OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine E Q U A L 1 T NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI leto xxxvi. ^fesrece ne počivajo Južna Carolina, 20. ^nla^V Dillonu, Južna Caro-•Л je prišlo do težke železni-® nesreče. Potniški vlak Mia-■New York se je iztiril. Na je bilo okrog 300 potni-• Dosedaj so ugotovili pet koliko pa je ranjenih, more trditi. Jan FRANCISCO, 20. аргПа ПЦ21П1 San Francisco se je ]q potniško letalo, ki je bi-P ^^■^enjeno iz Los Angelesa ћ ^ San Francisco v Oakland, sdice so bile razbito letalo, ranjeni in pogrešani. v JEVELAND, o.—Včeraj je svelandu bila na Woodland Ambler St. do smrti po-^ 60-letna Gizelle Feger, u Bičala iz dela na Shak-jj^®ights. število smrtnih na-Q ysled prometa je letos v ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND. ОШО, TUESDAY (TOREK), APRIL 21, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 78 jj naraslo na 28, dočim lansko leto ob tem času ®'®rtnih žrtev. JOSifvA PRIJAZNA DO j^^NDON, 20. aprila—Ameri-Ц^°81ап1к v Moskvi, Charles je predal svoja akredi-pisma sovjetskemu mar-.^orošilevemu, ki je pred-K. ^ prezidija vrhovnega So- t{j °®^ovski radi jo je dal ob je komentar, v katerem da bo sovjetska vlada По A prijateljske odnosa je k Vo je od svoje rez poudaril, da Sovjetska ^^_&re za mirom, da se J Gekaj dni. ® domovino kQ,.^aul Stucin iz 4080 e. 93 dne 28. aprila z fran-\jg Liberie na obisk '^4 j> v vas J[esenice, Cerkno ^^orskem. Tam se je na-k pred 23 leti. Obis- Matijo in sestro ter druge sorodnike. 4l]L, in zdrav povratek! Op^ štedilniki ^^^jamo na oglas Nor-^2 ^t^Ppliance iS Furniture, I Ave., na drugemu S o&i izdaje, v kate- Hig saža lastnik John Sušnik \ ij^'^injske štedilnike na izdelka. Cene so Ч L,*%e »! 4lt te fine peči, katere ^ Nabavite na lahka me- ^ domovino ^ Hollander, ki ima svo-ti %' ° ^ Slov. nar. domu na Лјб1 Ave., sporoča, da je Parobrodne družbe, da ^°biti prostor na lad-v staro domo-V ЈцђЈ maj in morda tudi ig sporoča, da je domovine pošiljko J^"5^gleškega slovarja, j® spisal pokojni dr. J je $5 izvod. Sedaj je na vrsti Nemčija! Gre za združeno Nemčijo BONN, Nemčija, 20. aprila—Kancler zapadno nemške vlade Konrad Adenauer je bil ob svojem povratku iz Amerike sprejet prav svečano. Adenauer je v prestolici Za-padne Nemčije v Bonnu povdaril, da je dosežen uspeh, za katerim je šel ko se je napotil v Ameriko. Istočasno je bil kancler Adenauer obveščen, da se je parlament Vzhodne Nemčije, ki je pod sovjetskim vplivom obrnil na britansko spodnjo zbornico s predlogom, da se vrši sestanek štirih velesil—Amerike, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze, ki naj reši vprašanje združene Nemčije. Kakor znano, se drži kancler^' Adenauer zelo rezervirano do nove sovjetske politične taktike. To pot je Moskva najela vlado Vzhodne Nemčije, da je začela z akcijo o združeni Nemčiji. Prvo vprašanje je, ali bo lon-dondonski parlament reagiral na to akcijo ali ne. Britanska vlada Vzhodne Nemčije ni priznala, torej nima z njo nobenih uradnih stikov. Verjetno bo britanska spodnja zbornica, ki je središče britanskega političnega življenja, ker zgornja zbornica lordov ne pomeni ničesar, vzela pobudo iz Vzhodne Nemčije samo na znanje. Ideja, da mora priti prej ali slej do združene Nemčije, je bila naglašena tudi po ameriškem predsedniku Eisenhower ju. Na-glašali so jo tudi vzhodno nemški komunisti, naglašali nadalje razni kongresi, ki jih je organizirala Moskva. Slej ko prej ostane odprto in nerešeno vprašanje, .kakšna naj bo ta zedinjena Nemčija. I Zapadno nemški politični krogi smatrajo korak vzhodno nemškega parlamenta za zanimiv pojav, ker je bil sprožen ravno v času, ko naj se na Koreji obnovijo pogajanja o premirju. Pa tudi v času, ko se v Parizu sestane vodstvo važne vojaške organizacije zapadne Evrope NATO. V sredo, 23. aprila se sestane v Parizu vodstvo zapadno evropske obrambe, tiste politične zveze, ki je znana pod imenom Severno atlantska zveza. Tega sestanka se udeležita za Zedi-njene države poleg ameriškega obrambnega tajnika Wilsona, ki se nahaja na uradnem obisku že nekaj dni, tudi državni tajnik John Foster Dulles in upravnik ameriških fondov za tujino Harold Stassen. Oba ameriška politika sta pristaša ideje, da se mora postaviti na noge skupna zapadno evropska armada in to čim preje. Kakor hitro bi bila odobrena ta pogodba od strani prizadetih evropskih držav, bi Zedin jene države prevzele nase finančno breme, da pomaga k oborožitvi te armade in to v taki meri, da bi evropske zainteresirane države ne bi bile ranjene v njihovem civilnem gospodarstvu in proračunu. Govori se ce- lo, da so Zedin jene države pripravljene nositi tri četrtine oborožitvenih stroškov te armade, samo da se postavi na noge. Stara in nova taktika Sovjetske zveze je ta, da razbije Severno atlantsko zvezo, vsaj pa da seje med njo razkol. Ameriški protiudarec bi bil ta, da do te pogodbe o skupni obrambi zapadne Evrope pride čim preje, četudi na račun ameriških financ. Gospodarski dvig Nemčije Kanclerju Adenauerju je bilo predloženo poročilo o nemški zunanji trgovini. V prvem tro-mesečju leta 1953 je znašala nemška zunanja trgovina v dolarski valuti $947,000,000, uvoz pa $907,000,000. Trgovinska bilanca za prvo tromesečje leta 1953 izkazuje na ta način previ-šek $40,000,000 v prid izvozu, kar je v gospodarskem oziru vsekakor dejstvo, ki kaže na gospodarski napredek Zapadne Nemčije in na obnovljene mednarodne trgovinske zveze. "TVOJE ŽIVLJENJE— MOJA SMRr* OAKLAND, Cal., 20. aprila—Joseph Lewis, star 52 let, se je nahajal na cesti. Mimo je pridrvel avtomobil. Lewis je v naglici potegnil svojo ženo na stran, da je avtomobil nI povozil. Rešil ji je življenje. V tem momentu je pridrvel od nasprotne strani drugi avtomobil, ki je Lewisa zadel in povozil—do smrti. NASKOK NA MOUNT EVEREST NEW DELHI, Indija, 20. aprila—В r i t a n s k a turistična ekspedicija, ki šteje 13 mož in kateri načel ju je 24-letni polkovnik Hunt, je začela plezati na Mount Everest, najvišjo goro sveta. Do sedaj so se vse ekspe-dicije, da dosežejo vrh te gore, ponesrečile. Zadnja je bila ekspedicija švicarskih turistov, ki so trdili, da so bili neposredno pred vrhom, pa so morali odnehati. V ARGENTINI NI MIRU BUENOS AIRES, 20. aprila —Kdorkoli razširja govorico, da se nahaja Peronova vlada v krizi, gre v zapor. Samo enega dne je policija v Buenos Airesu aretirala 77 ljudi, ker da so raz-našali vznemirljive vesti. Na stotine trgovin je zaprtih. ZOB ZA ZOB! WASHINGTON, 20. aprila — V ameriške javne knjižnice zahajajo tudi v Zedin jenih državah bivajoči sovjetski državljani. Poslanec Fallon je predlagal, da se jim dostop v knjižnice prepove, če nimajo istih pravic in ugodnosti Amerikanci v Sovjetski zvezi. KAKOR V PRAVI VOJNI... NAIBORO, Kenya, Afrika, 20. aprila—Britanske kolonijal-ne oblasti so na delu, da z ognjem in mečem iztrebijo domače nacionalistično gibanje Mau Mau, ki hoče pregnati belce najprvo iz te kolonije, nato pa iz Afrike sploh. Na stotine domačinov je zaprtih in v preiskavi. Policija ja na primer priprla 500 sumljivih ljudi, 800 pa pridržala za nadaljnjo preiskavo, ker niso imeli pri sebi pravilnih osebnih izkaznic. V iskanju pristašev organizacije Mau Mau gre angleška koloni jalna oblast še dalje. Z oklepnimi avtomobili je podrla Obsodba McCarthyzma Protestantovski duhovnik Porter French je označil McCar-thyzem takole; McCarthy je voda na mlin komunistov. S svojo taktiko povzroča zmešnjavo in tako otež-koča vsako akcijo, da se najdejo pravi komunisti. Svetovni komunizem gleda na McCarthya kot na znamenje propadajočega kapitalizma. McCarthy hoče skrajno desnico, tako pa pripravlja pot do neizogibne revolucije. Amerikanci morajo biti trdni in odločeni, da pomagajo osebam, ki so po krivici napadene po McCarthyu. McCarthyzem predstavlja grožnjo ameriškemu ljudstvu, da ne zaupa v neopo-ročenost posameznikov. Ta gesta pa je škodljiva ameriški demokraciji sami. Porter navaja slučaj ameriškega diplomata Philipa Jes-supa, katerega je McCarthy one-•logočil, čeprav je ..Tessup eden od najbolj sposobnih ameriških diplomatov, ki je storil neprecenljive usluge demokratskemu svetu v krogu Združenih narodov. Amerika kot mlada in nedavno tega izolirana država, je morala sprejeti na sebe svetovna bremena. Stari liberalizem je v zatonu. Med njim in amerika-nizmom je razpoka, katero hoče zamašiti McCarthy s svojo taktiko. Amerikanci pa morajo vedeti, da gleda svet na Ameriko kot na trdno in zdravo demokratsko državo in voditeljico. stanovanja sedem tisoč domači nov v predmestju mesta Nairobi. Preiskave se vršijo po celi koloniji. V spopadih so pristaši organizacije Mau Mau in domačini, ki so prijazni do angleške kolonijalne uprave. Britanska oblast trdi, da ne bo odnehala, dokler ne bo gibanje Mau Mau iztrebljeno. Nad deželo je proglašeno obsedno stanje. Kako množične so aretacije, se razvidi iz uradnega poročila, da je tri četrtine pristašev gibanja Mau Mau v mestu Nairobi že pod ključem. MALI VZROKI— VELIKE POSLEDICE SARAGOSSA, Španija, 20. aprila—V neki tukajšnji gostilni je prišlo do eksplozije sifon-ske steklenice. Eksplozija te steklenice je povzročila, da so eksplodirale tudi druge sifonske steklenice, kar je pa zopet povzročilo, da je elćsplodirala posoda, v kateri je bilo čistilno sredstvo. Ta eksplozija je nadalje povzročila, da se je podrla cela stena gostilniškega prostora. Splošna nastala škoda v dolarski valuti—$9,000. UBOGI KAPITALISTI . . . "Steel Magazine," ki je glasilo ameriške industrije jekla, toči krokodilove solze nad baje nizkimi cenami v jeklu, vsled česar so prikrajšani na dobičku in dividendah delničarji. Od leta 1940, tako trdi list, da so se stroški produkcije v glavnem radi boljših delavskih mezd povišali za 155 %, dočim so se cene jeklu v tem času zvišale le za 87%. ZASUTI RUDARJI BONN, Nemčija, 20. aprUa— V porurskih rudnikih je zasutih sedem rudarjev v globini ka kih tri tisoč čevljev. Na delu so reševalne akcije, je pa malo upanja, da bodo zasuti rudarji ostali pri življenju. Reševalna dela trajajo že dva dni, vendar brez uspeha. Zamenjava ameriških in drugih vojnih ujetnikov se vrši v redu OSVOBOJENI VOBČE NIMAJO PRITOŽB GLEDE RAVNANJA PANMUNJOM, 20. aprila—Zamenjava bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov se je danes nadaljevala. Komunisti so izročili 35 Amerikancev, 12 Britancev, 35 južnih Korejcev in 3 Turke. Celotna zamenjava bo trajala 11 dni in bodo komunisti vrnili 605 zavezniških vojakov, zavezniki pa od svoje strani 5,800 komunistov. Ze med tem časom, to je prihodnji petek, se bodo obnovila pogajanja za premirje na Koreji. Povprašani ameriški vojni"*^- ujetniki, ki so se vrnili iz komu- nističnegai vojnega ujetništva, se niso posebno pritoževali nad ravnanjem od strani komunistov. Vsi priznavajo, da se je hotelo nad njimi vršiti neko vsiljen je komunistične doktrine, na zunaj pa ne kažejo slabega vtisa. Amerikanci so se na svobodi obnašali kakor, da jim ne gre v glavo, da so v resnici na svobodi. Mnogi so molčali. Pri zamenjavi so bili navzoči najvišji predstavniki zavezniške vojske kot komandant general Clark in admiral Daniel, ki je na čelu zavezniški delegaciji, ki vodi pogajanja za premirje na Koreji. Prvi Amerikanec, ki je bil izmenjan, je bil neki Kirchenauer, po rodu Nemec, ki je stanoval v New Yorku, prvi Anglež pa Edward O'Donnell iz oddelka britanskih tankov, doma iz Lancashire Anglija. Zamenjava se je vršila in se vrrši v redu brez vsakih incidentov. Komunistični vojni ujetniki, ki se morajo vrniti v domovino, ne dajejo nobenih izjav in gledajo mrko predse. Zavezniške vojne ujetnike, ki gredo na svobodo, pozdravljajo napisi v angleščini in v korejščini kot "Dobrodošli na pragu svobode!" Razumljivo je, da je zavezniška komanda preskrbela vse potrebno tako glede zdravil, hrane, kakor oblačil, da zadosti v najvišji meri telesnim potrebam posameznega vojnega ujetnika. Južno korejska armada Glavni stan poveljnika generala Clarka je javil, da sta se uvrstili v južno korejsko vojsko dve nadaljnji diviziji, sposobni za vojne operacije. Južno korejska armada razpolaga tako s 16 bojnimi divizijami ali po številu moštva z 225,000 vojaki, ki so že na fronti ali čakajo v zaledju. Po poročilu zavezniške komande 30 južni Korejci praktično na bojnih položajih v razmerju dveh tretjin proti eni tretjini vojaštva, katero tretjino sestavljajo ostali zavezniški vojaki. Zgornje ugotovitve so važne. Južno korejski predsednik Rhee je vztrajen prvoboritelj ideje, da mora priti do zedin jene Koreje. Zavezniki naj mu le opremijo južno korejsko vojsko, pa bo ta sposobna, da požene tako severno korejske kakor kitajske komuniste nazaj do mandžurij^ke meje. Govori se o možnosti, da se zna predsednik Rhee za časa pogajanj, ali pp pogajanjih o deljeni Koreji prenagliti in začeti na svojo roko vojaške akcije s svojo južno korejsko armado. Politična ugibanja v Washingtonu WASHINGTON, 20. aprila— Republikanska vlada Eisenhow-erja, tako se trdi v tukajšnjih krogih, ne smatra korejskega problema za samostojnega, marveč ga obdeljuje v verigi vseh (Kakor smo že javili, zastopa senator Robert Taft stališče, da so vsa sporna vzhodno-azijska vprašanja tako ozko povezana med seboj, da jih je rešiti z eno pogodbo in da premirje na Koreji ter s tem rešitev korejskega vprašanja naj ne bo izvzeto in samo zase.) svetovnih, vsaj pa vzhodno azijskih vprašanjih, če bo doseženo premirje na Koreji in bo počivalo orožje, bo v prvi vrsti prizadeta Japonska, ki je bila v vojnem času glavna vojna dobaviteljica za potrebe Koreje. Kakšno politiko zavzeti sedaj do Japonske, katere gospodarski potencial se bo z mirom oslabil? (Zdi se, da je vprašanje miru na Koreji vplivalo tudi na nedeljske volitve na Japonskem in njihov izid, ko je izšla do sedaj nepremagljiva in vladujoča pro-ameriška liberalna stranka, precej oslabljena in so pridobili levičarski krogi.) Kam naj bo po miru na Koreji usmerjena japonska zunanja trgovina? V Mandžurijo, na celinsko Kitajsko? S tem v zvezi pa nastane važno vprašanje— splošnih odnošajev do komunistične Kitajske. Vprašanje Formoze? Ameriški poslanik na Japonskem Robert Murphy predvideva troje možnosti: Mandat nad Formozo in njeno upravo naj prevzamejo Združeni narodi; Formoza naj se vrne nazaj Japonski; na For-mozi naj ostane Čiang Kajšek s svojo vojsko in s svojo upravo. Taka Formoza pa je usojena na počasno shiran je in na bodoči plen—komunistov. Eisenhower in njegov državn^ tajnik John Foster Dulles sta zaskrbljena glede Indokine. Ameriški Varnostni svet je imei v Beli hiši s predsednikom Ei-senhowerjem že štiri sestanke, kateri so bili namenjeni vprašanju francoske Indokine. V nekem oziru je problem južno vzhodne Azije važnejši kot je korejsko vprašanje. Gre za velik obseg teh pokrajn, za katerimi gledajo tako Kitajci, kakor Evropejci in Amerikanci. Gre za surovine, ki so neizčrpne in važne za evropsko in ameriško industrijo. Ali bodo Kitajci, če se sprostijo na Koreji, vrgli se na francosko Indkoino in na angleško Malajo? Kakšna naj bo ameriška oborožena pomoč, da se čim preje konča vojna v Indo-kini, da se tako olajša veliko breme, ki teži francoski državni proračun, FYancija pa bi na ta način kasneje lahko več dala za skupno zapadno evropsko obrambo, v političnem oziru pa bi se lažje posvetila rešitvi ostalih evropskih nerešenih vprašanj? Vsi ameriški politiki posvečajo posebno pozornost tem pokraj-nam. Osebno jih je lani obiskal governer New Yorka, republikanec Dewey. Trenotno se tam nahaja demokrat Adlai Stevenson. Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je najavil, da bo šel v te pokrajne osebno, potem ko bo končal zasedanje vodstva Severno atlantske zveze. Njegov obisk je vsekakor najvažnejši, ker soupada v čas mirovnih pogajanj na Koreji. ZNALI SO HRANITI JACKSON, Miss., 19. aprila— Trije kmetje—črnci so stopili v trgovino s tovornimi avtomobili. Pripeljali so se na starem vozilu s seboj pa so imeli vrečo, ki je tehtala 40 funtov. V vreči je bilo $1,575 večinoma v kovancih. Trije črnci so varčevali 15 let, da so si prihranili to vsoto, za katero naj bi kupili sedaj novi tovorni avtomobil. Znesek je bil nrenizek in je bil vzet le kot na-plačilo, a do novega tovornega avtomobila so varčni črnci le nrišli. OBSOJENI ŠPIJONI BEOGRAD, 20. aprila—Sodišče v Vran ju, Srbija, je obsodilo štiri Bolgare, ki so špijonirali v Jugoslaviji v prid Bolgarije. Obsodba se glasi na zapor od treh do 16 let. ŽURNALISTI IZ JUGOSLAVIJE V AMERIKI NEW TORK, 20. aprila —V New York je prispelo pet jugoslovanskih žurnalistov. V Ameriki bodo ostali dva meseca. Njih namen pa je, da študirajo ameriške razmere. V bolnišnici Splošno poznani Mr. Joseph Zalokar iz 21230 Goller Ave. se nahaja v St. Alexis bolnišnici, kjer se zdravi tudi njegova sestra Mrs. Theresa Yanchar iz 10302 Prince Ave. Želimo obema skorajšnji povratek ljubega zdravja! Poroka V soboto sta se poročila v cerkvi Marije Vnebovzete Miss Alice Hrovat, hčerka Mr. in Mrs. Louis in Mary Hrovat iz 1153 E. 172 St., in Mr. Marty Mencer. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonskem življenju! Gospodinjski odsek AJC V četrtek zvečer ob 7.30 uri se vrši seja Gospodinjskega odseka Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Prijazno se vabi članice, da se udeleže v polnem številu. Nov naslov Prijatelji Andro Spolarja, ki se nahaja na obisku v stari domovini, mu sedaj lahko pišejo na novi naslov: Podlimbarskega 41, Ljubljana. Vile rojenice Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Frank Kravos na 1201 E. 169 St. in jima pustile v spomin krepkega sinčka. Vse je zdravo. Čestitamo! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST it ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelaadu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_____ For Six Months—(Za šest mesecev)___ For Three Months—(Za tri mescce) _ -$10.00 - 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo т druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -112.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April ^6th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. KOREJA V NOVI—STARI IZDAJI? (1) DnG 25. junija 1950 so severno Korejci vdrli v južno Korejo. Severna Koreja pod ruskim, južna Koreja samostojna, vendar pod ameriškim vplivom. Ali naj se vdor prizna in pusti, da severni Korejci z komunistično pomočjo ostalega sveta zasedejo tudi južno, s tem pa vso Korejo? Važna, zelo važna strateška točka v severnem kotu Azije bi bila pridobljena za sovjetski imperilaizem, zlasti ko mu bo šlo za to, da dobi pod svojo oblast tudi Japonsko. Zakaj se je odločila Amerika, da se temu načrtu upre? Poslušaj mo Trumana: ' "Najbolj značilen korak, ki sem ga podvzel kot ameriški predsednik, je bilo dejanje na Koreji. Meseca junija 1950 sem se nahajal v Independence, Mo., ko mi je državni tajnik Acheson telefoniral in me obvestil o vdoru na Koreji. Naročil sem tajniku, da takoj predloži zadevo pred Združene narode, sam pa sem prišel nazaj v Washington. Ko me je neslo letalo nad ravnino Srednjega Zapada in preko hribov Appalachians tistega dne popoldne, sem imel dovolj časa za premišljanje. S problemom sem se pečal vzeto ga od vseh strani in moje misli so se vračale nazaj v tista leta 1930 in kasneje—v Mandžurijo—v Etiopijo —v Porenje—v Avstrijo—in končno v Monakovo. (V Mandžuriji si je Rusija izgovorila gotove predpravice, ne da bi se ji kdo uprl. Etiopija z drugo besedo Abesinija pomeni samolastni italijansko fašistični pohod v to državo vzhodne Afrike, ne da bi bivša Liga narodov uspešno intervenirala in pognala Mussolini j a nazaj. Porenje pomeni, da je za-padnidel Nemčije, ki se imenuje s tem imenom, bil po versa j ski mirovni pogodbi upravno odcepljen od Nemčije za gotovo dobo. To radi francoske varnosti in to po mednarodnem dogovoru. Hitler je Porenje zasedel, ne da bi se mu kdo uprl. Avstrija pomeni, da lahko vsaka država pade pod škorenj imperialista okupatorja četudi po krivici, če se mu nihče ne upre. Hitler je zasedel Avstrijo in jo priključil Nemčiji. Monakovo je črna točka na belem evropskem zemljevidu. Pomeni, da je bila republika Češkoslovaška izdana in tudi razdeljena ter življensko tako obse-kana, da državnega, samostojnega gospodarskega življenja ni bila več sposobna. Bogati kraji severne Češke, kjer je bila osredotočena glavna industrija, so se priključili Nemčiji. Ne dolgo za tem, je Hitler zasedel ostale dele te republike. Do takrat ni bilo upora in Hitler je ostal nekaznovan.) Zgodovina se je ponavljala. Prestati je bilo trebo novo preskušnjo. Ce pustimo, da propade korejska republika, ji bo sledila prva, druga, nato nadaljnja država. Pogum in zaupanje svobodnega sveta bosta splahnela, kakor je bil to slučaj v tistih letih 1930 in kasneje. Z odra sveta bodo odšli Združeni narodi, kakor je to bila usoda bivše Lige narodov. Ko sem prispel v Washington, sem se takoj sestal z državnim in obrambenim tajnikom ter generalom Brad-leyem, z drugimi vojaškimi in civilnimi uradniki, ki so mi dali nadalnje informacije in nasvete za mojo končno odločitev. O vprašanju smo govorili na dolgo in široko. Ni bila lahka naloga storiti sklep, da se pošlje ameriška mladina ponovno na bojišče!" Sam sem bil vojak v prvi svetovni vojni in meni je znano kaj mora vojak prenesti. Znana mi je bila skrb mater, očetov in družin, če je vojna. Tako mi je bilo vse jasno kaj 'je pred nami, če začnemo s protiakcijo na Koreji! Toda po vsem tem kar se je govorilo, smo občutili, da gre za to: Ali se bojujemo sedaj na omejenem bojišču, ali pa se bomo morali kasneje boriti na širšem. Ali bomo utrpeli žrtve sedaj malega obsega, ali pa kasneje velikega. Tako je padla odločitev—odločitev, ki je po mojem mner nju bila najvažnejša za časa mojega predsednikovanja. V naslednjih dneh nam je dajalo mnogo poguma dejstvo, da se je ameriški narod pridružil enodušno našemu sklepu. Na Koreji se naši vojaki kot Amerikanci bojujejo hrabro kot vedno, ker vedo, da gre za isto vprašanje svobode, kot je šlo takrat, ko je nastala naša ameriška republika. Tako bivši predsednik Harry Truman. L.C. JANKO N. ROGELJ; Lunka-v šoli življenja Ob Tihem oceanu Piše: FRANK KERŽE DOM 21. aprila 1953 (Nadaljevanje) Na misel mi je prišlo, kaj bi imel Lunka važnega povedati o Vatru J. Grillu, s katerim sta se poznala še pred mojim prihodom v Cleveland. Zato mu stavim vprašanje, na katero mi takoj odgovarja: "Z Vatro J. Grillom sva se srečala v Slovenski narodni čitalnici. Bil je takrat mlad fant, vnet in delaven čitalničar. Spominjam se, kako lepo nam je uredil čitalniške knjige. Ločil jih je v leposlovne, zgodovinske, pripovedne, zabavne, itd. To je bila olajšava za vse one, ki smo hodili po knjige. Takrat mi je mnogo pripovedoval o študira-iju v ljubljanski gimnaziji, pred-no je odšel v Ameriko. Tedaj se je dosti zanimal za glasbo. Nekoč me je povabil na njegovo stanovanje na vzhodni 53 cesti. Predstavil me je njegovemu oče-;u in materi, oba pristna Morav-5ana. Tako sem srečal takrat njegovo sestro Mary, ki je ravno pisala šolsko nalogo. Bila je zgovorna in nadarjena deklica. Va-:ro mi je zaigral na violino Dvor-šakovo 'Humoresko.' Silno je bil takrat zavzet za glasbo, poznal je vse svetovne skladatelje. Po-.eg glasbe se je bavil tudi z risbami. Sestra Mary mi je pokazala njegova dela. Meni se je delo iopadlo ter sem nekaj njegovih "izb poslal uredniku 'Časa,' Mr. Keržetu v Chicago. Kerže je uporabil te slike v njegovem mesečniku. ' "Vatru Grillu sem dal tudi pobudo, da se je pi'ičel učiti tiskarske stroke. V kratkem času je postal dober črkostavec na Linotypu. Pozneje je opustil to delo ter se posvetil časnikarstvu. Nato je šel v šolo, in postal je advokat. Danes ima službo na mestnem policijskem sodišču, a obenem je urednik lista 'Enako-oravnost'." Kakor je bil Frank E. Lunka .jozoren, ko je izbruhnila prva svetovna vojna, da se je vpisal med jugoslovanske prostovoljce / Ameriki, tako je bil on med prvimi, ki je s svojimi prijatelji budil zavest med njegovimi rojaki iz grahovske okolice, da so lapravili v nedeljo 20. aprila 1947 v Slovenskem narodnem lomu na St. Clair Ave. velik se-itanek rojakov in rojakinj iz 3rahovske okolice. Preko 200 se jih je zbralo, prišli so iz držav Ohio, Minnesota, Pennsylvania in celo iz Canade. Nabrali so nad tisoč dolarjev za potrebne v domovini. To so bili eni izmed pr-dh, ki so nabirali prispevke za svoje ljudi v domačih vaseh onkraj morja. Kaj pa dela moj prijatelj uunka v prostem času? Kaj je njegovo privatno opravilo, da si preganja skrbi in bolezen. Spominjate se, ko ste videli v časopisih oglase, da Lunka redi in p.'odaja kanarčke. Da, več let зе je bavil s kanarčki. Njegovi 30 bili najboljši, najlepše so peli ;n najlepše so se obračali. Zaljubljen je bil v rejo kanar^čfiov, prodajo istih in vzgojo takih kanarčkov, ki so znali peti tako, kakor jih je učil prijatelj Frank. Danes nima več teh rumenih ptičev. Danes ima svojo zabavo ?, psički. Enega je prinesel njegov sin Wallace iz Francije, ko jo bil tam pri ameriški armadi. To se pravi, vtihotapil ga je iz Francije. Psičku je bilo ime "Fifi," ki je bil res posebne pasme, nskaj posebnega, zakar sta s Francetom postala velika prijatelja. Psiček je bil male, nenavadne pasme, zelo inteligenten ter se je priučil marsikaj. | France mi je nekoč celo trdil, da razume "Fifi" slovensko, angleško, francosko in nemško, samo govoriti ni mogel. Dne 30. novembra 1952 pa je umrl "Fifi," srečal je smrt nod kolesi avtomobila, ko je hotel prekoračiti cesto pred hišo. Ostala je sedaj le še njegova družica "Zika," ki uslužbeno čuva Franceta, kadar zaspi na zofi. "Lunka, vem da si član Tech-nokracije, da veliko delaš in či-taš, da si ves vnet za to znanstveno skupino ljudi, ki se trudijo in skušajo ljudem dopovedati, da prihajajo socijalne spremembe, katere je nemogoče odvrniti ali zanikati. Povej mi kaj o tem gibanju? Ko sem mu stavil to vprašanje, so Francetu zažarela očesa, bil je takorekoč "doma," kjer lahko govori človeku ure in ure. Ne pomišlja dosti, že začenja: "Seveda sem- član Technokra-cije. Ko sem leta 1919 delal pri lokalnem dnevniku 'The Cleveland Plain Dealer' sem slučajno stavil notico, da se je v New Yorku osnovala 'Technological Alliance.' Začetniki so bili številni profesorji iz Columbia univerze, znanstveniki in drugi, med katerimi je bil zelo vnet za organizacijo pokojni Charles Stein-metz in pa mladi, nadarjeni Howard Scott. Mnogi izmed teh so Ž3 pomrli, živ je Ц še Scott. Briliantna osebnost, mož širokega obzorja in tipičen družabnik. Med Slovenci je pm zasledil važnost in pomen tehnokra-cije pokojni Andrej Noč. On me je vplejal v to organizacijo. "Smrt pokojnega Noča je bila za organizacijo velika izguba. Za mene pa tudi, kajti izgubil sem v resnici iskrenega prijatelja. Poznal je sodobnost in jo znal tudi v poljudni besedi razlagati. Verjemi, mi, Janko, da mi je bil pokojni Noč v resnici tovariš in brat po mišljenju. Imel je veUk dar opazovanja, znal to opazovanje -razlagati, da je človek res užival. Bil pa je drugače blagega značaja, poštenjak in mož krepkega ugleda. Vse premalo so ga ljudje poznali, da bi znali ceniti njegovo delo in hotenje. "Leta 1932, to je v dobi depresije, je tudi 'The Cleveland Press' priobčal razprave o osnovi in načrtu Technocracy Inc. Odkar sem član, srečal sem razne poklicne osebe, ki so tehnokrat je. Naši razgovori so pomenljivi in razumiljivi. Srečamo se člani iz vseh delov ameriškega kontinenta, pa bilo iz skrajnega severa, vzhoda, juga ali zapada. Smo le ljudje, med nami ni ljudske razrednosti. Tu se vedno učim in se seznanjam o mogočnosti naše širne dežele in njenega bogastva, vidim čudovitosti in prilike, ki bi lahko služile v blagor vsega ljudstva, njegove varnosti in njegovega bogafetva. Ljudje ne bi samo živeli, ampak tudi življenje uživali. Pa naj zadostuje o tem. Pozorno si me poslušal, zanima te razlaganje tehnokracije. "Da s prvim januarjem 1953 sem vprašal za pokojnino pri tiskarski uniji in pri socialnem zavarovanju. Vse dobivam v redu. Prav mi pride na stara leta. Le to še ne vem, kako si bom uredil svoj čas. Sicer pa mnogo čitam, posebno organizacijske publikacije. Nameravam tudi nekaj napisati o mogočnem razmahu in o pprabi najnovejših strojev, katere gradi sedanja tehnika. Vsak stroj ima svoj obrat in svoj namen, ki so mu ga znanstveniki in tehniki izročili, da bi služili le ljudstvu v blagor in do srečnejšega življenja. "Kadar boš imel še priliko, pa se še ka";! oglasi in se bova spet kaj pogovorila. Vidim, da se zanimaš za stvari, o katerih govori naša tehnokracija. Mogoče je, da se boš spoprijaznil z idejo in posvetil nekoliko časa preiskovanju edine in prave ameriške organizacije—Technocracy Inc. To je naš Frank E. Lunka. Zanimanja vreden človek. Mlad je šel v svet, a s seboj je vzel vzgo- Kar nas je iz starega kraja, imamo v življenju eno veliko željo—lasten dom. Res je, da velja dosti denarja in da je treba kar se da previdno gospodariti, predno se pride do njega. In kadar smo v njem, čutimo v zadovoljstvu, ko nosimo po svetu izpolnjeno željo—lasten dom. Četudi le deloma odgovarja našim idejam, smo zadovoljni. Zakaj, kar ni, pa še pride. Lasten dom v Ameriki pa ne pomenja, da si za vselej rešil to vprašanje. Pridejo razmere take ali take in treba se je izpo-prijazniti z mislijo, da bo treba prodati in iskati nekaj kje drugje. Kdor je živel po večini v lastnih domovih, se ne more več iz-poprijazniti z mislijo, da bi vzel kje kaj v najem. Lahko je lepo stanovanje, mogoče celo poceni —toda dom le ni. Zato sem jaz tretji mesec, ko sem bil tukaj, kupil nekaj za svoj dom. Pa mi ni bilo usojeno, da bi ga bil dolgo užival. Že pride nekaj, pa moraš drugam. Enako je bilo z menoj. O tem rad ne govorim, četudi nisem v tistem domu imel, česar sem "si želel. Dobil pa sem nekaj z njim —polno izkušenj. Te vam bodo prišle povsod prav, zlasti pa v naši Kaliforniji, ali če hočete, v Floridi. So to nekaka splošna pravila, ki veljajo za vso Ameriko. Ko sem torej prodal svoj dom, sem se začel uda jati v misel, da bi vsaj začasno kje kaj rental. Iskal sem in našel—eno figo. Ker sem imel tri mesece časa, sem začel hoditi po domačem kraju, okolici, bližnji in daljni. Ker nimam kare, sem največ hodil, včasih tudi po deset milj, kar mi gotovo ni škodilo. Včasih sem se peljal z busi, ki dajejo v Kaliforniji še dosti dobro zvezo. So skoro vselej točni, ker tukaj ni takega vremena, kakor drugod po naših državah. In tudi ne predragi. Izkušnje zadnjih treh let so me naučile, kaj in kje moram iskati, da bom zadovoljen. Prvo, kar velja za Kalifornijo, je kraj. Iz neznanega vzroka imamo tukaj—kaj bi rekel, mala mesta, ki imajo vsako zase svoj karakter. Izpustim to, kar je ekskluzivno, kakor je Hollywood ali Beverly Hills, ker tam so ljudje, ki se kopljejo v bogastvu. Torej mala mesta. In ta so ali prve vrste, druge ali tretje. Med prvovrstna mesta spadajo taka naselja, ki drže nekak standard. Ta se tiče ljudi, hiš in kraja, če kdo želi pravico za vse narode na svetu, sem gotovo jaz. Ampak sem po večini— sam. Odloča pa množica. Posledica je, da vselej propadem in moram za drugimi, pa če hočeš ali nočeš. Kraj delajo ljudje. Imamo pa tukaj posebnosti svetovnih narodov, ki jih najdete gal, da je bilo vse v vodi- Ob mesecu je prišel račun za vodO' jeno radovednost in korajžo, da S3 ni bal in kolebal med strahom in odločnostjo. On ni poznal priseljniške manjvrednosti, ampak igra žogometno igro, ■ se s trudom uči tiskarstva, ga premoti klic domovine onkraj morja, postane jugoslovanski prostovoljec, a ne dolgo, kliče ga Amerika, postane ameriški vojak, čita, prisluškuje, razpravlja in zaključuje, postane član tehnokracije. 1ŠČ3 svatlobo, išče lepoto, išče harmonijo ter spaja vse to v Čeloto, s katero bi mo-gor osrečiti samega sebe in vsakega drugega, ki žnjim živi na tem svetu. Lunka bo živel se dolgo vrsto let, on ima še veliko, veliko načrtov, katere namerava izvesti. Kdor tako pridno dela, nima časa, da bi mislil na smrt. Zato je Lunka še vedno mlad, poln lepih misli in cvetočih-nasvetov. KONEC v slednjem kraju. Belo pleme smo seveda beli ljudje. Bi mislil, da se ne ločimo med sabo, pa se. Španci spadajo gotovo med bele, pa jih Kalifornija kar ne mara. Potem pridejo mešani Španci ali Meksikanci, ki tudi ne gredo z nami. Nadalje so Italijani, katerih ne marajo nikjer. Za njimi pridejo Grki, Armenci in mnogi drugi narodi bližnjega vzhoda. In konec konca so še zamorci. Kadar človek išče dom, naj preštudira te stvari, ker se sicer zna vjeti, da se bo večno kesal. Mi Slovani imamo to dobro na sebi, da nas "lajkajo," povsod. To je veliko vredno, ker nam nehote odpre pot v družbo. To je posebno važno za tiste, ki imajo otroke. Pride pa vsem prav, meni in tebi. Torej prvi pogoj zadovoljnega doma je kraj, koder žive kolikor mogoče ljudje ene vrste. Ena sama družina napravi včasih zmešnjavo, da se človek večno kesa. Veste, biti pravičen napram vsem narodom na svetu, se ne pravi, da ti je vseeno, kdo je tvoj sosed ali kako je investiran tvoj denar v novem domu. Ako se ravnaš po teh pravilih, boš vsqlej lahko dobil svoj denar nazaj in mogoče tudi nekaj dobička. Ce ti ga ne da hiša sama, je pa svet, katerega cena vselej raste v dobri naselbini. Nad vse važno je, da gre kolikor mogoče v tak kraj, koder je že vse pri posestvu, kar spada zraven. Pred vsem je urejena moderna, tlakovana ulica. Ta mora imeti obstranske police (Curbs) in pa pločnik. Potem glej, da bo vse v zemlji, kar spada, pred vsem pa sanitarna kanalizacija, voda, luč, plin, elektrika. Ne daj se zapeljati besedam, da "to vse pride." Največkrat ne. Posebno v Kaliforniji je tako. Gotovi deli vsakega mesta imajo vse, drugim pa manjka to in ono. Mogoče je res, da "vse pride," ampak za tem je račun, kateri je vselej velik za moderne naprave. Jaz sem imel poprejšni dom v kraju, koder je bil sicer tla-kiran Bulevard, ampak ni bilo obstranskih polic in pločnikov. Če človek gre malo ven, mora hoditi prav ob avtomobilih, ogibati in umikati se moraš vedno, ker je najbolj pametno, da imaš vsakega avtomobilista- za malo "Mešuge," kakor pravijo Judje, po naše pa bi rekli da ni pri "ta-pravi." Kadar je bil dež, je ob krajih ceste t^ekla voda, kateri fee nisi mogel ogniti. Je bilo tako: na cesto ne'moreš, če ti je kaj za življenje, ob krajih ne moreš, ker je voda, ob straneh ceste ne moreš, ker se ti vdira do kolena. Nad vse važno je, da ima cesta tudi svojo luč, ker si sicer zvečer v jet kakor miš v past. Nikamor ne rrioreš in tudi nikamor ti ne sveti; je jo brez kare. Ko si torej preštudiral mesto samo, ljudi, ki bodo tvoji sosedje, pazi najbolj na lot. Mora biti dovolj visok, ker ga sicer zaliva voda, kadar je deževje. V Kaliforniji nimajo niti mesta kanalizacije — razven sanitarne—kamor zvežejo stranišča. Zunanji dež ne more notri in zato ne premišlja, kam bi se obrnil. Koder je bolj jamasto, tjekaj teče. Potem pa še eno: izkušnje so pokazale, da se ne izplača imeti velik lot in sicer iz sledečega vzroka: lota tukaj se ne izplača obdelovati niti za domačo porabo. Vzrok je ta, ker moraš skrbeti zanj. Koder je voda merjena, je treba paziti, da se ti ne zgodi tako, kakor mojemu rojaku. Imel je par grmov gartrož, pa je žena njegova vedno čvekala, da ne rastejo, kakor bi morale, ker so premalo zalivane. Moža* je to v jezilo in vsak dan je stal z cevjo v roki in briz- Po navadi je bilo od štiri do p® dolarjev, to pot pa 22 dolarji]'' No, intako so prišle gartro® predrage—brez vode pa ni "J nič ž njimi. Kar bi pridela * ^ njave, je malenkost. Zraven je tako poceni na trgu, da se ne izplača. Enako je s 1# . sadjem, prodati ga ne ' pustiti kar tako pa tudi ne. je je v Kaliforniji jako sladk"^ to vedo posebno muhe, katG je cele roje na tleh ležečih da s« dežih. Je pa še eno, in to je, , takse na večji svet vselej do višje. Na "kuče" ne morejo z šati taks, ker so samo konstrukcije, to se pravi: # . opeke in morta je les in 2® Torej višajo na svet kakorh' pridejo udobnosti zraven. " . plača"' ki ti' "to jih moraš vse drago drugič ti pa navržejo še tako je zrairaj en vragi snema smeh iz ust. Ne verjemi, če tu pravijo* vse pride." Razlika v vre^ posestva je tako velika,^ ° moraš vpoštevati, če vjet. Hišo petih sob v do stanju ceni na štiri tisoč o jev, lot pa na dvesto, c® udobnosti (Improvements' tri. Ako pa ima enak lot v ^ je zraven tega v kraju, ko zazidano in lepo držano, s® ko ceni na pet tisoč dolarj^^^n Sami ste se lahko da včasih ena ali dve hiši ^ . v topoi^ i; ku pokvarijo vse. In nižjo ceho. Drugič zop kajo udobnosti, pa se godi kakor tistemu roj^ jj, Euclida v Clevelandu, ki kal vodo. Torej živel je ^ ^ "kuči" nekje v Nottinghai^^'j^ je vselej prišel po enkrat to, da sem mu delal . vodo. Kolikor se spon^^^^ ]gt sem bil obiskan od njega po vrsti, poprej pa je hodu petnajst let k nekomu In kaj je bilo nazadnje ° .'И je umrl, ne da bi. bil *л Il6*' pripovedovali so mi, da p ur pred smrtjo izdihnil- mi je pa vseeno, ce voda ah ne." prid® ti! Velikega sveta se boj , lahko tako poči, kakor izmed naših rojakov West side malo vun pO landa. Cesta je bila izpeiJ^^to njegovem svetu in i'^.čun je bil nekaj nad 16 tisoč jev. p) "Za farmo mi ponujaJ šest tisoč," je zdihoval, P ^ vse skupaj in odšel nazaj ^ sto, iz katerega si je tak^ iti ven na farme. Vedite tudi to, da so razmere dvignile vse, zlasti pa real estate-kupujete svoj dom, da boste vi sami notri-hitro vzamete koga Џ preneha vse skupaj biti do ГЗ- to pa kupi samo toliko, p, biš. Zakaj vsak nadaljn' laifl" oak tU' posestva pomenja ne tovo delo in stroške, amP^^giej di vepje takse. In kupuj ^ tako, ki je kolikor wo^ j,j pf žano v dobrem stanju, pO" bo treba takoj plačevati prave, katere so zagreši' jjjjof In še nekaj. Kupuj t) mogoče za gotov denar-način najdeš vselej -jdP" "bargains" in če boš P .j izbiral, boš tudi dobro Koncert na Maple MAPLE HEIGHTS, ^ Pevski zbor Planina vsako leto svoj spon^ ^ koncert. Letos se bo deljo, 26. aprila v narodnem domu na Stan Prijazno so yabljen' ^ Iji petja od blizu in da^^^ red bo izbran in ugaj^ o#' Ivan gotovo vsem posetniko'* go* vodja je poznani g-man. .. pj-o® Po koncertu se zabava s plesom. vabljeni, da si ta dan te za obisk Planine ^ Heightsu. Na svidenj®' y^ct Ludv*'^ ENAKOPRAVNOST ■TRAN B '^on+roverza o novem naseljeniskem zakonu (Urednikova pripomba: To je zadnji od serije člankov o novem naseljeniskem zakonu. Podrobna lolmačba zakona je v 103 strani obsegajoči knjigi v angleščini, ki jo je spisal Frank L. Auerbach pod naslovom "The Immigration and Nationality Act," katera stane $1.50 in si jo lahko naročite, če pošljete to vsoto čeku ali money order na: Common Council for American Unity, 20 W. 40th Str., New York 18, N. Y.) ^ Člankih, ki so bili ob javi je- ga števila je bilo izkoristenega pred tem, smo skušali kolikor tekom let. McCarran-Walter za-j®®goČe objasniti važnejše do- kon je obdržal naš zastarel in novega zakona naseljeva- neelastičen kvotni sistem ^ naturalizacije poznanega ^ imenom McCarran-Walter ^'gration and .Nationality Neglede kaj kdo misli o tem zakonu, dejstvo je, da je 'Чка" in radi tega je važno za kogar, ki se interesira ali je j^'^^det po določbah novega za-ozirom na našeljeniške ''aturalizacijske zadeve, da se '^ani s poglavitnimi predpisi zahtevami. ^asi nismo skušali v člankih "^ravljati o pravilnosti ali ne-^^^lnosti zakona, bi vendar ne °gla biti popolna nobena se-. Člankov o McCarran-Walter ^koi ako se ne bi vsaj dotak-vročih debat, ki so se vnele 'ijega. Malo zakonov je v letih povzročilo toliko %troverze kot ta. Četudi je bil ^ odobren z dvetretjinsko Шо v kongresu, ga je predla Truman vetiral, kritizira-ga oba predsedniška kan-^ta zadnjo jesen in na širo-^ je napadal tisk. ^PFotovanje zakonu . °glavitni ugovori onih, ki so ^®Pfotovali sprejetju zakona, , "^akratko podani v izjavi, ka-je podpisalo 67 uglednih ]| ^''ičanov in ki je bila objav-v New York Timesu, med-j ko 80 se vršile v kongresu ^ ^te za in proti 'sprejetju no-^sa naseljeniškega zakona. Iz-^ je trdila, da bo McCarran-^ '•erjev zakon: ^jo^^aljeval s tratenjem vizu-loča' našeljeniški zakon do-more biti pripuščenih v Dgg države vsako leto 154,-°Seb. Manj kot polovico, te- "Prilival k masni diskriminaciji: Nove določbe zakona imajo namen izključiti črnce z drastično omejitvijo naseljevanja iz kolonij zapadne hemisfere. "Še bolj omejil priseljevanje . . . z eliminacijo profesorjev iz izjemnega statusa ter z nadaljevanjem uporabe zastarelega censusa iz leta 1920 kot podlage za določanje števila priseljencev iz posameznih dežel. "Postavil mnogo novih, neutemeljenih in samovoljnih vzrokov za deportacijo z odpravo statuta limitacij, kar okrnju-je prilike sodnega pregleda posameznih slučajev." KritUia smernic Taka in podobna kritika je namerjena ne samo proti Mc-Carran-Walter zakonu, temveč tudi proti nekaterim temeljnim smernicam, ki so bile del naseljeniškega zakona Zedin jenih držav od leta 1924. Kvotni sistem na podlagi narodnega izvora, uporaba censusa iz leta 1929, velike in splošno neizkori-stene kvote za severno in za-padno Evropo ter majhne in skopo odmerjene kvote za južno in vzhodno Evropo, vse to je novi zakon ' ohranil oziroma osvojil. Te določbe bi imeli, tudi če bi nov zakon ne bil sprejet. Mnogo se je kritiziralo McCar-ran-Walter zakon, ker ni poskrbel za kake spremembe v teh važnih zadevah. Z vidika liberalno mislečega človeka, je človečanska smernica novega zakona napravila korak v obe smeri: naprej in na-zjaj. Bistveno je bilo mnogo kritike od strani ljudstva in orga- nizacij, ker med mnogimi prevladuje mnenje, da bi morali našo našeljeniško politiko nekak^ vskladiti s humanitarnimi ideali in tradicijami svobode in enakopravnosti te dežele. To bi se moglo doseči, so menili kritiki, brez kake opasnosti za ameriške interese ali zaščito. Common Council, ki je oskrbel to serijo člankov, soglaša s tem na-ziranjem. Council meni, da bi morala nova postava vključevati poleg drugih tudi naslednje principe v pogledu imigracije in naturalizacije: Načela Common Councila 1. Odpreti nerabljene kvote kvalificiranim priseljencem, ki ne dobe dovoljenja vstopa, ker so izčrpane kvote njihovih dežel, posebno takim, ki imajo tukaj svoje ožje sorodnike ter so izučeni v kaketa obrtu ali poklicu, s katerim deželi lahko koristijo, ali pa vsaj takim, ki so žrtve vojne in preganjanja. 2. V okviru kvotnega sistema, naj se eliminira rasna diskriminacija iz našega naseljeniškega in naturalizacijskega zakona. 3. Kvote naj bi se naslanjale na zadnji census. 4. Domačinom iz odvisnis in neodvisnih dežel zapadne hemisfere, naj se nudi v pogledu imigracije. enakopravne pravice. 5. Pospešiti združenje družin s tem, "da se ne dopušča zadrža- vanje moža, žene ali mladoletnih otrok ameriškega državljana, ali pa stalno bivajočega naseljenca. 6..Dovoljene naj bi ne bile de-portacije na podlagi kršitev ali činov, ki ob storitvi niso bili vzrok na izgon. 7. Deportacije naj se ne vrše v dežele, s katerimi izgnani tu-jezemec ni imel prej nobenih vezi. 8. Deportirani naj ne bodo iz nobenega vzroka tujezemci pri-puščeni v to deželo legalno, svobodno in brez goljufije v svrho stalnega bivanja—razen sub-verzivcev, ki so lahko deportirani v totalitarne dežele—za lojalne in zakon spoštujoče tuje-zemce, tudi če niso bili pripu-sčeni postavno, naj velja statut limitacij, če zapadejo deporta-ciji. 9. V deportacijskih in izklju-čitvenih postopkih naj se zagotovi tujezemcem pravico poštene zaslišbe, nepristranskega odloka, priziva in sodnega pregleda predstoječih vprašanj po zakonu. 10. Naturaliziranim državljanom naj se ne odvzame državljanstva na podlagi vzrokov krivično diskriminalnega značaja, ali na podlagi, ki omejuje svoboščine, katere so dediščina vseh Američanov, naturalizira-nih in tu rojenih enako. Pozor! Pozor! VAŽNO ZA VSE! Na obisk v staro domovino Veliko rojakov je v zadnjih letih obiskalo %aŠo staro domovino SLOVENIJO. Različno je bilo 'njihovo mnenje o tamkajšnjih političnih in gospodarskih razmerah, toda vsi so hvalili LEPOTO na-stare domovine in pripovedovali o neštetih zanimivostih, ki so jih tam videli. Na poti v domovino si je večina naših rojakov ogledala tudi PARIZ druga velika mesta Zahodne in Južne Evrope. ^Žtek in veselje, ki so ga dosedanji obiskovalci *iaŠe stare domovine in Evrope užili, vlečeta tja tudi druge. V velikem številu se prijavljajo. OPOZARJAMO ONE, KI ŽELE ŠE LETOS OBISKATI STARO DOMOVINO, NAJ SE JAVIJO ČIM PREJ! Z ladjo ali letalom Potovanje je možno z LADJO ali LETALOM. Potovanje z LETALOM je veliko hitrejše in manj *>aporno, torej primerno posebno za STAREJŠE UUDI in za take, ki NIMAJO NA RAZPOLAGO Veliko časa. Pomagajmo sorodnikom in prijateljem ^ Jugoslavija se ni prebrodila gospodarskih te-ki sta jih povzročili zadnja vojna in v zadnjih ^®tih posebno suša. Zato je blago v razmerju z za-^^užkom precej drago. Le redki so predmeti, ki jih ^ Jugoslaviji danes ne morete kupiti — če imate ®^veda DENAR. Vsem onim rojakom, ki imajo v "Ugoslaviji prijatelje ali sorodnike, katerim bi radi ^Omagali, smo na razpolago za pošiljanje DENAR — to je NAJBOLJ PRIPRAVNO in seveda tudi pošiljanje MOKE in paketov s HRANO. Od-let'em!jamo tudi važe lastne pakete, ki jih prinesete ^ naš urad. Vse pošiljke zajamčene! AUGUST KOllANDER €419 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-4148 Ш Ш1 u Take temeljne spremembe v naši našel jeniški politiki so mogoče samo kot rezultat izobrazbe javnega mnenja v kongresu in zunaj njega. Ljudstvo bo bolj razumevalo novo postavo radi kontroverze, ki jo je povzročilo sprejetje McCarran-Walter zakona in to je lahko važen faktor v pospeševanju poznavanja tega važnega vprašanja ter končni dosegi sprejetja boljšega zakona. (Common Council) NEW Tđppan GAS RANGE Come in now and let us show you the new super range! Some people think of everything—and Tappan has done just that. Look at these brand new features that you'll find only on this beautiful new Tappan — PRES-TOE BROIIER-Press the pedal and broiler drawer rolls out. Touch broiler door and back it goes. LIFT-OFF OVEN DOOR-No more stretching and reaching to clean the far cornei-s of oven interior. This Tappan ovtn door lifts off ... is easy to replace. LID BAjSKET —Roomy wire basket will save you dozens of steps every day—stores pan lids, cooky sheets, etc. You can have this wonderful *4 NEW TAPPAN for only $^.00 per week after usual down payment. Model shown $279.95 Other Tappan ranges from $199.95 EASY MONTHLY PAYMENTS \ eyer^ ' yj youVe illi r Norwood Appliance & Furniture 6202 St. Clair Avenue OPEN EVENINGS John Susnik EN 1-3634 ROKA POSTAVE Policisti imajo nalogo, da strogo nadzirajo promet in pomagajo zmanjšati število prometnih nesreč. -To pomeni, da bo več avtomobili-stov kakor pešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračite ce sto samo na križiščih in kjer je prometna luč—ravnajte se po njej. H. C. Allen offers you ADD8NG MACHINES opp/(cab/o -T Pevski zbor Slovan EUCLID, Ohio—Prosi se vse podporne člane pevskega zbora Slovan, naj se zglasijo pri tajniku, da jim dostavi plačilne knjižice katere ima sedaj na rokah. Dobijo se tudi pri pevcih. Pišite ali pa pokličite Milana J. Urbanči^ 1342 E. 170 St., Cleveland 10, Ohio, tel. KE 1-6624. Joseph Durjava, predsednik. ALL KASLJATE? Prl nas imamo izborno zdxaTilc da тат vstavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel. Ph. G.. Ph. C. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 Dar za gluhoneme CLEVELAND, Ohio—Pri krožku št. 1 Progresivnih Slovenk je Mrs. Dora Sulen iz 15910 Midland Ave. darovala $2 za gluhoneme v spomin pokojne Vide Bajc-Zakrajšek. Odbor se ji najiskreneje zahvaljuje! HIŠA NAPRODAJ IŠČE SE STANOVANJE NOVOPOROČENCI IŠČEJO STANOVANJE S 3 ALI 4 SOBAMI. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče EN 1-5384 V NAJEM V NAJEM SE ODDA lepo opremljeno sobo poštenemu fantu ali dekletu. V bližini White Motor tovarne. Za naslov se poizve v uradu tega lista-. DELO DOBIJO ŽENSKE LOW DOWN PAYMENT—EASY TERMS Save time — save money and eliminate errors with this easy-to-operate portable machine. Your choice of 19 different models — specific models for every size and type of business. Let us give you a free demonstration. I'm interested in free demonstration. NAME-- ADDRESS-- CITY__ STATE____——— R. C. Allen Business Machines 622 ST. CLAIR AVE., N. E. near Public Square MA 1-8376 Cleveland, Ohio IŠČE SE ŽENSKO za kuharico za polni čas. Slovenka ali Hrvatica ima prednost. , Dobra plača. Zglasite se pri B. Svonavec, 6301 St. Clair Ave DA SE UREDI ZAPUŠČINO, se mora prodati lepo hišo za eno družino. 12 sob, dve veliki garaži, fornez na plin, vse ugodnosti. Pri-liCno urejeno in zelo primerno za večjo družino ali pa za oddajo sob. Nahaja se na 2448 Kenilworth Rd., Cleveland Heights, O. in si jo lahko ogledate. Pokličite RA 1-1091 ali YE 2-0731 PRODA SE HIŠO za dve družini, 5 in 5 sob; na E. 78 St. 2 garaži, fornez na vodo, hrastovi podi. Cena $10,700. KASUNIC REALTY 7510 Lockyear Ave., HE 1-8056 DELO DOBIJO MOŠKI DELO DOBIJO MOŠKI TOVARNIŠKI DELAVCI Menjajoči se šifti. 5 dni tedensko. Plača od ure. Družba daje uniforme. Prosta skupinska zavarovalnina. Ferro Corporation 4150 EAST 56th STREET (južno od Harvard) DIEMAKERS na srednjih in velikih Dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Rabi bi tudi govorili z MAŠI N ISTI Visoka plača od ure, čas in pol za nadurno delo in dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmere poleg dodatka za življenjske stroške. Ta dela so na razpolago v obeh naših tovarnah, E. 93 St. in Woodland ter na 1115 E. 152 St., toda prosilci naj se prijavijo v naši št. 1 tovarni. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 St. Sedaj izbira izkušene moške za THE TEAM TOOLMAKERS Experimentaino delo pri izdelovanju jigs and Fixtures T a p C o DELO DOBIJO MOŠKI Coit Rd. Plant Sedaj sprejema prošnje za ASSEMBLERS Prejšnja izkušnja ni potrebna Tudi izurjeni METAL FINISHERS GAS WELDERS PAINT SPRAYERS TORCH SOLDERERS TRIMMERS Morajo biti pripravljeni delati 1. ali 2. šift Sprejemamo prošnje za zgornja dela od moških, ki se zanimajo za delo na produkcijski liniji pri sestavljanju station vozov in ogrodij za panel iruke. Začetna plača je povprečno $1.74 na uro, vključivši dodatka za življenjske stroške. Delavčeve podpore Penzijski načrt, zavarovalnina, hospitalizacija, plačane počitnice in plačani prazniki. Zglasite se v našem EMPLOYMENT OFFICE 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah Fisher Body (EUCLID TOVARNA) Oddelek General Motors Corporation 20001 EUCLID AVE. EUCLIL^, OHIO Bench Inspectors Forge Shop Heaters Material Handlers Drill and Tap Operators Electrical Instrument Repairmen Machine Repairmen Toolroom Milling Toolroom Shaper Toolroom Surface Grinder Toolroom Lathe Hand Morate biti pripravljeni delat KATERIKOLI sift; dobre delovne razmere; visoka plača od ure Prosimo, prinesite izkaz držav Ijanstva. Uposljevalni urad odprt dnevno 8. zj. do 5. pop. v soboto 8. zj. do 4. pop. Thompson Products, Inc. 12818 COIT RD. C. T. S. Bus No. 36 5 o ' f ■ в{У T apco TOOLROOM TURRET LATHE OPERATORS ENGINE LATHE OPERATORS MILLING MACHINE OPERATORS SHAPER OPERATORS UNIVERSAL GRINDERS SURFACE GRINDERS TOOL AND CUTTER GRINDERS Pridružite se The Tapco Team DANES . . Prilike za napredovanje . . Dobre delovhe razmere . . Sekuriteta Uposljevalni urad odprt: ponedeljek, sredo, petek , 8. zj. do 5. pop. torek in četrtek 8. zj. do 9. zv. soboto in nedeljo 8. zj. do 3.3Q pop. ali telefonirajte W. S. OLIVER IV1-7500 za dogovor Prosimo, prinesite izkaz državljanstva, Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI ŠIFT. Thompson Products, Inc. 23555 EUCLID AVE. (C. T. S. Bus 28) OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI 4TRAN 1 " iTl tli lXi lli JANKO KERSNIK NA ŽERINJAH ROMAN (Nadaljevanje) Prebral je že rokopis skoro do konca, pa še nikjer ni našel, česar je iskal. Kar naleti na zadnji strani na besede: Aleksander je včasi jako čuden. Dozdeva se mi, kakor bi mi ne zaupal. Danes bi se bila skoro razdvojila. On mora imeti svoje namene z Amelijo, ali mu najina ljubezen ni po volji. Zabra-njevati je ne more več in prijatelja sva, pa vendar bi me morda rad odstranil. Ko bi danes Ame-lija ne bila pri nama, razpor med njim in menoj bi bil gotov. Vedno take zapreke, čudna usoda! To so bile zadnje besede v tem rokopisu. Priložen pa je bil še majhen zapečaten zvezek in tega je Rogulin, sluteč, da najde tu več odkritja, še z velikim nemirom odprl. V njem je bilo nekaj pisem od ženske roke, pisma grofice Ame-lije; pri njih pa je ležal listič, pisan od Selškega, kratko, samo po eni strani; pa Vinko je, pre-čitavši ga z burno naglico, zvedel vse. Na lističu je bilo čitati: ' Poskusil sem danes zadnjikrat govoriti ž njo, pa zastonj! Zastonj! Brez slovesa, molče se je obrnila v stran — moj ponos pa bode utrdil steno, ki jo je postavila med sebe in mene. Amelija! Tebi niso zapisane te vrste; napišem jih sebi, napišem jih onemu, ki bo prišel za menoj in ki bo morda čul o grozni slutnji, ki se strinja z mojim imenom. Amelija! Jaz sem nedolžen! Jaz nisem kriv smrti in krvi tvojega brata, jaz nisem povzročil ni razdrl sreče svoje ni ljubezni, ki naju je vezala. Onega nesrečnega dne, ki je prinesel to grozno nad nas, sva bila z grofom Aleksandrom skupaj na lovu. O prejšnjem razporu ni bilo govora med nama; Aleksander je bil vesel kakor malokdaj in menila sva se prijateljsko- bra-tovsko. Bila sva sama in sprehajala sva se bolj, nego mislila na lov. Tako prideva do onega jarka, kjer si ga potem sama videla, in Aleksander je hotel preskočiti ga. Pri skoku pa se mu zatakne puška, katero je držal v roki, ob majhno hrastovo vejo — poči in on obleži v svoji krvi onkraj jarka. — Jaz ne vem, kaj sem storil onega trenutka, ko je ležal pred mejjioj bled — mrtev; jaz le vem, da me imenuješ ti — ti, Amelija, njegovega morilca. Jaz te ne sovražim, jaz te ne dolžim krivde, jaz ti odpuščam. In bolje je, da zdaj umre, da se zdaj upeli najina ljubezen; grozna slutnja, ki jo nosiš v srcu, nikdar bi je ne privoščila življenja. Jaz pojdem od tod in morda se ne vrnem več. Tako mora biti. Nekoč pa bodeš zvedela in moraš zvedeti, kako grozno si se sama varala — tedaj pomni, da sem ti odpustil. Bog te obvaruj! "Ubogi stric!" dejal je tiho slikar, prebravši te kratke besede; čut pomilovanja premagal je lastno njegovo zadovoljnost nad slučajem, ki mu je odkril skrivnost in obenem razodel krivico, katera se je pokojniku godila. "Ubogi stric! Takov strašen sum je težil toliko let spomin nate in na tvoje ime ter pokopa.1 vso tvojo srečo, ostrupil vse tvoje življenje. Da, nedolžen si bil in pošten! In ona? Da — ona se je motila, pa kdo jo bode sodil zaradi te zmote? Trpela je in morda še trpi — ti pa imaš mir — mir na veke!"— Vstane od mize in gre počasi k oknu. Smreke, katerih široke veje so se počasi zibale v hladnem pišu, nosile so še svojo temno-zeleno opravo, med njimi pa je vreščalo po starih gabrih že rumeno listje. "Povedati, razodeti moram Ameliji to, kar sem našel; bridko spoznanje zanjo, pa mora biti — zaradi pokojnega! Zaradi mene tudi ? Meja, ki leži še sedaj med Waldenovimi in menoj, ne-vidljiva, pa trdna meja, pala, zginila je.—A kaj mi hasne to? Strohnela je že presekana vez — strohnela! Meni ne koristi nič! In — Ana." Naenkrat, nehote mu je prišlo to ime v spomin; sam si ni vedel vzroka zanj. Zganil se je za trenutek nemirno, potem pa potegnil z roko preko oči, kakor bi hotel pregnati podobo, ki mu jo je predstavljala fantazija. Stopil je od okna proč in zbral na mizi ležeče lističe. Potem pozvoni slugi. "Popoldne naj bode voz zame pripravljen!" naroči vstopivše-mu. "Izpolnil bom," reče tiho, ko je bil zopet sam, "zadnjo dolžnost svojo zase in za strica!" XXV Na Žerinjah je bilo že nekaj tednov prav tiho.— Gospod Mejač je korakal sleherni dan po štirikrat iz grada in nazaj v svojih visokih škornjih in pokrit še vedno s širokim slamnikom, v ustih pa držeč svojo zvesto, navadno negorečo pipo. Razen njega je bil le stari Tine sigurna prikazen pod grajskimi kostanji, ko je romal na vrt, in tu in tam kakov hlapec, ki je prišel iskat naročila. Grofica Amelija je sedaj sama gospodarila v gradu. Opravil ni bilo toliko, ker glavno reč je oskrbel po njenih naredbah gospod Mejač, tako da njepe navzočnosti ni bilo treba. Doma pa je šlo vse svoj navadni, enakomerni pot enega dne kakor drugega. Gostov in pohodnikov ni bilo, in, odkar je vzel baron Gernau slovo, oglasil se je le še doktor Rakec enkrat, ko je prišel zdravit pri tepežu potolčenega hlapca, ki se je bil pa medtem že sam ozdravil. Spomnila se je grofica pač včasi mladega slikarja, ki je ležal bolan na Razdoru, in vedela je dobro, da ni bil samo nesrečen slučaj vzrok njegove bolezni; Anica ji je vse razodela. Pa vsa dobrohotna čutila, ki jih je nosila do Rogulina v srcu, prevladal je vendar bridki spomin na nekdanjost in na Selškega. Pregovorila in prepričala se je, da je prav tako, kakor se je vse razpelo — brez njene volje in ne da bi ji bilo treba sami očitno ustaviti se dogodijajem. Zato tudi nihče slutiti ni mogel, kar je ona že tako dolgo zakrivala; svojo nekdanjo najbridkejšo bolest, ki ji je odločila samsko življenje . Ko je pozvedela razmero med Vinkom in Veroniko, oglasila so se vsa njena čutila zoper isto in spomin na brata in njegovo krvavo, skrivnostno smrt je odločil takoj v njenem srcu. Potem pa se je vse samo razrušilo in stari teti je bilo to — prav. Pa Anica? To je ljubila bolj nego vse druge; poznala je njeno blago, nedolžno srce in vedela, kako različna je od Veronike. Smilila se ji je mlada deklica, pa tolažila se je, da pozabi to prvo bridko spoznanje. Zato jo je tudi pregovorila, da je šla na potovanje z drugimi. Danes je sedela stara teta v svoji sobi in pisala. Poročati je morala bratu mnogo o gospodarstvu In svojem delovanju in povprašati o tem in onem. Tudi za Ano je bilo pisemce pripravljeno. Kar ji sporoči vstopivša hišna, da je prišel razborški gospod ter želi ž njo govoriti. "Kdo? Gospod Rogulin?" zavzame se skoro grofica in vstane od mize; pa takoj popravi svoje čudenje. "Je li že zdrav? Prav, prav, sprejela ga bodem tukaj!" Nekako tesno ji je bilo pri srcu, a ohrabrila se je urno. Vinko vstopi. Pozdravila ga je prijazno, akoprav je majhen nemir donel iz njenih besed. "Nekaj tednov je minilo," dejal je slikar, približavši se ji, "kar mi je usoda zabranjevala izpolnjevati svoje sosedovske dolžnosti, in ti tedni so mnogo, mnogo izpremenili in predruga- čili. Kontesa — kar je minilo in kar se je godilo med nami, naj bode — pozabljeno!" Govoril je to z mehkim glasom. "Pozabljeno naj bode," reče ona, podavši mu svojo roko; "pozabljeno kakor marsikaj drugega," pristavi potihoma. Rogulin sede zraven nje na stol, katerega mu je že prej ponudila. Čul in umel je njene zadnje, tihe besede. "Ne tako, kontesa," reče in upre svoj pogled v njo, "moja zadeva je zaključena — pozabljena. Pa marsikaj leži za vsakim človekom, o čemer meni, da je pokopano, na veke pokopano. In vendar vstane naenkrat iz svojega groba, nepoklicano, ne-pozvano ter s svojo jekleno resnico udari ob naša prsa!" Ona se vprašaje ozre nanj in v njenem obrazu se je pokazala ona znana pikra poteza. Slikar je zapazil to. "Jaz moram tako govoriti," dejal je mehko, "vi ste mi omenili nekoč to čudno, temno skrivnost in vaše besede so me sprem-Ijevale povsod, da povsod, kjer sem hodil." "Pustiva to, gospod Rogulin! Prosim vas, ne tirajte minulih časov nazaj! Pustiva to!" reče ona resno in skoraj osorno. "Ne, ne! In sedaj posebno ne, ko vem vse, ko vem morda več nego — vi sami!" S plahim očesom se je zdaj ozrla vanj pri teh besedah. "Da, da, kontesa! Jaz nisem prišel danes k vam samo po slovo in ne samo v svojem imenu. Težak mi je bil pot, pa moral sem ga storiti. V srcu hranim gorek čut za tujo nesrečo in zato, ikontesa, težko izpolnju-jern to zadnjo svojo dolžnost do blagega rajnkega, do svojega— strica. Odpustite, da vam vsiljujem ta spomin!" (Dalje prihodnjič) NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je kruta smrt nenadoma pretrgala nit življenja našemu nadvse ljubljenemu očetu in bratu U86 1953 JOSEPH GREGORIĆ Blagopokojnik je nagloma umrl, zadet od srčne kapi, dne 20. marca 1953; Pogreb se je vršil dne 23, marca iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi na pokopališče Highland Park, kjer smo ga izročili v naročje matere zemlje k večnemu počitku. Rojen je bil na Rakeku, Jugoslavija, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Ob smrti je bil star 68 let. Tem potom si štejemo v dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili krasne vence in cvetje h krsti blagega očeta. Ta izraz vašega spoštovanja do pokojnika nam je bil v veliko tolažbo v dneh naše žalosti. Enako najlepša hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Srčna hvala vsem, ki so prišli pokojnega pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor. , . Lepa hvala pogrebcem-članom društva Naprej št, 5 SNPJ in društva Slovan št, 3 SDZ, ki so nosili krsto pokojnika ter ga spremili na pokopališče. Hvala lepa Mr, John Pollocku, predsedniku društva Slovan za ganljiv govor pri odprti krsti v pogrebnem zavodu, ter Mr, John Krebelju, tajniku društva Naprej za lep nagovor ob grobu na pokopališču. Najlepša hvala pogrebnemu zavodu Joseph 2ele in sinovi za vso po-slugo in vsestransko pomoč, ki so jo nam nudili v času izgube dragega očeta, kakor tudi za izvrsten pogrebni sprevod. Posebna zahvala bodi izrečena vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in bili v pomoč na en ali drugi način ter nam izrazili svoje sočutje, osebno ali pismeno. Preljubljeni oče in brat! Nenadoma je prišla brezsrčna smrt in Te odvedla s seboj. Truplo Tvoje sedaj počiva kraj naše preljube mame, kateri si tako kmalu sledil v večnost. Spomin na Te si ohranimo v naših srcih do konca naših dni. Bodi Ti lahka ameriška gruda! Hladna zemlja Tebe krije. Ti tam v hladnem grobu spiš, svetlo sonce na Tvoj grob sije, a v duhu med nami vedno boš živel. Žalujoči ostali: HENRY in FRED, sinova, v stari domovini pa zapušča dva brata ANTONA in JOHNA ter več sorodnikov Cleveland, Ohio, dne 21. aprila 1953. Chicago, 111. DOMESTIC HELP GENERAL HOUSEWORK — Experienced, live on premises, assist cooking, 2 children, nice home. BUtterfield 8-8499 Good Home needs COMPETENT WOMAN. Cook - General Housework. Assist children, 6 and 8. Home privileges. Own room. Evenings and Sundays free. MErrimac 7-3946 WANTED TO RENT RESPONSIBLE Middleaged Couple, 5 month old baby, need 5-6 room unfurnished heated apartment. Good location N. or N.W. 1st or 2nd floor. Near good transportation. Willing to decorate. Moderate rental. DIversey 8-7918 MUST VACATE DAMP BASEMENT — Responsible couple, 4 girls, 17, 15, 6 and 3 years, need 6-7 rooms. Prefer North or Northwest. Moderate rental. — Call "Fatz." HUmboldt 6-1502 RESPONSIBLE Middleaged Couple need 4-5 room unfurnished apartment. Good location. Vicinity of Belmont - Addison. Will decorate. Have own stove and refrigerator. Moderate rental. Lincoln 9-0055 or Bittersweet 8-1955 RESPONSIBLE Supt. Electrician of Argo Plant, wife, adult son, need 2-3 bedroom unfurnished apartment or house. Southwest suburb. Moderate rental. BErkshire 7-2786 REAL ESTATE FOR SALE North Side — Rogers Park — 6 ROOMS, 1VŽ bath, storm windows. Fully insulated. Fenced big yard. 2 car garage. Best offer. HOlIycourt 5-8394 HELP WANTED MALE WE NEED MACHINE HANDS CABINET MAKERS COME READY TO WORK TOP WAGE PLUS OVERTIME PERMANENT JOB GOOD WORKING CONDITIONS Ask for Mr. BRUNO Ewald Cabinet Co. 2559 W. 21st STREET 4th FLOOR cmcago, ill. for best results in advertising call DEarborn 2-3179 BUSINESS OPPORTUNI^ DELICATESSEN — EstablisW^ years. North side. Good ^ maker. Specializing in j (}«:• made sausage and importeo J. ment in rear. ..g; BUckinghamjj^ By Owner — MEAT GROCERY STORE and ^ј. ing for sale or trade ggtaly dence, northwest side. . т ^ lished 23 years. Residents tion. No competition. A Г® portunity for interested pel® Call KIldare5j!> GROCERY STORE — Establis" neighborhood and factory Near bus terminal. 2 rooms rear. Klldare Good Chance to buy ^ SHOP. Eestablished 20 Nice living quarters. Best " See to appreciate. «59 BErkshire GROCERY Store and Dellc«^ Established 25 years. Good 8^,^, business. Excellent locatio"^' ing quarters in rear. Pric sell. Owner. CEdarcrest DRUG STORE West neig^''"' hood. $200 day, 73 hour ^ Retiring. Ideal for young аФ" NEvada ° FEMALE HELP WE NEED stenographed starting salary $65 Only 37VŽ hours. — 5 Working conditio!^, of ideal in small branch ofH'^ national organization^ VICTOR EQUIPMENT CO. 1312 W. LAKE ST. Phone TAylor 9-5339^^ FEMALE HELP WANTED ,rK DEAR GIRLS: Have you been looking for a job close to home where your would be INTERESTING—your co-workers CONGENIA and the starting SALARY GOOD? Well, why don't you соП»е to see us today? POSTING, BILLING and ACCO^^^ "Ax ABLE. ____ WE ALSO NEED STOCK ROOM HELP — (Male or Female) . _ , Experience not required. A 5-day week and PAYDAY EVERY WEDNESDAY. We will be happy to talk to you. Sincerely, CHAS. LEVY CIRCULATING CO. -и 1200 N. Branch Street — (Off West Division 1200 N. and 120® HELP WANTED MALE WE HAVE OPENINGS FOR MAINTENANCE MEN and PLATER'S HELPERS Steady Jobs — Plenty of Overtime Ideal Working Conditions LIGHT METAL PROCESSORS. 3434 W. Henderson — JUniper 8-4100 PIPE FITTERS ELECTRICIANS MAN TO SERVICE ELECTRIC LIFT TRUCKS NAJVIŠJA PLAČA ZA IZURJENA DELA. DOBRE DELOVNE RAZMERE. Plačane počitnice. Plačani prazniki. LIBERALNE DR^ŽBENIEIPODPORE. _ nzaC>jf' itnice. _ Plačana hosP«^^por8; _------- ^—zniki. Poskodninska in bolniškaj^.iriin® Popust za delovno obleko. Brezplačna zavaro^ Popust pri nakupu mesenine— za delavce. . Morate biti zmožni govoriti, pisati in čitati anglesCi" Zglasite se v Employment Office ARMOUR AUXILIARY 1355 WEST 31st STREET LAfayette 3-7000«