UilDEK PERMIT (Wo. 8P6) AUTHO BTTH1 ACT OF OCTOBBt 6» IflT, nekako 40.000 ljudi naLožilo svoj denar pri Ponzi ju. Skupno svoto se eeni od 15 do 20 milijonov dolarjev. PoStni inšpektor Moselev je rekel: — Našli smo doka/., da ni zapaziti pri poštnih oblastih nikakepa čezmernejra izdajanju takozvanih mednarodnih Reply-kuponov. No-benepa sredstva ni, s pomočjo katerega bi mopel kak človek s pomočjo teh mednarodnih kuponov manipulirati na tak način, da bi mopeTvleči iz t**pra velike dobičke, Trditev Ponzi-ja, da je na ta način napravil miljone, je velikanska prevara. Ce!a izdaja inednarod-nih Reply kuponov v Mednarodni poštni zvezi tekom zadnjih šestih letih je znašala le $500.000. Obveznosti Ponzi; a se eeni na *edem milijonov dolarjev, d oči m ektive niso znane. Ponzi sam pravi^ da ima štiri miljone dolarjev. Domneva se, da ni L* prijavljenih na tisoče in tisoče Ponzijevih ob-veznie, glede katerih ne vedo oblasti ničesar. Kakorhitro je bila objavljena aretaeija Ponzija, je prišla eela povodenj takih prijav. Generalni pravdmk Allen je rekel po aretaciji Ponzi-ja: — Obveznosti Poinzija bodo znašale miljone in miljone. Že da-r»e* kažejo preiskav*, s katerimi se je pričelo v tem uradu, da prekašajo njegove obveznosti za $500,000 cenitve kot jih je podal Ponzi Mam. Pri tem pa nismo še odprli pisem UO0 vlagateljev. Z i4ako pošto prihajajo nova pisma. Vlagatelji pri Ponzi-ju obstajajo iz ljudi vseh mogočih narodnosti m številni izjavljajo, da so izročili ltaljanu vse svoje prihranke. Zvezni okrajni pravdnik (iallaigner je rekel ob priliki aretacije Ponzija: — V ponedeljek »je Ponzi tekom pogovora z inšpektorji poštnega urada in menoj izjavil da bo v petek predložil aktive, katere ima v pokritje svojih obvtzr.Asti. Ko se gra je danes vprašalo plede te«ra, jei zjavil, da ne more zadostiti svojim obveznostim in na ta način se je izročil oblastim v roke. Soglasna z uradnim poročilom zveznega avditorja Pride je Ponzi "brezupno pasiven". Pride je izjavil, da bo poteklo dosti časa, predno bo inopel priti na dan z natančnimi podatki. Mrs. Ponzi je i/j»vda, da bo stala na strani svojega moža in naj se 7fpodi z njim, kar se hoče. Slučaj Ponzi-ja, kateremu so ne- denarja, je vložil denar v to druž- šteti ljudje ki nimajo nič pameti, zaupali ivoljno svoj denar, ker jim je obljubil, da bo v teku 45 dni bo — ter ga seveda izgubil. Sledila pa so še druga podjetja. Domneva se, da je angleški narod plač«! 50 odstotkov obresti, *po-, svoje vdeležbe pri divjih minja na številne ulične slučaju, p^j^tjih od leta 1»91 do 1897 iz- ki nam dokazujejo da bo ostala Kubil približno 28 miljonov funtov človeška narava vedno ista. Vse šterlingov. visi na zlatu in vse hrpeni po zla h ■ . . . .. , 1 r 1 Dežela neomejenih možnosti se- 99 I^T JEČE ZA POUSKAN! ZADOVOLJNA S PREDLOGI AMER. VOJAKA IZJAVA ZUNANJEGA MINISTRA SAPIEHE. — ANGLEŠKI DE- --[LAVCI POD NOBENIM POGOJEM NOČEJO PODPIRATI POLJ Avstrijec, ki je služil v amerisld SKE. — ČASNIKARSKI POROČEVALCI NAVZOČI PRI KON armadi, je bil obsojen na 99 let j FERENCI. — RESOLUCIJA, ječe, ker je ustrelil serzanta. ^ - --Varšava, Poljaka, 12. avgusta. — Poljski zunanji mini«rter knez John Mosher iz Avstrije, ki pa Evgeii Sapieha, je rekei danes nekemu tasuikaiskemu poročevaleu, j«- služil v ameriški armadi,.če- da hrepeni po miru, na pa nikakor ne more sprejeti predlogov, ki prav ni ta armada posebno ponos-' J' h stavijo boljševiki. n^nanj. je dospel z zveznim trail-! V nadaljnjem ;zjavii: športnim parni kom 'Pocahontas'1 Poljska se ne no vdala. Mi se bomo rajši borili do zadnjega mo-v New Yorw, da nastopi svojo 99 O razoroževanjn ne more biti nobenega govora več. Sovjetne če-let trajajočo kazen v jetnišn:ei vjte so oddaljene štirideset milj od Varšave in če bi sedaj odložili o-Leavenworth, Kansas. On je ve-tro*ie ^i to ravno toliko pomenilo kot če bi dvignili roke in profili likan, šest G čevljev in dva palca'2« niir visok, herknlične postave in vsakem ozirn "tough" dečko. Varšava, Poljska, 12. avgusta. — Včeraj zvečer je bilo odločeno, da bosta dva ameriška in dva angleška časnikarska poročevab-a Mosher je bil poslan od tukaj šla z mirovne delegacije k boljše vikom. Kje se bo vršila konferenca. "BANKIR'' PONZI. PREFRI6ANA NEMŠKA ŠPIJONKA UMRLA ALI JE SILA ZA WILSONOVO NOTO? London, Anglija, 13. avgusta. __Danes je bil izdan sledeči boleti!! ; V New Yorku jc umrla ni pljuč-, Af:. - « , . , , T. , . . __ . . . , . : - ' — Ministrski predsednik Llovd mci Mme. de Victonca, ki te de- - . .. .. . ' , . '»^orge je z iiiijveej-iii zanima- lala 2vez. oblastim dosti preglavic ,.:.„., , • , v - irjeni veekrat prečit al Wilsonovo noto Poljski. Ni ga po posebno za- Marija K de Vietoriea, ki je nimalo. kakšne vzroke ima pred- tekoM zadni h dveh let svetovne st.,i,lik, da noče priznati ruske W>jne delala zveznim oblastim vJade. Jako je pa radoveden, kai številne preglavice ter povzročila pomeni podpirati Poljsko in je v dosti dela, ker je bila e. a najbolj velikem dvomu, x-e bo mo-el svo- važnih članov nemške špijonažne jc ,loto podpreti s silo. službe v Združenih državah, jej mrtva. V četrtek je podlegla VENIZELOSGVO ZDRAVSTVE- pljučnici, že drugi Lzza aretaeije leta 191> v+iuiiatoriju dr. Maluka na iztočni 78. cesti v Nen Vorku. Madama de Vieionca ie bila NO STANJE. tu, — se glasi izrek. Največja mie- veda ni smela zaoKtati. Amerika iiost na svetu je hiter in velik do-i • . , - „ ... ...„ ^ ^ \ j♦* doživela svojega Franklin Mill- "T * er-ja, katerega so imenovali 520 Številni žive ie, ki se osebno procentnega Miller-ja. Ustanovil Hpomin ja jo Adele Spdzeder, ki je je sindikat ter našel na tisoče pred več kot štiridesetimi leti jagnjet, katera je strigel. Sledila ustanovila v Monakovem takozva no l»aehai«er Bank, kateri niso le ljudi od VHeh fctrmni nosili svojih inu je Mrs. Ohadwiek, ki je delovala v mestih države Ohio na človekoljuben način ter si baje pri prihrankov temveč celo zastavil dobiia $2.000.00. Imela je navado pn njej vrednotite predmete in pohištvo, da postanejo z njeno pomočjo hitro bogati. Adela ni imela doHti rok, da bi na enkrat sprejela ves denar, katerega so ji prinašali ljudje. Nato pa je celo podjetje seveda propadlo. V procesu, ki je aledil nato, se jc pokazalo, da je Adela, kot je bilo pri- jemati od bogatih ljudi denar na vrednostne listine- ki so se pozneje izkazale kot ničvredne. Nekako ob istem času je prišla /opet Francija na vrsto s svojo madamo Humbert. Delala je skupaj s svojim možem ter približno na isti način kot Mrs. Chadwick ter ujela baje nekako $10,000.000. čakovatl. ,z kapitala samega pU ,^ )903 - bjl aretinm y če vala ljudem visoke obresti, dok- Matlridu spravljen na7aj v Fran. ler je »tvar pse j c[jo tpp obKojen a ljad> ki so bi. Ta slučaj pa m edin. v tozadev- }i uki osU da 80 rXMl dpnar ^ Pariz, Francija, 13. avgusta. — j Zdravstveno stanje Venizelosa, soglasno s trditvami zveznih o-j katerega sta včeraj obstrelila dva Llasti v ozkem stiku z nemškim jbivša grška častnika, sc obrača na poslanikom, grofom Bernstorf- boljše. Ponoči je mirno spal. fom, kapitanom Papenom in dru-| Danes zjutraj so mu zdravniki giitii nemškimi .špijoui v tej de- potegnili krogljo iz ramena, želi, i —______ Leta 1918 je zbolela na pljuč-J lovsko življenje. Hila je visoko niei in prevedli so jo v armadno naobražena ter gladko govorila bolnico na Ellis Islaudu. Njena nemški, franeoski, španski in an-bolezen se jc razvila tekom parigl^ški, čeprav je imela v svojem ur ter sledila sličnemu napatlr ! aii«:lcškem govoru neki čuden na-bolezni, kateremu je podlegla na- glas. daljna nemška špijrmka, Mme.! Združene države je prišla v Davidovič-Ktoreh. Neki špeeija- spremstvu nemškega častnika, list z John Hopkins vseučilišča Karola Rod i gorja, ki naj bi voter dva nadaljna špecijalista iz dil tukaj nemški špijonažni si-Wasliingtona sla bila poklicana stem. Rodijror ji je baje izplačal da iztrgata Victorieo iz oprijema'•'NO-OOO. Njena plača kot nemška smrti, ker je pričakovala vlada ^pijonka je baje znašala tisoč do-od nje važnih razkritij glede nem|larjev na mesec, škega špijonažnega sistema. Ko pa je bila pri procesiranju W i Hard Hobinsona leta 1919 po klicana na pričevanje, je pove ! dala svojo življensko zgodbo ter j priznala, da uporablja že dvajset DENARNE POŠILJATVE ▼ ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila kt omamljiva sredstva. Ko so jo P°Polnom® zanesljivo in sedanjim v preteklem letu izpustili na pro-1**??™ pr^erT1° tudi hitro ^ sto, je pričela bolehati in njenl^ Ist"; na Govern m tudi na zagovornik je izjavil, da boleha po ozemlja, ki je radi hrepenenja po svoji domovi P° 'taljansk, armadi ni kroniki. Več kot sto let jc tega, ko ae je angleška vlada v namenu-da se iznebi javnega dolga, spustila njej seveda niso nikdar več videli niti počenega groša. v neko špekulacijo ter prepustila . sUvni naiimi T __^J lT:. v.,_ _____ jski v najnovejšem času trrdki, ki je bila ustanovljena v ts namen, več kot za $60,000,000 državnih obligacij. Skoro vsakdo v Angliji j« vlačil svoj denar v to podjeje in ko j« eela stvar pogorela, kot je morala pogoreti, je prišlo na tisoče in tisoče ljudi na bersško palico. Skoro ob iatem času je napotil ft kot John Law franeosko vlado, da poskusi isti ekspeiment. Usta nov I jena j« bila neka Jlississippi-draifca m vsakdo v Franciji, ki je pa je slučaju Rudeta Trošta, ki je tudi ustanovil s pomočjo denarja naših rojakov neko eksportno in import-no tvrdko, kateri je bil od prvega počet ka zapisan načelo pečat sleparije. Tudi ta spada v vršto onih, ki so se skušali obogstiti za denar drugih ter špekulirati z njim. Usoda, ki je zadela druge, je zadela tudi njega- kot se to zgodi vedno, kadar noče človek sam delati ter se skuša povspeti z denarjem drugih. . . n« Ni mogla namreč spraviti skupaj potrebne jamščine. Čeprav se ni vršil proti njej nikdar noben proces, ni bilo vendar postopanje ustavljeno in zvezne oblasti so j vedno lahko zahtevale. Prvi čas svoje prostosti je preživela v nekem samostanu, a zadnji ponedeljek je prišla v sanato-| rij. Pred nekako enim tednom je prosila za dovoljenje, da sme potovati v Nemčijo, a zvezni pravdnik Caffrev je zahteval jamšči-no $5000, katere pa ni mogla spraviti skupaj. Zamrla je bila stara le 42-let. Bila je plavolasa ter morala biti v svojih mladih letih lepotica. Pred sodnijo je izjavila, da je hči nekega pruskega generala. Vse kaše, da je ljubila pusto- Včeraj smo računali za pošilja tve italjanskih lir po aledečib eenah: 50 lir ________$ 3.00 100 lir ________$ 5.70 300 lir ____$16.50 500 lir ________$27.50 1000 lir____$54.00 Vrednost denarju sedaj ni stal na, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. Mi računamo po eeni istega dne ko nam poslani denar dospe s roka. Dmmr nam je poslati najbolj po Dn—SfHc Postal Honey Order, ali P« New Tock Bank Draft Tvrdka Trsnk Sakser( ewYoc*M..T s kompanijo št. 9. v Nemč jo. kjer je bil prideljen ameriški posadki v Koblencu. Tam pa je takoj pričel s svojimi izgredi. Disciplina je bila zanj nepoznana stvar. Povečini se je zabaval s tem, da je brez dovoljenja izostajal kar po eele tedne. Pred nekako petimi meseci je bil zopet odsoten pet dni in odposlan je bil seržant Carter, da ga "povabi", naj se vrne nazaj k svojemu krdelu. Našel je svojega moža nekako osem milj od Koblenea. Videti seržanta ter pa na mestu ustreliti, je bilo za Mosherja delo enega trenutka. Mosher je nato pobegni} v svojo domovino, Avstrijo. Ko mu je zmanjkalo denarja, je oropal nekega gozdarja ter moral za to tri njeseee sedeti. Nato j«; prestavil pozor išče svoje delavnosti v Nemčijo, kjer je oropal uboge delavce za par mark. Ujeli so ga, a nemške oblasti so milo postopale z njim. Dobil je tri mesece ječe. Ko je odsedel, so nemške oblasti obvestile Anierikance, da- naj pridejo po moža, če ga hočejo imeti. Štirje ameriški vojaki oboroženi od glave do peta, so ga prišli iskat. Mosher je prišel v Ko-blencu v vojaško ječo, a ta ga ni mogla držati. Obiskala ga je se-slra, ki mu je morala gotovo nekaj izročiti. 1 z štanijola in lesa je n;jpravil pištolo, ki je bila resnični popolnoma slična. Nato je pre-žagal železno ograjo ter pobegnil s svojim tovarišem Bailey-jem. Straža ga je-sicer ustavila, a ko ji je Mosher pomolil pod nos "pištolo*', je bil ta argument tako prepričevalen, da je vojak pusti) oba zbežati. Kljub temu pa so oba zopet ujeli in Mosher je dobil od vojaške* g a sodišča v Koblencu svojih 99 let. Poročnik Hand we rk je dobil povelje, naj spravi Mosher-ja na parnik 'Pocahontas* in v Leavenworth. V Ameriko je prišel v go sto zamreženi jetniški celici ladje in razventega je imel pritrjeno na nogo štirideset funtov težko železno krogljo. Nista pa minuli še dve uri, ko se je že iznebil te kroglje ter jo vrgel skozi okno v morje. Nato so mu nataknili na roke nemške verige. Ko pa so jetnika na ladji spravili v novo stanovanje, je enostavno raztrgal verige ter jih s poklonom izročil svojim stražnikom. Tedaj pa jc prišel konec potrpljenja. Mosherja so noč in dan stražili oboroženi vojaki. Kljub temu pa je bil njegov varuh, poročnik Handwerk, skraj no nervozen, česar mu gotovo ne moremo zameriti. Ko so ga včeraj vprašali glede Mosher-ja, je rekel naenkrat: —Nisem gotov, če ga sploh še imam in če ni zopet izginil. Moram takoj pogledati. Takoj je odhitel proti jetniški celici, v kateri je Mosher ie vedno sedel. Sedaj ga bo odvedel v Leavenworth. 1QJAWT, NAROČAJTE SU IVA "GLAS NARODA", NAJVEČJI ftLovnan iamvjujl ▼ xdb - L dosedaj še ni znano. London, Anglija. 13. avirusta. — Danes se je vršila tukaj konferenca najrazličnejših delavskih orgauizacij. Vsi so odločno nasprotovali vladni politiki ter izjavljali, o si* iečih eenah: 300 kron .... $4.20 1,000 kron .... $ 13.70 400 kron .... $5.60 5,000 kron .... f 68.00 " 500 kron----$7.00 10,000 kron .... $135.00 1 Vrednost denarju aedaj ni stalna, menja se večkrat neprič* kovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna* prej. Mi računamo po eeni istega dne, ko nam,poslani denar dosp4 f roke. J« podati najbolj po Po«tla Wmtj Order, aH p* Tvrdka Frank Sakser, SL, Yew York, \ c'^lPKy! _ GLAS NARODA. 14. A7Q. 1920 ..... NARODA rWANK tAKUR, (SLOVI NIAN O Al L Vi Ownrt «1« hiMbM by KbOVfJUO rUBXJSHZKG GO <# MTMritlM) LOUIS aCNEDIK, Ti •T tH« Corporation and Adtfrem« of Abort Officlarai of Manhattan, N«w V or k City. N. V. -Olaa Mar Uhaja vsak dan lavaamil nadalj In praznika«. vsi* Hal sa Za mi m Za čatrt ta Naw Yark ta cala lata HA pol leta Z« Inozsmat* .» /a tlo lata §1 .SO * pol leta I3.H •7-flO »3.50 a C A • M A A O O A aajr except Sunday* and Hotldajra •ubecrlptlon yearly M OO Advertleement apreement ti aa aa «riob bi človek vprašal, mu radevolje pokažejo knjige, ki izkazujejo, tla prodajajo premog po kontraktui ceni za $4.00 do £4.25 za tono lu če jim m es, da so nekateri preniogar.->ki baroni toliko nesramni, da prodajajo ono po oscin do deset dolarjev, bodo rekli, da je re» tako, ceš, da tek kompamj ue vežejo mkaki koutrakti. Kako j« p« mogoče, da je premog tako drag? Mr. Taylor je odkril, da prodajajo premogarski baroni po trikrat ali štirikrat premog samemu stbi. Pri vhodu v premogorov je naprimer tisoč tou premoga. Premogarski baron ga pošlje po železnici, ki je njegova last, kaki drugi kompaniji, ki je tudi njegova last. Odtam ga poaljtjo zopet v skladišče, ki je tudi last dotičnega barona. Tak premog pride na trg ponavadi po petnajst dolarjev tona. 1'remogarski baron bo rekel, jaz sem ga prodal po tri dolarje tono in potem me nič ne briga. Pozabil pa je povedati, da je tudi ostalih trinajst dolarjev prišlo indirektnim potom v njegov žep. Drlavni pravdnik Palmer naj bi nekoliko opustil "boljševike'" ic htopil tem ljudem na prste. t Po starem receptu. Ko je leta 1918 proklamiral predsednik Wilson svoje štirinajste-re točke, je zašumelo po vsem svetu. Vstal je novi Mesija, ki razglaša novi evangelij. Narodi so se oddahnili ter začeli »'trovatr v svetovno bratstvo. Vzemimo Nemčijo. Več let trajajoča blokada jo je straSno o-slabela. Nemški narod je kar hlastnil po Wilsonovih točkah. Mislil je kot so mislili drugi, da je v teh točkah odrešenje in da je namočila zarja novega dne. Sklenjeno je bilo premirje. In pozneje je bil v Versaillesu pod-] isan mir. Najkrivičuejši mir, kar jih pomni svet. Namesto, da bi Lili mali narodi svobodni, so jiui naprtili še težje spone. Predsednik Wilson ^ izdal prt ko državnega tajnika Colby-ja proklatnacijo na ruski narod. V proklamaciji pravi Rusom, naj str moglavijo sedanje vlade, da jim bo dobro. Tudi avstrijskim narodom je govoril tako, avstrijskim Slovanom. Strmoglavite avstrijsko vlado in bodite naši prijatelji. In slovanski narodi so jo strmoglavili. Pri tem strmoglavi jen ju so igrali .Jugoslovani važno "ulego. In kaj imajo sedaj od tega? Manj zemlje kot so jo imeli prej. * l>o danes so se pa izpremenile si vari. Boljševiška vlada ni idealna vlada, pač je pa edina, ki se je zaniogla vzdržati izza strmoglav ljenja earizma. To je edina vlada, ki se je zamogla vstavljati odporom na zunaj in znotraj. <"e se bodo bol j š'-viki še nadalje vzdržali, je vprašanje, katerega bo rešil ruski narod sam. Obljube, ki so prihajale iz Washingtona, niso bile izpolnjene. Narodi, ki so jim še pred d vem i leti verjeli, jim ne verjamejo ved. — Angleške spletke. Anglija je imela pred vojno dva tekmeca, ki sta ji bila od dne uo dne nevarnejša • Nemčijo in Rusijo. Nevarnejša je bila Nemčija: šla je na Bagdad in Anverso, ogrožala torej Anglijo v Evropi in kolonijah. D bi se bda hotela Anglija z Nemčijo odkrito pogajati je izključeno, kajti to bi bilo pomenilo kapitulacijo Anerlije. Zato ni št dane* jasno, kaj ic nameravala s pogajanji lorda Haldana v Ber 1 inu, ker se je ob isttm čaau sumljivo bližala po tihem Petrogradu Ali j* hotela vso stvar smo zavleči, u«j pride tisti treuotek, ko ji ne bo treba »tati sami naproti enemu svojih tekmecev? O tem trenot ku je govoril jako nedvomno lord Churchil že leta 1911. Prišel je konec julija 1914, Anglija je posredovala, ko pa Je napovedala Nemčija vojno na levo in desno in vdrla v Belgijo, je na povedala Anglija Nemčiji vojno — vsled prekršitve belgijske nev tralitctd! Anglija je držala takrat jako na pogodbe, d*usi bi Egipt in druge kolonije labko zapele tudi kako drugačno pesem. Belgija leži namreč blizu Angleške in od Anverse do Londona ni daleč. In še takrat se je Angliji strogo držala mednarodnih pogocb: ko ni hotela zasledovati skozi Dardanele nemških ladij Geoben m lire&lau Ltchnowsky pripoveduje v svojih memoarjih, da je bilo tako teako~Asquitiii^ ker je moral napovedati Nemčiji vojno, da je jokal, in to je jako v^jelno m razumljivo;: če bi bila stala Nemčija nasproti Franciji in Rusiji, bi bila sicer zmagala, a bi bila tako oslabljena, da bi ji bila jtaixerpana Anglija lahko poljubno diktirala, kar bi hotela. In to bi bilo mnogo komodnejše nego dolgotrajna vojna. Daai pa je Angfcja sicer stopila v vojno ob strani Rusije njen cilj postal isti: ubiti v tej vojni Nemčijo in Rusijo. To se je pokazalo takoj v začetka: ni hotela zasledovati nemških križark Goe-ben in Breslau in s tem prvi dan £orsirati Dardanel, ker bi bila s tem odprla Roaiji pot v svet in ji omogočila, dihanj«. Počakala je, da so aa DardaneU primerno utrdil« in jih šla potem oblegat — z najstarejšimi ladjami. Tudi v Mezopotamiji ni mogla napredovati, dokler j« obstojal* nevarnost, da bi pri svojem prodiranju prišla v stik — t ruskimi četami. Leta 1918 pa je šlo prodiranje kot z brzoviakom In U«10 voč*o prigovarjanje Rusiji. napadaj, papadaj, napaaaj! S %«m m j« Peter Zgaga V newvorakeni pristan ifceu je šlo te dni doli mil j on fantov sladkorja. No, bodo pa zato eene šle gori. gleske čete. V Rusiji je bil že pregovorr"4^Zavezniki bodo vodili vojno do zadnje kaplje krvi zadnjega ruskega Človeka". V Rusiji se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi po teh strašnih naporih: prišla je revolucija, ki je šla po po pravilu vse* revolucij vedno bolj na levo, dokler ni bila zapečatena vojaška usoda Rusije v svetovni vojni z mirom v Brest-Litovsku. Nekaj «"asa se je zdelo, da se jc Anglija vendar vračunala s svo- j jo rusko politiko. Na spomlad 191» je zbrala Nemčija še enkrat svo-je sile in začela naravnost poplavljati francosko-anB J. PORBNTA, BOX 171, K Diamond, WaMb. LBONARD 8LA0OO1OK, Ely, Mlnnwniti JOHN li UPNIK* B. K, BOK H, Pa. JOHN PLAUTZ Jr^ 4Ke-7t* At** Cm IqbK, Mleti. JOHN HOYBRN, 124-2nd AvC, Dal«t^ Minnesota. MATT. POOORILa 1 W. Ohlcaxo, m. fOHN BOUŽB, Ely. lilnnMoCa. ANTHONT MOTZ, 9M1 Avenos BL So. Chicago, ILL IVAN VABOGA, 5126 Natrona Alley. Pittsburgh, Pa. BUDOLF PEKDAN, «02f Avenue, Cleveland, Oblo. FRANK fiKKABBC. iM St., Denver, Colo. ORRUOR HKEŠČAB, 407 E^ ttt Avft, Johnstown, Pa. Jednotlno glaaUo! "fiLAB NABODA1* Vse stvari tikajofie se nradnih sader kakor tudi denarne pofiUJatev aaj •e poUlJeJo na glavnega tajnika. Tse prltaibe n*j se poAUjajo na pivdsed« alka porotnega odbora. Proinje sa spcejesa tovlb flanor ln splob vsa ndrav* olika sprlčerala aa naj poAiljaJo na vrhovnega sdrsvnlka. Jugoslovanska KatolUka Jedaota se priporoma vsem Jugoslovanom m obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal CongrjsT lestvlel. V blagajni ima okrog $300.000. (trlstotisog dolsrjev). BolnlAklh podpor, od. Kkodnin, in posmrtnln je izplavala ie nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota iteje okrog 9 ti noč rednih Oanov(lce) ln okrog 3 tiso« otrok v Mladinskem oddelku. DrnStvs Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tata, kjer Jih ie ni, priporočamo vstanovltev novih. Kdor ieU postati Oaa o»J se sgiasi pri tajnica bll£uegs drnitv« JPKJ Za v sta do v Iter novih drnitteV se pa obrnite na glavnega tsjniha. Novo društvo se lahko vsanovl s 8 ali jejo po cenah, da sedaj naso na- predsednik. Y zameno vam bomo prodaj. Če kateri njegovih znan- j poslali Lincolnovo sliko na peni- eev ali drugi kaj želi, naj se obr-|ju. Lincoln je bil dvakrat pred- ne na mene. jsednik Dela «e še dosti dobro. Nova ia- i-.; a^ui* a ,, ,, „ , x , , , — »1 torej dobite dvoje za eno. ma < Alc Ameriki. John Moehniek, Box 37, Claridge, Pa. Westmoreland Go. za jam- siino. Pismo koroške Slovenke Razne vesti. Internacijonala krščanskih sindikatov. V Aji se je ustanovila interna-c'jonala krščanskih sindikatov, kj zastopa okoli 3,600,000 organizi- jzi:jedalce, ki delajo sramoto člo jVtškemu imenu? Neredi v Algeriji. Provocirana od brutalnosti po-licije, je priredila ljudska masa v Setifu velike izgrede, ki so za- ranih delavcev, kar je v primeru Vželi antisemitski značaj. Vojaška Na konvenciji katoliške Jednote bo najbrže prišlo na vrsto tudi vprašanje, zakaj ni bil nevvyor-ški župnik sprejet v Jednoto. Če se ne motim, je bila tedaj ki Je sPadal° PreJe Pod Rusijo, glavna ovira, da je prestar. lOmenjeni list poroča nadalje i/. sedaj sodili po!Kovna, da se boljševiška propa- z internacijonalo rdečih sindikatov v Bruslju, ki šteje 21 milijonov organiziranih delavcev, le majhno število. Protiboljševiška zveza na Po-znanjskem. Politische Parlamentarische Naehrichten" poročajo, «la se j-ustanovila na Poznanjskem proti boljševiška zveza, katere delovanje obsega vse poljsko ozemlje. Ako ga bodo pameti, ne pa po letih, bo najbrže sprejet. * * * — Ali hočete sobo za dva ali za pet dolarjev? — Kakšna razlika je? — V oni sobi, ki je za pet dolarjev, sta dve mišnici. Pazno zasledujem gibanje ko-je počutil prav dobro. Bil je v lo- roških Slovencev. Kako mi je srce j;u, na pošti ter popoldne obiskal zaplakalo, ko je bila moja ožja >ar sosedov, zvečer ga je začelo domovina. Ziljska dolina, pri-'iiido trgati po roki in po noči je k lopi jena Nemški Avstriji. Rož, ludo kašljal. Zjutraj je žena dom mojega pokojnega očeta, ki v'stala in misleč, da mirno spi, je j^ skoraj vse svoje veliko premogla napravit zajutrek, ker ga pa ženje žrtvoval za procvit sloven-li bilo, šla je gledat. Bil je še go- stva, tako da je moral zopet uči-ak, a mrtev. Tako je po dolgem teljevati, in sieer na Kranjskem, rpljenju mirno za.spal. Star je riaJ bi tudi Neinee ugrabil? Pod->i 1 36 let in tukaj kakih 11 let. junaka dolina! Kako se te z vese-£apu«ea ženo in štiri nedorastle lj**ai spominjam, akoravno mi je »troke. v starem kraju pa brata usojeno le kratko bivanje n sestre. Bil je član društev: tam- Ti naj tudi za/padeš tistemu, Bratoljuba št. 7 SNPJ., Edinosti ^i te je .vedno smrtno sovražil? <*. 7 SDPZ. in angleškega Owl tisočkrat ne, poznam te, do- N'o. 1356, katerih vsako mu je po-,^ Podjunska, najbolj si bila ožilo krasen venec na krsto. Po- prebujena v tužneni Korotanu! •topali smo ga v soboto 31. julija I>rhti mi srce bojazni in pričako-^opoldne na tukajšnje pokopali- v^iija odločitve, toda, Rožani, za-iče med hudo nevihto, a z veliko nesem se na vas! Izšlo je od vas Telefonski zvonovi prav milo /deležbo društven i ko v in rojakov veliko slovenskih mož, ki so delo->z Claridge-a, Manor-ja, West- yali za narod, n. pr. Einspielerji norel and City, Yukon-a, Pleas- lz Sveč i. dr., ne boste prepustili uit Valley-a, White Valley-a, Del- svo•i', zemlje tujcu!* nont-a in oddaljenega Moon 1 nam vas, Podjunčani! Tudi Run-a. Pokojni je bil poznan in ne bosrte hoteli hlapčevati Nem-priljubljen tukaj in daleč na oko- cu» P^več ste zavedni! u. V imenu soproge se vsem, ki Najbolj se pa zanesem na dra-;o se vdeležili pogreba, najlc-pše p sorojakinje, ki tako neustra-^ahvaljujem, posebno pa še" zgo- ženo P"este v boj, kako ponosna -aj omenjenim društvom ter po- sem na vas» čitam vaše dobro ?ameznim rojakom, ki so ga pod- usP^le prireditve. Priporočam Bo-pirali ves čas bolezni denarno in £u srečen izid, vse pa najlepše ? druginri sredstvi.. Torej če eu- Pr°sim: Storite na dan plebiscita krat v njenem in mojem imenu sv°jo narodno dolžnost in poka-vsem najsrčnejša hvala! Tebi pa, žite eelemu svetu: iragi prijatelj in »vak, ki spi« da-' SU1° tudi mi Slovani, lee od svoje domovine, katero bi «»skusp, katerih mestu Ampura v Birmi. Vsa d il i uspeh je bil. da se je doseglo seda-so jra baje v letu 288 prepehe lahko najife najbolj navdušene besede za to- kot. Mrs. A. Ifamza. Route 4. A It mar, N. Y., ki nam je pisala 14. jun. — Ne morem biti brez njega. Trinerjevo Oren k o \'in<» je najboljše zdravilo. Nič sra ne prekosi. — Vaš lekarnar ali i prodajalec zdravi! ima tudi druga Trinerjeva zdravila v zalogi. Vprašajte ga zanj. — Joseph Triner Company, 1333-45 S. Ashland Ave., Chicago- 111. (Adv.) Vi potrebujete knjigo Dr. Kern je nad deset let zbiral gradivo za angleško-slovenski besednjak. Vedel je, da Slovenci potrebujejo dober obsežen slovar pri učenju angleščine. Knjiga obsega 25,000 angleških besed z izgovar-javo in slovenskimi pomeni. Če vag angleški jezik zanima iv se ga želite priučite, si jo naročite. Kupite jo za sveje otroke, da se uČe pravilne slovenščine. V vsaki hiši bi moral biti en ievod na razpola* go celi družini. Angleško-slovenski besednjak naročite na sledeči naslov: Dr. F. J. Kern -8202 St Clair Ave., Cleveland. O. Ona obsežni knjigi je 5 dolarjev s poštnino vred. _ Istotam eesu nastanil pod imenom Mayer ne Suaaku, kjer je baje deloval konca tem podlim preizkušnjam T lahko naročite Zonnanove pesmi proti Italjanom. _ ____- .Kaj pride ura, ki bo iztrebila vse sa $1.25. _ ___——Adv« . "i ■ ; J.- ■.: : :• 1:. • "n'rajfelw JjMzšiMmž GLAS NAHODA, 14. AYG. 1920 črte preko Sahare. Moji spomini, NOVI TRANSPORT ACUSKI SISTEM NUDI VELIKO MIKAVNOST TER IZKLJUČUJE VSE NEPRIJETNOSTI POTOVANJA PO PUiČAVI. — OAZE. Z LEVI ALI BREZ NJIH, V DOSEŽKI RAZDALJI OD FRANCIJE. Poroča Sterling Heilig. Bil sem na bojišču prvič 20. 9. 1914 do 21. 11-1914. Zima v vi-šokih Karpatih mi je povzročila ozebline in to me je rešilo — a le začasno — hudih naporov. Prišel Napisal za "Glas Naroda*': Anton Adamič.* Stvar je izvanredno lahka. Vsaka stara ženica bi to lahko storila, — vključno hkok do Marakeša ter preko Atlas pogorja v nepoznano puščavo Tafilaleta. Ob o^uuh zjutraj »-te v Toulouse, Francija in dva dni pozneje se sem v bolnico, v ogrsko mestece nahajate v zeleni oazi daljne Sahare, ki leži kot smaragdni otok sre- jBesterce Banja, odtam bil predi nepoznanega oceaha peska in skal. jmeščen na Dunaj, kjer sem se de-Pisma v New Yoik, datirana Casablanca na zapadni obali Afri- loma izlečil. Slednjič sem se od-ke in poslana po zrari i pošti, dospejo v Havre v 66 urah ter prekose•peljal domov v Ljubljano h ka- ciia z Dunaja in pogosto celo ona iz Rima. Iz Toulousa v Franciji poletite ob poldevetih zjutraj z aeropla-nom družbe Latecoere ter obedujete v Barceloni na Španskem. Po-, letite torej preko Pircnej, da obedujete v drugi deželi! Po koc-du poletite* iz Barcelone v Alicante, kjer zavžijete ob petih popoldne uvoj čaj si poiščete primeren hotel večerjate ter greste spat. Ob osmih naslednjega jutra, zapustite Alicante tet pridete v Mslago za kupilo. Na.o sedete zoper v aeroplan ter poletite prekr, Sredozemskega morja, nakar pridete v Tanger ob dveh popoldne. Ob polpetih pa ste ž- v Rabatu. Vožnja iz Toulousa v Rabat ali obratuo stane 1560 frankov ali 1130 v spričo sedanje vrednosti francoskega franka. Celo to zračno službo ima v rokah korporacija milijonarja La-tt coere, ki je boljše : nana po svojih topilnicah ter splošnih konstrukcijskih naprava n Ta korporacija ima sedaj v obratovanju šest-c eset aeroplanov, kojih *>dite)ji so mašinisti iz lastnih naprav družbe Do marca letošnjega leta je družba prepeljala veliko število pot nikov na razdaljo 22>,000 kilometrov, kar predstavlja skupaj petkratni obseg zemlje. Francoska vlada je pričela z velikim trgovskim zrakoplovstvom, najprvo v neverni Afriki in nato v ostalih kolonijah. Zračne erte, ki no že v službo, predstavljajo 3600 kilometrov v Franciji ter trikrat toliko v Sahari. Vlada podpira družbe kot Latecoere, a razvija pri tem svoje lastno trgovsko zrakoplovstvo. Ste vini Amenkaiici so »poznali Flandrina v avijatiki zadnje svetovne vojne. Prvi ameriški piloti -vajenci so se seznanili z njim na francoskem letalnem polju pri Avord, v bližini Bourges, še predno smo iineli svojo lastno avijatiko v vojni. Mandriu je bil načelnik, ki je zahteval od proračunske komisije trikratno svoto ra trgovsko zrakoplovstvo kot je bila prvotno dodeljena. Za turiste, ki se ! vije potovati po zraku, je francoska prekatlan-tiška pa i obrodna družba postavila v službo moderne parnike, ki volijo iz Marseilles v Alžir. 1- Al/.ira naprej je oživot vorjenn avtomobilska služba v velikem obsegu s posebnimi sedeži za potnike, da ni čutiti nikakih streslja-jev. Proga znaša 1600 kilometrov ter votli preko gora v bajni Ma-loko. V Fezu, glavnem mestu sultanov, zamenja marsikateri turist palačo velikega vezir.ia ter njene kiasne vrtove, za hotel. To pa ni še vse. Najti je rimske razvaline v Maroku in Alžirju, velikanske razvaline eesarskih mest, v primeri s katerimi so Pom- dru. Niti najmanjše misli nisem imel, še kdaj iti nazaj na bojišče — trpeti one grozote — čakati rtšitve, morda smrti, postati pohabljenec. — A bilo je tako! Pri pregledu, kdo je sposoben zopet bojišče, sem bil tudi jaz oni srečni. Hočeš, nočeš, moraš se vkloniti. Šli smo zopet. S teškim srcem se je pomikal na5 VII. bataljon proti juž. kolodvoru. Prisegali smo kot običajno — in misli posameznikov so begale dru gam. — Med čakanjem na kolodvoru je prišla moja dobra mamica, še enkra^ po slovo. Najino slovo je bilo nepopisno. — Osta-vili smo Ljubljano. — Odpihal je vlak med pesmijo: "Oh, zdaj gremo — — nazaj nas več.ne bo" Žal, da se je premnogim tovari-štm uresničila ta pesem. Prišli smo na ogrska tla. Vozili smo se 3 dni po pustinjah in dolgo stali po postajah. Dospeli smo v Marmaros Szifj^t in izstopili. Videli smo tu že prve sledove vojne. Uničevana bivališča, podrte mostove in razorano zemljo. Srce nam je postalo nemirno. Marširali smo celo popoldne do 9. ure zvečer. V neki mali vasici smo v prostem šotoru prenočevali. Zimska — dolga noč nam ni nudila spanja. Rano smo vstali. Šli zopet, kot ženejo živinče v klavnico. Molčali smo. Prišli smo dc cilja, kjer smo imeli strogo povelje, da se ne smemo umakniti iz rojne črte, kljub ruski premoči. Zadnjič smo stali v dveh stotni-jah, vsi ie zdravi, pri neki lovski izobilju, dobro juho z. pšenom, z maslom in košček mesa. Jedlo košček mesa in čaj. Vsled hude-J ras je iz jedne sklene 10 mož, kot ga mraza nismo nič spali. Stali Rusi z lelesenimi žlicami. Kuhi- smo in stopicali" neprestano, da smo si nekoliko ugreli noge. Končno smo se odpeljali in po 1-me-sečni vožnji dospel v mesto Ša-drinsk blizu sibirske meje. Mesto šteje kakih 30,000 ljudi. Oddaleč je videti mesto lepo, slikovito, kot vsa ruga ruska mesta. Lepe cerkve z velikimi pozlačenimi kupolami. Strehe hiš so krite s pločevino, prevlečene z raznimi barvami, vse to napravi nr tujca lep utis. Prideš v mesto, vidiš hiše lesene. Od premožnejših je polovica zidana, druga lesena in krite so s pločevino, ostale z deščicami. Ulice so zelo široke. Mesto je večinoma tatarsko in ltži ob 1 in pol km široki reki Ne vi. Iz te reke dovažajo domov vodo v sodih, ker vodovodov nimajo. Vodo pijejo kuhano. Ljudje so v tem mestu večji del Tata-ri — trgovci in so neuljudni. Cvetočih vrtov kot pri nas ni. Raste nja je bila zelo obsežna, ker se je varilo vsak dan za več tisoč vojakov in ujetnikov. Ob lepem vremenu smo obedovali zunaj na prostem. Rusi so nas imeli radi in kaj radi postregli s cigaretami. Rus reče: "Na, kuri, pij, pa jej Herman Wendel o Jugoslaviji. " Frankufurter fieitung" piše: V znantsvenem inštitutu za pro-sveto in znanstvo modernega Orienta je poročal Herman Wendel na podlagi lastnih potovanj in študij v obširnem predavanju o novoustanovljeni jugoslovanski državi. Izhajajoč od demokratskega značaja prebivalcev je povdarjal predvsem, da je enotnost te države že trdnostoječe dejstvo. Jugoslovani in bodisi, da so' neomajeni cen-tralisti ali demokrati — so si edini v mnenjih o državni enotnosti in smo o merilu in metodi omejitve samoupravnih delov bijejo liude boje. Zaprek in ovir sa poti k državnemu razvoju ne manjka. Šele ko se zbere, na podlagi vsesplošne volilne pravice stoječa ustavo-tvoma skupščina, se bodo nasprotja izenačila. Razvoj stremi po mnenju predavatelja izven današnjih mej z zedinjenju z Bolgarsko :n dalje do balkanske zveze (morda s priključitvijo Madžarske in Celioslovaške!), ki bo potem neposredna mejačica in upanje je, tudi prijateljici Nemške Avstrije po njeni priključitvi k Nemški državi. dG sitega To se je vršilo pred;predpogoji temu so dani. Izvzemši Koroške, kjer preti slavizaeija majsko ofenzivo 1915. (Dalje prihodnjič.) Švicarski glas o pogaja- mnenji predavatelja. njih z Italijo nemških mest. ni nobenih spornih točk med obema državama. Ljubezen do entente se je vsled njenega*zadržanja v jadra::s?:em vprašanju zelo ohladila. Nemški duh, ki ni tuj Jugoslovanom, nam bo pridobival med njimi prijateljstvo. Sklepni pogovor k tem izvajanjem je pokazal, če izvsameino bolgarsko vprašanje, soglasje z "Neue Zuericher Zeitung" po-reča iz Milana, da je italjanska politika proti Jugoslovauom pod vplivom Gioliltijeve slabosti glede italjanske notranje politike. Ob tej priliki se je treba spomniti na opazke italjanskih listov z Drugi kongres tretje inter-nacijonale v Moskvi "Echo de Paris" poroča o dru- Napad na Slovence V Trstu se neprestano ponavljajo napadi na Slovence. Poboji, i-niori so na dnevnem redu. Ni- gem "komunističnem kongresu, kifkdo Mi varen na cesti niti se je pričel v Moskvi: Kongres1varnostnih organov, ki so popol- peji neznatna stvar. Dosedaj so bile te razvaline nedostopne. Sedaj 'koči na hribu. Zadnjič nas je bo- pa jih lahko irh-da turist iz svojega* avtomobila, dočiin se vozi po glsdki cesti, koje zgraditev je stala velikanske svote denarja. t'e se vozite z avtomobilom, zadenete sempatam na kako oazo. Seveda ne na divje oaze, kjer je polno levov. Take vidite le, če se vozite po zraku. Le tri ali štiri ozkotirne železnice so v tem velikanskem ozemlju, ki je večje kot ouo Združenih držav. Iz Colouib Bečar pa do Timbuktu, za katero pot je rabila karavana cele tri mesece, rabi zrakoplovec le dva dni in marsikateri domačin se je že peljal po tej progi izključuo po trgovskih poslih. Ob celi poti se j^ postavilo na višinah, imenovanih Iiamades, rezervacije *a bencin, dodatne dele aeroplanov ter druge potrebščine Pri vsakem takem skladišču se je izvrtalo arteške studence, ki dajejo prepotrebno vodo. Za svijatika je v Sahari še vedno dosti romantičnega polja in poroča se o čudnih stvareh, ki so se dogodile. Neki mlad francoski zemljemeree je južno od Colomb Bečar zavrnil ljubezen neke saharske sultane. Mesec pozneje so ga odvedli, poročili s sultano proti njegovi volji in sedaj ima j $11,000 dohodkov na leto, ko prodaja kože maroških koz. Stanko Vraz. "Iz naroda za narod." Vrazovo geslo. V krogu Ilircev zavzema odlično mesto Stanko Vraz, po rodu štajerski Slovenec. Luč sveta je ugledal dne 30. julija 1810 v bli-'.Mii Ljutomera, iz katere je izšel tudi slavni slavist Miklošič; tudi Miklošičev naslednik, Vatroslav jezikom, a premagal jih je popolnoma in zlagal prelepe hrvatske pesmi najrazličnejša vsebine. Naj- so že Rusi tu in izročil je stotni- dril poveljnik in spodbujal k vstrajnosti in hrabrosti, da ne smemo zapustiti rojne Črte pod nikakim pogojem. Odkorakali smo razdeljeni v rojne črte. Ko dospemo do našega cilja, smo začeli kopati okope. Dan je bil krasen. Bili smo štirje tovariši, ki smo skupno kopali okop. Zavarovali smo ga z odmetno prstjo od vseh štiri strani, maskirali ga tudi z dračjem in jelkovim zelenjem. Pričakovali smo Ruse 1 dan in pol. Nenadoma dobimo povelje: "Naprej, Rus je blizu". Bilo j«; ob svitu lune, ob devetih zvečer. Nemo smo se pomikali mimo stoletnih bukev, v belih haljah. Snega je bilo še do pasu v celem. Strašno je bilo gledati — tovariše poleg, v belih snežnih haljah. Šli smo tiho kot strahovi. V mrzli roki je krčevito držal vsak svojo puško, napeto poslušal vsak šum. Prišli smo tiho neve-doč do ruskih okepov. Nasproti nam priteče dragonec z novico, da » i . . , , ozirom na zakasnitev jngoslovan-• . noma pasivni napram laški dru- pac neke vrste topol, zelo mnogo ske deIefracije v Pallanzi, katero skheala ^"ovijev '» Badek. hali £mnl eleme ti jo kra_ breze in borovina. O sadju niti _ ^Zli L a™!™,^_.Pro"rara kongresa se peca pred-.^.; ^ dnevu • stev proti meščanskim parlamen-lv "■"i«*®* ulicah , . ,— se je to zgodilo namenoma ali . . . . . , , , m nihče ne gane niti s prstom da suhem vremenu se gaz do glež-l ,, - • , - • ,-itoftl m ° vzpostavitvi vseh legal-' r V. " ' , 1 ' . .slučajno, na vsak n&cin niso imeli .. „„„„,.: •• XT ilu napravi tem kambalskrm raz- njev "pesek". Kadar je deževno T i j- * i -. i tl),h Komunističnih organizacij. Na 1 , r . r s0 smatrali za špekulacijo na ved-' - . , • i dejo in ubijajo nri govora. Ulice niso tako oskrbova-' , . . . _ ivsem s proucavanjem bojnih sred J J J 1 b . 7 no večjo notranjo krizo v Italiji.1 , .. .. , itud v naibolj obli ne kot pn nas. Tlaka n majo V £ *fpv ™rnfl nariaman. I 1 J Kadar je deževno jugosiovani radi tega nobpnih sja vreme nastane cesta kot močvir-'bih posledip. Vsled padca Nittije je in brez škornjev ali visokih gumi-galoš ne hodi na cesto. vega kabineta so se pogajanja o-nemogočila in če so v Belgradu Oorovja tu veiikega ni, le po- les nameravali pridobiti na času. ložno gričevje, drugače je sama j so dosegli imenitno svoj cilj. V nedogledna ravan. Meseca maja je j slučaju novih pogajanj z Jugo- še ležal sneg po grapah, a junija je nastopila že huda vročina. To-lej klima je tu v vsem drugačna kot pri nas. Kot sem že omenil, so prebivalci tega mesta večina Tatari, ki nosijo podobno židane črne halje, a nasprotno so gladko obriti in z malo čepico na glavi Ostalo prebivalstvo nosi delge lase in brado, po zimi se zavijajo v težke kožuhe. Poleti hodijo brez suknjiča, ima samo dolgo slovani, ne bo Italija več tako močna kakor je bila za časa nameravanih pogajanj v Pallanzi. Furlanski učitelji na Gradiščanskem so skrajno nezadovoljni s svojim položajem. Ni jim bilo baš dobro pod Avstrijo, ali pod italjansko oblastjo je tako hudo, da ne morejo več strpe-ti. Šolsko leto so zaključili s shodom v Gradišču ob Soči, na ka- košuljo, rdečo, zeleno ali druge t barve in čez hlače. Da ne vihra .terem so sklcnili> da P"čno pri-ta košulja, si jo priveže z veza- hodnif »ol«ko leto s Štrajkom, ako nom trakom ali jermenčkom. Kaj oblasti dotlej ne izboljšajo priljubljene so jim rokaviee. No- potnih razmer in ne dado zago- bolj so se mu posrečile kratke, li-jku povelje za napad. Zabolelo je rične pesmice, katere je izdal pod sice ob klicu* "hura,. hura, na-imenom "Djulabije". Kar se tiče'prej". Prvi so bili Bošnjaki, po-pesniškega navdušenja in pesni-j tem Ogri, ob strani mi. Pri drugi Pri ške plodovitosti, bi bil morda celo bitki smo bili vrženi nazaj, prekosil Preradoviča, ako bi se l>il tretji, poslednji bitki sem bil vjet Jagič, je doma blizu Ljutomera,!mof?el P°Pol"»ma razviti, kajti biP2 3 1015. ob 11. uri ponoči. Kot v brauškeui mestu Ljutomeru. |je rojen pesnik. Zla.^1 v manjših ujHnike RO nas ljali Kozaki do _ . , 'pestnieah, v katerih (proslavlja Stanko Vraz je dopisoval z ljubrasebno vplival mlajši, a zrelejši rojak Miklošič. Dr. Ljudevit Gaj ga je tako navdušil za ilirixem, da. je "Vraz leta 1838. zapustil Gradec, kjer je donlej študiral, in se stalno naselil v Zagrebu. Slovencem je poklonil Vraz zbirko narodnih pecuni leta 1839.; te pe*nii nabral sirom slovenskega ozemlja in jih izdal kot prvo knjigo v novem pravopisu — ▼ gajici; zložil je tudi daljšo slovensko pewem, v kateri proslavlja natdvojvodo Ivana, posebnega prijatelja in dobrotnika Štajerske. Vraz je skušal pridobiti za ilirsko idejo dr. Franceta Prešerna, kar ae mu pa ni posrečilo. Sam je teiart a hrvatskim l>enenje po domovini, žalost nad njeno usodo in upanje na boljšo bodočnost, izvablja svoji liri najsrčnejše in iskrene jše glasove. Kakor zveni pri Oehu Jaromiru gališkega mesta Strv. Peljali smo se v Lvov in od tam marsirati do meje devet dni. Prenočevali smo v kočah, in dospeli v mesto Brody. Po številu rtas je bilo vseh ujet- Krbenu, nabiralcu narodnih pes- nikov iz cele Karpatne fronte bli-mi. iz njegovih pemni pravi ljud-Jzi« 3000. Sortirali so nas Rusi po ski to«, tako tudi pri Stanku narodnosti, Slovani skopaj, ti so Vraatu, ki je prav tako kakor Er- prišli v evropsko Rusijo, ostale t. ben zlagal balade in satirične pes-'j Ogre, Nemce in Turke so odpe-mi; razen tega je Vraz prevajal ljali v Sibirijo. Ostalo nas je torej iz naj različnejših jezikov. Vedno Slovanov kakih 300 že. Prvič na pa je ostal rve** svojemu gcahirl^ti zemlji smo prenočevali v « naroda za nsrod. iRijevn, stari trdnjavi, čakali stno ftto in deset let je minulo od tri dni 2a ^^ Ta Rmo Vrazove** rojstva. Večen naj bo H avstrijskih topov v vrsti v *omm temu Klealnemu, plemeni- hk Rusom trf ^ temu možu. ki je vse svoje neha- ^ nje »n dejanje uravnal po tlateml*._____^_, ___. reku na koncu "Djulabij": "Svi narodi braca, s vi su božja čeda; na njih jedno nebo i jedan Bog gleda." nismo trpeli. Kruha smo imeli v sijo jih poleti in po zimi. Popi ali duhovniki so oženjeni, oblečeni v dolge halje s širokimi rokavi. Njih nespleteni dolgi lasje padajo po plečih. Nosijo tudi veličastne brke in dolgo brado. Na večer se sprehajajo s-svojin.i ženami po mestu ali se vozarijo. Nastanili so nas v neki zasebni hiši, to je bilo naše taborišče. Hiša je služila v mirnem času kino-gledišču. Ob zzbruhu vojne je bila za vojno porabo. Stala je ob glavni cesti ,mimo katere je tekla široka ieka Neva. Slovencev "Janezov" bilo nas je 40 in ležali smo skupaj. Bila je soba s pričnami v dveh nadstropjih. Ker smo se v mrazu dospeli sem, smo k sreči dobili prostor v II. nadstropju, in na vrhu je bilo toplo. Pritrjena je bila lestvica, po kateri srao lezli gori. Prvo pomladansko solnce je že jelo ogrevati. Krog in okrog ležal je še sneg, ki se je pa staja! v par dneh. Klima je drugačna kot pri nas. Čez teden dni, bilo je sredi aprila, postalo je že vroče. Tedaj nas je na vrhu pričela dusiti neznosna vročina. Vsled pomanjkanja prostora smo ležali tesno skupaj, zato o kakem počitku ne smem reči. Čakali smo težko jutra. Sli smo pred hišo. kjer smo posedali in ležali na pesku. Jutranje solnce je sijalo že toplo na naša suha, bleda lica. l ežali smo bosi, strgani in žalostno opazovali vesele mimoidoče ljudi, kateri niso vedeli, kaj je ž vljenje in niso poznali našega gorja. Missli moje bile so neprestano doma, pri mojih bratih, kateri so daleč proč od mene in uživajo zlato svobodo, to je vse. Ne-ftvoboden biti je neznosno, nepo-p:sno, to boli, kot ne boli nobena rana. Krog in krog smo bili obdali z močno stražo. Vstajali smo ob šestih zjutraj. Vstali smo radi, ker smo takoj smeli na sveži zrak. Pili smo za zajtrk čaj. Ob 1C. nri smo ali k obedu. Kuhinja 'je bila oddaljena od nas 2 km. Jedli smo juho t grahom, kronf- tovila, da bodo v bodoče s šolstvom lepše postopale. Furlani bi sc radi otresli italjanskega jarma. kongresu se mora pripraviti vse lncram konee- Naži ljmlje so oh" za izbruh komunistične svetovne "pani ,n ne vedo' kako. naj si rcvolncije. Istočasno se vrši v Mo- ",ajrajo- Mno"° -j,h zbeža,° na skvi kongres komunističnih stro-|<1fže,°- Tam Pa l,Psne lažke obla" kovnih organizacij, ki se morajo.sti ,lič nian' l'«^»rsko. Interna-podrediti v vseh državah navodi-:0,J0 so ™jmilejša oblika trpm-lom komunistične internaeijonale.l(VnJa naSe?a Undrtva. Vse polno Italjansko delegacijo, ki ie bila žcn SO PozaPrli P° zasedenem o- posebno svečano sprejeta, čaka po njenem povratku posebno važna vloga. Na kongresu so nadalje zemljti kot tal?e, da se ljudstvo re dvigne proti svojim krvnikom. Nešteto ljudi se mora skrivati po francoska, • angleška, šviearska>oztlovih -ia,nah' kar pa jo seveda odvisno od vas rojaki v Conemaugh in okolici. Ako želite, da bo zadruga napredovala, sezita po delnicah, da pripomorete do lastnega poslopja ter ob enem do potrebnega raattrjeaja trgovina. ¥ pričakovanje, da bomo zamori izdati končam tekočega leta boljše poročilo ostajam s poedravam TRAHK PUŠNIK tajnik. Kako se obnašajo morilci pred električnim stolom? HltADNOST. S KATERO JE SEL MLAD ELMER HYATT V SMRT, SPOMINJA NA DRUGE, KOJIH USMRCENJE JE VZBUDILO VELIKO IN SPLOfiNO ZANIMANJE. — KAKO SO BLI DR. WAITE, BECKER, HAMBY IN DRUGI NA ELEKTRIČNI STOL GUkS NARODA. 14. AVO. 19» \ Poroča Herbert Asbory. Vsa zamnenja ku/ejo, da ni nikakega pota za določenje ali ugotovi jen je vnaprej, kuko se ho kak morilee ohnaaal, ko ho prišel čas. da plara n svojim življenjem kazen, katero zahteva postava. Zdrava logika hi hila za moriti a, da s«- izpostavi eksekueiji z isto hladnostjo in istiiu omalovaževanjem posledic, katero je pokazal, ko je zasnoval iu izvršil smrt svoje žrtve. Električni stol pa kaj malo upošteva zdra vo logiko. Dr. Arthur Warren Waite je hil eden najbolj značilnih kriminalcev, kar so jih kovršil je Collegge, bil gradil i ran dentist ter dosti vedel o medieini, da hi lahko nastopil kot praktični zdravnik, če bi hotel kaj takega. lJil je atlet ter se odlikoval kot igrale«- tetuiisa. Kljub teifiu pa ,*,» bil tir. "Waite morilee. 1'nioril je svojega tasta iu tašro, ki sta h:l:» oba stara in ki hi tak ue živela dalj kot par let in to iz nobenega drugemu razloga, da se hitro polasti majhne itino/iiie denarja^ katerega sta oba nabrala in ki bi v vsakem slučaju prtiH v rok«- njegovi ženi. Newvoriki detektivi »o prepričani, da je dr. "\Vaite skozi več let snoval umor stanšev svoje žene. študiral je bakteriologijo ter se dobro seznanil s kalini različnih bolezni, ki so v skoro vsakem slu-eaju smrtonosne. Njegova tašča. .Min. dolin E. Peek, je pršla iz (irund Rapides, Mieh., da obišče svojo lieer in njenega moža koncem leta 1*17 Kn liUsee j-czneje je zbolela na pljučniei in par dni po/.ue-j« j^ pridružil tej bolezni še legar ali tifus. C mrla je po bolezni, ki je trajala dva ali ti i tedne. Na nasvet dr. Waite-a je bilo Truplo sežgano potem, ko so I' liro znani iu izurjeni zdravniki, ki so se mudili ob njeni bolniški postelji, pričali, da je umrla iz naravnih vzrokov. — V te*ni pa je Mm. peek umoril dr. TVaite. Njena pn'a bolezen majhen prehlad, je bila posledica vožnje z avtomobilom, na katero je vzel Waite svojo is« o nekega mtzlega popohlne v januarju. Na-telednjefTH jutra, pod pretvezo, dii ji da zdravilo, ki bo olajšalo kon-gt^tijo njenih plj\i<\ ji je dr. Waite vbrizgal kali pljučnice. Xakoj je pozval zdravnika, ki je pričel zdraviti bolnico, a kakorilitro se ANGLEŠKI VOJAKI PATROLIRAJO PO BELFASTU. V šestih korakih je dospel \ a mes bil tat in bandit in potem _ mu Imi dovoljeno dati ugotovilo, jko J* bil spoznan krivim umora 'je izgovoril Hamby. Zdravnik je napravil nevidno! kretnjo z roko in elektriear za zaveso je spojil elektični tok. Bilo je čuti neko zamoklo brem- fici, znan po imenom Dago Prank; Harry Horovitz, znan kot Gvp njegovo truplo upepeli, a sin za-mrtefra moča je tia*pr<>toval. Radi-tffi kop l>r Waite je *e nadalje zahteval lji. podpirajoč si glavo z obema parja. j.* našrl utehe v fatalizmu, up« p.-lit«-\ m njejrovi načrti bi bi-'rokama ter sklonjen naprej. Ko|^|H li, če bi ue dobil Per-| je paznik odprl vrata, so ključi *i cajmanjiega vznemirjenja ali' pogumno kot katerikol idrujti člo-« • P« , k. sin umorjenega moža ropotali v njegovih tresočih se ro- ganjenja. Prosil je, naj se njegovo vek pml njim. z mogoče izjemo ril v«- j,* proti izročitvi, ko so ga s., truplo ha I zamiral i ter po-jnmki kaplan Peterson hitro po ko-! prijeli nekje na zapadu. Kopa so \ M i«'h i »ran, da pa tam po-j t idorju smrtne hiše proti eeliei dr. J ga konečuo spravili v New York lejo. 1 Waite-a. Waite je sedel na potrte- M<*r indent i ticirali kot ančnega ro- » dal električarju signal- ko bo the Blood; Jacob Seidenschner, znan kot Whitey Lewis in Louis Rosenberg, znan kot Lefty Louie. Noben teh morilcev ni bil duševne visoko stoječ in velikanski duševni pritisk, kateremu so bili vsi štirje izpostavljeni, ko so čakali v smrtni hiši na eksekucijo, je na tak način uničil njih živce, da so nudili žalosten pogled ; ko so konečuo dobili električne udarce, ki so napravili konec njih zemeljskim karijeram. Dago Frank je umrl še precej junaški, kajti niti najmanjši glas čanje in Gordon Faweett namby je umrl. a smeh na licu in dovti-pom na mtnieah. Bil je mlad, ne še trideset let star, a ime! za seboj kriminalni rekord kot ga je doseglo pred njim le malo ljudi. Pazniki ki so bili v Sin? Singu dolga leta in ki so vi- vsaj dovedejo governerja do tesra, da izpremeni smrtno kazen v dosmrtno ječo. Ničesar pa ni bilo mojro-eo doseči in dne H. maja 189:1 je bi i Harris usmrčen v Sing Singu. Naj je bir Harris tekom svojih let prostosti karkoli je že bil. a koneem življenja se je pokazal pravega moža. Stari pazniki v jet-nišnici so izjavili, da niso videli še neobenega človeka, ki bi imel bolj trdne živce kot Harris. — Sedaj nimam nikakih motivov za prikrivanje, .— je rekel Harris, ko so pa pazniki privezali nji stol. — Jaz umrjem popolnoma nedolžen zločina, katerega so me spoznali krivim. Pet minut pozneje je črna zastava, dvignjena nad jetnišnico, oznanjala materi, ki je čakala na nekem griču v bližini, da je njen sin mrtev. Mati pa se ni zadovoljila s tem. Se istega dne je napisala na njegovo krsto naslednji napis: Charlyle W. Harris, umorjen dne 8. maja 1893. v starosti 23 let, 7 mesecev in 15 dni. M^ bi ne bili, če bi vedeli. — Porota. Zadnja vrsta je biia ona Harrisa. To so bile besede, katere je rabil v svojem govoru v sodni dvorani, ko je bil obsojen na smrt. Zadnjo beseda, namreč "poro tr", pa je dostavila mati. zoja teb vm« v k i hrz. je gh javke. lilo: V t« Suiu vzbujen. Zahtevajte raz rnje. Prikritje brzojavko. — K Adam- Ta brziijavka je bila večjih skrivnosti pri ttodujiskem postopanju proti hr-jkah. Ropot je predramil na smrt obravnavo pospeši ter nadalje sod- dveh, namreč Carlysle Harris-a in I obsojenega moža. Dvignil je gla-i"ika, »ai ga obsodi na smrt takoj. Sam Havnes-a. v », se nasmehnil- vstal na noge etr Prepovedal je tudi svojih zagovor- Hayncs je* bil čmee ter je bil vprašal : inikoni- da vlože priziv. usmrčen. ker je umoril neko žen- — Ali ste pripravljeni zame T j — izvrši! zločine. — je sko v bližini Pattersona. N. Y. V trenutku, ko je ključ odprl rekel, — ler je prav. da plačam 1'turl je le par minut pred Cliar-eiia naj vrata, je Waite slednja sam odprl eeno. ({es Becker-jem, policijskim poroč- poznejšem ter stopil lahkih korakov na ko- Obnašanje JIamby-ja je bilo nikom iz New Yorka. ki je hil u-ridor. Ko je I mimo celic devetih: tako čudno, da je bila imenovana dr. smreen, ker je zasnoval umor W te u in >i>* današnjega dne ni nadaljnih nn>/ ki mi čakali na posebna komisija- ki jc preiskala igralca Hermana Rosenthala. za hita jH»li« ija v stanu najti is. bo. n-mrčenje, so j«, ustavil pri ne- njegovo duševno stanje. Komisija kojepa smrt so inqrali tudi štirje ki jo je p..s!ala |trzoj..v ka .!» osta- katerih, dvignil črno zaveso, ka je podala izvid, da je Hambv iz- pro„luli v New Yorku l.i iu r. š. na skrivno^rt. Perry Peekitero vedno spusti, kadar yre vanredno dobro vzgojen.in izobra- i k* -- • ♦ i tt , i ... i i -. i ^ - . Iia eiektru-ni stol. llavnies je pi je tudi pri.. I vnnm m t« kak < lovek v smrt ter izpregovo- aen, in da je njegov duh boljši m trdnih ko k - 1 1 kt " piav posebno v spričo dejstva, da vorit par besed z možmi, ki so bili jasnejši kot oni številnih drugih' P n<* »to tis,., in mati umrla v stanova- njegovi tovariši skozi mesece. Ne- ljudi. ipa stoJa» se,I<1l vanj nju dr. Waite a v teku par me- katerim j»- «lal svinčnike ter drn- Niti ,,ajmanšepa dvoma ni bilo, s,w. \ sird tepa j.- o.lredd raz- pe majhne predmete, Kat,-re Je!,la bil duševno popolnoma tel« s. nje. katero je izvršil dr. Per- imel pri sebi 1 Z(]rav r> S-hult/. ki je našel v želodcu Smrtni prevod je šel naprej po! starega INek i \clike množine ar- koridorju iu ko se je približal celi čas, ko je čakal v smrtni hiši predstavljalo zaključno episodo f'Mika. ! b t» ktivi bili lakoj pri- smrtni kamri, je stopil duhovnik na eksekucijo. enepa najbolj slavnih morilnih d. Ijeni. da opazujejo dr. Waite a naprej, se postavil na čelo .spre-| V — 1-----* --- I in ko so s»* pričeli zbirati dok pririi njem u. je \ zel toliko mn<»ii- psalm: III Tkl?roUnmH,J kT"', ^^ * T ^ *m * * oha naJ ga «P^mlja- ona katerekoli druge eksekucije v da jr **oru umrl Ko je okreval. Imuh tr|»el p«»manjkanje. ta na zadnji poti. S;n(r c:npre-j \ jutru tlne usmrčen j a sta oib- slučajev v New Yorkn in povesti voda ter pričel čitati triindvajseti; iskala Hamby-ja tako protestan- kako je umrl. je bila deležna več itovaki J^ot katoliški kaplan- a on|p,0s-tora v rewvorŠkih listih kot umora, «i>oziiatu krivim ter obso- — Meni se zdi pravo norčeva-tekom poslavljali ja «h1 tovarišev^ ki nje je rekel, — da bi šel po življe-j jen na smrt. I'srimVn je bil v elek- naj bi vsi kmalu šli za njim in! nju, katero sem vodil na elektri-! ° V telesnem kot duševnem ozi-tn. nem stolu v Smg S.ngu malo okozi slovesno čitanje psalrmiV. Bil čni stol z duhovnikom oh svoii ru* 0bvl«doval je svoje živce sko-pred ptdiH-*jo dne 24. taaja 1917. je miren, dokler se koridor ni za-Kakorhitro je bil spoznan kri- vil ter so se prikazala mala zele- >lu v Sin p Singu malo skozi slovesno čitan je psalmov. Bil čni stol z duhovnikom ob svoji strani. Pustite me iti samega. !zi raufno dobo dvomov in ne- vim, je kazal Waite presenetljivo na vrata, ki vodijo v smrtno kam brrxbriuiUKit glede tega, kaj ae bo ro. xpodilu * njim. Bil je absolutno Tam so pa živet zapustili. Obo Bandit in morilec je preživel ?otovosti« ko so on- njegovi zago-zadnje ure svojega življenja stcm,| vorniki. številni prijatelji in Čla-da st je igral s takozvano Onija-!*1* njepove družine prosili crover-desko in ko so prišli pazniki- da nerja Whitmana in sodišča za brez strahu. Videti je bilo, da ko- tavljalse je. se ski»ro ustavil in le|pa odvedejo k eksekueiji, jih po-|milost. Vsi napori pa so se izja- maj čaka konca. i jiajveejim naporom se je zopet Prižgal je mirno cigareto, utak;|stopil jc trdno iz svoje eeliee, ko ^ na ^ a Waite se ni izpovedal ter tudi ojunačil ter stopil v smrtno kam ni iskal verske tolažbe kot se to ro Ko so se mala zelena vrata od- ponavadi zgodi pri drugih moril- pri« ter se je obsojeni mož obot a v- nil obe roke v.žepa ter odkorakal j( je paznik ^ ri ter pa porval, eih Skozi v»n* dni preti usmr*e- Ijaje ptMblnuil električnemu stolu, na hodnik. Prav nič se ni obotav-'i T .... / njem je bil v zvezi z neko ipiri- je bilo čuti tri glasove, ki so re-lljal, ko je zagledal mala zelena^ J JI \ , J" T turistko, kateri je obljubil, da se kli: ! vrata, ki so uničila živce že tako' ° P° hodmku navzdoK • zdravil ter rekel: — Takoj bora pri vas. deli umreti v električnem stolu ni prišel iz njepovih ust, čeprav m a r^ i katere pa, izjavljajo, da .'je|je pričel njepov korak omahovati, šel Ilambv na električni stol bolj ko je prišel skozt zelena vrata. Dc električnega stola se je komaj privlekel. Lewis je bil naslednji. Bil je najbolj trden med vsemi štirimi. Šel je do stola brez pomoči, sedel vanj ter bil videti popolnoma- miren. Ko pa so stopili k njemu pazniki, da mu priveže-jo jermena in elektrode, jih je potisnil na stran. — Gospodje. — je zaklical ter razburjeno mahal s svojima rokama. — Hočem podati ugotovilo. V imenu pravice hočem podati ugotovilo, gospodje. Oni ljudje pri pričevanju, ki so izjavili, da so me videli streljati.... Gospodje, hočem podati izjavo. Oni so bili krivoprisežniki, gospodje. Prisegam pri Bogu, da nisem oddal niti enega strela na Rosenthala. Njegov glas je postal vedno močnejši in skoro je že kričal, ko jc električar spojil tok ter napravil konec življenju obsojenca Gyp the Blood, kljub njegovem strašnemu priimku, je bil najsla-botnejši v celi tropi in treba je bilo spremiti ga na stol. Jlil je videti popolnoma zmešan ter ni ničesar rekel ter ni nudil nobenega odpora, ko so mu privezali jermena ter pritrdili elektrode. Lefty Louie je vprizoril neko čudno stvar, ko je prišla vrsta nanj. Jz svoje celice je prišel hitro in isto tak o ael naglo po hodniku navzdol. Ko pa je zapazil zelena vrata, je pričel teči ter pritekel v smrtno sobo, kjer je sam Becker je bil močan človek, ta- lovili in konečno je prišla noč, ko j jc moral Charles Becker umreti. Dovolj bankovcev. Tz Pariza so prepeljali v Bel-prad tri vagone jugoslovanskih kronsko-dinarskili novčanic. Na •ti. način ho dana možnost Narodni banki, da preskrbi svoje po-družnice z večjimi svotaini denarja .ki so potrebne .^a pričetek dela. Zanimivo je, da so se vagoni z jugoslovanskim denarjem vozili skozi Trst ravno tedaj, ko so bili na vrhuncu italjanski napadi proti Jugoslovanom. Samo vsled energič-nega posredovanja tamošnjega francoskega konzula, nr. katerega so se obrnili za pomoč spremljevalci vagonov, se je posrečilo, da niso milijoni jupo-slovanskega denarja postali plen tržaških tolp. itjegovo lice je bilo posinelo in o-paziti je bilo agonijo njegovega dnha. Odkar pomnijo pazniki v Sing ho vrnil po smrti ter ji dal gotovoj — Good by, Arthur! Goodbyštevilnih pred njim. Počasi in mir-j ze,ena vrata pa so bila sporočilo v dokaz, da obstaja še God bJess you, Waite! * J no je korakal- kadil cigareto ter P^ee, kot so bila preveč Že SingQ, je bil le e« Človek, Z izje- ncki drug svet. Kolikor j« znano Trije prebivalci smrtne hiše so j se ob vstopu v kamro veselo pri-!2*. druge pred njim, ko SO KO Čmca Haynefi, ki je Šel nt elek klonil Časnikarjem in uradnikom!*1' skozi nje v grozote sobe in trični atol a pogumom, katerega ki so sedeli na lesenih klopeh ter S *lektričnega stola na koncu sobe.! bi sedalo primerjati z onim Gor ui to sporočilo nikdar prišlo. i izustili te poslovilne besede in Na smrt obsojen mol je bil naj- Waite se je za trenutek ustavil bolj brezbrižna eseba v ječi, ko se na pragu. Videti je bilo ko da je bližala ura njegove smrti. Po- skuža odgovoriti. Njegova usta pa fosto se je bafcal, da ga bo našel so ostala zaprta in s strmeči mi čakali na eksekueijo. Hamby je stopil pred stol, otreoel cigareto ter rekel Wardenu: stol prav tako mirnega' slepimi očmi je ftel trdno naprej J — AH lahko rečem besedo f Prišel je v smrtno sobo prepa- jdon Faweett Hamby-ja. Ta človek denega in posinelega obraza. Iz je bil Charlyle Harris, napol odprtih nst je visel jezik in Harris je bil glavna oseba v J njegove ustnice so se tresle ko« morilna zadevi, ki je vzbudil* ve- Zastopniki "Glas Naroda' kateri so pooblaščeni pobijati ■arofi-oino sa dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel ln jih rojakom prt po roftna Naročnina m "Glas Naroda" js: Za celo leto $5.00; za pol leta 18.00; sa Štiri mesece $2.00; sa četrt leta fLSO. • . * Sas Fnmeteo, CaLf Jacob Lorla rcr, Oris: Umnim Aodollet la Frank Skrabee Frank Peter Culi«, Janesh la A Cris: Lools dostella Jobs Germ, Kochevar. Math. Kernel). Alois Lambert Boisfcar. DL ' J. Verb«, 635 Aurora Avenue. Joseph BosHč. Joseph Blish la Joseph BevHč. In John SUataL .1 Frank Matija Komu. KotU CUnm Kt / ^siMOv,)' jrdravil.V v^/t, jdr;ivjf?;v tiru/in.ih Neredcftt je ▼ rroirh poletnSi mesecih ia xgo-dnjih j<»enskih t ohsh.odi s«tiih in pn otrocih splolna prikazen. To prihaja morda od nepravilas brane, pijače ali hitra izprsmembe vreme-na sli dragih vzrokov. Severa's4 Diarrhoea Remedy (SsTcrov Pripomoček proti driski) se je izkazal vedno kot zaneslo zdravljenj« za. dnsko, ielodsdne lcr-Če, colico. proti pol a trum neredom drobovja itd. Dobro in sigurno za oboje — odrasti« in otroke. Cena f Oc in 2c davka. Na proda) P" lekarjih. W F SFVFPfl c 0 CEDAR RAPIDS. IC w A _ ' J ' - -f — 1 Frank PetkovSek. Franklin. Kansas: * Frank Leskovle. Frootense, Kansas: Rok Firm. Ringo, Kansas: Mike 1'enclL KitzmiUer, M VsDey, Pa.: JarfJ PrevUL WWeck, Pa: i J. PeteraeU. Black DishmmL Wash. G, J. Porenta. • Coketon, W. Ya.: • Frank RoHflL Thomas. W. Va.: * 1 A. Koreacbaa. UihrakoM, Wist : Adolf Msntel ia Josip 1 Sheboygan. Wis.: Jobn RtampfH In H. Pn Fraak Skok. B«* Springs, Wya: —--y lands Tsacter m A. Jim m, j »*• " * • - m Stediti haakfoianol v TV . Hugo Brenner poroča v Ar- obe Da koti so prave zitniee Zel. Klein, Uibbtovvn, 'Trbovlje' in befter Zelhin^ 0 obupnem polo- «t. 4 . Povsod so pre-^u v k„terega ^ 2ašia tlunaj. zaradi lahkin iselno gospoda rst va p rej Od tam, kjer valovi pšenica. Valovita država Montana m .-.rediiče za naselbine Farrelltown, rr.5g ■ "*••• • >3v't •■"* GLAS NARODA, 14AVO. -i--Sfc-r'- t držav in izvzeto* i Kansasa se ne tak<*zvano niore meriti ž njimi nobena drža- inogovi rovi, ki v splošnem dobro1 ^ ' občina Iz Sloveuije, va, vsaj kar se {Menice tiče. l*ri-deluje sf v Montani tndi precej altalfe. sladkorne pe»e, fižola, ov-ječmena in nekaj koruze, po-Nebno v krajih, kjer je irigaeija mogoča. Kjer ni vode za namakanje, pridelujejo večinoma krompir, oves. ječmen in pšenico, ker powbao zadnja prewtoji precejšnjo sušo. Lani je bila huda vročina in suša in na takozvanih "suhih farmah" niso skoro nič pridelali. Leto« vsi pridelki v Nplošm-ui prav dobro kažejo, ker in zadenaš na stare , • , ,. 7 zamkernega kamorkoli stopis. „ . , .. , ... r snjega kracansko-socijaluega ob- obratujejo "ta j mar j« Kar se mi je zdelo novo, so pre- — lest ne slovaške solnčne rože. ki e,nske*a 8Vfa dunajskega mesta se pred leti še skoro niao videle m vojne. Izkazalo se da zvišanje tarif, pomnoževa- iz trave, zdaj so pa v najlepšem raze vit u. (jee, pa koliko jib je in n-*e dok,ad> navijanje davkov in kako ljubke in prijazne so * Bogo- pomaga Dunaju iz stra- vi naj bodo naklonjeni Montani, zadreg. Leta 1913 so dona-da ne nikdar tako suha. da bi jim vse doklade in davki okoli ■ rtča ne cvetela! Isto v^i.ia tudi'" milijonov kron. Proračun za drugim rojakom, ki so mi bili lia- leto 1920—21. pa izkazuje 440 miki onjeui. posebno še prijatelju lijonov kron. Vzlic temu je že da-Tonetu v Farrelltowuu in Jacku nes gotovo, da bo znašal deficit je bilo neobičajno mnogo dežja'na No. 4. ll.fOO milijonov kron, t. j. toliko, ter ni bilo \-e odvhaio okrit^a P^mankljaja. Že pred Steec ob tki mečem Rocky Fork Ri- nem hladu oddahnejo po dnevnih se moraJo mesto hudo verju. Tam je naseljanih lepo šte-'naporih. Naigeš si smodko, sedeš zadolžiti in seda-> bo morala že vilo Slovencev in precej drugihjna prag, naslajaš se ob zvokih i,ak ban! država znova po- .. še studenci. Marsikak nc-|«^jo goloroki mladeniči z rdeče- ir, uslužbenstvo naj se skrči ko-tleljski popoldan preži ve rojaki večnimi hčerkami našega zapada Lkor možno na najpotrebnejše o-pnjaziu senc« -b deroči reki. kjer(Svet nima lejiee plesne dvorane sebe. Socijalni demokrati so s šte- Zunaj po farmah leži denjem začeli že pred letom dni .. "'lil, *-. .......... J') IlilU«« llliuilll 1-, Uf- — — "" ----. — J —- ■ ■ ' • — prispevke, i lavci, do šli od bližnjiii preuiogo- ljaJe p.> 2 K na dan, danes je nad najboljšo tfopov, vse je pomešano v pisano 8500 oskrbovancev, ki veljajo ob- se roga j o vročini pasjih dni in se kot je tak nežne 'nirna poletna noč, nad nami naslajajo |>ri p<»gledu na žamete, ki se blišče vrhu hribov'spenja ažurno montansko v smeri Yellowstone parka. \iz/.u trričev prilez Delav^k« nem d«4jre in ljudstvo se ne pre se nebo,' ter niso odtlej nastavili niti ene- , ga novega mestnega uslužbenca e kmiežljava lu- raznierc so \ snloi- kut,*ri poredno mežikajo zla- . - . ... .... ... " sob je v najrazličnejših zavodih » MrN- z\ezui«-e. lahen zehr pa t>rina- . ■eljuj je Že ni vr« pa ne nem ved« e za vse ogromno upravno o-e dunajske občine znašajo na leto 800 milijonov kron. Zato pa prnia uuiiigo. Povest o jenih u ! v°njavo sena iu zoreče pšenice I ara in obrabljena, zato je'z '►ddaljenih |m>1 j. Lepo je zeleno.,:a _ . luo ^.navijati. Zvedel sem,^'ii,'i^iC*r," "^režje, a tudi idila va- Breitner, naj b. se pred o novo, o ušivcu. Dolgo ni-;lov'lt letijo, k N, sk; .uhe Montane dviga sree.|vse,n skr,*il0 osobje mestnem nosi zastonj imena zaklaJui- stavbnem uradu, ki ima dandanes država ali država zakladov,spričo stavbne stagnacije prav cu in tira r krilati 'Vedel, graten in ime. Je •ti.Mio ime. ga že vrnili Ukradeno kolo. Korenčanu, uradiiiku . Gospodarske zveze, je bilo ukradeno kolo, vredno 3000 K. Najdenček. Dne 17. juliia ob\pol 19. uri sta . Naberačeni drobiž našla ljubljanska mlada fanta A- J® 2a4fnal berač Franc Fine v ol>-lojzij Jersan in Aleksander Suš- raz Policijskemu stražniku Ijub-nik na njivi Vrhovea kakih 5 ko- U an s k emu. ki ga je aretiral, ker rakov »hI ceste živega 8 do 14 dni Je P^1 razgrazal po mestnem in starega fantka. Dete je bilo za- start'ni trgu. Fincu so prisodili vito v plenice in v rjavi papir.]113 Policijskem ravnateljstvu šti-Ko je prišel tja polieijski organ,! ^ajst dni zapora, ki je pobral fantka, je fantek pri Nameravano pošiljanje delavcev na Francosko ustavljeno. Posamezniki kakor tudi skupine zidarjev in tesarjev se obračajo na ministrstvo za socialno politiko v Belgrardu glede odpcisi-ljatve na Francosko, kjer se po- Treasiire State}. {malo dela. ter osobje učiteljstva. Indijanski trlavariiz Krlm^ii i« znano, da umira ogromno, sem (»mlušal p*govore od ušivca.. Sli>%a| s»-iii /.e prej o žvižgovcu in1 galilejeu, ampak ime iwiv« mi je' Indijanski glavarji: Kr ir ogledi bilo novo. Ker grem |M»vsiid rad i\ik. Sivi Medved, Dvonožni Pan-|0tr0k ter se PoraJa Jako ma st vari <1.. dna, bodisi pri vinski 'ter, trni Jastreb ii: drugi, so ^ lenkostno in so torej šole nepri-ča^i ali kleli. sem š«« pri unIv- davno odšli v večna lovišča in pu- I,,erI1° slabše zasedene kakor pred reprezen 'si.- bledolienike v miru, duh i^e-^'-Jn0- Ogromna armada uradni- T;.jtvine jp osumijen ■>(, let primemo,'diciiica Bele Mule (White MulejjStva. ki ni absolutno potrebno. sejfam p„ (]neyu spjp p,nnKjil t^i * okradli dao straši po prerijah mora za vsako ceno zmanjšati uiula za liojue made' rakijo. t iin širnega zapada in poazroča nar«»- ^tediti pa se mora tudi stvarno f.»...............:i:i. »• -i I čel sesati stražnikove prste, tako je bil ubožec lačen. Na stražniko-veni domu je najdenčka vzela v ila /.i»ldno obleko, saj veš. čega- V noči od 15. do 16. julija je bi-1 va si: kaj. tega ti ne povem, pa la Jožefu Kozlevčar iz Ivančne.ine poj
  • a piše na: Tonv Nelc, Box 1,|francf Kandell Lumber Co.. t'heat. Ha-' l^'tSine KRETANJE PARKIKOV KEDAJ PREBLIŽNO ODPLUJEJO I NEW YORK A. 17. ava I 18. ava 20 avg. 21 ava- Mavre Boulogne Havre Havre ven, Pa. (13-14—8) PRES. WILSON N. AMSTERDAM LA LORRAINE BELVEDERE RYWDAM 21 ava. — Cherbourg 27 ava. — Havre 28 ava. — Boulogne 1 Kept. — Genoa 3 «ept. — Havre 4 sept. — Cherbourg 8 e»pt. — Havre 8 sept. — Boulogne 14 sept. — Havre 14 eept. — Trst 1*. sept — Boulogne 17. sept — Havre 21. sept — T<-»t 22. sept — Bouloane 28 sept — Trst 7 okt. — Trst 5 novembra — Trst Kje se nahaja moj brat LOUIS GALE T J ' Doma je iz Javorja'Columbia pod Ljubljano. Za njega bi jaz pres^wi'liTon jako rad zvedel, zato prosim ce-f njene rojake, če jf kateremu Glede cen za vozne netite T-s vea vrufls ................- * pojasnila, obrnite se na tvrdko kaj znano o njem, naj »m spo-j frank s a k a e r roci, kje se nahaja, če pa sam 82 Cortlandt St. New York eita. ga prosim, da se mi javi. ker mu imam veliko važnega sporočiti, predno sc podam v stari kraj. Pred tremi leti se je nahajal .nekje v lllinoisu. — John (ialeti, <)72 Stutc Street.j < rirard, Ohio. (12-1:1—8) j 3 State Street New Ter k LL0Y0 SABAUDG PrltHxlii'.■ oditlulje te New Torke per-»ik mi 2 vijak;* S. S. "PESARO" 1- septembra Izdajajo dtr^tnl vmnl ilatkt do voea Klavnih m .-nt v J.ixrwlavl)!. Brezplačno v'no |Hjtnlkundupr«ki okolici. N rgala Staretovo in jo je nagrade, kateri prvi naznani, kje šla tožit. Na okrajnem sodišču so 1 " (nagradili gospo Staretovo s štiri- najstimi dnevi zapora. skrči na minimum. Nepotreb- Dva vozova ukradena * no zapravljanje papirja, drage Ista bila posestniei Mariji Zavrl v Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 urah. . Vsak* pilule (MIDo nosi ime GT _/ Varujte ne ponaredb PiinUtmiUbml poj „ . . ,la!a- . ko s,fcf;1 ,,i,.7fVr j*'■ sV'er d,,bra" l^trežlj.va p^ kurjava, "razsvetljava in dru ! Vaposeljah pri Lahovčah. Zavrlo-i \l« a, a duh Bele Mule ir-. n..j -. - , i i s:..ve.i,i sr„jo dvorano. Ni si-!okoli sv.,a ali pa eelo v Večna man,Ja' VsakrSJI° nepotrebno Hudolf 1 amcrn.k je zlezel sko- velika. t<«la /a njih potrebe' Uvi^-a, kjer bi lahko vsi sk....... opravljanje onemogočiti, zadem povišuje le lastno eksisten- soro »f bodo mogle dokazati ter ilge so mi bili naklonjeni in1 nasproti vozečega avtomobila in ostanejo vsi brez plače, ako država potrebnega r«.ke He le Mule in peljali predujma. p»truit^ji, skaJovitem ua- prijam d.i jili bom zapisal v ti ^ sledečem hipu je že prešlo kr-'ne najde v to svrho nt i srčni kotiček, kjer cveto same j milo »»Inčue rt»ie in z vimeljeas prilel bmh! nje, Ladar zofHt |*rilika na-.sipu v • »i»cestni jarek, zaraščen s bese Neko noč, bilo je že p«»z- travo, koprivami in solnčninu ro-ii \Vash«»e na Scotch zami. t,Qui^'!k*,, je rekel nas V * " 1-----' 1 dil ub go- ila V*e Ai okno v sobo jnjsesitnika Franca Petkovška v Zaplani in je u-kradel masti, . jajc in kruha v vrednosti tfcJO kron. Pri tatvini ga je videla Frančiška Kobal, toda oškodovani posestnik se je bal naznaniti oroižnrko>m zločin, ker se je Camemika bal. katerega brat mu je bil lani ukradel 4000 kron. Rudolf ('amernik je po aretaciji povedal, da ga je k tatvini napeljal njegov brat. češ, da bo "On nesel mast čez demarkacijsko črto. Velika tatvina. Dne 29. junija se je peljal Ivan Hraršovec, posestnik v Hribarjevem, z vozom iz Cirkniee domov. Hrašovec je na vozu zaspal. Ko se je prebudil, je zapazil, da nm je it« Tha. Neurje v Srbiji. i 'IP . - - Po vesteh, ki so došle. so silne M.n. pod menoj so «e,spt»d avto in pri tej čarobni be-;Levihte v Srbiji v mn ih a p»»hlevnrh hisie, kot je odnehala moc g^olina in'nah ^^ 0?romno ikodo. zaspanih otroeieev, nebo Beie Mule. Zbudil se je čudež, ka-| _ iieuo.i. nost« jx-uU) z wez LA ^ A i ,,,, i ^ luna / blest cčo srebrnimi, in zadi. Md»iLm \ t™? t \ ^ C bilo srebrno »r-.v« i« T liJr t . ^ ' prekrstili od Overlanda na Down-.Ja, anienkansko srebrno uro z " tV ,,|J u , J T. T'"***' W ^ m in P»<«m ««keli. da se pojavi dvojnim pokrovom z vtisnjeno ne ro/e vigujasta mula kateresibodi barve zapodi „ TT . , . ^ !. , , . . _ ^ , j, ril* prt-ko bri.-'.j.. kj.-r duha travo; v M«"I?,blk.4k ^ "f P0"* V"**0 «°IObCk» m ta •U-t «.ak D «pevii do|«a<0 j., > bilo u.„r« Ivo.j Zaf ^ " ^ l^l .. i *' « " , , , , ,. . , I »reca je bila tisti večer prav Tnwv« Z'TTV volj*, ker v kjkem ^lu-srfw narave » i, da ^ h.. nato pa «uo se sU ^ u,vetai iz temIU> noJi k(rt no| ga In tr«tj* s* ramr«4a Potniki tretjega razreda dobivalo brezplačno vine. PHELPS BROTHERS & GO. Pavaenger Department « West Streot New York Želim zvedeti za rojaka IVANA ROGALE. doma iz Padova, faral Kara ob Kolpi na Kranjskem.; Slišim, da se nahaja nekje vj Pennsvlvaniji v premogovniku. Rad bi mu sporočil nekaj. tič«>č se njegove domačije v stari do-i movini. Zato prosim eenjene rojake, če kateri ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa! če sam čita te vrstice, naj sc sam oglasi na: Joseph Cop. j f>301 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. (10-14—8) in » pa s n oval kozvano dvojnato verižico dolgovatinii členi. s po- ki je plaval nad Vis, ►nji. »ko jfori v travi v hritwi S4»jin po natančni preiskavi smo na- I e ne 1 pok Kd. ram J Ui s 111 i K 'JIM bi kije polzela v njih evet-(,.ela. Prijatelj Tone K . ki je delil' Parrelltownu. pri Veselu, NndI nmiw pt s« ^k i im-noj ugo iui*dov me je xpr*9** saK> že bolj v^eli in , *ve/xle poletne noči... sal. ee soif dubil kakšen »kmud rMin^i, ,dve an gel j ski lat erne i, luei Mr. , Ranhovega avtomobila, ki naa je pritaje-.h. da so vae na-ie mašin« v redu,]lialožn in <>dpeljai ti j ^ /u/'*lke ,„ ,ejne gorske k..st, v normalnem razpoloženju že m ti smo bHi lasni in »želji v o .-rkale hladil-;..! vsa obleka. ,»te^i Adamovo.1 veselit a ko ^ ^ znaiH poletne nn^,...|sa. ee , I kakaen spooiin ^^ smo že g^j tistor^ Mil na spanje; He,lel sem^^d kapr« Bele Mule, jaz njega in "Varujre se "mule", ker mul« je tie v«ii kako dolg«), pil ta- woierja ktotako. a \*seh odgovori mrba, veno po^ae «-! m^ .ie K^l: ^! Saiuo rev« ^Hudob**, kosmata od pete do vsi prebivalstvo velikih ueat,.tovil je bil lahko ranjen in moral) vrka si - kuha v večaem dinm in pra-Jkto pr^pati v jarku. Celo ponofif v ovinUih drvi kot Tihar> hu m ruti sanjati ns more o čarih alato srce Miss Bakse ni trpelo ni- n.nip vas y jarek -- » goratega Ni čuda, če si je^ake «kode. « ni mar! gor liki *iavewk (iregorča.- tako( Počasi splezam« po ttrmeei na- In koj se oglasi jih sto-ieiel na/aj v planinski raj!'* j^ipu zopei na trdna cestna tla in "Bel mulee" nas vozil ne bo!" jc nesakQ naravno študiramo: kaj zdaj9 BUj smo ne Anton J. Terbovee. ■' Bi ■ J J>"' \.. : Kspenikijada v Ljubljani Te dni se je pripeljal k topniški delavnici voz. na katerem je bil neki v podnarednika preoblečeni mož s tovariši. Poti narednik je pokazal straži papir s pečatom štaeijskega poveljstva, rekoe, da ima povelje odpeljati 60.000 kron vreden diferencial (del avtomobila). Stražeči vojak ai je ogledal znani mu pečat in misleč, da je vse v redu, je rekel; "Brate, odpelji!" In diferwjeial so odpelja- OGLASI NAJ SE TAKOJ Mr. L. M. PERC.ŠRK iz Aurare. Minn., glede vačnih zadev na upravniitvo Glasa Naroda. (14-16—8) ANCHOR LINE Parnik "CALABRIA" odpluje 17• avgusta v Hambuig in Gdansk. Za tretji razred v Hamburg ..................... Za tretji razred v Gdansk........................ in $5. vojnega davka. • V vasem mestu ali bližini je lokalni agent. $120.00 $136.00 HFORTIMNE BRINJEVE JAGODE . Najboljše vrste Vreča 130 funtov. $13.— K naročila priložite Money Order. MATH. FKZDIR 372. City Dali Sta. New Ysvfc, N. V. iiiiiiiiimiiiiiminumiiiiiiHiuiimin NAZNANILO. ©tvoril sem dobro urejeno restavracijo, kjer bo vsakdo dobro po-strežen. Pri meni bodo gostom na razpolago dobro domača jedila po zmerni ceni, kakor tudi čisto prenočišče. Ii. Ko je pa prišel v delavnico po- . vel ju joči narednik, je zapazil, da „ ?°Jakl obiščite me in prepri diferenciala ni več in pričelo se je!6*^ sami* izpraševanje. .Yojak je poved^J Jngotlovmnilri Kestarrant kaj se je (zgodilo. Reč se je precej 1 Marko Udovič, lastnik nasnantlo detektivom revimegaj^M B. 6tk St. K«r York, K. Y. Cunard Line a parnik na dva vijaka IHPannonia" 28. AVGUSTA Cena za tretji razred: naravnost v Dubrovnik in Trst ...................... naravnost v Napolj .................................. vožnja do Trsta preko Napolj a ....................... in $5.20 vojnega davka. V vašem mestu aH bližini je lokalni agent. $125. $ 84. $ 98. Regalije in vse društvene potrebščina. Garantirano delo la Ma ro. Izdeluje po rmemifa eenah važ rojak VICTOR MYINSEK, 331 Greeve St., CORBMUSH« Pi GLAS NARODA? 14. AVG. 1920 ANZE PITOV ALI f l 127 (Nadaljevanje.) ZMAGA PITOVA. POZDRAVI IZ NEW TORKA. | POJASNILO. --I C'ital sem v k Pitova je s*tkal kot oue-|t padlega angelja i t skušal z vso svojo zgovornostjo pregovoriti &ebastija«a, da o*tane iIoImt in pristen rojalist. Pod dobr m m pristnim rojaliston je razumel abej Fortier vse iiekaj dragega, kot doktor <«ilbert. Pri tem j- pozabil \zeti %*poštevr da je nevede ščuval />ina proti očetu, a za to je uaš*'t kaj neugodna tla. * Čeprav še mlad, .e imel Sebastijan že odločnost in trdnost duha odraslega. Ali je bil to sin cristokratičue narave, ki je do zaničevanja prezirala vsakega plebejca? Ali pa je bila to v resnici aristokracija pkbejea. katero je gnal doktor Gilbert do stou-izma? Naenkrat pa m» *e * rata proti Kue de Koissons preeej naglo odprla in vstopilo je več ljudi. Ti so bili župan mesta Villers-Cottrets, adjunkt in tajnik županstva. Za njimi sta se ,k.kazala dva orožniška klobuka in za tema pet do Šest radovednežev. Preeej preplašen je šel abej naravnost ^)roti županu. — Kaj pa je, gospod Lontrpre? — je vprašal. — Oospod abej, — je rekel župan resno, — ali veste za novi dekret vojnega ministrova? — Ne, gospo«l župan. — Potem ga pr*v.tajtc. Abej je vrel sporočilo ter ga prečital. Ko je čital, je prcbledci. N — Not -— je vprašal vznemirjen. — tiospod abej, gospodje narodne garde v llaramont so tukaj ter čakajo na izročitev orožja. Abej je nkpravil -kok ,kot da lioee požreti gospode narodne garde. Tedaj pa se je približal Pitov, ki je mislil, da je prišel čas, ko se mora pokazati, v spremstvu svojega poročnika in seržata. — Tukaj so, — jt rekel župan. Hledictt na licu a be j a se je uuiaknila rdečici. — Ta fantalin, -- je rekel. — Ti postopači! Žnpa n je bil dob-r človek, ki ni mel nobenega odločnega političnega mnenja. Z nobeno stranko ni držal ter se ni hotel spreti z Bogom, niti z narodno gardo. Pričel se je na gl.is smejati in ta smeli je rešil položaj. —Vi vidite, kako postopa abej z narodno gardo v Haramont. — je rekel proti Pitovu in njegovim čtstuikoma. — To je raditega, ker nas' je videl abej kot otroke ter nas še vedno smatra za otroke, — je rekel Pitov melanholično. — Ti otroci pa so postali možje, — je rekel Maniquet ter iztegnil svojo roko proti ab« ju. — Ti ljudje so kače, — je rekel razkačeni abej. Kače, ki bodo nsrizhile vsakega, ki se jili loti, — je rekel ser-iant C laude. Župan je videl v teh prenjah bodočo revolucijo. -— Kaj hočete toiej od mene T — je rekel abej. — Hočejo del orožja, ki ga imate tukaj, — je rekel župan, ki je skušal vse sprijazniti. — To orožje ni moja last, — je odvrnil abej. — Čegava pa? —I^ast njegove \isokesti, vojvode Orleanskega. — Dobro, gospod i bej, — je re' el Pitov. — To vendar ni nobena zapreka. -- Kaj, nobena yapreka! — je vzkliknil abej. — Ne, mi zahtevamo klub vsemu temu orožje? — Pisal bom go-»p<*lu vojvodi, — je rekel abej dostojanstveno — (jospod abej pozablja .da se pravi to /»man odlašati, — je rekel župan tiho. — i V boste vprašali vojvodo za svet, vam bo odgovoril, da je treha dati patriotom ne le puške njih sovražnikov. Angležev, temveč tudi topove njegovega prednika, Ludovika XIV. V spričo te resnice je bil abej bolestno ginjen. Pri tem pa je mrmral: — Izročili ste me mojim sovražnikom. — To je res, gospod abej, — je rekel Pitoy, — a le vašim političnim sovražnikom Mi sovražimo v vas le slabega domoljuba. — Osel — je rekel abej v hipnem razburjenju, — nevaren Kdo med nama je dober domoljub, jaz, ki hočem obdržati orožje za mir domovine ali ti, ki hočeš orožje za spor iu državljansko vojno? Župan se je obrad na stran, a napravil poprej abeju majhno znamenje, ki je hotelo reči; — Dobro si povedal. Adjunkt, nov Tirkvinij, je medtem sekal s palico rožam glave. Pitov je bil poražen • Ko sta zapazila njegova dva pribočnika, sta nagubila čela. Edinole Sebastijan je ostal neomajen. Približal se je Pitovu ter vprašal: — Za kaj pa gre pravzaprav? Pitov mu je pojasnil s par besedami. — Ali je povelje podpisano? — je vpršal deček. — Od vojnega ministra, generala Lafayette-a in spisano od tvojega očeta. — Zakaj selorej domišljajo pokoriti se? — j« vprašal deček ponosno. Abej je Čni bes-de, ki so prišle iz ust otroka, se stresel ter nagnil glavo. — Tri generacije f-ovražnikov proti nam, — je zamrmrat. — Gospod abej, — je rekel župan — treba se je udati. Abe je napravil horsk ter porožljal s svojimi ključi, katere je nosil za pasom. — Ne >n tisočkrat ne, — je vzkliknil. — To ni moja lastnina ter moram čakati na povelje svojega gospoda. _Gospod abej, — je vzkliknil župan, ki ni mogel zadržati ogorčenja. — To je upor, - je rekel Sebastijan proti abejn. — Pazite se, dragi gospod. — Tudi ti, — 5e mrmral abej, ki se je zavil v svojo sutano, kot iti Cezarja. {M* Prikouaj*! ■• t _ kar jc zahtevala ter osem dni po dokančaip aferi odšla pi>-Pred odhodom v st;»ro domovi- >*.e.iim p >tom nekam p roj i Michi-n<» pozdravljam vse prijatelje in ganu. Da rojak A. Jurea veliko znauee v Združenih državah, po- govori in la/.e, tudi ni res. resnica !»-b.io pa mojo sestri en o Mary pa je, da rad govori, je prijazen No an in njenega moža v C "bis- in priljubljen pri roiahih ter na-holniu. M nn., potem Johna Lov- prednega mišljenja. Toliko v pobiti in nj« ?ovo ženo, Johna Taitko jasnilo rojakom in rojakinjam ti-in njego> • družino, Johna Teka-'nun Amerike. — Alois Zupan, vec in njegovo družino v Soudan.!560 Garden St.. Kenosha. Wis. Minn. L il vam Bog zdravje še ------ mnoga le a, meni pa srečno pot STALNO DELO DOBI domovino! — Ivan Lovšin, na izurjen črkostavec, 1 i je vajen v p« »tu v Sl.itnik pri Ribnici. Predno se vkrcam na parnik **Argentina", pozdravim še enkrat vse rojake širom Anierike; posebno Karla-(Jerloviča v New Duluthu. Minn.. Franka Rupnika in družin ► ter vse sosede. Lepa hvala g. C lavami za spremit ev na kolodvor. Vsem skupaj kličem: Na zdar! — An!< n Kalin. delati ne Linotype stroju štev. b. Fnijska plača. I"|frava Gla. Naroda. 82 Cortlandt St.. New York. N. V.' (14-17—S) | VABILO NA PIKNIK. Zveza slovenskih pcelarj^v iz Moxhani—Hogback, Johnstown. Pa., priredi veliki piknik v nsde-Ujo 22. avgusta t. 1. na prostorih • * • 1M^. Ivan Kukcnbergerja, Hog- Predno se poša hvala pečlarskemu društvu, /.ahvalim se tudi Joe Kocjanu. TineUi Slugi, Mike Grašiču in Franku Lunipanji, ki so tne spremili na kolodvor. Ii<»^lite vsi srečni in zdravi, mi pa v novi debeli Jugoslaviji. Z Bogom! — Frank Nemet. # e • Predno se podam na parnik "Argentino", pozdravljam vse reja k e širom Amerike, posebno ">a Antona Lešnika in njegovo soprogo ter Johna Miklave. ki so me spremili na postajo. Bodite ."i srečni in zdravi tukaj, mi pa v Jugoslaviji. Z Bogom! — Fr. Golob. «163 Gharry Strwt New York, H. T. naročilom pošljite Š3. v naprej NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom naznanjamo, da potn je po državi Wisconsin nas rojak IŠČEM LJUDI '.a delati drva. Gozd je lep v ravnini. Plača $5.7r>. Drva se" morajo >eliti. Ako. katerega veseli, naj se »glatn pri Johnsonburg Co., ali pa uaj piše na: Joe Benchina, Ii. F. D. Box €6, Rid g way, Pa. belini zvtnleti. kje se nahaja FRANC FRAXET1C, doma b. S°nožeč «t. GO na Kranjskem. Išče ga njegova soproga iz starega kraja. Prosim rojake po Združenih državah, če je še živ in če kateri ve kaj o njem, da mi naznani, ali naj se pa sam javi na naslov: Frank Bencina. Box 216, Fairpoint, Ohio. (14-1&—S) rALmodL ORORQR ki j* pooblaščen pobirati naroč nine za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila. Prosimo rojake, da mu gredo n« roke in ga priporočamo. Za naklo njenost m vam ie vnaprej zahvs Ijnjemo. nnmvn^HA aia* Vi^ui« DOCTOR LORENZ aOINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK MKCUALirr mo4KIH BCLUNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. •Coja stroka j« sdravljenje akutnih in kroni'nin bolezni Jaz to zdravim nad 23 let ter imam skuinje v vseh boleznih in ke* warn alovezako, zato vas mote m popolnoma razumeti ki spozna ti vaio bele».en, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Sko-a 23 le» aem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moakil bolezni. Zato mm morete popolnoma zanesti na meno, moja skrt pa je, da vas popolnoma ozdravim. N« odJaiajta, ampak pridit« Mmpraj«. ija las. >sieiw v Najglasnejši pravi Columbia gramofon. V zalogi jih Imamo 450. Cena takega kakor es vidite na siki 32.56. Cena na dva peresa $40.00- Poje glaso?. da ca ali-šite na miljo dale*. Brez roinine ca lahko nesete »stari kraj-Prave Vaše Kranjske Columbia plošče je dobili pri nas. Cenik pttšljnm brrip'^no. Narofite si edino le pravi slami Columbia gramofon takoj,, dekler zaloga ne poide. Pošljemo ga prvi dan. ko dobimo Vase narofllo. Ako ni resnica, kar Vam pl&tmo. Vam vrnemo denar* Kar kupite od nas, ste sigurni, da Je pravo in pošteno blago ter m ne boste kesali za svoj denar. IVAN PAJK 34 MAIN STREET CONEMAUGH. PA. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Penn Ave. PiUsbmrf h, Pa. Dr. Kolcr J« aaj MtrrJH tloTciuk) adnvulk. Si 11»t v PlttabuTvbu. ki I ms tS-letno (jruk*o r sdravl]« nju vssb muSklb boleanl. ZutruplJenJ« kr rt idrarl a .sls ■ovitem M. U jn 1* Izume I dr. orof Krilih. imite mo*olj« ali dmut-ik« po telrcu v rriu. Itptdanj* Iu tiole^l.-i« v koatfV r*-ldit« ln tetlatil vam bom kri. N« takftjt*. k*r Ca bo lesen aa nalema. Vae molke bule.-«nl adrmvlm po O-krajlanl metodi. Kakor bltro opaalt« da vam prenebule sdrav'a. na U> S. z«raV*er; v petkih od I. s|u-tr« | il.i 6. D--o*-Mf>a: ob nedallab od ztntral do t. nouoidaa. 99 Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah "GLAS NARODA (Glasilo J. S. K°J.) Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov. STANE: Za vse leto - $6.00 za pol leta $3.00 za mesto New York za vse leto $7.00 Najmodernejše vrejena TISKARNA Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir itd. Točno in po najnižjih cenah. Siovenic Publishing Company, 12 Mint Strait. Niw York Citv.