči svoji usodi. Dosti teh je opravljalo skebska dela, ker jim je beda in glad trkala na vrata. Uradniki zveze I. W. W. zatrjujejo sedaj, da se je rudarsko stavko preklicalo iz važnih vzrokov; v prvi vrsti iz simpatije do aretiranih delavskih organizatorjev I. W. W. Carlo T rese a, Sam Scarlet i. dr. S preklicom stavke se je nameravalo uprizoriti dober vtis pri porotnikih, ki bodo dne 5. decembra letos pred tukajsnim sodiščem sodili aretovance. V tu-kajšnem zaporu se nahaja namreč še 7 teh organizatorjev; dne 21. septembra so izpustili na prosto pod varščino $2000 svoječasno a-retirano Mrs. Milico Masonovich vsled sokrivde umora pomož. šerifa Jas. C. Myrona. Namesto nje je pa šel prostovoljno v zapore njen brat Mike Jovich iz Biwabika, Minn. Mastni dobiček jeklarske družbe. New York, N. Y., 23. septembra. — Ker se je cena delnic znane Jeklarske družbe, ali jeklarskega trusta od 2. sept. 1.1. do danes dvignila za 21 tri osminke točk. je naredila pri tem ta družba v treh tednih za $108,550.552 dobička. Časnikarji bodo imeli lastno papirnico. Jacksonville, Fla., 25. septembra. Dne 6. oktobra t. 1. se bo vršilo v našem mestu zborovanje Zveze časnikarjev iz države Florida. Na tem zborovanju se bo rešilo vtprašanje glede gradbe lastne tvornice za izdelovanje papirja, ker se je papir zadnje čase tako podražil. zahteva-bode napovedalo prihodnjo sredo, dne 27. t. m. generalno stavko; te stavke se bode udeležilo okoli 800.000 raznih drugih linijskih delavcev in kakih 200.000 neunijskih. Danes zvečer se vrši posvetovalna seja delavskih voditeljev, da se ukrene potrebno za uprizoritev stavke. Dosedaj je izmed 80 večjih delavskih organizacij glasovalo že 179.500 linijskih delavcev za stavko, izida skupnega glasovanja se pa pričakuje do jutri večera. Med raznimi organiziranimi delavskimi stanovi vlada iz simpatije do štrajkujočih železničarjev občna sloga; vsi so mnenja, da se bo z generalno stavko prisililo železniške družbe ugoditi zahtevam stavkarjev. Če pride do te splošne stavke, bo isto smatrati največjim, kar jih pomni zgodovina našega mesta. Stavka bo trajala po zatrdilu delavskih organizatorjev samo dva dni, kajti mesto in vlada bo prisilila družibe, da se udajo, v nasprotnem slučaju se jim bo pa odvzelo koncesije. Državni guverner je odredil v svrho varstva in miru več oddelkov miličarjev, ki naj bi zadušili vsako nasilje in rabitko. Tudi se je postavilo v službo več tisoč novih začasnih policajev, koji čuvajo in pazijo osobito razna skladišča V newyorškem pristanišču. Ker morajo ti policaji opravljati noč in dan službo, so jim pripravili ležišča kar na pomolih. Napredek poštne hranilnice. Washington, D. C., 25. septembra. Od obstanka poštne hranilnice niso znašale vloge za en mesec nikdar toliko, kakor v pretečenem mesecu. Minuli mesec se je v te hranilnice vložilo namreč $5,000,-000 tako, da so znašale skupne vloge začetkom tekočega meseca $94,000.000. Skupnih vložnikov je pa bilo 621.000. škoda ni velika. Zadnje dni so dosegli Srbi, Rusi, Naši topničarji so pričeli takoj I Francozi in Angleži v Maeedoni-zatem meriti na sovražno zračno' ii popolno zmago, med tem ko so I flotilo. V Essex okraju v vasi Rumunci ustavili prodiranje Mangold se jim je "posrečilo iz-j Nemcev na severozapadni strani; streliti dva najnovejša Zeppelina I najhujša bitka se je vršila blizu na tla. Prvega je objel mahoma! Vulkan prelaza, katerega imajo plamen, da je priletelo na zemljo I sedaj Rumunci v rokah, samo ogrodje Zeppelipa; v njem I* Bukurešta se poroča, da se je našlo tudi smrt 21 mož posad-jj« moralo bojevanje pri Dobrudži ke; moštvo druzega zadetega vsled hudega neurja začasno usta-Zcppelina se je pa deloma rešilo|viti, Nemci pa zatrjujejo, da je in odvedlo v vojno ujetništvo. Ko sta se spuščala na tla oba zadeta Zeppelina, je gledalo ta prizor z zanimanjem na tisoče razburjenega ljudstva v Londonu. Danes pa hiti na tisoče in tisoče radovednih gledakev v Mangold, Essex okraj, kjer se je prvi sovražni Zeppelin popolnoma porušen spustil na tla. Policija iste vasi ima dosti dela, ker hoče vsak gledalec vzeti s sabo kak spomin ponesrečenega Zeppelina, kar je pa postavno prepovedano. Moštva, ki je bilo v prvem sovražnem letalnem stroju se ne more spoznati, ker so njih trupla sežgana kot oglje. Napad na Kruppove tovarne. London, Anglija, 24. sept. — Danes sta preletela francoski kapitan Beauchamps in poročnik Daueourt daljavo 500 milj, da sta dospela nad mesto Essen ob Ruhri, kjer se nahajajo znane Kruppove tovarne topov. Ondi sta metala tako uspešno bombe, da se je porušilo nekaj tovarniških poslopij. Drugi francoski letalci so pa obstreljevali fužine v Rombachu in Thionville. Slabo vreme na kraški fronti. Rim, Italija, 24. sept. — Zadnjo italijansko ofenzivo, ki se je pričela tako uspešno? razvijati na kraški planoti, se je moralo začasno ustaviti vsled skrajno neugodnega vremena. Močna burja, nevihta in hudourniki so ovirali, da niso zamogle naše čete naprej. Pač je pa to slabo vreme prikladno in ugodno za Avstrijce, ker st lahko branijo iz svojih skrbno narejenih pozicij. Tekom zadnjih dni so se vršili na kraški fronti hudi in krvavi boji v katerih je imel general von Mackensen velike uspehe južno od Kobadin-Toprai Sari bojne črte. Na levem bregu reke Struma so se Angleži zadnje dni precej daleč naprej pomaknili, med tem ko so Francozi pri Janimi zavzeli nekaj sovražnih zakopov in jarkov. Levo krilo skupne zavezniške armade se sedaj pomika na celi črti ob reki Broda. Kaj uspešno so razvili svojo ofenzivo tudi Srbi, ki se pomikajo sedaj proti Bitolju. Iz Aten se semkaj poroča, da so Srbi že zavzeli trdnjavo Starkov grob, ki leži med Florino in Bitoljem in je za nadaljno prodiranje velevažne-ga pomena. Dalje so potisnili Srbi Bolgare nazaj na Kaimakealan planoti za 300 metrov. Usta j a na Grškem. London, Anglija, 25. sept. — Situacija na Grškem postaja vedno bolj in bolj kritična, ker se je grško ljudstvo spuntalo proti kralju, med puntarji se nahaja tudi moštvo grške mornarice. Bivši ministrski predsednik Veni-zelos, ki je na čelu ustaj«, se je podal s številnimi višjimi grškimi častniki danes v Solun. Dosedaj je na strani ustašev že 30.000 mož samo na otoku Kreta, ti so zavzeli tudi že mesto Kaneo in od tam pregnali vse grške oblasti. Venizelos namerava izdati v kratkem na Grško ljudstvo pro-klamacijo, da naj mu ostane lojalno; zaeno bo zahteval odstop grškega kralja in ustanovitev separatistične vlade. Venizelos in njegovi pristaši bi radi, da bi stopila Grška na stran ententnih zaveznikov, čemu se pa grški kralj odločno brani. GLASILO K. B. K. JHDNQTBL—27. SEPTEMRttA 19K. NAZNANILO. Iz urada društva "Marije Polagaj" .št. 78. K. S. K. J. Chica-| go, 111. se tem potoni naznanja, vsem članicam tega društva, da se f obhaja dne 22. oktobra t. 1. 25. letu iea naše sosedne slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu, 111. Kakor druga številna sosedna društva, tako je bilo tudi naše druš-. tvo povabljeno na to veliko in redko slavnost.Na naši redni zadnji mesečni seji dne 17. sept. se je sklenilo, da na tem mestu opomnim še druge članice katere niso bile pri tej seji in da jim sporočim da je naše društvo sklenilo, da se udeležimo te slavnosti v obilnem številu. Vsaka članica, ki misli iti z nami dne 22. oktobra v Joliet, na to slavnost, naj mi to sporoči najkasneje do 4. oktobra; ako se nas zadostno število prijavi,gremo korporativno ali skupaj, kot društvo, ako pa nas bo premalo, naj pa gre vsaka članica kakor ji drago. ( e nas bo zadostno zavedal svoje, narodnosti, da se ni sramoval svojega jezika pred javnostjo, in da je poučeval mladino v tem zmislu, zavedaje se dobesedno paragrafa devetnajstega v avstrijskem zakonu. To je bilo vse in je dalo strogim šolskim predstojnikom povod, da so ga nastavili v pozabljenem Hinterwaldu. Potrt in užaljen do dna duše, je odromal mladi učitelj na svoje mesto. Žalost pa se je spremenila v obup, ko se je zavedal, kam je prišel. Kraj zapuščen, ljudje tuji, sirovi, divji, otroci pokvarjeni do skrajnosti, nobene druščine, nobenega prijatelja, župnik je bil star, uničen mož, mrzeč ves svet, vaščani pa so mu nagajali ob vsaki priliki. Prve mesece je prebil ob knjigah, ki jih je prinesel s seboj, čital jih in prečital Bog ve kolikokrat; domača beseda mu je nadomeščala nekako prijatelj stvo v tej mizerni osamljenosti. Nekaj časa je bil naročen na časopis iz domovine, potem je list pre število za to udeležbo, bom že pra-| nehal, prijatelj Einspieler je umitem mestu naznanila! in učitelj Srebot je ostal sam, brez brez stika z domovino. Polastila se ga je globoka otožnost, oklenilo slavnemu j ga je moreče dolgočasje, oboje pa voeasno na in poročala, kje se zbiramo, kedaj odpeljemo iz Chicaga ? Nadalje naznanjam in občinstvu v Chieagu in okolici, dalje hrepenelo po utehi, priredi naše društvo veliko vese-' V svoji razdvojenosti je sel is-'• "vinsko trgatev" dne 8. ok- kat srčnega miru v vaško krčmo, liki Hoerberjevi, napil se žganja ter zapečatil uso- Jico tobra i. v vt dvorani na Blue Island Ave in 21. PI. Najuljudncje občinstvo, da hi do svoje bodočnosti. Postal je na vabimo slavno I vaden pijanček, pil je s kmeti in nas obiskali ta s hlapci, pretepaval se z njimi,kot dan, in pomagali ,da bi zgotovili njih pravi drug, prepeval in vaso-ko delo v vinogradu, kajti val s fanti v poletnih nočeh. Otro- jeseiisKo letina čad je brila z njega norce, tikala naznanjam, sklep za- ga in dražila vse vprek. I)a je doda katera ne bo | polnil mero svoje usode, se j« je bogato obrodila Članicam dnje naše seje, lotil zatopljenega v sijajne misli, ognjevito čutstvo ga je tiralo po cesti dalje in dalje, in tajna moč je kraljevala v njem, šepetajoč mu pesem vrnitve v domovino. "Sedaj se torej vračam/' je mislil. Hkrati si je oddahnil globoko. "A kam sem namenjen pravzaprav!" se je vprašal. "V en dan bežim brez določene smeri. Kamor že!" si je odgovoril pogumno, "dva dni imam dopust, in moram ga izrabiti. Glavno je, da sem prost in, da sem enkrat zlezel na solnce." Medpotoma je sklenil obiskati v prvi vrsti Celovec, mesto prijaznih dijaških let; nato se je namenil poiskati rodno vas pod Karavankami in potem.... potem se vrniti v vražji Hintervvald. Po štiriurni hoji je dospel v trg v dolino iu se odpeljal z lokalno železnico proti okrajnemu mestu, Odtod proti Celovcu je vozila državna železnica. Par postaj pred glavnim mestom je zaslišal poleg sebe govoriti slovensko. Kako je vztrepetal! Celih petindvajset let ni slišal domače besede, izvzemši svojega lastnega robantenja, ki ga je opravljal v pijanosti v svojem rodnem jeziku. In sedaj, po tolikem odmoru se mu je zdel govor kot glas zvonov iz obljubljene dežele, zdelo se mu je, da se taja pri srcu ledena skorja in ga objema neskončna blaženost.... po -stajal je otročji in se smehljal v neizmerni radosti. Vlak je obstal na prostornem kolodvoru, po kupojih je odmevalo "Celovec" in ljudje so se rinili na prosto. Izstopil je tudi on in se napotil po ulicih. Pri vsakem koraku ga je srečavalo iznenade-nje. Vse novo, vse predelano, večje in prostornejše, lepše in mo - mučen se je zgrudil na nizek stol in si zakril obrez z rokami. "Hoj dopust!" je zaihtel. Iz mračnega kota se mu je previdno približal droben človek in je obstal pred njim. "Kaj se cmeriteV* je dejal skoraj zaničljivo. " Ali ste se kaj po-tepli?" Učitelj je dvignil glavo. , "Ali ste vi tudi zaprti?" je prašal svojega sojetnika v prvem hipu. "Tudi!" je odvrnU ta ravnodušno. "Zakaj pa so vas zaprli?" "Vozni listek sem zahteval v slovenskem jeziku." "Čudno!" se je zavzel tujec. "Mene so pa zaprli radi tega, ker sem pri blagajni pokradel par tu-eatov voznih listkov..." Ameriške vesti. svojih kongresnikov in senatorjev enako prepoved zahtevajo. Premogarska družba v škripcih. Washington, D. C., 25. sept. — Generalni državni pravnik Gregory je sporazumno s najvišjim zveznim sodiščem določil, d,a se mora znana Reading premogarska družba v Pennsylvaniji razpustiti na (podlagi Shermanovega protitrustnega zakona. Tej družbi se predbaciva da ne-postavnim potom navija cene pri monopolu trdega premoga, to pa dela vsled tega, ker lastuje tudi veliko železniško progo (Reading Railway Co.). Umrljivost v Zedinjenih državah. njenih država* 1. 1915 veliko manjša, kot prejšnja leta in sicer je prišlo na 1000 oseb 13 in pol smrtnih slučajev. Leta 1914 je znašala umrljivost 13.6 smrtnih slučajev na 1000 prebivalcev, od 1 1901—5 pa povprečno 16.2. Amerikanske žrtve mehiških ban-ditov. New York, N. Y., 25. septembra. Tz glavnega urada Narodne republikanske stranke, se je danes objavilo seznam ameriških žrtev po mehiških banditih. Od 1. 1910 do sedaj so Mehikanci umorili že 319 Američanov. Odkar je (predsednik Wilson priznal Carranzino vlado, so Mehikanci v zahvalo ? umorili 104 Američane. Te podatke se bo Washington, D. C., 25. sept. — I poslalo inehiwki-ameriSki skupni Glasom danes izdanega uradnega komisiji, zbrani v New London, poročila je bila umrljivost v Zedi- Conn. pri£la na Hi veselico, 'l>0 ti bi lagajno Žele-1 Hinterwaldu s krčmarjevo deklo; nii leti. Oziral se je po napisih * obilo vdeleži- od tega trenotka pa je bilo nje- i111 zmajeval z glavo: me znanega, • v društv. b ii m bilo, da bi s€ ui/nu *... , -- ---------- * , le tudi prihodnje seje, da lahko govo življenja kratkomalo vrsta j vse tuje. 'najzanimivejših in najburnejših I iS! eitanje raeunov. vsaka Nadalje opominjam tudi neka- prizorov izpod zakonskega jarma,! tere članice, da bi vendar malo ponavljajočih se skozi dve deset* bolj vrstno plačevale društva ase- letji do danes, ko praznuje svoj j vse izumrlo kar je bilo domačega. Ko sem Im Kaj pomeni to," se je vprašal razočarano, krožeč po ulicah, "da nihče ne govori slovenski? Ali je ali pa se je izselilo, jubilej t • • ti • * i n h učiteljišču, si slišal naš jezik Učitelj se je pripravljal nanj ze J ' mente. Povedano naj bo že danes, da L JI ^..^.....jJ_____j H , , atera ne bo plačala vsega, ali sej dalj časa in sklenil natihoma, da| P"vsakem Koraku oprostila na seji dne 17. dec. t. proslavi praznik na poseben na -da naj društvo jo počaka, da čin. Vsled tega se je izvršil v bodo vse tiste suspendane. To na- njem velik preobrat, ki pa se je znanim že zdaj tukaj, ker pravila razširil tudi na njegove okolno- tako govorijo da je vsaki mesec stne razmere in izzval v vseh kro- plarati dra.št. asesmente. Zatoraj »ih po župniji veliko začudenje, pozor, d; jezila. Z se ne bo nikdar nobena ,:vt. pozdravom M. Kobal, tajnica. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Janeza Kr stnika st. 11 K. S. K. J. Aurora, 111. S tem se naznanja članstvu na šega društva in drugim rojakom največje pa brezdvomno pri njegovi ženi. Nehal je namreč zaha -jati v krčmo in se prepirati z že- j no. Ta nenadna izpremcmha je izhajala iz duševnega razpoloženja, ki se ga je polaščalo z bliža-njeni petindvajsetletniee, katero bi bil preživel morda neopaženo v pijani omotici, da ni sanjal nekoč v polpijanosti o svoji preteklosti. v_ Ko se je iztreznil, je jel razmišlja- nanje za \ 191t» na redni mesečni seji, ter je bila kot dobitek vzdignjena štev. m Dalje se naznanja, da smo odhoda zastopnika Ivan Je-j izvolili na njegovo mesto zo-že bivšega zastopnika Anton Jeraj-a, 670 High St. Aurora, 111. Z bratskim pozdravom Odbor. vsled rina pet te naselbine, da se je vršilo zre . v. . ,-sta,Mine 10. septembra tl ^oje z.vljenje v Hinterwaldu in spomini so ga navdali z ganljivim sočutom do samega sebe. Niti enega žarka utrinka iz te dolge dobe, sama tema z enim deja -njem: njegovim padcem. Zatorej se je razveselil ob misli, da ga čaka v kratkem dvojen jubilej, in! zazdelo se mu je, da reši polovico! izgubljenega, ako ga proslavi dostojno. "Samo, da mine to," je mislil, "potem naj bo, kakor hoče." In v resnici se ni brigal preko tega, zavedal se je dobro svojega uničenja in svoje življenske nesposobnosti, katere se je otresel le za kratek čas po nagibih srčnih ob -čutkov, vzklilih na livadah spominov v blaženi preteklosti, sijoči iz pozabljene davnine. Kaj bo z njim pozneje, ni maral preudarki, ker si ni hotel zagreniti sladkih trenotkov pričakovanja zaželje-nega dne. Jubilej. Spisal Lovro Kuhar. ^ V Hinterwaldu je obhajal ta-mošnji šolski vodja Anton Srebot nenavaden jubilej: slavil je 301et-nieo svojega učiteljevanja in pet-indvajsetletnico svojega službovanja v Iliiiterwr.Mu. Hinterwald, neznatno selo v Visokih Turah, leži v samotni, nerodovitni kotlini, obkroženi od skalovitega pogorja: edina strma in razrita cesta, ki teče spored no s potokom po ozki soteski dobre tri ure hoda, jo veže z ostalim svetom, drugače je To ga je užalilo. Komaj rojena samozavest je klonila malodušno pred tiho nejevoljo svitajočega se spoznanja. Jelo mu je mrziti vse na okrog, in odločil se je, da se odpelje s prvim vla'kom v roj -stno vas. Vrnil se je na kolodvor in stopil k blagajni. "Žitrajče!" je dejal nenadoma slovenski. "Prosim!" se je oglasila bla-gajničarka vznemirjeno v nem -škein jeziku. "Žitrajče, tretji razred!" je ponovil nekoliko glasneje. "Nisem razumela!" je izjavila blagajničarka. "Postaja Žitrajče, prosim!" je rrkel on še "krepkeje. "Dajte povedati v jeziku, ki ga razumem," je zahtevala ogorčeno. Obstal je začuden in strmel topo v blagajničarko. Ni znal, ali s»* i norčuje, ali je v resnici blazna, i Ako ženska ve za 'Sitnitzboden', mora vendar vedeti tudi za Zi -trajče, ker je oboje eno in isto in je drugo ime primeroma starejše, nego prvo, preplankano. V tem prepričanju se je nagnil nekoliko naprej in zatrobil tfkoraj kriče skozi okence: "Ži-i-trajče-e-e!" Tedaj pa je zaloputnila nevljudna ženska okence in se odstranila k pisalni mizi, ne oziraje se nanj. Za njegovim hrbtom pa se je nekdo neotesano zakrohotal. Postal je nemiren. Vlak se odpelje v par minutah, on nima listka, za njim pa čakajo drugi in ga hočejo odriniti. Obenem se ga je polastila nekaka upornost, po- Zaprisega ameriških izumiteljev in učenjakov. Washington, D. C., 25. septem. — Minuli teden je mornarični tajnik v svojem uradu zaprisegel 24 najbolj slovečih ameriških izumiteljev in učenjakov vseh strok s Thomas jOdisonoin na čelu. Zapri-seženci tvorijo novo vstanovljeni Mornarični civilni svetovalni odsek, ki je prideljen zvezni vladi. Ta odsek je prisegel neomajeno zvestobo Zedinjenim državam. Po dovršeni zaprisegi je vzel seboj mornarični tajnik odlične goste na jahti "Delphin" v atlantski zaliv, kjer se vrše velike strelne vaje z ameriškimi dred-naughti. Tajnik Daniels je neizmerno vesel, da je dobil najboljše moči v ta odsek, ki bodo s svojim znanjem služile za povzdigo naše mornarice in v slavo naše domovine. » Napredek mesta Duluth, Minn. Po najnovejšem ljudskem štetju ima sedaj mesto Duluth, Minn. 105.300 prebivalcev; tako poroča ravnatelj Duluth Directory Company C. J. Homer. Leta 1910 je štelo to mesto še 78,466 prebivalcev, torej je tekom dobrih 5 letih napredovalo za 26,834 stanovni-kov. Vendar enkrat! New York, N. Y., 25. sept. -Nad 25.000 pekovskih mojstro\ mesarjev, groceristov in drugil. trgovcev našega mesta se pripravlja za sestavo peticije, katero nameravajo predložiti držav, kon-gresnikom in senatorjem, da naj kongresna zbornica prepove izvoz žita, moke in živil v Kvropo, k a? edino povzroča draginjo tukaj v Ameriki. Ti trgovci se bodo obrnili tudi na trgovske zveze in zbornice še drugih držav in mest. ki naj od t Slovencem v Chieagu v naznanilo in prevdarek! Kje je Vas denar najbolj varno naložen ali shranjen? Ali ne pri kaki "Building & Loan Association", ali domače rečeno, pri: Stavbinskem in posojilnem društvu? Da je temu resnica mora vsakdo potrditi; in ker je to resnica, čemu potem Vaš denar drugam nalagate? Slovansko Stavbinsko in Posojilno društvo "Slovenski Dom" v Chieagu bode izdalo dne 3. oktobra letos 33. serijo delnic in sicer zvečer pri svoji seji vršeči se v cerkveni dvorani, (vogal W. 22. Place in So. Lincoln St.) Serije se dobijo lahko po seji tudi pri tajniku tega društva, vsled tega ne zamudite te lepe prilike. Josip Steblay, tajnik 1840 W. 23. St., Chicago, 111. Njegov sklep je dozorel; pričel stal je trmast in potreskal je s ko- molei na.okence. Blagajničarka se je približala. Ponovil je je prejšnjo zahtevo je s pripravami, namree z hoj kotiranjem vaške kreme in domačega prepira. Svojega namena ni razodel živi duši, molčal je ter 110- ^^^^^ I s pripombo, da se mu mudi. popolnoma zaklenjena in sama za- sil zasnovani načrt skrit globoko) Ženska je dosledno odkimala z glavo. Zunaj je zabrliznil signal. Ah, dajte! Ne mučite me!" je se. Kljub pičlemu številu kmetovalcev je v vasi tudi župnija, kjer živi in strada še primeroma mlad dan. v srcu. Slednjič je napočil jubilejni Zgodaj zjutraj, da še ni bilo župnik /e več nego deset let. Rav- zaznati na obzorju nikakega svi- j zavpil tresoč se po vsem životu, no pred petindvajsetimi leti pa so ta? je vstai učitelj, oblekel se pra-| Blagajničarka je ječe odskoči- ustanovili še enorazredno šolo. Prebivalci so se odločno upirali j jn Gdšel iz hiše brez zajutreka. zničneje, dasi v oguljeno obleko la, za ramo pa ga je stresla inočna taki napravi in so skušali na vsak način preprečiti njeno ustanovi Par dni me ni treba pričako -vati," je dejal svoji ženi pred od- ter; ko pa so jih oblasti nazadnje hodom. Njenega vprašanja, kam vendar uklonile, so sklenili, da se gre, že ni slišal, koračil je že po roka, ozrl se je... redar. *4Zaradi razgrajanja," je dejal čisto mirno in ga prijel za roke. Sledil mu je brez obotavljanja, mirno in brez 'kakega opravičeva-temni vasi proti soteski, odkoderi nja. V njem je pač vstajal odpor, I 1 Boj za življenje. maščujejo nad učiteljem. Kot prvi učitelj je bil nastav - pelje cesta v svet. Tako praznično! toda vsak glas v samoobrambo se ljen naš jubilant Srebot, in sicer mu je bilo v duši, da je skoraj vri-1 je zadušil v grlu za kazen; vzrok te kazni pa je bil s-kal, ko je zapustil za seboj zad-jodmev je zaigral Njegov greh je iz- njo kočo, kakor da odhaja za ve silno zanimiv viral i/, takozvane Einspielerjeve; dno iz kraja svoje nesreč. Dihal dobe in je obstojal v tem, da je bil slučajno osebni prijatelj glasovi-tega narodnega buditelja, da se je je razkošno, korakal prešerno in oblastno. Jutranji svit, ki se je razlil po enolični soteski, ga je za- in le pohleven na stisnjenih ustnicah. Gnal ga je na magistrat. Toda v zasliševalnem oddelku so _ imeli opravka preko glave. Pre- j S5 ložili so zasliševanje za nekaj ur, in ga zaprli za ta čas v ječo. lz- V LEKARNAH BITHR-W1NE i' HORKE vjgo _*n-C2a s tiMuM* * CENA $1.00 Boj za življenje, ostrejši vsak dan, je škodljiv, ako ne pogubonosen, mnogim ljudem, ki pozabijo nase, postanejo brebrižni in zanemarijo svoje telo in zdravje. Posledica takega življenja je, da je človek popolnoma izčrpan. Temu potem sledijo nerednosti prebavljanja, duševna potrtost in fizična onemoglost. Človek v takem položaju si mora takoj pomagati in pravilno je, da brez odloga uživa Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino To sredstvo spravi v pravi tir in gibanje prebavljalne organe, ki opešajo vsled prenapetega dela ali iz drugih razlogov, z rednim čiščenjem nečistoče iz droba; a tem izboljša apetit, regulira prebavnost, prepreči zabasanost, odpravi zapeko in pokrepča telo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Uživajte to Vino, kadar občutite izgubo apetita, slabost po jedi, napenjanje črev, smrad iz ust, nečist jezik, koliko in krče, zapeko, obledelost, nervoznost, in telesno slabost. To vino vam zagotovi pokrepčevalno spanje in moč, da lahko opravljate svoje delo vsak dan. Stari ljudje bi morali imeti to zanesljivo sredstvo vedno v hiši za redno uživanje. Ženske, ki trpe na glavobolu in na drugih neprilikah, bi morale poskusiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Proti revmatizmu, bolečinam v križu, neuralgiji, otečenim udom in otrplim zgibom se poslužite Trinerjevega linimenta. Mišice, oslabljene vsled dela, je treba drgniti s Trinerjevim linimentom. Cena 25c in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c. Ime 1333-39 S. ASHLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS llllllllllllll umnim mu mi mm imiiiiimmi imimimiii umnim urnim minimi mu mi imiiiiimii!i UUlilllllllli iiiiiiiiiiiiii 23532353234823482353233002020101532348235323485348234823482353234823532389902323534853234823232301 539053235323484848232391235323532353530102022353235323482348480053232302000002010200025323482348234823530202234823 OLABTLO K. B. H> JBDNOTE.-27. SEPTEMBRA 191*. FRIDERIK BARAGA, prvi slovenski apostolski misijonar in skof med Indijanci v Ameriki. Spiyal Dr. LEON VONČINA, profesor bogoslovja t Ljubljani. Ko se je po tem misijonskem popotovanji Baraga vrnil v Krivo drevo, je ravno h koncu prihajalo drugo leto, odkar je prišel v Krivo drevo. Pa tako rodovitno je bilo to dveletno delovanje našega misijonskega novinca! Samo v Krivem drevesu je Baraga krstil v teh dveh letih 454 Indi-janov in eno cerkev postavil in blagoslovil v čast sv. Ignaciju Lojolanu, razun katere so bile že tri v Krivem drevesu, ki jih je blagoslovil Baragov prednik g. Dežan; med njimi najprostorniša je bila župna cerkev, posvečena v čast sv. Petru. Le-ta župna cerkev in središčna postaja v Krivem drevesu je dobila po Baragovem misijonskem trudu krog in krog štiri podružnice: prvo je na jugu z imenom "La Grand Traverse"; to jc zavoljo vednih in silnih napadov od strani sovražnih in trdovratnih malikovalcev štela samo devetnajst vernikov; druga na zahodu, na Bobrovem otoku, je vkljub mnogim oviram štela petinpetdeset krščanskih Indija-janov; tretja, po imenu Manisti-<|ue, bolj proti severu s triindese-timi verniki in z eno kapelico, in četrta tudi s kapelico in šetin-dvajsetimi izpreobrnjenci, ki se je imenovala Mali Detroit. Da se je po vseh teli krajih, kjer je evangeljsko seme poganjalo svoje korenine, razširjala tudi prava krščanska olika in je ž njo tudi zemlja sama kmalu iz-premenila svoje zunanje obličje, to se da že samo po sebi misliti brez obzira na to, kar krščanska zgodovina tako živo spričuje; poroča nam pa tudi Baraga sam o tej zunanji premembi že imenovanih krajev Otawa-indijanskega sveta v pismu z dne 25. vel. srpana tako-le: "Življenje izpreobrnjenih divjakov v tem misijonskem kraju zlasti v župni vasi, je kaj zelo enako življenju belih (olikanih) ljudi j. V Krivem drevesu je že eden, ali jih je več, kateri pri njihovih daritvah pojejo ali prav za prav kričijo in bobnajo, da se krog in krog razlega. Ujeto veliko ribo ali ubitega medveda kuhajo ali pečejo celega in ga s silnim vpitjem darujejo ali duhu, ki je pod zemljo, ali duhu, ki je v zraku, potem pa tako darovano zver skupaj použijejo in se pri tem navadno tudi upijanijo, če jkn je le mogoče žganja dobiti. Če kdo izmed njih zboli, takoj pokličejo malihovalskega pevca, kateri nad bolnikom kriči in slepari, potem pa mora biti daritev, pri kateri navadno pse pobijajo in použiva-jo. K svojim daritvam prinašajo tudi vreče, polne vražastih rečij. Veliko takih rečij, ki so mi jih prinesli izpreobrnjeni divjaki, sem že sežgal. Nekateri divjaki imajo tudi majhne hišne malike, in v sredi marsikatere vasi se vidi človeška glava iz lesa izrezana, na visok kol nasajena in z mnogimi rutami ovita, in tega malika kličejo v vseh potrebah na pomoč. Zastran prihodnjega življenja na drugem svetu so ti pogani raznih mislij. Veliko sem jih našel, ki verujejo, da duša s telesom vred umrje, da je torej po smrti telesa vsega konec. Drugi pa verujejo, da bodo šle njih duše po smrti proti solnčnemu vzhodu v prijeten kraj, kjer se bodo združile in uživale vse, kar hoče požel-jivost, naj so že v tem življenju delali dobro ali hudo. In še drugi verujejo, da se bodo duše preseljevale iz enega telesa v drugo. Tako si je, postavim, tisti poganski starec, katerega sem že v poprejšnjih poročilih enkrat omenil, v glavo vbil, da je že enkrat živel, stnik Gospodu Jezusu. Veliko jih in da zdaj drugič živi. — Kedar tukaj umrje kak pogan, denejo da mi je dalo nalogo, ustaviti nov misijon v tem kraju, ki sem ga to •pot obiskal. Kraj, ki ga v mislih imam, je od Krivega drevesa 300, od Šent-Jožefa po 160 amerikan-skih milj daleč proti jugu, in se imenuje: The Grand River ali 'Ve lika voda'. Veliko, veliko poganov je, ki ob tej tako imenovani Veliki vodi sem ter tja žive. Kolikor se ve, jih je z ženami in o-troci vred več ko 900, ki so pravi divjaki in pogani, in se z lovom in poljedelstvom živijo. Rodu so otavaškega in govorijo ravno tisti jezik, kakor prebivalci v Krivem drevesu. Ko sem pred dvema letoma z rajnkim škofom Fenwikom prišel v Krivo drevo, mi jc vneti apostolski gospod prav živo priporočal, naj obiščem vse njegove ota-vaške Indijane, in jih, kolikor je mogoče, h krščanski veri izpreo-brnem; in ko je zaslišal, da je ob "Veliki vodi" mnogo Indijanov tega rodu, me je kar naravnost nagovarjal, naj tudi nje enkrat )biščeni. Pa dosihdob mi to ni.bilo mogoče, ker ipreobračevanje bližnjih Indijanov mi ni pripustilo, da bi se bil odpravil na tako dolgo misijonsko popotovanje, pa tudi do pretekle zime se nisem prav nič pripravljal, lotiti se tega misijonskega dela. Preteklo zimo pa sem nekemu pobožnemu in dobro poučenemu Indijanu, kateri je sklenil, pri Veliki vodi prezimiti, "ukazal, naj ndijance tistega kraja večkrat obišče v njihovih raztresenih vaseh, in da se naj ž njimi večkrat pogovarja o krščanski veri in o duhovniku, kateri ž njihovimi brati v Krivem drevesu živi ter želi, o prihodnjem poletnem času jih obiskati. Ta dobri Indijanec je spolnil svojo nalogo popolnoma tako, kakor sem želel, ... in mi je pot k njim pripravljal ravno nada je to meni, ki sem v ta divji kraj prišel ravno iz tega namena, da poiščem izgubljenih duš ter jih z božjo pomočjo otmeni večnega pogybljenja. — Teh 46 Indijancev sem krstil v poglavitni vasi, katera bo središče novega misijo-no, ker je tudi središče divjakov | stanujočih ob Veliki vodi. Zraven pa me je veselilo videti, da mnogi Indijanci tudi v drugih krajih, kateri se bodo prištevali v ta novi misijon, našo sveto vero sprejemajo, in da jih je trdna vo- Mislice — iskrice, (Pregovori, prilike, pametnice.- Nabral in napisal J. V. Suhor- ski.) Piše se tako in bere: kdor nabira, ta nabere. Odkar človeški rod živi, v pregovorili rad. govori. Pri besedi pazi in glej: malo reci, dosti povej! To nam zgodba potrjuje: Ija, živeti po naukih naše svete v te,n na« narod najbolj Cerkve. Zatorej sem krščeval ne samo v že omenjeni poglavitni vasi, ampak tudi v drugih vaseh, in sicer v prvi sem jim krstil 6, v drugi 21, v tretji 13, vseh skupaj tedaj ob Veliki vodi 86; ti so prvenci niisijona, ki se ima ob Veliki vodi ustanoviti iif utegne z božjo pomočjo prav imeniten biti. Naj zdaj šc povem, kaj je moje prečastito škofijstvo naklonilo, zdaj žc ustanoviti novi misijon ob Veliki vodi. Prvi in poglavitni nagib je dala k temu velika množica ondot-nih poganov, kateri, kakor se kaže, so večjidel zdaj že katoliški veri prijazni, tako da se sme za gotovo upati, da se jih bo veliko k nezmotljivi Cerkvi izpreobrnilo,! ako se ustanbvi misijon v tistem | kraju, kjer sem jaz 46 Indijancev že krstil. Indijanci sploh, posebno pa ol a vaški, imajo kaj dobro voljo, katoliško vero sprejeti. Neka- Ura vsaka titataka! toličanoni ni dano, da bi kljub naglo čas naprej koraka, vsem svojim silnim denarnim močem dosegli kaj posebnega pri Indijanih. Kaj živa priča je temu med drugimi ravno tisti kraj, kjer sluje. Od nizkih do visokih glav pod kožo slednji je krvav. Kar ni mogoče, tega še Bog noče. Cez mero napeto, ni božje, ne sveto. Veselje in zdravje je prvo poglavje. Misli z glavo, ne s peto, bojše ti življenje bo. LADJE IZ CEMENTA. Ves svet, je 'z besed. (Pri stvarjenju rabil je Bog samo besede.) Dobra vest — prijatelj zvest. Kdor služi, je v luži. Pred mlel, kot žel. Na Višegrad, je malo vrat. (K posebni sreči.) Devet dolgov, deset rogov. (Hudih skrbij.) Kar ljubi, to snubi. Vsaka reč o svojem času, kakor zrelo žito v klasu. Kdor pravi, je prijatelj moj, lepo naj reče za menoj . . . (Naj potrdi.) sem 46 divjakov krstil. Neki protestantski pridigar jc tja prišel s tem namenom, da bi te ubogejNekaj tvoje, nekaj moje, divjake pridobil za svojo vero. tako stara pesem poje. Ze blizu devet let je tam, in nje-j govi soverniki ga kaj zdatno pod- njegovi sorodniki lulo, tobaka, nož, živeža itd. v trugo; včasi deva jo živeža tudi na grobe, da mrtvi po noči jesti dobivajo. Pri svojih ženit vali nimajo nobenih posebnih šeg, razun te, da tako, kakor nekdaj sv. Janez Kr- j P'nijo. Hazun 400 dolarjev, ki mu jih dajejo v letno plačo* pošiljajo mu tudi obilo živeža z oblačili vred; pa o vseh teh pripomočkih j šestintrideset dodelanih hiš katere i si drug drugemu dasta odeje in so sicer lesene, pa vendar prav oblačila; njih ženitve tudi niso ti- trdne in pripravne za stanovanje. Tudi mnoge druge hiše se že postavljajo, tako da bo ta vas kmalu imela petdeset hiš. V podružnicah so izpreobrnjeni Indijanci tudi že začeli za stanovanje pripravne hiše delati, namesto svojih bornih koč, in tako se bodo tudi tukaj čedalje bolj pokazal5 časni blagri, ki jih krščansko ljudem deli. Indijanci v Krivem drevesu zdaj vsi polje obdelujejo; zemlja v tem kraju ni kaj dobra, ker je preveč peščena. Prideluje- dna zaveza, in je njihovo zakonsko življenje sploh zanikrno. Nekateri moški žive samo z eno žensko, drugi z dvema, nekateri celo s tremi ali s štirimi ob enem. Žive skupaj, dokler se jim poljubi, če se pa drug drugega naveličata, ločita se, in se zopet on in ona drugam oženi ali onioži. Otauaški Indijanci pa so sploh bol ji in milega srca, le pijanosti so močno udani, in v pijanosti se prepirajo in pretepajo tako, da se večkrat do smrti pobijejo." je obljubilo, sprejeti vero, o kateri jim je govoril, ko bi le mogli srečo imeti, videti in poslušati služabnika Velikega Duha, o katerem jim je pripovedoval. — Žc Ijno sem pričakoval to pomlad vrnitve svojega Janeza. Kar pride, poda mi roko in smehljaje zakli- če: Vesela novica, moj oče! vesela novica! Po tie m mi jame pripo-ivcdovati, kako lepega uspeha se V tem smo bili zmerom prvi: delavnost je v naši krvi. (Slovanski.) Najlepši dar nebes je vera, njej nima svetna moč primera. je v skoraj devetih letih pridobil, Delo, delo, ne kričanje, samo deset Indijancev za svojo to je naše sveto zvanje. vero; — pride pa katoliški duhov-j nik, reven in brez vsega časnega blaga, oskrbljen edino z dragim zakladom zveličavne resnice, in v . . ■ i •. ••, • j p i Od prostaka do prvaka nekoliko dnevih se jih ni samo 4b I , , . v, • , v ravno tistem kraju pridobilo, ampak mnogo drugih jih je tudi je ob Veliki vodi zastran svete ve-1 'ljubilo, da bodo katoliško vero|ou ni krvi je tuje re nadejati, ko bi bil le katoliški |-otovo prejeli, brž ko zopet pri-j dem iu pri njih ostanem. Na vse Najlepša nagrada je čin, to ni protestantski pridigar pri- ki vest nam sladi in spomin. Ko lev, če treba, je junak, ko beli janček pa krotak. (Slov. krvi.) narod hoče poštenjaka. Kdor v Slovansko ne veruje. jo torej samo turščieo, soeivje, krompir in tudi buče, katere ima- 9. Baraga ustanovi novo misijon- jo prav dobro slast. Ker nimajo mlinov, morajo turščieo sami phati ali mleti in potem kuhajo iz nje kašo. V vseh vaseh imajo prašiče in kuretino, v nekaterih se najdejo tudi krave in konji, kateri jim služijo le v to, da jih jezdarijo. Pota so še preslaba, da bi bilo mogoče voziti se po njih; njih polje pa, ki so si ga napravili posekanih gozdov, je šc pretrdo in premalo očiščeno korenin in štorov, da bi se moglo orati. Pa tudi vse to bo kmalu mogoče. Najpred se je moralo na to misliti in to doseči, kar je bilo edino potrebno. Ker v vsem misijonskem okraju ne stanuje nobeden izmed belcev, zato ni tudi nobenega rokodelca tukaj. Svojo obleko in obutev si sami napravljajo; v tem so indijanske ženske kaj dobro zvedene. One strojijo tudi kože srn in jelenov, ki jih možje ubijejo na lovu, in narejajo črev-Ije iz njih. Krščanski Indijanci se bolj pečajo s poljedelstvom, kakor poganski; gredo pa vendar tudi katerikrat na lov. — Tudi ri-barija jim daje nekoliko živeža. Michigansko jezero jc polno rib, zato stanujejo tudi vsi Indijanci tega misijonskega okraja okoli tega jezera in ob vodah — ni ga ne enega, ki bi stanoval v sredi dežele. Živijo se pa posebno s cukrarijo; sleherna indijanska družina, če je le nekoliko pridna, pridela leto za letom do 1000 funtov tega cukra, katerega potem v Michili-Makinak prodajajo cent po pet do šest dolarjev ali 11 do 13 gld. avst. veljave. Poganski divjaki — piše Baraga nadalje v ravno tem poročilu _ so prav za prav malikovalci, vendar pa nimajo zato odločenih darovalcev, ampak v vsaki vasi je sko postajo p,ri "Veliki vodi," ki jo Šmarija (Sault St. Marie) imenuje. Znano nam je že, kako močno misijonar tamkaj, po katerem mnogi onditni Indianci močno hrepene .... Potem s<'iii se nemudoma odpravil na pot, in sicer, kakor sem že omenil, dne 7. rožnika ; prišel sem pa k Veliki vodi po mnogih nadlogah in težavah petnajsti dan istega meseca. Tudi v ta kraj ni bil še nikoli prišel noben duhovnik. Ta Velika voda deli zemljo divjakov otawškega rodil od drugih krajev Michiganskc države, kateri so pod oblastjo Zjedinjenih držav, tako, da so le-ti Indijanci svo bodni posestniki vse zemlje od se- dobil niti jednega Indijanca v kaki drugi vasi, izpreobrnilo se je; pa h katoliški veri v bližnjih vaseh 40 Indijancev med tem, ko je misijonar le mimo popotoval, in I veliko več jih je za gotovo obljubilo, da se bodo izpreobrnili, |Katere^akolisibodi, bom med njimi stanoval. Kaka slavna zmaga resnice, ki jo mi spoznavamo? Zato naj gre slava in češčenje dobremu Pastirju, ki tako milo skrbi za svoje izgubljene ovce. Hazun skrbi za množico dobro-voljnih poganskih Indijancev je odločilo moje prečastito škofi j- (Raje v beraški samoti, nego v gospodski sramoti. Dolžan, dolžan, na zdraven bolan, vesel ne ponoči, vesel ne čez dan. človeka — prenaglo ne sodi. Pravo sodi z visočine, nikdar s strankarske nižine. Sedanja evropska vojna je do-vedla ljudstvo že do marsikakc nove naprave ali iznajdbe tudi izven bojnega polja. Pri tem ne bomo naštevali raznih modernih morilnih orodij in drugih naprav, koje se rabi dandanes pri armadi, omeniti hočemo le najnovejši način, kako dandanes gradijo na Norveškem barke ali razne prevozne ladje, namreč iz konkreta (sestava ptska in cementa). Ker je vsled sedanje blokade Norvežanom nemogoče dobivati železo in jeklo iz Anglije ter Nemčije, so prišli ha novo misel, da delajo obod je, ali ogrodje kake prevozne barke iz konkreta. Ker se je poskusna vožnja s tako ladjo šele pred nekaj meseci izborilo obnesla, se je ustanovilo v Moessu, 2 ure oddaljeno od Kri-a n i je vel i ko ladjedelnico za cementne ladje. Za vporabo konkreta pri gradbi ladij se prihrani dosti denarja in časa. Na to misel je prišel nek norveški inženir, ki je živel več let na Kitajskem. Vrnivši se minulo leto nazaj v svpjo rojstno domovino, je našel, kako trpi promet na vodi vsled pomankauja prevoznih bark in ladij. Razne parobrodne družbe so popravile vse stare in že nerabne ladje, kajti Norveška do-važa skoro vse blago iz bližnjih držav po vodi. Navedenemu izumitelju je bilo lahko mogoče svojo iznajdbo praktično izpeljati, ker je zet Maks Holzapfelna, bogatega tovarnarja barv v Newcastle na Angleškem; ta mu je dal potrebni denar in mu je šel pri tem na ! roke. Ko je enkrat uvidel, da se i bodo novovrstne ladje dobro izplačale, se je zgradilo najprvo tvornieo za izdelovanje bark iz [cementa, zatem pa tvoruice za izdelovanje večjih tovornih ladij. Vse te barke in parnike se rabi dandanes uspešno za promet v ; norveških kanalih in fjordih (zalivih). Te vrste barke so zgrajene iz posebno finega konkreta, katerega se uliva v jeklene podstavke i in ogrodje teh bark. Preizkušnja j z rabo konkretnih mostov je namreč pokazala, da je konkret (ce-i inent in pesek) zelo trpežen v morski, ali slani vodi. Sedaj se bo ! pa konkretno maso še izboljšalo, | da take barke morska voda več ;let ne bo zamogla raz.jesth kom proti severu; ali božja previdnost ni dopustila, da bi se zdaj že spolnila ta njegova goreča žel vernega brega Velike vode do Mi-jo Baraga hrepenel, iti k divja-|ehili-Maki,mc proti sever«, vsa . . mUV , w|ikj zemlja ob južnem bregu pa je pod | ,. , . , vlado Zjedinjenih držav. Nameni sem se pri tem misijonskem po-ja, ampak odločila mu je kraj j tovanju v največjo indijansko vas j!; ravno na nasprotni, na južni strani, kjer je bilo njega veliko bolj treba, kakor tam, kamor ga je gnala njegova sveta gorečnost. Zakaj v dotičnem južnem kraju ni bilo treba samo vabiti izgubljenih ovac in spravljati jih v čredo Kristusovo, ampak, kakor se bo kmalu pokazalo, tudi varovati jih je bilo treba kuge zmot ali krivoverstva, katera se je že nekaterih lotila. Zapustiti je tedaj moral svojo dosedanjo postajo, Krivo drevo, in ustanoviti novo proti jugu, pri "Veliki vodi" i-menovano. Kako se je to zgodilo, povzamemo iz Baragovega poročila do Leopoldinske družbe dne 26. mal. srpana 1833, v katerem med drugim piše: J "Le-to moje poročilo utegne bolj razveseliti prijatelje našega niisijona, kakor poprejšnja moja poročila, ker nikoli se jih šc ni v brega prihajali tja, poslušat in srcu si jemat besede zveličanja Precej dolgo sem se tam mudil, in dan pred mojim odhodom .je bil i odločen v slovesno delitev sv. kr I! vodi tudi zato, ker je ondi med 1 emi divjaki mnogo katoličanov iz Kanade, kateri na menjo kup-čujejo; ker pa nimajo nobene duhovne pomoči, zato so nekateri imed njih, kakor sem se sam prepričal, zelo zanemarjeni, in ti se bodo dali, kakor upam, zopet privesti na pravo pot, ko bodo duhovnika imeli med seboj; . . . njihovim otrokom pa, kateri brez vsega poučevanja rastejo tja v en dan, ponujala se bo s tem lepa priložnost, hoditi v šolo, Poslednjič želi prečastito škofijstvo ondi ustanoviti misijon tudi za to, ker vsako leto silo veliko Indijancev iz Krivega drevesa in iz okolice preziinuje v krajih ob Veliki vodi, kateri tedaj celo zimo ne vidijo duhovnika. Ko se pa tam misijon ustanovi, bode krščanskim Indijancem tudi po zimi mogoče, sem ter tja biti prt sveti maši, krščanski nauk poslušati in sv. zakramente prejemati; pa tudi stranskim poganom, kate- katera stoji v prav lepem kraju severnega brega Velike vode, en dan hoda daleč od Miehiganskega jezera, v katero se ta voda izliva. Tej vasi nasproti se je na južnem bregu naselila premožna francoska družina, ki si jc nakupila od vlade Zjedinjenih držav ondi zemljišča. To obilno katoliško družino je neizmerno veselilo, da jc prišel v ta kraj katoliški duhovnik; jaz sem moral pri njih ostati, in prizadevali so si na vso moč, da bi mi postregli in me za-j ložili z vsem, česar sem potreboval. Novo hišo, ki so jo pred kratkim dali zidati, so mi v to prepu-] stili, da sem službo božjo v njej j opravljal; daroval sem torej v njej vsak dan hvaležnosti ganjenega srca sveto mašo iu pridigo-val vsako jutro in vsak večer Indijancem, kateri so dan za dnevom v trumah od nasprotnega . . . , k ri po zimi tam ostanejo, bode to lepa priložnost, najti tam svoje I zveličan je. Glede na take okoliščine mi je moje prečastito škofijstvo naloži-sU, kar je neizmerno veselilo tiste naj ustanovim tam novi misi-Indi janee, katere sem za to pri-; v ta namen mi je tudi poslalo tako kratkem času toliko izpreobrnilo, kakor zdaj. Dne 5. rožnika sem krstil v Starem Kriveni drevesu, sedem ur daleč od župne vasi, petnajst poganov, kateri — večjidel od rasti i — so se to zimo pripravljali za -----, -------- ------- __ ... sveti krst, Dne 7. rožnika sem se|prav!jal in do dobrega pripravil. nekolikoj)omoch Krstil sem ta dan ob enem 46 poganov, kot prvence tega r-o ve ga razcvetajočega se niisijona, v katerem, kakor upam, se bode s no odpravil na, dolgo misijonsko pot, ki je trindvajset dnij trpela in bol jši uspeh imela, kakor sem ga sam mogel pričakovati. Ta srečni uspeh in prijetno upanje, da kakor se kaže, se bo veliko poganov v teh krajih izpreobrnilo, naklonilo je prečastito moje škofijstvo, (Dalje prihodnjič.) Veliko farmo za. rejo metuljev .................______ __ ima nek bogatin na Angleškem. močjo posvečujoče milosti božje! Na tej farmi se goji in redi oso-veliko duš pogubljenja rešilo i« j bito redke in drage vrste metu-privedlo k večnemu zveličanju. 0|ljev, kojili se proda okoli 30.000 kolika nedopovedljivo tolažilna1 sleherno leto. Denar naložen pri nas je varno shranjen. Priporočamo sc Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav. Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Pošiljamo denar ▼ staro domovino zanesljivo in po najnižjem kurzu. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje. Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. GLASILO K. 3. K. JEDNOTE. —27. SEPTEMBRA 191& Izhaja vsako sredo. Lastnina Kranj sko-Slovenske Katoli--k* Jednote v Združenih ______ državah ameriških. Uredništvo in npravništvo: 1961 West 22nd Place, Chicago, I1L Telefon: Canal 2487. Naročnina: Z* Člane, na leto.............$0.60 Z« n«član».................$1.00 Za inoMcsstvo..............$1.60 morala imeti svojega poročevalca, ki bi redno dopisoval v list. Poročalo bi se lahko o društvenem gibanju, raznih prireditvah, o nesreči kakega rojaka, o njegovi smrti, o delavskih razmerah, o napredku dotične naselbine »ploh i. t. d. i. t. d. Za to bi 'bili najbolj sposobni tajniki krajevnih društev, ker imajo po naselbinah med ljudstvom največ poznanja. IN- OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION * ef the UKITKD STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Own«d by the Grand Carniolian Blo-▼enion Catholic Union of th« United States of America. OFFICE • 1901 West 22nd Place, Chicago, in. Phone: Canal 2487._ Subscription rate: For Members, per year........$0.€J For Nonmembers............$1.00 For Foreign Countries........$1.60 31 Poziv našim dopisnikom. Credništvo našega lista je že večkrat nameravalo pojasniti či-tateljem. ozir. članstvu naše Jednote svoje težnje, kako bi se za- Glavna in najbolj pomem stvar za vsacega dopisnika in poročevalca je da poroča in piše točno stvarno in neodvisno. Novic, ki bi javnosti ne zanimale, bi se moral ogibati; osebnosti in privatne stvari je izpuščati, ako hoče da se izogne njegov dopis kritiki čitateljev in — uredniškemu košu. Nikakor ne mislimo, da manjka v krogu naših čitatelje^ zmožnih moči. Veščih dopisnikov je med 12.700 naročniki našega lista dovolj; le žal, da se vsakdo tako rad ogiba peresa. Naših ameriških Slovencev ne smemo nikakor prištetati utied analfabete; izobraženi so že tako, da zna že skoro sleherni brati in pisati. Eno lepo lastnost med našim ljudstvom moramo s pohvalo omeniti, da se a-meriški Slovenci veliko bolj zanimajo za časnike, kakor v starem kraju; žal le, da niso za dopisovanje v naše slovenske časnrke tako vneti. Res je, da bi moral človek z lučjo iskati slovenskih ame- P >glo naš list zboljšati in izpo In i t iDanes pa prihajamo siriških pisateljev, pesnikov, uče- stvarjo na dan v zaupanju, da bodo obrodile sledeče vrstice dober sad. Pred vsem in najprvo pa naj zborovanji je vsakoletno zaseda-i nje kongresne in senatske zbornice v Washingtonu, D. C. V kongresni zbornici je zbranih sedaj 435 ljudskih zastopnikov, v senat-ski pa 96. Vsi ti tvorijo razna politična in verska prepričanja^ In vendar je že od leta 177(5 lepa navada, da se v kongresni in se-natski zbornici Zedinjenih držav pri prvi seji moli; v to svrho si izberejo kongresniki in senatorji svojega kaplana. Taka molitev je običajno zelo kratka in pomenljiva. Vsi državni poslanci, ne oziraje se na njih verska prepričanja vstanejo pozvani k molitvi in poslušajo duhovnika ,kar menda še v avstrijskem parlamentu ni običaj. Za kongresnim zasedanjem v Washingtonu so najbolj znamenite takozvane narodne konvencijo, vršeče se vsako 4. leto. Na teh narodnih konvencijah, republikanskih, demokratskih i. t. d. se imenuje predsedniškega in podpredsedniškega kandidata, katera se voli isto leto v mesecu novembru. Delegatov na tako konvencijo pride na tisoče iz vseh držav, teritorijev in kolonij* naše mogočne Unije. Letos se je vršila republikanska narodna konvencija začetkom junija v Chicagu, 111. istotako tudi progresivna narodna konvencija; demokratska narodna konvencija je bila pa v St. Louisu, M o. Tudi delegatje teh narodnih konvencij imajo žc od nekdaj lepo navado, da pri vsakem zborovanju molijo; enkrat si izberejo ka- njakov in umetnikov, ki bi probu-jali narod v našem duhu; imamo pa zato dosti izkušenih, uplivnih in znanih mož, ki bi lahko iz svo-*»de povedano, da tega poziva ni- jc lastne izkušnje stopili večkrat Ikega katoliškega duhovnika, en kakor nismo sestavili na podlagi v javnost s tem ali onim nasvetom (dan protestantskega pastorja, en iniciative in kritike najboljšega??j za celokupno dobrobit našega naroda v Ameriki. Se eno željo in prošnjo imamo slovenskega dvotednika v New Yorku. ki je v eni, svojih zadnjih .številk bičal in ožigosal vsa gla- predno zaključimo te vrstice. Ta dan pa judovskega rabinca. Da je temu resnica, hočemo na- tem mestu kasneje navesti dobesedne molitve, katere se je letos opra- sila naših slovenskih podp. "K- prošnja je namenjena našim č. gg. vilo na republikanski in progre-not".'.'! in jim dajal navodila, v slovenskim duhovnikom širom A-jsivn; narodni konvenciji in sicer I kaki obliki morajo izhajati; ta|merike. Izmed celokupnega Ste- dne 8. in 9. junija. vila nase čast. slovenske duhovščine jih spada skoraj dobra polo- riške Slovence je, predno je zagledal gori nave- vica k naši podporni organizaciji j Rojaki v Clcvelaudu v deni najboljši? list v Ameriki lučjK. S. K. J. Upamo, in se za trdno I City Pa. in Elcvethu se •Ianek, ozir. ta poziv je imel urednik našega lista že v mislih .še pre Leto 1916^ je tudi za naše amc-dolm konvencij. Forest dobro nadejamo pomoči in sodelovanja I spominjajo konvencije te ali one tudi od teh naših sobratov; oso- znane podporne organizacije. Nad vse graje in obžalovanja sveta tamkaj na iztoku. Uredništvo "Glasila K. S. K. Jedpote" spoznala in uvidela že hito verski in drugi razni poduč- dlje časa, da ima premalo dopisni- Uivi članki ter razprave bi nam vmjno je pa dejstvo da so naši -- bili dobrodošli. S prijaznim injslOVenski delegatje na teh kon Sodelovanjem od strani naših č. slovenskih duhovnih soibratov 1)i daleko dospelo vencijah običajno molitev zavrgli ali opustili. To priliko je porabil nek naš lokalni list ki je o tem ' Molil je v angleškem 'jeziku takole: "O Bog, ki si vstvaril našo zemljo, ki jo vzdržuješ s svojimi rokami, kojega glas zemljo vodi, kojega ljubezen jo krepi in kojega varstvena luč nam daje pravo pot nazaj k Tebi, — o Vladar, po kojega volji se je' razdelil svet v narode, plemena, jezike, da bi po Tvojem modrem navdihneyju čim preje zamogli najti skrite zaklade Tvojih dobrot, po katerih se le zamore dospeti do sreče, miru in varnosti med ljudstvom; — o Izhod, iz katerega izhaja solnce pravice; Studenec moči, Izvir Rcsnice, — mi klanjamo danes svoje glave pred Teboj in dvigamo naša srca k Tebi kot pno opravilo današnjega dneva. To delamo v priznanje Tvoje nadvlade in moči, ki vzdržuje naš narod, ki blagoslavljaš naše ljudstvo in vodiš naše cilje. Vodi in navdajaj tudi naše nasvete in misli vedno tako, da bomo le Tebe spoznavali za Prvega in Največjega ; — da bomo spoznali, da brez Tebe nc moremo staviti upanja v naše narode. Dodeli nam spoznanje, da bo tudi najmanjše izmed naših dobrih del storjeno v Tvojo čast in slavo zraslo večje pred Tvojim obličjem, kakor kako cesarstvo. Vsled tega blagoslovi vsako našo misel in delo, da bo vse dopadljivo Tvoji božji mogočnosti, Amen." Dne 9. junija t. 1. ob 11:20 dop. jc pred sejo narodne republikanske konvencije v Coliseum opravil methodistovski škof McDowell sledečo molitev: "Vsemogočni Bog, v katerega so naša srca obrnjena, komur so vse želje znane, pred komur ni nič skritega, — očisti misli v naših srcih ])o navdihnenju sv. Duha, da Te bomo popolnoma ljubili zadostno poveličevali Tvoje sv. me v čegar imenu naj bo vse našel današnje delo opravljeno. Hodi pred nami s sv. Duhom, da bi vse naše za početo delo tudi nadaljevali in končali v Tebi, da bi to j pospeševalo Tvojo slavo v korist I in dobrobit vsega človeštva, i. Mi smo tukaj zbrani na dan, ki je vclepomenljiv in večji, kolikor :;c je takih dni še kdrj. priredilo. Kar se tukaj sklepa in dela, je vcievažno, ker se dela za našo ljudovlado in celi svet. O (i os pod Bog, naj bi padel danes duh dobilo" zaupanje ljudstva; da bi nskega dolarja. Ako bi nasa slav-pravično delovanje te konvencije na kongresna in senatska zbornica očistilo narod vsega materializma, uradnim potom prepovedala izvoz da bi se njeni plemeniti cilji tako mpmcije v Evropo, bi bilo sedanje utrdili v prepričan:;?, da naša velika država ne sloni in nc slovi samo vsled bogastva, temuč tudi v izvrševanju postave, pravice in institucij, ker je bila ustanovljena na temelju miru, enakopravnosti, ljubezni in bratoljubja med narodi vseh vrst in verskih prepričanj ! Blagoslovi našo domovino, da bi bila vedno močna trdnjava miru, zagovornica bratoljubja med narodi; da bi bila naša država nosilka in apostelj miru med vojne že djivno a se nam bliža k koncu; dan sej(>0|j prospeh Jednote tudi vesti iz J. in cenjeni čitatelji! Poletna do Začetek je storjen, treba je le še izruvati s korenino vse ovire, in m je zagotovljen." PPffHK sv. Cerkve ima za to dovolj svoje, . . h Abrahama L.ncolna moralif.nc ^^ pmlsedllik Wil- f ^^ »J r,nc nozico, da bi zamogli | ^ j)a inaterijalne Predsednik!^ Pr,de ^ vrs,°" ,>r,l,c" Wilson bi lahko po zatrdilu tega t»lo se je že,^ da so morali p<,l«caji člankarja samo z eno besedo pre povedal izvoz municije za vezni kom v Evropo, kar bi jih s tem prisililo prenehati z bojevanjem. Princ Hohenlohe jc pri tem miš-1 S tem so zadali bivši delegatje Cenjeni člani in članice k. S. K. {v owniza(.ije sanicllul sebi in Zi raznih slovenskih naselbin, kate- krajša in noči daljšajo. Na jeseni re vsakdo rad čita in se zanima za- in pozimi ima vsakdo več veselja j stranitev Baš te pa žal pogreša naše! za čitanje listov ali knjig; v tem|^vorani katcpa jr |)jla v Mava(li> odkar obstoji ta podporna orga- organizaciji moralieno zaušnico. Z Jednotinim znakom, ki I tvori sv. križ, so glasovali za od-molitve v konvenčni Iništvo že od nekdaj. Ko se času ima pa tudi vsakdo več pri- nje. ure« je vršila šele pred kratkem velika ložnosti in časa za dopisovanje, stavka rudarjev v Minnesoti. smo Uredništvo "Glasila K. S. K. .Jed-vedno mislili in pričakovali od ka- note'' apelira s tem še enkrat na kega dopisnika bolj obširnih po- Vašo dobrohotno naklonjenost ter rot il (»d tamkaj: saj imamo ven- Vas prosi, da stopite v močno vr-dar na Iron Range v Minnesoti sto dopisnikov ter poročevalcev 1'i krajevnih društev, spadajočih | tako, da bo prinašalo vaše glasilo pod okrilje naše smo in čakali, pa, — zaman. Šelelvih poročil in novic, in da ne bo več tako prazna dopisov, kakor je današnja številka. Pošljite nam Minn, bolj ob kratkem; poslal dopise in poročila v obliki, kakor-iiiiin je tudi nekaj številk listaj šili hočete; pisana na 1 strani ali ar ohstoji nizacija. Vprašanje nastane sedaj: Ali jc zasedanje državnega kongresa, ali pa kaka narodna konvencija bolj imenitna in več veljavna, kakor pa konvencija kake slovenske Jednote. Čakali I v vsaki številki celo stran zanimi- P0(,t>- Jednote? - Da. Kongresni- proti koncu se je nekdo javil in nam opisal stavko rudarjev v "The Strikers News" delavcev, iz kojega smo posneli par važnih novic o tamošnjem štrajku. Zal pa da so drugi naši slovenski stav-karji med tem časom le bolj molčali; niti temu. ali onemu ni prišlo na mar, poročati na tem mestu kaj o stavki, za katero se je zanimala vsa slovenska ameriška javnost. Priložnosti in časa je bilo za dopisovanje dovolj; do'brc vo-. Ije ali zanimanja za dopisovanje pa — premalo. Nemogoče je nam povedati, v koliko večjih in manjših naselbin roma redno sleherni teden naš list. Ni je države, ali kake znane naselbine. kjer bi ne imeli vsaj nekaj čitateljev. Tekom časa se v našem javnem in društvenem življenju pripeti vedno kaj novega i>i prikladnega za javnost. Mi a-meriški slovenski časnikarji še nimamo doslej, lastnega 'korespon-denenega centralnega urada in ga tudi nikdar ne bomo imeli,ker vleče vsak list na svojo stran. — Da se izpolne' predale lista z novicami iz slovenskih naselbin je treba toqej v prvi vrsti stalnih in vestnih poročevalcev, ali dopisnikov. Vsaka naselbina, osobito večja, bi na več, pisana s svinčnikom, ali s črnilom; urednik mora itak vedno prirediti poslane dopise, iste slovnično popraviti in če treba izboljšati, da so dobri za stavca in za javnost. Zaeno želi uredništvo, da naj se dopisi pošiljajo tako, da dospejo najkasneje do sobote v naše roke in ne kasneje, kajti v ponedeljek in torek se strani lista že navadno zaključi. Molitev na konvencijah. Nikjer drugje na svetu se ne vrši vsako leto toliko konvencij, kakor v Zedinjenih državah. Konvencije prirejajo od časa do časa razne velike politične, verske, delavske in podporne organizacije, ter organizirane skupine skoro vseh stanov. Ako listamo zgodovino oziroma zapisnike teh konvencij, bomo prona.šli, da imajo Američani že leta in leta nazaj lepo navado in običaj moliti pred otvoritvijo vsakega konvenčnega zborovanja in po zborovanju. Gotovo najbolj pomenljivo in najbolj važno med vsemi drugimi ki, senatorji in delegatje narodnih konvencij sc ne sramujejo običajne molitve; a naši slovenski j delegatje, ki so vsi katoličani pa i coina, so z njim nadaljevali noj za dobro stvar in so zaupali vanj toliko časa, dokler ni svojega plemenitega dela izvršil. Drži nas zveste in vdane tem idealom, ki vsepovsod na zemlji koristijo človeštvu. Dvigni nas nad vse, kar je nizko in majhno in utrdi nas o Gospod, da bodemo jhliko s Teboj vred rešili svet v prostosti in svobodi za pravično stvar, resnico in elovečanst vo. Vodi misli in srca naših mož, vodi njih besede in govore, — blagoslovi našo ljudovlado in ves svet! fl o Tc prosimo po Jezusu Kristu-mi, Amen." Dne !). junija se je pred sejo ;; progresivne narodne konvencije j v Auditorium tudi molilo. Molitev i je opravil Dr. .Joseph Stolz, Židov- j ski rabi nee Isaiah templja iz Chi-j ca^a. Molitev se je glasila takole: " ') Gospod, kojega prestol je v neocsili, kojega stopinje so na zemlji. O Bog, ki si Oče in vladar vseh narodov. O Večni, kojega v Berlinu postaviti na trg pre«■I'1 "V«lippi ',1 JUH _ tTT- ■ glasilo k. s. t. 27. SEPTEMBRA 1916. ITgtanovljena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 1. avgusta 1916 skupna izplačana podpora 91,174.941.77. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Clveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhiči box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. ., John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Fraucič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St.; Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Pcnn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Grcgorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111. - PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Konna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wvo. IJREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 \V. 22nd Place, Chicago ,111. Telefon: Canal 2487. Rajši vreži eno našo, pa ti bomo pomagali, da pojde bolje skupaj! — Pa ti primi harmoniko, je de-' ___ jal godec in se ponosno zasmejal. A zaigral je vseeno domačo. Zape- Dr. stev. li smo vsi, tudi jaz. Ženske so cvi- —j--- lile tako visoko, da sem strme verjel, kakšnih drobnih in tenkih glasov je zmožno naše grlo. Tisti kmet, ki je pel čez druge, sc je tako napenjal, ki je bil ves rdeč in zaripljen. Smeh in veselje jc prišlo do vrhunca. Vprašal sem za svoj račun. Krc-mar se je praskal nekaj časa za ušesom, stal sredi sobe in se po-mišljal. K tnalu pa je bil njegov sklep gotov. Šel je v kuhinjo po gospodinjo, vrnila sta se skupaj, Oštir je rekel, da ima%vino vsake sorte. Ima rdeče, ima rumeno dalmatinsko, ki je močno in vredno moža, in ima tudi črno i-strijansko, ki ga posebno priporoča. Moj brat je pomežiknil in razumel sem ga tako, da bi bil istrija-nec pravi. Naročili smo ga prvi liter. Poleg tega smo si izbrali juho, zakuhano z rezanci, zraven pa "prato in salato". Vino je bilo res y>itno, juha premastna, pečenka še mastnejša, a olje na salati je dišalo neprijetno. No, kakor sem sodil po obrazih brata, njegove -žene, mojega in njegovega bir-manca, je bilo jasno, da jim gre jelo in pilo izredno v slast. V izbo so pričeli prihajati novi i zaprla za seboj vrata in obstala botri. Tako je naenkrat prisedel | pred njimi. Oštirka je prožila pr-suli in starikav kinetič, ki se jc ra-1 ste leve roke drugega za drugim zkrinkal za očeta tistega fantiča, j iz stisnjene pesti in polagala na-! katerega boter je bil moj brat. nje črlii in .debeli desni kazalec. Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec avgust 1916. Imel je s seboj tudi svojega bir mančtka, majhnega čokatega fantka, ki je gledal izza mize kakor muren izza krtine. Oštir, čokat možakar, gladko obrit v belem Oštir je pisal s kredo po vratih, pisal in pisal* številko za številko, dokler niso bila popisana vsa vra-j 43 ta z osmicami, podobnimi pote- 44 gnjenun prestam, s sedniicami ka- predpasniku in z visoko zaviham-1 kor polomljene vile in z dvojkami-rokavi, se jc iztegnil preko o- nii kakor velikimi in neokretni-beh prišlecev in porinil na mizo j mj vprašaji. Cisto spodaj v des-dva kozarca. nem kotu je stalo: 27 fl. — Danes pa kosilo, je rekel, ka-( ()*tjr j(, ,)retuhtal še enkrat svoj kor ti drugi, ali ne, Martin? 45... 46... 47... 40... 50. . . 51. . . 52. . . 53. . . 54____ — Pa, je jecljal dvakrat kiiie-i|las je bilo za mizo s)uo pedali tiček in mežikal name prav tlo- i radovednu v vrata. Kmetice so ki-brohotno in spomežikal name prav ,naj(, y giavanii, češ, to jc ceha, to dobrotno in spoštljivo. Pa, pa ! J)a ;c to> a kmetje so se ozirali liva-Muh jc bilo več in več. Po hi-|]e^no naine jn pomežikovali, češ, m so brenčale kakor čebele v o- p0gi0j ga> kaj je nakracal! groninem panju. Zelena peč je ža-| 0-tl|. S<1 nap(,til naravnost Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo rela bolj in bolj in skozi mala o- predme. na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. kna je pripekalo solnce, da jc kar dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: žgalo. "GLASILO K. S. K. JEDNOTJi", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111. Birmanci so sc porazgubili iz sobe, tekali po dvorišču in igrali na orglice Vsi naenkrat so muzi-eirali, da je bilo strašno in smeš- — Lahko mi verjamete, je rekel, za goljufijo mi ni! 27 goldinarjev znaša vse skupaj. Kar je, to je. Moj brat jc segel z roko v žep tako uatesno in s težavo, kakor bi rinil v celo in hi skušal s pe- NAZNANILO ASES. 10—16, ZA MESEC OKTOBER 1916. 110 obenem. Ko pa so se utrudili. so začeli ogledovati svoje "zlate' . . , ... . .... ,• ,• stjo prodreti hlacnieo. Bom pa pla- ure, lih primerjali 111 popravi.ali,; v •» 1 . .... .... ; I, „; " ,1.....ti \'«t„ so ^ e» J* 1,1 mkl a,u- - dokler jih niso polomili. Nato so Imena umrlih članov in članic. 13N5 Josip Štimee. star 54 let, član dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrl 12. avg. 1916. Vzrok smrti: Vodenica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k -lednoti 10. jan. 1896. Ii. 31. 1M!I John K reus, star 58 let. član dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City. Kan>., umrl 23. avg. 1916. Vzrok smrti: Embolus. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jeilnoti 2. dec. 1900. R. 42. 1582 Matt Starašinič. star -18 let, član dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., umrl 27. avg. 1916. Vzrok smrti: Vnetje obisti. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 5. okt. 1902. R. 34. se malo stopi i med sabo ter so jo gi tam dalje je menil, da bi dal rekli: , r - i 1 1 :i » ,*,.„ za pol litra. Mnogi so pa kali, vsi obenem, da je Inlo se stra- ' . .111. i llentajte, vsako delo je dobro 111 Bogu v čast, ošt irska je pa res šneje in še sinešneje ko poprej nji liovo muziciranje. Par mater si . , 1 . ■•« najboljša. Tri take cehe, pa ima je zakadilo iz sobe na dvorišče •» J . med tulečo in mladino; vili sem ne j( 0 0 za utM ' kaj zaušnic in psovk, krik 111 vik. nato j>a jc nastal zopet mir. Matere so se vrnile v sobo, na dvorišču pa so zapele zopet orglice, le Plačal sem 27 goldinarjev. Ko sem se spravljal v voz. jc rekel brat : — No, kako kaj.' Dobro! Dregnil sem voznika \ hrbet in 19837 Nikolaj Drvodjelič, star 26 let, član dr. sv. Jurija 64. Etna. j jasneje in neubraneje. Pa., umrl 9. sept. 1916. Vzrok smrti: Vročinska bolezen. Za-j Orni istrijanec je med nami ve- . . v varovan za *1000.00. Pristopil k Jednoti 17. okt. 1913. R. 23. j stno opravljal svojo dolžnost. 1I1U za bičal: Nategni vajeti, ce ne. 13135 Karol Bučar, star 30 let. član dr. sv. Petra i«. Pavla 91, Rankin. Kmetje so rdel« v suha lic« .1. on ti populim uhlje! . Pa., umrl 20. avg. 1916. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za | J»« svpt,1° kakor h» S(' J,m $1000.00. Pristopil k Jednoti 1!>. nov. 1908. R. 22. I 'daril je po konju z bičem, da J|>2. kresali iz njih sami najboljši dov- sem sedel, kakor bi me kdo vrgel. >956 Frančiška Modic, stara 19 let,članica dr. Kraljica Majuika j Ta al. 0111 je že pričel pra- izginili smo za oblakom prahu. 157, Shebovgan, Wis., umrla 17. avg. 1916. Vzrok smrti: Vnesti kakšno svojo pa je menda ---— _ t,, rrev. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 20. nov. | sp<»™al. da n, zadel za mestnega ^ Zff0(J0Vine Igle, SlVail-1r človeka prave. S kraja je govoril © 0 1M> K- ,b- ! ke in sester. .16. ! Iraena poškodovanih in operiranih članov in članic. 18183 Martin Škerjane. člair dr. sv. Antona Pad. 87, Joliet. II!., operiran 1<;. jul. 1!M6. Opravičen do podpore $50.00. 1I5S Ana Labarne, članica dr. sv. Rozalije 140, Spiingl'icld, 111., operirana 18. jul. 1916. Opravičena do podpore $50.00. JOSIP ZALA K. Glavni urad. 23. sept. 1916. gl. tajnik K. S. K. -I. pogumno, proti sredi je pa kar mešal, kakor bi zabrodil v lužo. -- Do konca sploh ni prišel. ,,,la. sjvanka, Prišli so novi gostje: oče in ma pU-tenka, kvačka, 105. 108. 100. 110. 111. 112. 113. 114. 115. Suspendovani člani in članica. Od dr. SV. Jo/el'a št. 7. K. S. K. -I., Pueblo. Colo., 9562 Frank Iioltczai. $1000.00; 1695 Franca Boltezar. 27, $500.00; 21527 .Matija Vizjak, 32, $1000.00; 6774 Jos. Ilrovat, 21, $1000.00. SuMpemlovjiiii dne 7. septembra 1916. na podlagi Jeduotinih pravil člen 121, stn: 11 49 in 50. JOSIP ZALAR, ? gl. tajnik. < >Ia\ ni urad. 20. sept. 1916. smo bili sedli, je bila polna botlovskega sorodstva. Stari in mladi so se vrstili, ženske in moški in vsi so pili istrijanea, ki je stal po mizi v velikih temnih steklenicah, vsi so jedli juho z rezanci in " pra to in salato." (Spisal Milan Pugelj.) Ko sem stopil s svojim biriuan-čkom v cerkev, so bili že vsi botri zbrani. Stali s»> v dveh velikih vr- voda. Para se kadi in nas obliva od vseh strani. To si je vsak oddahnil, ko je stopil iz cerkve! Odpravili syio se v krčmo, da si potolažimo žejo. Birinaneu sem že kupil potrebnih daril in nosil jih je v beli culi . . ... , . Pred cerkvijo je stopil k nama stali, razprostiraloeih se od vrat . . . • -......f- ^ ' 1 . , .. . iniegov oee 111 pozneje se mati. O- pa do oltarja. Pred njimi so se ? ; 111 i,Bu i ee je bsl moj brat. vrstili birmanci v novih oblekah , in .Hedali zardeli in vznemirje- ' Sli sn.o v kremo, prostrano a U^-ki se je že sukal j ^o. V kotu je stala velika zelena peč, ki je bila zakurjena. . ... —Za hudirja. sem rekel, ila-Bil je viso-k. suh 111 siv moz. vi-1 — lie, so klicali oštirja. Fran- kot igla; s takim trnom si je spe 140 142. n jal svojo raztrgano obleko, ki je 143... Prejeli na račun ases. itev. 8-16 ea mesec avg. 1916. J 2........ 3........ 4........ 5........ 7........ 8........ 10........ 11........ 12........ 1 3........ 1 4........ 1 5........ 1 6................... 17................... 20................... 21................... 2 3................... 2 4................... 2 5................... 2 9................... 3 0................... 3 2................... 3 3................... 3 8................... 3 9................... 4 0................... 4 1................... 4 2................... veliki in beli račun in tudi mi, kari 55........ 5 6............... 5 7................ 5 8...........'____ 59 ,.............. 60. .............. 61............... 62............... 6 3............... 6 4............... 6 5............... 6 7............... 6 8............... 6 9............... 7 0............... 71. . ............. 7 2............... 7 3............... 7 4............... *75............... 7 5............... 7 7............... 7 8............... 7 9............... 8 0............... 81............... 8 3............... 8 4............... 8 5............... 8 6............... 8 7............... 8 8............... 8 9............... 9 0............... 9 1..........1____ 9 2............... 9 3............... 9 4............. 9 5............... *96.............. 9 6.............. 9 7.............. 9 8.............. 100.............. 101.............. zaponka, igla i j s'...! varnostna za- 119.......... ti birinanca tistega kmetica, ki je ponka, vlasnica, igla za klobuke, bil oče birmančka mojega brata. pn»tiklnica (Spieknadel) same 122.......... I11 ta oče je imel zopet svojega bir- majhne, drobne stvaricc, pa kako 123.......... manca in ta birmanec zopet svoje-!vcjiko ulogo igrajo v človeškem 126!!!!!! i" - * ga očeta. Se parkrat so sc odprla življenju, zlasti v ženskem svetu! 127.......... vrata, in dolga miza, za katero j Kako bi mogli pogrešati vse te ;J2®.......... različne igle?! % 130.......... t) zgodovini igle ni znanega nič 131.......... natančnega. Vsekakor je skoraj . toliko stara kakor človeški rod ! 134.......... sam. Izumila jo je potreba. Vsak |jjj>. •••••• trn je naravna igla 111 gotovo je, {si....... da je človeku služil najprej trn 1139....... ce. boš pa je enkrat požrl! In France jc rad požiral kožar- bila takrat še iz listja, drevesne 144---- ce do dna. Prazne litre jc kar je- skorje ali živalske kože. Pozneje j 146;!.......... mal z mize. pa se vračal s polni-1 je napravil v trne luknjice in nami in jih postavljal s svojimi ko- peljal vanje rastlinska vlakna, sinatimi rokami preko glav kine- tako so nastale prve šivanke. Se- tov, kmetic in birmaneev na mizo. Meni se jc posebno ugodno smehljal in za vsako besedo, ki sem jo začenjal izgovarjati, kimal že naprej ni proti škofu, tam pred oltarjem. dala s«>kii miklavževska kapa je njegov obraz veličasten. Pričel se je ozirati po botrih. I-zbral si je enega in rekel: Niuštejte mi vi, katoliški mož, šest resnic! Mene je izpreletelo. Zavedel Ines nas vzame vročina! verni narodi pa so uporabljali namesto trnja ribje kosti. Šele mnogo pozneje so sledile tem prvotnim šivankam razne kovinaste igle. Prav na tako priprost način j Jg^;; V krčmo je prišel tudi hariiioui-lsi je napravil človek tudi igle 160.... .... kar. Za klobukom je imel velik šop I drugih vrst. Pietenke in vlasn.ee; ^Jjg™ avpusta ............................ roženkravta, a izpod krajcev soiso bile najprej lesene, pozneje so prejemki tekom meseca avgusta 1916. 147, 148... 150... 151. . . 152... 153. . . 154. . . 156... 157. . . 158. Izplačali Smrtnina Poškod. 333,90 523.87 190.53 113.61 177.28 579.65 151.14 23.50 82.06 41?. 14 63.05 254.80 I 214.03 196.39 37.27 I 77.76 I 96.89 58.79 ' 25.56 1 554.17 I 408.65 378.85 I 90.84 188.41 107.35 ! 26.28 146.46 117.67 141.17 195.76 311.10 $ 1,000.00 500.00 $250.00 Boln. pod p. 300.00 1,000.00 500.00 500.00 300.00 50.00 300.00 1,000.00 50.00 100.00 .......... 50.00 1,000.00 I........ 77.54 I!...........! 500.00 57.90 !...........I........ 117.42 jI...........I....... 92.90 338.82 84.39 79.42 293.82 95.16 136.02 256.76 143.62 92.60 284.60 70.55 216.77 35.56 ........... 227.84 !'■........... 108.23 !........... 169.25 ........... 69.08 i I........... 16.96 ........... 34.40 ii........... 137.15 1,000.00 28.14 ........... 1,000.00 i ,000.00 101.84 69.50 77.78 111.65 114.15 269.31 236.65 145.31 203.09 201.39 67.79 129.05 42.20 55.20 138.42 55.09 173.34 31.27 171.20 84.89 171.82 51.88 133.68 51.93 73.78 64.90 101.12 28.84 63.57 5.78 111.58 79.21 68.22 118.22 53.29 72.88 38.36 139.60 85.81 41.58 110.36 35.57 39.33 109.94 4 7.82 •40.25 69.95 5.83 52.08 97.50 57.36 17.78 10.44 98.21 83.14 31.89 26.19 97.06 51.60 41.65 30.54 40.91 20.16 42.44 134.10 31.88 95.80 44.75 54.65 34.49 22.74 131.26 32.54 40.35 58.41 34.40 39.73 25.65 19.09 $15,644.84 50.00 1,000.00 250.00 iS/ .....1.. $ 20.00 150.00 100.00 $10,350.00 $1,600.00 $ 20.00 .......$421,936.82 j mu gledali kodrasti in mokri čr- jih nadomestile kovinske. ;, I Plačanega od društev. Xič ne de, je dejal oštir; pečini lasje. Dasi je igla jako neznatna, Je j obresti je res malo gorka, bomo pa okna j —Češem prišel med vesele lju-|vcndar njena industrija velikan- Najemnina odprli, da se shladi. Idi, je rekel, senn dobro napravil,; sko razvita. Saj napravijo po to- Sedli smo za mizo moj brat, že-j če pa med žalostne, sem pa narobe j varnah vsak dan na milijone ige . 11a njegova, birmanec, bratov sin. ukrenil. Včasih so bile igle jako drage, in tudi tisti birmanec. iki mu je — Med vesele, so radostno za-i Danes so pa tako poceni, da sc bil brat za botra. Mi smo sedli naj renčali kmetje izza mize, med ka- nam skoraj ne zdi vredno pripo- sem ... se takoj, da sem šest resnic ze klop. roji 'muh pa 11a nas. Zlasti j kšne pa. kakor.med vesele! davno pozabil in da se jih ne | so sjlj]e v oči in v usta. Otepali Sedel je za peč in mešal piliti sc, ako vidimo iglo na tleh. •ke .Majhna je kupna cena iglA veli- Izdatki. Plačana posmrtnina..... Plačana poškodnina ...'... Plačana bolniška podpora Upravni stroški ........ .$15,644.84 1,855.71 100.50 .$10,350.00 . 1,600.00 20.00 412.26 $ 17,601.05 $439,537.87 $ 12,382.26 Preostanek 31. avgusta 1916 .........$427,155.61 JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. več spomnil, če bi tudi napel vso I ^ ^ neprctrgoma vsi. samo; stare dunajske "valčke z narodni- j kanska pa je njena »P0^ j Glavni u™*20' ^dl^o "zaznamovana asesmenta sta za mesec julij, toda svojo Iiejboljšo voljo. I ako^to- , m(). ^,.,na,nec je bil sladko zami- mi pesmimi v neumno koloboci jo. j vrednost. To vedo nanoijt , staprepozno poslana na urad Jednote, da bi se ju zamoglo vknjiziti v poročilo za mesec julij. rej me lahko spravijo gospod škof -jSedel je s culo v naročju | Vsak napev je ponovil po trikrat tam, kjer je dotlej še niso pozna- bila fa.P^f^^J iulii tako zadrego,, kakoi-sne sera bil i -n praznj^no oblečen tik mene, ali tudi po štrikrat in petkrat, deležen še v tistih časih, ko sem (,je(jaj kvišku, kakor bi videl ne- Posluževal se je nekih posebno de platno prodajal in drsal prvo leto ( kam po Šolskih klopeh. Najbolje je ^ mu jih je se(j]0 ,W) sera mislil, če greš malo iz cerkve. li. Ko jo je prinesel Kolumb v ilo-tiko s prvotnimi prebivalci Ant- one so vihar, če se v naglici kaj raztrga, ni šivanke pri narejena škoda No in šel sem. Vrnil sem se. ko so že birmali. Bila je izredna vročina in sopan-ea Zdelo se mi je, kakor da stojimo nad velikim kotlom, kjer vre ledal kvišku, kakor bi videl ne-j Posluževal se je nekih posebno de- t.iko s prvotnimi pieuiv*« ! ~ jarj|i givanko, ker baš one so vihar, ce se v nagi am skozi strop in pustil muham, belih in hreščečih basov, ki več- rike, so ti z veseljem dali c,s.°j,zna|e (,en*lti ta dar, saj so uporab- pa ni zaponke, ali * .»111 iih ie sedlo po šest in več; krat niso spadali k načinu tona. zlalo za šivanke. In se danes -l1.; ,intlri /a šivanko ribjo kost. rokah, da bi se i ki so odrezani ijaie uiui«.j • a ljubša in dražja! -Mi pa spoznamo upora! te Raziskovalci šivanke. zaponke, vlasme ^ poročajo, da so|uo tal^t. K.«»'» starikav boter in prezirljivo zavil se čutile žene Kskiiuov sdno J^]|"^"|)Urjel)je po vsej hiši, kakšeni.iko je ni, pa bi morala biti. okoli ust ill oči. Ko je imel že čr- Takt si je tolkel z nogo. z glavo,divjim narodom, ki so Mj pa spoz|laiiio uporabno ceno urno zopet popravila! Veliko je- " a n k e, -,. so,no takrat, kadar je nimamo, a jo cei — Kaj to čebrnaš, se je oglasil j severnega tečajo poročajo, aa . | uuAn'n nfttrPhuiemo. Kakšno znatna, ne obroče po obrazu in zlasti če-! je pa zavijal nekako tako kakor z od sveta, šivauka ljubša in dražja j ^ 011ke, vlasnice poseb- zo, hude jkot zlato in biseri. Raziskovalci s ; ' , . • ninialu0, a jo celo pretepe more povzročiti ne- lu, je dvignil polahko roko in melodijo, pomajal ž njo sera in tja. Naročili smo vina. ------------- .------«,------ , , iim do _ Kakšnega vina .' ustnice. Nima repa, nima glave! leaščene in srečne, ako so j 1 prepire, včasih morda i1 malovredna šivanka, atiA«TTiO 8. K. JEDN —27. i SEPTEMBR A 1916 Moja bela stran. Študija. — Spisal F. S. Pavletov. Stran papirja sem položil predse na mizo. Bila je bela kakor sne-žec, oni drobni, fini snežec, ki ga še ni zamazala človeška stopinja. Cista, bela je ležala pred menoj. In tedaj me je prejela, želja, naj bi kaj zapisal nanjo. Zdelo se mi je, kakor bi me ta njena belina vabila, vlekla . . . Prijel sem za pero*. Dolgo časa sem je držal v roki, a moja stran je ostala bela. Se vedno enako bela, kakor oni fini kosmiči, ki so nadali izpod neba. Nato sem jo odložil. Truden, moten je bil moj duh zmožnost je bila suha. In ležala je vedno plesali okoli svetilke v divjih, pogubnih krogih. Jaz jih nisem mogel gledati. Bežal sem po ulici naprej, naprej . . . Truden, izmučen in zbegan sem prišel domov, in neka bol mi je razjedala srce: še vedno, vedno mi je prihajala misel, da je bila ta veša, liki moja duša. Vzel sem svojo stran in iskal sem pri njej pomoči in uzrl sem besede: — "Oni, ki niso vzdržali izkušnjav, so oslabeli in padli." in. Sam sem bil sredi polja. Jesen je plavala okoli ... Ob razpotju je stalo razpelo. Dve vitki drevesi spina Christi sta širili nad njim svoje veje. Niz-111r,110J-a ko so se krivile, in njihovi podolgovati, močni trni so silili v raz- moja bela stran tam v kofu. Dan , od ^ strani Dotikale s0 se za dnem je ležala mirno, in dan s oven5ane RlavC| ob jema_ za dnevom so legali nanjo prašni atomčki, vedno več, vedno več ... In ni bila več bela, moja nekdanja bela stran. A to me je bolelo. Kaj je bila nekdaj tako lepa — in sedaj? le so ranjene prsi in obtolčene roke. In kadar je zavel veter po mrtvem, zapuščenem polju, tedaj so se vznemirile krivenčaste, bodeče „ , . , m i i veje in se zibale, zibale. Vedno Vzel sem jo zopet v roke. Skrb-|bo|j sq se pritiskale k razpehl. j„ no sem obrisal prah raz njo in jo iznova položil predse. Odprl sem Kenipčanovo knjigo — in stavek za stavkom sem si izpisali na to belo stran. In moja stran se je polnila . . . Popisal sem vso. Potem pa sem jo shranil v knjigo in sem jo skrbno čuval . . . Pred podobo sem prižgal lučko. Veselo, živahno je plamtela, in njeni svetlobni trakovi so begali po podobi in razsvitljali "srce," ki je bilo samo luč, samo goreč plamen — jasen odsvit ljubezni. Ljubil sem to lučko. Vedno in vedno sem ji prili- videlo se je, kakor bi silili ti moč ni okorni trni v telo Križanega. .. Oči Njegove pa so se mi zdele tako polne bolečin... Polagoma sem povešal trepalnice, polagoma mi je vstajal trepet . . . Poizkušal sem zažgati i kadilo v svojem svetišču, a dim se je plazil po tleh in leno izginjal v temi . . . Oči Njegove pa so me gledale tako proseče . . . Bile so tako polne bolečin . . . In moje hrepenenje je postajalo strah ... Videl sem luč,, daljno luč. Cul sem glas, od daleč sem čul nežen glasek. In v meni je gorela volja in davno hrepenje po Onem, ki je u-stvaril to harmonijo. In moč mojega teženja po tej Modrosti, ki je ustvarila vse to, je bila silna. Žejen sem bil in hrepenel sem po kapljici tolažila. Hitel sem domov k svoji beli strani, in moje teženje mi je pomagalo iskati besede: "Glej, nebo in zemlja . . . storita vsak dan, karkoli si naročil." V. Odprta knjiga je ležala pred menoj. Njen začetek je bila beseda božja in njen konec Njegova slava. Stran za stranjo sem odpiral, in polje njeno je bilo polno semena. A to seme je bilo raznovrstno: seme pšenično, bilo je seme rže-no, travnato, cvetlično . . Dosti ljudi veruje rajše goli laži, kakor pa čisti resnici. Nekatera ženska pokaže svoje junaštvo že s tem, če ubijexmlado miško v kuhinji. Boljše je opomniti včasih kakega moža na to, kar že zna, nego pa na to, kar ne znA. o Če že ne niore sosed svojemu so- i sedu drugače nagajati, si nabavi psa, ki vso noč tuli in laja. $$$$$$$$$$$$$$$$$$*$ $ Pošiljatelji denarja pozor! $ $ $ $ $ Li trpite ob premembi vremena <{} ali letnega časa? Po izvanredno vročih dnevih letošnjega leta prišel bo kmalu hladni, mrzli čas, in mnogo ljudi jako trpi ob tej nagli izprenienibi. Čutijo se jako slabe, njihov apetit je slab, hitro se utrudijo in vsak, kakor pravi sani, ni več tak kot je bil. Navadno se prikaže že zapeka, združena z drugimi nerednostmi. Pri takih razmerah je Trinerjev | ameriški eliksir iz grenkega vina pravi božji blagoslov. Kako on lil te strani so bile božji logi, j pomaga? Očistil bo dobro drobov-polni cvetlic, logi, ki se je po njih j je, skozi in skozi, kar najbolj mo- $ $ $ $ $ $ Sedaj Vam pošljem denar v staro domovino po brezžičnem brzojavu (Wireless) . Vsaka beseda ali jtev^prl našlo vil stane 65c. Cene kroncem so jako nizke. Denar pošiljam po najnižjem dnevnem kurzu. Vse pošiljatve so jamčene. Rojaki, ki želite svojcem v stari domovini pomagati, sedaj se Vam nudi najlepša pnilika. 100 Kron samo $13.50 Pišite po nadaljna pojasnila. Se Vam priporočam spoštovanjem JOSIP ZALARy Joliet, 111. $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ razlegalo ubrano petje. goče, okrepčal bo telo in mu dal $$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ A to petje so bili tihotni, nežni nove sile. /boljšal bo apetit, od-harmonični akordi — polni slave stranil glavolnil, kratkomalo: Za- Xjegove. peka m vse posledice izginile lil te strani so bile travniki, po bodo čez noč. Po mirnem nemote- Ini nežnih, šibkih stebelc, krepila, mstla, vzpenjala. ki so j nem spanju vstal boš rano poln novega življenja. Cena $1.00. Pri A na teh travnikih je dihal bo- vseh drugistih. Ako pa slučajno žji dih, plaval božji mir, in Nje- Tvoj drugist ima v zalogi Trincr- gova roka je uravnavala vse . jev ameriški Stran za stranjo sem odpiral, vina, pa piši in moj duh se je ponižno, krepe- cu, nikoli pa ne vzemi, ako ' neče vglabljal v te balzamične di- nuja kako nadomestilo, je eliksir iz grenkega naravnost izdeloval-i po- sicer V sponah je ječala moja duša, jšavc in srkal iz njih jutranjo, otožna in nemirna. Njene misli pa svtr") moč novih, cvetočih čus-niso bile nežne kapljice, niso bilejtev. Povsod mi je vela nasproti ljubke, rdeče cvetke, niti neizmer- Njegova svežnost, in povsod je hi ne nebesne daljave . . . Moje mi- tela moja duša za njo. sli so bile motne, kakor jesenski Stran za stranjo sem odpiral, V blagohotno uvaževanje! S tem naznanjam onim številnim ccnj. odjemalcem, kateri so zadnji čas naročili pri tvrdki A. Horvat kranjsko importirano slivovko, da mi je sedaj iste zmanjkalo in bo je sedaj ne more več dobiti iz starega kraja. 17 Denarja od »edaj naprej ne bom pošiljal več nazaj za ni malcem _ pinovec, katerega -------- ----------- , - _ Moja tvrdka je edina samostojna te vrste v Ameriki. Jaz prodajem blago tudi ceneje, kakor katera druga tvrdka in to vsled tega, ker opravljam večinoma .am v.e po.le. Star pregovor pravi: Kjer drugi delajo, drug. vza- mejo, tega pa ni pri meni. Posebno se toplo priporočam cenj. a naročeno slivovko; pač bom pa poslal vsem tistim odje-nalcem namesto nje kranjski importirani br.njevec ali tro-.inovec. katerega imam še dosti v zalogi. . slovenskim gostilničarjem, katerih morda ceno, pa dober kup stvari jaz ne morem osebno obiskat, da naj se sami obrnejo pismeno name, Kar niso nikoli tako dobre. # * « Za revmatizem, ki po navadi prihaja s pretnemho vremena, za nevralgijo, za razne pokodbe, ote- bode v Vašo lastno korist. ANTON HORWAT, importer in trgovec z žganjem na debelo. Telefon: Canal 2974. 1827 W. 22nd St., Chicago, III. val svežega olja, in od dne do dne 0]<0]i mene, kakor oni piš, ki in nova pota, trdna in varna so kline in raznovrstne druge holeči- je sedaj zavel po zapuščenem po-j me vabila. In ta pota so bili sle{- ne je Trinerjev Liniment (obli/.) dovi Njegovih mogočnih stopinj, najboljše zdravilo. Rabiti ga je In šel sem, odprl sem svojo be- seveda samo zunanje. Pri Panain- lo stran in čital sem na njej be- ski razstavi I. PU6 dobil j<* prvo (F je jasneje gorela. Gledal sem ta njen plamen, občudoval njeno či-iost in veselil sem se. Bal sem se zanjo. Pri svojem delu sem bil in mis- svojega dolga lju . . . Videl sem se in trepetal sem sam pred seboj. Zavedal sem se lil sem nanjo, v prostem času sem jo negoval, in svetlobni žarki mo" je molitve so se družili s svetllimi, Oči Njegove pa so se mi zdele tako proseče, tako polne bolečin... sede: "Razprostrl bom pred teboj planjave svetega pisma, da začneš s širjim srcem tekati po In od nekod sem čul glas in od mojih zapovedi." prodirajoči m i plameni lučee.- Saj nekod sem zrl svetlobo. me je ta lučka spominjala lučee. Spoznal sem svojo rešitev . . . VI. ki je nevidno gorela v mojem sr- svojo srečo. Nad menoj, okoli me- Polutcma je vladala in njem mrak me je vstopu. Upognil sem koleni in naslon ceno, (irami Prize, Trinerjev obliž Cena 25 in f)0c, po pošti in 60<*. Pri vseh drugistih. »Josef Triner. kemik-izdelovalee, \:m -\X'A S. Ashland Ave., Chicago, JU. (Advert.) cu In ljubil sem nje svetli plamenček. ne, poleg mene je pihljal veter. Krivenčaste, trnjeve veje so se zi- v cerkvi objel pri IŠČE SE. Nekoč pa mi je ugasnila. Poza- bale lahno, nežno . . . bil sem bil nanjo, odprl sem okna Iznova sem se ozrl proti lesene- «0111 se svoje duše, in prepih mi je upih.- mu križu. Oči Njegove so se mi nil ta svetli, tihi plamenček. zdele tako proseče, in njihov iz- Solza mi je zablestela na t repa 1~ raz je bil mil, mehek nicah in kanila v ugaslo lučko. Nemiren sem bil in iskal sem tolažbe. Tedaj pa sem se spomnil svoje bele strani. Odprl sem knji- menoj go in pogledal sem 11a svojo belo stran. Nič! — Ze sem jo hotel odložiti, ko se mi je ustavilo oko na vrsti: "Majhna luč je v nas in še ta hitro ugasne vsled brezbrižnosti." I11 tedaj mi je bilo hudo za mojo lučko, ki sem jo ugasnil. Sklenil sem, da jo zopet prižgem. Sel sem domov. Mir je menoj, tihi, molčeči mir. In ta mir je bil, ki je bra vred 11a beli strani: ' križu rešitev, v križu življenje v križu moč razuma ..." šel z IV Noč n. je objemala. me je objemala, ko sem stopal po samotni ulici. Tema da-lei naokoli. Hiše so stale v temi \ani, in razloče- Po logu me je vodilo moje veselje, in moja pomlad me je spremljala . . . Cvetlica pri cvetlici, povsod samo ena gredica. Raznovrstne poljske cvetke: timijani, temnomo-dri žabelj, rumeni rigeljc, sivka-sto-beli tresek in druge, so prepletale zeleno, travnato preprogo. I11 svoje čašiee so molele kvišku, in dišeči balzam njihovega mrtvo, kakor grozeči velikani, in kadUa se jc vzpenjal kvi^Uu> obrisi IHfiiMHH^^^H njih streh se niso vali v neprodorni temi. Le tam na skrajnem koncu lili kvišku . . . Življenje, povsod zlato življenje, razevitanje in nastajanje. ce je trepetala svetilka, skoraj kr- pG ozračju vesel, glasen smeh, vavece . . . Vedno .bolj se je večala. Ze sem razločeval žareči smeh razkošnih solnčnih žarkov, ki so našli danes vse najskrivne- plamenček, ki je nemirno plapo- jč<> kotičke, so se kristalili v bi- lal. Roji komarjev in mušie so plesali okoli nje v divjem, pogubnem, plesu. V ozkih, vedno ožjih krogih so se sukali, oddaljevali se in zopet iznova ... in zopet iznova .. . Pod svetilko sem obstal in sem gledal te roje. Tedaj pa je priletel iz teme bela, srebrnokrila veša in se z vso | vali, fini oblački silo zagnala proti svetilki. Nagel udarec jo je omamil. Slabotno je trepetala s krili nekaj časa. Na- srni, iskreči rosi. Višje in višje se je dvigalo sol-nec nad temnimi gozdovi, ogrevalo, smejalo in rodilo . . . I11 neštevilno celic, cevk in ča-šic se je odpiralo v hrepenenju proti toplini ... Nad menoj pa se je razprostiralo nedogledno daljno, daljno nebesno morje. Tu in tam so pla-otoki v mirnem oceanu. Zlate niimice v svetlečih, bro-nostili oklepih so letale od cveta to je v širokem krogu letela oko- (|o cveta, in v vitkih krogih so li po svetlem prostoru Jaz pa sem s strahom opazoval to njeno letanje. Ti njeni drzni poleti so se mi zdeli poleti moje duše in trepetal sem zanjo. A veša se je zopet približala. Videlo se je kakor bi jo nekaj z vso silo vleklo nazaj k plamenu, in kakor bi se slabotno ustavljala tej sili . . . Vedno ožji, vedno tesnejši so ■ se sukali metulji po balzamičnem vzduhu. Tam ob robu gozda v hladni senci so se zibali po vejah lahko-krili pevci. Drobne glavice, so o-bračali kvišku, in iz njihovih grl so vrele 'nežne melodije, glasovi polni ljubezni, polni življenja, polni zahvalnosti. I11 gozd je tihotno šuštel Vitke veje so se zibale nežno---ne- ob kamenito ograjo Sam, sem mislil, da sem, sani in moja molitev. Oči so se bile privadile polute-mi in tedaj sem zapazil na drugi strani mladeniča. Rjava, dolga halja 11111 je odevala telo. Klečal je in roki jc bil strnil na prstih. A obraz njegove? Ta obraz se mi ni zdel navadnega človeka. Njegove glo- važnega, boke oči so strmele proti Najsvetejšemu z nekim zanosom, z nekim ognjem. Žile na vratu so se (Advert. No mu bile napele, in ustni lahno od- -- pi li. Vedno nepremično je klečal, kakor mramornati kerubim ob tabernaklju. Niso ga motili glasovi stopinj, ki so odmevali po visoki katedrali, ni ga motil šum, ki je prihajal od zunaj. Mirno in nepremično je klečal. Tuintam sta mu zaigrali tenki ustni v lahnem nasmehu . . . Uledal sem ga dolgo . . dolgo. .»Svoje prošnje iscin obračal v molitev, a moj duh je zbegan od-jenjaval. Trudno sem iskal vzroka in vpraševal sem se: zakaj? In to vprašanje mi ni dalo miru. Iskal sem vzroka, in moja bolna stran mi je govorila: "Zapusti se, zatajuj se in užival boš velik notranji mir." Na roki sem naslonil glavo, in te besede so mi polnile duha . . . Z reki sem bil napolnil svojo belo -stran nekdaj — in sedaj so mi rezali globoke brazde v srce. Svojo ledino sem zoral in vse-jal sem zdravo seme. I11 vitka pšenična stebelca so pognala na moji njivi. Dan za dnem jih gledam . . . dan za dnem. V njih iščem razvedrila. Ona so moj mir. Prilivam jim, čuvam jih in polu radosti pričakujem žetve. Prašni* je bila nekdaj moja be- Rad bi zvedel za svojega prijavlja po imenu Nikolaj Papič. Odšel je neznano kam iz Bivvabi-ka, Minil., dne 14. decembra 31)15. Čul sem, da se sedaj nahaja v Joliet u, 111. Prosim, če kedo izmed cenj. rojakov ve za njegov sedanji naslov, naj mi ga naznani, ali naj se mi pa dotičnik sam pismeno obraz javi. Sporočiti mu imam nekaj DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA prodaja 1T80-82 E. 28th St., Lorain, Ohio CONKORD RDEČE VINO $25 00 barrel DELAWARE BELO VTHO $35.00 barrel Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. Josip Francel, 705 Jackson St., Klevet h, Minn. 3(i—38.) NA PRODAJ je na 1926 W. 22nd Place, med Ceniki zastonj. So. Lincoln in Robey St. blizu slovenske cerkve hiša, (Cottage) fp.: z 8 sobami za stanovanje; kopalna soba je poleg. Na dvorišču je velika garaža. Proda sc po ceni. Vprašajte pri: Thomas Dempsey 6153 So. Hermitage Ave, Chicago. Telefon: Prospect 1859. (Adv. 36—38). Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine. Prva in na|stare|ša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, III. Vse delo in blago garantirano. — bili ti njeni krogi. Naposled: dr- žno, kakor tihi glasovi orgelj — zen polet črez sredo nad plame- skrivnostno. . noni in — njena nežna, bela, sre- Na skalo sem se naslonil in brna krila so izginila. Truplo nje- dolgi , sivkasti mah mi je sedaj 110 pa je zatrepetalo v plamenu ... in sedaj pobožal vroče čelo, ka-Roji mušic in komarjev so šelkor bi me miril in tolažil . . . MARIJA SLUGA 1828 W. 22nd St Chicago, 111. Telephone Canal 4739 izkušena in z držav nim dovoljenjem potrjena BABICA Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite ga na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, HI. Ta Vam bodo izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnest glede cene. točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. u -r Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorlnavedealh tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote". JJ M uljudn« priporoča venskim In hrvaSVlt Cenam. •I« ^\\\\\\V VXXXXXXXXXXXXXXXXXVVXXXXV« w\\\\\\\\\\\\\ wwvsxj; TEL.: CANAL 6027. PRVA SLOVENSKO-HRVATSK* MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY 1813 W. 22nd St., Chicago. Ill Pozor gospodinje! Ako rabite pri la strun. A obrisal sem pral, raz JS^'M^eT^cS njo m zapisal sem nanjo besede ali okusno, doma narejeno maslo, svetega moža, besede, polne glo- (Butter) oglasite v moji mlekarni. bokosti in resnice, in sedai se mi Jaz P™1*1.^111 mleko, ki je pasteriii-, i ... . ' .izirano: dobivam ga naravnost od far- dozdeva belina moje bele strani mcrjev. Mleko je preje natančno pr« še bolj jasna, še bolj čista _ va- skušeno in pregledano od Mestnega bljiva Nek francoski tapetnik je izdelal posebne vrste blazine ali "ma-drace'' za postelje, katere se bo rabilo na potniških parnikih. Te vrste blazine držijo namreč člove-;5am: ka več časa na vodi. __________pregi zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rejencem. Mleko razvažam po hiSah točno vsak dan o pravem času. Za obilna naročila s« toplo priporo FHA^fK. GHILL. itoTMiko-hrritiki mlaki' g I 1 J zaboj najboljše pivc "OLD LAGER" katero izdeluje Citizens Brewing Co., f v Joliet, 111. * North Collins Street. Both Phones: 272. ^VWVXM vVXVXXXXV^XVVVXXVMM Wee*N3SXM#W Pri stanu. , (Spisal Val. J.) Grdo poletno vreme je. Po ni-žavah li jo dež in namaka zemljo, visoko jrori po sivih vrhovih pa se vlačijo sivkaste megle, in mrzel veter piše doli z Rjavine po zeleni planinski planjavi; vedno ostreje reže planinska sapa in gori na peččh se že kaže bela snežena odeja. ''Pobelil je, pobelil; saj sem dejal, da ga dobimo; tako mrzel pis«', hm! Dobro, da imam živino rikupaj; naj leta danes vrag po pečeh!'' Tako mrmra sam s seboj Konjičkov Joža, star planšar, ki je ravnokar pogledal skozi duri gorske koče ven po dežu za svojimi ovcami, ki stoje mirno in k lav en »o par lučajev od lesene koče na planem; dež se nliva nanje kar curkoma; sem in tje je razdeljena drobnica okoli koče in nič se j t no ljubi; tu se je par živinčet stisnilo pod nizek smrekov grm in išče zavetja pred pasjim vremenom, tam zopet stoji druga tolpa in prežvekuje; le sem in tje seže kaka živalca po travi ter odgrizne kako mrvico, da si prežene dolgi čas — potem pa zopet pobesi glavo in drži se še kla verne je, žalost ne je kakor poprej. Stari planšar srpo opazuje in prešteva svojo čredo, razprostrto na okoli, in ko se prepriča, da |u V stanu 'in naredi s palico v zraku križ čez živino, boš pn i-mel mir vsako noč. Le zapomni "Nisi mi še pravil. Kaj pa ti ie naonegavil?" "Ha, naonegavil, naonegavil! Počakaj, da ti povem: Lepa noč je bila in jasno in luna je sijala. Živino sem^imel vso pri stanu. Zato pa tudi to noč brez skrbi zaspim, kakor že dolgo ne. Nekako še ob polnoči je bilo, ko me vzbudi močen žvižg iz spanja, prav tako, kakor bi kdo v prste zažvižgal. Saj veš, da spim tako trdo, da bi me lahko kdo ukradel, pa bi se še ne vzbudil: a ta pot sem se vzbudil. Vstanem, grem in odprem duri in zažvižgam tudi jaz v prste in zavpijem, da se je razlegalo po pečeh in kar gromelo, pa živa duša se mi ni oglasila. Mislil sem, morebiti kdo ovce kliče. Čudno —! Pogledam po taiuarju — nobene ovce! Gledam in poslušam, nikjer ni bilo nič čuti! Pač: cink, cink — cink! Gori proti Mlinarici se zasliši maj zvonček. Hitrovjo uberem po stezi za živino. Sele prav gori za Mlinarico jih dohitim ter jih o-brnem nazaj k stanu. Pa kako je bila žival preplašena! Kar nič me ni hotela slušati, ušesa so ji stala po koncu, letala pa je, kakor bi bila zdivjana. Dovolj sem imel opraviti, dokler jih ne priženem k stanu. Škrat mi jih je nadelal in nihče drugi; ni ga prida ! — To sem si pa tudi jaz dobro za ušesa zapisal. Škratu sem naredil, da me sedaj v miru pusti. — Vidiš, Tonej, zvečer, ko zapreš živino, vstopi se pred vra- luaujka niti jednega repa, zalo put ne zopet duri za seboj, da se potrese lesena koliba, ter se raz- sj dobro!" tegne na klop tik ognjišča, kjer v . . ... . , .v, i • Noe ima svojo moc ! meni šviga rdeei plamen kvišku, da si zopet ogreje omrzle ude. Skoraj j s s '' je že zadremal, kar ga vzbude ne j govoriš! Noč ima svojo ravno lahki koraki iz sladke o-™*! Hudoba in peklenski duho-Nekdo udari z vso V1 imai° P° ,10<:m Posebno oblast. Škrat pa tudi človeka zapelje. Res! — Čakaj, kaj se je zgodilo tu gori v Mlinarici! Ilencej, meni so oča pravili, ko sem bil še tak i'rkolin, da sem komaj hlače motiee. mečjo po lesenih durih da se od pro na stežaj; svetloba se razlije po na pol mračni kolibi-No, ležiš, klada ti? Godi se ti kakor mladim mačkam, jaz pa naj letam v tem pasjem vreme- nosi1. k« P1V1C nu za živino, ki se klati kdo ve pel semkaj. Hog jim daj dobro kje! Še gazil ga bom. Prebito mojemu rajnemu očetu! vreme!" — S temi besedami po- "Stari ljudje so pač marsikaj zdravi prišlec našega znanca, o-j vedeli povedati o škratu in še ve' i resa je si mrzli dež s klobuka, ter do. Kaj pa so ti pravili oča, kaj } ede meni tebi nič zraven tova- Koga je zapeljalo."' risa na leseno sklop. j "Kajpa, da ga je. Zapeljalo, • • Ti si pa živino izgubil, da se zapeljala! Pdslušaj torej, če še \ takem vremenu okoli klatiš. Ti nisi slišal!" .i pastir, ti! Koliko jih pa pogre- planšar se odkašlja, natlači zo-šaš: Vseh menda nimaš nikdar pipo, jo prižge, potegne kre-skup: morda pomladi, ko jih pr- p];o nekolikokrat iz pipe, kakor vič ženeš past, lie, Tonej Blaž- hi hotel dobiti sape za dolgo pri-kov!" jpovedovanje, in prične: "Deset repov, deset repov, če j Vidiš fant, vidiš", tako so mi veš zanje! Deset repov, prebito, pripove(jovali oča, kažoč gori v da jih še nisem toliko izgubil, kar kIlinarico> "raVno tam gori je sem ziv! 44Ne še?" "\e še! Res, da ne Joža! — Pa tudi ti se nikar ne hvali, da ti povem! Veš, le tiho! Ti si jih še več raztrešči. Pred svojim pragom pometaj, veš!" Ogenj na ognjišču, ki je že dolgo pojemal, ugasne sedaj popolnoma. Gospodar njegov se stegne pod klop ter položi nove hrane žareči žerjavici in popiha po njej da zopet oživi rdeči plamen. Potem pa poseže v žep po pipi, da ,i ga natlači. A iz gostoljubnosti ponudi mehur s tobakom tudi tova rušu, češ, pa mojega poskusi je boljši. Keksi prime žareč ogorek v žerjavici, dal si prižge pipo. "Morebiti si kaj videl ovce?" popraša zopet oni, kateremu je tovariševa gosto t j ub n ost nevoljo utešila. "Videl?" reče ta zopet, mirno sedeč na klopi in izpuščajoč o-blake dima skozi špranje. "No, videl jih nisem, sledil pa. Prav dober sled je bil še včeraj po stezi na Meccsnie. Če so gori, bo pa še sitna, ako se bojiš plazov. Le poglej, kako se usipuje sneg z Rjavine doli na stezo! Pusti še danes živino, naj jo pase Bog, in pojdi ponjo, ko bo vreme! — L kaj pa ti je bilo vendar, da si jili toliko raztrešči?" stal, kjer se vzdiguje tista strašna stena pod vrhom Mlinarice, kjer vidiš v sredi šop trave, toliko je je, kakor za jedno pest. Tam gori je stal Mlinarjev France, Mlinarjev doli iz Mojstrane. Seveda, davno, davno je že bilo to, davno. Pravijo, da takrat, ko je bila tista lipa vsajena, ko so jo lani v Mojstrani posekali. Mlinarjevega Franceta je zapeljalo tu gori. Bil je lep fant. korenjak, da malo takih, kakor so bili sploh nekdaj v starih časih večji in krepkejši ljudje od današnjih. Dandanašnji je pa bolj šibak in slaboten rod na svetu. Takega korenjaka pa tudi ni bilo poel velikim zvonom sv. Mihaela in daleč okoli* ne, kakor je bil hrust, da je vaške fante, kadar so se zvečer sprli v gostilni, metal od mize za duri kakor šo-larčke. Ej, pa lovec je bil to, da mu ga ni bilo para. Nikdar ni prišel prazen z lova. Ce je zjutraj zgodaj vstal, opoldne je bil že nazaj — čez jedno ramo puško, čez drugo pa divjega kozla. Pa če se človek le preveč uda lovu, tudi ni dobro, posebno za kmeta ne. Tako 'je bilo tudi z Mlinarje vi m. Za delo ni maral, doma ni imel miru; niti jeden dan ni mogel doma ostati. Ce je bil doma dopoldne, popoldne pn Sam ne vem. I/, stana so mi hajdi zopet v gore! Tako se uda slednjič svoji strasti, da ga tudi nedelja ni zadrževala. Dopoldne Tako je delal v petek in svetek. Takrat gosposka še ni tako va- odšle, iz stana. Ne vem, kaj je bilo včerajšnjo noč mojim ov- cam: ali jih je kaka zver zalezo- je bil pač še doma, a popoldne vala ali kak tat ali pa — kdo ve se je izmuzal na gore ka-li ? Ni ga bilo miru in ga ni bilo. Sem in tje se mi je zaganja-hi živina po stanu in butala ob | r0vala divjačine kakor dandanaš-e g raj o; ko pa včeraj zjutraj nj,. Kdor je hotel, ta je streljal, vstanem in seštejeni, bila so vra- fcar je hotel in kolikor je hotel, ta odprta in deset ovac nikjer! Kam so neki odšle?" "Tako!" čudi se tovariš: 'morebiti ti je pa škrat nagajal. pa še je bilo več živalij, kakor je je sedaj, ko ima samo gospoda do nje pravico. Tudi ribe je smel nekdaj vsakdo loviti, vsakdo je iruili ii ir |»«» -----------■ • ~ . i • Skrit škrat le verjemi mi, nihče imel jednako pravico, ubožec ali dru-i' Kai pa je meni ta spak bogatin. Zato so imele rrbe pop-tn-i; naredil pmlpar leti! Ali rej belo kri Zdaj pa iniajo i-deco ,,, ko jih lovi le gospoda, lo je Bog » CS i storil v znamenje krvave krivice, ki se godi siromakom. Da, da, takrat v starih časih so bili pa tudi le pobožni ljudje,, ki so držali zapovedi božje in posvečevali praznike, da si niti paliee ni upal nihče odrezati na tak dan. Zato jih je pa tudi Bog rad imel, vsega so imeli dovolj. Tako daleč se pa menda takrat šejiikdo ni zapozabil kakor Mlinarjev; v nedeljo pa na lov! Cul je sicer od marsikaterega znanca in soseda kako gorko zaradi nedelje, zlasti pa od svoje matere, ki ga je večkrat svarila, da naj pusti puško, pa ni maral. Vse zlate besede materine so bile bob v steno; čimadalje bolj se je oklenil svoje navade. Puško je poslušal rajši kakor svojo mater, in smodnik mu je v nedeljo bolj dišal1 kakor pa služba božja. Neki večer se dogovori Mlinarjev v nekim drugim lovcem, da gresta drugi dan za raua skupaj na lov. Moram pa povedati, da je Mlinarjev že večkrat tudi večerno molitev opustil; le prekrižati se še nikdar ni bil pozabil, predno je legel ali predno je vstal. Nocoj je pa opustil tudi to krščansko dolžnost. Legel je brez križa, brez molitve. — Kakoršen pa človek zvečer leže, tak tudi zjutraj vstane. Precej po polnoči mu že potrka prijatelj na okno. Kakor strela, tako hitro švigne Mlinarjev po koncu, sname risanico s stene, pa hajdi na peči! Pa v tej naglici pozabiti molitve, pozabi križa. Brez križa pa na peči — sam Bog nas varuj! Ti meniš, da je bil to njegov prijatelj, ki je potrkal tako zgodaj na okno, hm! — Jaz pa pravim, da ni bil. Tema je še, ko korakata lovca po poti, t.ida tema. Začetkoma mahata bolj po ravnem; čez Tnalo in semkaj v Kot ni sila navkreber. Tu v koncu Kota pa je že I treba mahniti navzgor. Le ozka stezica drži navpik, na zadnje pa se tudi ta izgubi. Pa kaj to lov-(iu mar! Lovec, predrzen lovec mora imeti povsodi stezo, povsodi Zato se tudi Mlinarjev m njegov tovariš prav nič ne menita za stezo. Ce ju noge ne drže, ju pa roke. Tako plezata po skalah navzgor, prijcniaje se sedaj za trhio kamenje, k L moli ven iz navpične stene, sedaj pa zopet ,za »na pol suhe korenine pritličnega rušja, ki poganja iz skalnatih razpoklin, in tukaj — tukaj je treba zopet skakati čez prepad, ki se odpira globoko pod njima. Pa kaj to! Le naprej, le naprej od skale do skale, više in više! — In čim dalje prideta, tem bolj navpično se vzdiguje skalovje nad njima, kakor peklenske pošasti štrle okoli kamenene škr-bine v nebo, vedno bolj divji je kraj, prepadi vedno bolj grozni pod njima ! Pred solnčnim vshodom najlo-že podereš divjega kozla. Ako mu prideš za hrbet,, ko se pase v jutranjem hladu po skalah, obra-senih z duhtečiiii zeliščem, pomeriš, puška poči, žival skoči po koncu, zažvižga, pade — pa ga i-maš! ^— Seveda, proti vetru se je treba obrniti, da te ne obsledi, ker oster nos ima ta žival — in pa rahlo moraš stopati, da se ti kak kamen ne zatrklja izpod noge v prepad. Ce pa le količkaj pretrdo stopiš ali pa če le čevelj zaškriplje, že ti nastavi kozel u-šesa po koncu, nekaj še zamiglja po pesku, pa ga ni več. Tako strašno pa se še ni bala ta uboga nedolžna žival nobenega lovca kakor Mlinarjevega. Tako previdno, tako tiho in tako oprezno se je približal zmerom nič hudega nadejajoči se živali za hrbet, kakor bi bil padel iz oblakov, pogledal izza skalnate stene, izbral si najlepšega kozla, pomeril in — —. Tako je streljal navadno Mlinarjev tako je mislil, da bo tudi danes. Nekako tesno mu je pa vendar pri srcu. Zakaj, sam ne ve. Pogleda tovariša. Kako drzen je ta danes! Sicer se je ta ogibal teh pečin, bal teh prepadov; danes pa ne! Navadno je plezal le za njim, vtikal v njegove stopinje svoje noge: danes je prvi. Da bi te! Le jedenkrat ne postoji, da bi se oddahnil; kakor veter se vspenja1 od skale do skale, od peči do peči, od prepada do prepada. Mraz spreleti Mlinarjevega. Huu! Groza ga je . . . Nazaj! Pomisli. Ne! O sramota! Nikdar! Rajši vidi, da na dnu prepada leži z razbito črepinjo, kakor pa ta — sramota! Le naprej, le dalje, •le .(kvišku! ;Kamo>r prideš /ti jaz tudi! Tako preudarja Mlinarjev sam ob sebi ter se požene za tovarišem. Se urneje plezata lovca kvišku, urneje skaeeta od skale do skale, od prepada do prepada; čim nevarnejši je kraj, tem dr-znejši bodi lovec. Pa sapa mu zastane, hladen veter mu potegne preko čela, mrzel pot se mu uli-je po obrazu. — Dani se! Cuj! Kaj je to? Prijeten, milo doneč glas mu udari na ušesa, drobeč se ob skalovju po zračnih višavah. Doma zvoni — dan zvoni. Kdo bi se tem glasovom ustavljal? Sname klobuk, prekriža se in moli angelovo češčenje. Ko se pa zopet pokrije, odmolivši svojo molitev, ter se ozre pred se, ni tovariša nikjer. Izgnil je. y Sele sedaj, ko se ozre okoli sebe, spozna, kam je zagazil. Skoraj se mu zvrti v glavi. Strašna višava! Nad njim kipi skalnata stena navpično v nebo, pod njim pa zija črno brezdno; na levo in desno — kamor pogleda — sama pečina! Kam naj se obrne? Zastonj se ozira, zastonj išče poti-nazaj. Gorje mu, če se premakne, — le toliko je prostora, da more stati . . Vpije, kliče na pomoč. — Zastonj, nihče ga ne sliši, nihče! Pogleda kvišku — o-rel se ziblje v kolobarju nad njim in preži nanj . . . Mine večer. Zopet zapoje zvon. Duhovnik gre s sveto popotnico, da prinese nesrečnemu lovcu zadnjo tolažbo. Solnce se je bilo že nagnilo, ko se ustavi z Bogom pod Mlinarico. In glej čudo! Dasi je bil kraj, kjer je stal lovec, visoko od duhovnika, in so se ljudje videli kakor mravlje, dasi bi ne bil čul lovca nihče, ko bi bil tudi zavpil, vendar je še-petaje opravil Mlinarjev izpoved kakor pri izpovedniei. Še bolj se pa čudi od vseh strani prihite-ča množica, ko duhovnik povzdigne Najsvetejše. Sv. hostoja se vzdigne sama do lovca ter se mu ustavi na jeziku. Hvaleč Boga je občudovalo ljudstvo to sveto prikazen in molilo za! nesrečnika. Ali komaj prejme nesrečnež sv. obhajilo, že ga obidejo slabosti? skalnati vrhovi zarajajo pred njim, stemni se mu pred očmi, pade, telebne od stene do stene, od skale do skale, ter obleži slednjič z raztrtimi udi pred osup-jnjeno množico." I "Ali ni bilo več življenja v j njem f" jpovpraša zvesti poslušalec pripovedovalca. "Kako, ker je bil tako razde-lan! Še kosti se niso držale skupaj, tako je bil razmesarjen. Se-iveda — tako višina! Kosti so pobrali, zavili jih v rjuho in tako |pokopali na domačem pokopališču." f' Kje pa je bil tovariš njegov, | ki ga je zapeljal tako daleč?" povpraša zopet oni zvedavo. "Lej ga! Kaj ne veš, da to ni bil človek, ampak jškrat ali pa hudobec sam, ki ga je zavodil? Tako moč ima hudobni duh do človeka, če se ne izroči božjemu varstvu. Tako so mi pripovedovali oča. (Nazadnje so mi pa še pristavili te |le besede: To si zapomni, Jožek : Brez križa nikdar ne lezi in nikdar ne vstani, to si zapomni! !— Hm, tedaj sem bil še majhen I dečko, h m, in vendar se mi zdi, ,kakor bi danes slišal te besede j iz očetovih ust. — Bog jim daj dobro, mojemu oču!" j "Kakor ji ni daj doiiro, mojemu oču!" "Kako pa so ga vendar zapazili ljudje. Mlinarjevega, če je bil Itako visoko od tal, da ga nihče ni slišal, ko je klical na pomoč?" povpraša zopet oni. "Kako neki? Tisto jutro, veš, ko ga je zavodilo prižene mlad pastir živino sem pod peč past. Vpitja res da planšar ni mogel slišati in ga tudi ni slišal. Veselo je tisti dan solnce sijalo. Tudi mladi fant je bil vesel in je na glas prepeval. Kar nakrat, bil je ravno preti Mlinarico, prileti k njegovim nogam klobuk, za kateri nje bilo polno planinskih rož, kakor ravšja (Ravšje, tudi ravšelj — Rhododendron. Be-lunee — Edelweiss. (Ta beseda se nahaja v Ratečah med narodom.) Osupel pobere pastir pokrivalo, pogleda je od vseh strani j ter spozna kmalu na njem, da je Mlinarjev lovec njegov gospodar. Precej je vedel, da se ju tu zgodila nesreča. Ce je klobuk tukaj. t* gov gospodar tudi 'no niore biti daleč. Išče in išče okoli peči spodaj, pa nikjer sledu o kakem č4oveškem truplu. 'Morebiti se je v steni v kaki razpoki ustavil.' Pogleda ob skalah.'Sele Čez dolgo zapazi, kakor da bi se bilo nekaj zamajalo tam gori na rušev-ni v najzgornji steni. Pogleda natančneje, res! Človek je tam. Steče domov povedat, in tako so zvedeli ljudje in domači župnik. Kar se je potem zgodilo, to sem ti že pravil." "Na pečeh se res ni šaliti, ne", pripomni zopet oni. "Kadar greš na gore, priporoči se Bogu, fante!" tako so tudi meni oča večkrat rekli. Res: 'gora ni nora, ampak ta je nor, kdor gre gor,' pravi star pregovor." "Kes je to! Vedno si v nevarnosti, le jedna napačna stopinja, pa ti izpodrsne, zvališ se in štr-bunkneš v prepad — pa si na drugem svetu. No, če te pa še hudobec vodi ali pa škrat, ki je tudi malo prida — sam Bog nas varuj!" Tako se pogovarjata planšarja pri stanu. In Bog ve, kako dolgo bi jima še tako razgovor tekel, da ni ogenj na ognjišču zopet u-gasnil. Tu se vzdramita. Šele sedaj zapazita, da je zunaj ponehaj in da je skozi špranje pri steni pogledalo solnce. Skofčita po koncu. "Za živino bo treba pogledati: mojega zvonca že ni nikjer slišati. Pa kako je obelilo, poglej, vse je belo! Veš, nikar ne hodi ovac iskat pod Ipeči! Plazovi, plazovi!" "E kaj, ne bo hudega! Moram vendar iti nekoliko gledat po njih ; če bo pa ravno tako hudo, tedaj se pa vrnem." Razideta se vsak za svojimi ovcami. In kmalu se razlega ob skalovju znana narodna pesem: Po gorah je ivje V dolini je led! . . V notranjih /2% DO 6r/< OBRESTI. Denar bi bil naložen tako varno, da je vsaka izguba izključena. To bi se doseglo z nakupom bondov električnih in plinarnih podjetij, šolskih, municipal-nih, okrajnih in državnih BONDOV ali OBVEZNIC, ki so istotako varne kot bi bil denar naložen v banki. Te bonde se lahko vsak čas proda ali zamenja za gotov denar. Obresti se dobiva vsakega pol leta s posebnimi kuponi v vsaki banki. Tvrdka ELSTON & CO 39 So. La Salle St., Chicago, 111. je ena izmed dobro znanih tvrdk, ki trguje z bondi in obveznicami. Mi smo prodali zadnji čas K. S. K. Jednoti že za več kakor $100.000.00 raznih bondov in obveznic z visoko donasajočimi obrestmi; ti bondi so tako sigurni, kakor gotov denar. Vslcd tega se priporočamo toplo tudi društvenim uradnikom, osobito blagajnikom, ter tudi posameznikom, ki imajo denar naložen na nizke obresti, da se obrnite na nas za pojasnila pri nakupu bondov. Mi Vam bomo priporočili in preskrbeli bonde najboljše vrste, kar bo v vašo lastno korist. Pišite nam za pojasnila v slovenskem, ali angleškem jeziku, nakar Vam bomo dali takoj zastonj potrebne informacije. Bonde se kupi lahko že od $100.— naprej. Priporočamo se s spoštovanjem ELSTON & CO., ' 39 So. La Salle St., Chicago, III.